LETO XXVIII. ŠT. 1, JANUAR 1979 Sprejeli smo Rezultati referendumov Dne 21. 12. 1978 so se zaposleni v TOZD Proizvodnja in v TOZD Konfekcija z referendumi odločali o predlogu samoupravnega sporazuma o delitvi premoženja med TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija, o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju v Poslovno skupnost bombažne industrije Jugoslavije (referendum se je izvedel za zaposlene v TOZD Proizvodnja) ter o predlogu sprememb in dopolnitev Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD Konfek- cija (referendum se je izvedel za zaposlene v TOZD Konfekcija). Vsi referendumi o navedenih predlogih so bili sprejeti z večino glasov vseh zaposlenih v posameznem TOZD. V TOZD Proizvodnja sta bila referenduma sprejeta z 58,9 % oz. 59,9 % večino glasov vseh zaposlenih, v TOZD Konfekcija pa je kljub veliki odsotnosti za sprejem predlogov glasovalo 147 oz. 150 zaposlenih, kar pa še vedno predstavlja zahtevano večino za sprejem. Matjaž Pavlin Sporazumevanje in prodaja Ob koncu leta se vedno radi ozremo nazaj, da pregledamo če smo storili vse, kar smo hoteli in kar bi morali. Toda v preteklem letu ni bila naša naloga samo klasična realizacija, ampak tudi dogovori na osnovi dohodkovnih odnosov med našo delovno organizacijo in trgovino. Ta zavest je bila vse leto prisotna. Bile so pa tudi objektivne težave. Oblikovati bi morali maloprodajne cene, ki se ne bi razlikovale od cen naših izdelkov, ki so že na trgu. Zato bi moral biti že sprejeti zakon, ki bi nam pomagal oblikovati maloprodajne cene; ta naj bi ščitil proizvajalca in potrošnika. Seveda tudi tokrat ne bo šlo brez težav. Vse DO so čakale na to pomoč, še zlasti trgovinske in niso sklepale dogovorov. Posledica tega je bila, da niso v novembru in decembru kupovali v normalni količini. Za to dogovarjanje bo potrebno močno angažirati širok krog delavcev, znani morajo biti problemi v proizvodnji in trgovini, pogumno moramo uresničevati dogovorjene odločitve, ki sr , UtitUk 4 s3# S*? bodo usmerjale zlasti denarne tokove, kar naj bi pozitivno vplivalo na skupne dohodke. V preteklem letu ni bilo tako skokovite rasti prodaje kot smo bili vajeni v preteklosti — kar po 50 milijonov din letno. V poslovnem Nadaljevanje na 2. str. Ob 25-letnici DITTA Jarše • PRODAJA Slavnostna akademija V petek, 15. decembra 1978, bolj ali manj točno na dan ustanovitve strokovnega društva inženirjev in tehnikov tekstilcev, so priredili v mali dvorani »Pri Repovžu« v Domžalah slavnostno akademijo. Do pričetka ob 17. uri se je zbralo 92 članov (vseh je 156). Z pozdravom navzočim in s prisrčno dobrodošlico vsem je uradni del srečanja začela predsednica društva dipl. ing. Daliborka PODBOJEVA. O zgodovini društva je govoril Otmar LIPOVŠEK in dal temu povzetku naslov »Teh naših 25 let«. Osrednja misel, okrog katere je spletal zgodovino društva od ustanovitve do danes; je bila: petindvajset let je predolga doba, da bi kronološko našteval vse dogodke. Dejstva pa potrjujejo, da je vsako vodstvo društva v tem času opravilo svoje delo bolj ali manj uspešno, -kar je bilo največkrat odvisno od drugih, nestanov-skih dejavnikov, vendar solidno, kar je zagotavljajo obstoj in nadaljnje delo društva. Lipovšek se je v svojem referatu spomnil tudi umrlih članov (Lipovec, Korče, Vrtačič, Zornada, Špur, Zarnik in Cvek). Od gostov je člane najprej pozdravil in jim k jubileju čestital predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej LENIČ. Tritisoč delavcev — tekstilcev, je rekel, ustvarja dohodek in uresničuje zastavljene naloge. Kljub težavam, s katerimi se srečujejo, jim je treba k doseženim uspehom čestitati, ti uspehi pa so rezultat uspešnega sodelovanja delegatskega samoupravljanja in strokovnega vodstva inženirjev in tehnikov tekstilcev. Tovariš Tone TADEL je pozdravil zbor v imenu republiškega od- bora DITT Slovenije ter v kratkem in prisrčnem stilu izrekel čestitke jarškemu društvu. Inženir Irena PIRC je sporočila pozdrave in čestitke kolegov in društva Svilanit — Kamnik. Predsednica ing. Podbojeva je nato prebrala sklep upravnega odbora društva o podelitvi priznanj in knjižnih nagrad tistim, ki so bili od ustanovitve društva do dneva slavitve 25-letnice najbolj aktivni. Te nagrade so prejeli: Vida AN-DROMAKO, ing. Helena BREZNIKOVA, Janez BANIK, ing. Srečo BERGANT, Herman BREZNIK, Franc JERAJ, Otmar LIPOVŠEK, Kamilo MARINC, Emili MAVER, ing. Jože PODPESKAR, Jože POGAČNIK, ing. Daliborka PODBOJ, Matija SVOLJŠAK in Lado ZABUKOVEC. V kul turno - koncertnem delu akademije so nastopili »oktet TOSA-MA«, godalni kvartet pod taktirko tovariša Tomaža Habeta in recitator. Točke programa je povezoval tovariš Alojz PUŠLAR in se na koncu slavnostnega dela zahvalil za udeležbo in vse povabil na proslavo 50-letnice društva, ki bo leta 2003. Srečanje se je nadaljevalo z večerjo, kateri je sledila glasba s plesom. Trajalo je še nekaj ur ali do takrat, ko so zadnji akordi izzveneli v sicer še živahno noč. Tekstilci znajo delati, to so z rezultati svojega dela dokazali. Znajo se tudi poveseliti, žal se to premalokrat (v zadnjem času) zgodi. Upajmo, da ne bo treba do prihodnjega, tako uspešnega in prijetnega srečanja čakati na petdesetletnico. Nadaljevanje s 1. str. letu 77 smo prodali in proizvedli v vrednosti 333 milijonov din izdelkov, medtem ko v letu 78 za 325 milijonov din. Seveda se v teh mejah giba tudi proizvodnja naših dveh tozdov, saj je že prišlo skorajda v tradicijo, da delamo z minimalnimi zalogami gotovih izdelkov — zato so seveda naši roki dobave nekoliko daljši. Za leto 1978 smo z velikim optimizmom planirali prodajo in proizvodnjo pa smo jo morali v polletju zmanjšati za 11%, saj smo morali za našo razširjeno konfekcijo tkanino tudi nabavljati (ti izdelki so nam dodatno prinesli za vrednost ca. 60 milijonov din). Kljub temu pričakujemo dobre rezultate, saj smo prodajali izbrane izdelke z dobrim pokritjem. Upamo na ugoden rezultat ne glede na visoke fiksne stroške (amortizacija, anuitete). Zlasti pomembna je ugotovitev, da so naši izdelki, naš desigen zelo dobro sprejeti na našem jugoslovanskem trgu s tako različnimi zahtevami. Prodali bi več zaves, več naših izdelkov saj vsak mesec ugotavljamo, da veliko nismo dobavili, ker nismo uspeli izdelati. Zal se naših neizdobav loti konkurenca in skuša napolniti vrzel. To vemo in sodelavci v proizvodnji so s tem seznanjeni pravočasno, da bomo po naših zmogljivostih povečali proizvodnjo. Edino z garniturami nam nekatere konkurenčne DO posegajo na tržišče zlasti s spretnostjo in nižjimi cenami. Seveda je pri naših sezonskih izdelkih zelo pomemben rok izdelave, posebno šotorov. Letos smo kasnih s proizvodnjo in kljub odlični kvaliteti jih trgovina po sezoni ni mogla več posredovati kupcem. Montažna ekipa se je s koridorji izredno dobro uveljavila, kar je pomembno, saj imamo vedno več naročil. Prizadevati si moramo, da bomo ob novih pogojih izdelali še več te vrste izdelkov. Tako pričakujemo, da smo za leto 1979 pripravljeni, saj smo pri planiranju upoštevali vse potrebne elemente: zahteve trga in kupcev, možnosti izdelave (zato smo planirali po strojih), kapacitete, pravočasno nabavo surovin, roke dobav, kakor tudi rentabilnost izdelkov. Posledica tega pa bo tudi, da nam bodo poslovni partnerji pravočasno nudili usluge. Kvaliteto, ki jo seveda visokovredni izdelki naše delovne organizacije zahtevajo, pa bo po vsej verjetnosti pospeševal tudi nov pravilnik o nagrajevanju. Seveda nam pa poleg vseh raziskav trga, prizadevanju za ugoden plasman in zadovoljitev protrošni-kov ostane poglavitna naloga: Sporazumevanje na osnovi dohodkovnih odnosov s trgovino širom naše domovine. O. Lipovšek Avgust Orehek, dipl. ing. Novo uredništvo 25 let tovariške samopomoči 1. 1. 1979 je minilo točno 25 let odkar je bila pri naši sindikalni podružnici osnovana »Tovariška pomoč«, kot so pobudniki in ustanovitelji takrat imenovali poseben sklad za samopomoč med delavci. V okrožnici sindikalne podružnice z dne 13. 2. 1954 beremo, da je bil imenovan prvi odbor, v katerem so bili Edi Rojc — predsednik, Cilka Koncilja — blagajnik in članice odbora Lojzka Zupan, Rezka Juratovec in Zinka Požar. Zanimivo je, da so prva sredstva sklada »Tovariške pomoči« tvorili poleg dotacije sindikata tudi sredstva, ki so se nabirala od »kazni« na kvaliteto v tkalnici in predilnici. V začetku je bilo veliko težav, zlasti zaradi nezaupanja ljudi, zato je moral takratni predsednik odbora in zlasti predsednik sindikalne podružnice itov. Ivan Deržič, velikokrat posredovati in prepričevati, da je ideja ta organizacija končno zaživela in uspela v korist delavcev naše delovne organizacije. V času 25 let delovanja je res »samopomoč« dosegla svoj namen in postala tudi finančno močna, kar lahko ponazorim z naslednjimi številkami: v času od 1. 1. 1978 do 30. 11. 1978 je bilo prihodkov za 2,882.755,35 din, iz blagajne pa je Slo 2,784.681,35 din. K vsemu temu je pripomoglo številno članstvo, in sicer ima TOZD Proizvodnja 497 članov, to je 85% od vseh zaposlenih, TOZD Konfekcija 243 članov, to je 83 %, Maloprodaja 15 članov — 71%, Restavracija 95% in Skupne Tudi zadnji mesec preteklega leta so -se v zvezi z delom ponesrečili štirje naši sodelavci. Tri nesreče so bile v DO, ena pa na poti na delo. Po obliki je bila ena težja nesreča, ostale pa so bile lažje. Vzroki in opisi nesreč ter iz katere organizacijske enote so bili ponesrečenci, so naslednji: OE predilnica: IVAN KOBILICA je dne 4. 12. šel po stopnicah v hodniku predilnice. »Nerodno« 'je stopil, klecnil in si zvil desno nogo v gležnju. REGINA PECE je 18. 12. predla Prejo na p redilnem stroju na način kot to opravlja že vrsto let. Pri samodejnem pretegu preje se je trak pričel navij ati okoli osi prvega vretena. Napako pri predenju je hotela popraviti, zato je z roko prijela trak ta ga hotela pretrgati, saj ima trak -zelo majhno trdnost na večji dolžini. Na dolžini nekaj cm pa je trdnost precejšna. Trak se je zavil okoli prstanca leve roke, zato je sunkovito potegnila z -roko k sebi, službe 155 članov, to je 91 % vseh zaposlenih. Članii odbora, izvoljeni v letu 1978, se držimo samoupravnega sporazuma iz leta 1975 (14 strani), ki je v bistvu ohranil prvotni namen iz leta 1954. Vsak mesec se dva dni pred izplačilom rednega OD zberemo na kratki seji, pregledamo in rešujemo prošnje prosilcev. Mesečno je tudi do 60 prosilcev, v skupnem znesku do 27 starih milijonov. Na koncu ne smemo pozabiti, da imajo za uspešno poslovanje veliko zaslug nekateri požrtvovalni sodelavci, posebno dolgoletna blagajničarka tov. Pepca. Naša »samopomoč« je mnogim delavcem pomagala prebroditi marsikatero hudo krizo ta si je zato pridobila polno zaupanje. To pa je najbolj trden in zanesljiv kapital tega humanega delavskega sklada. In želja vseh -nas je, da bi še naprej tako uspešno pomagal, kadar smo pomoči potrebni. Predsednica TP Albinca Kosmač pri -tem pa ji je odtrgalo prvi členek na omenjenem prstu. OE konfekcija: OLGA CERAR je dne 20. 12. opravljala v skladišču konfekcije inventuro blaga. Pri dviganju bale blaga je z nohtom mezinca zadela ob rob bale tako močno, da se je noht zakrivil in se držal prsta samo še v korenu, zato ji ga je zdravnik odstranil. OE pripravljalnica: ANGELA BERNJOT se je dne 18. 12. peljala s kolesom na delo kot običajno. Na nasprotni strani ceste pri naši kolesarnici je stopila s kolesa in -šla peš ob kolesu čez cesto na prehodu za pešce. Ravno takrat pa je z večjo hitrostjo od dovoljene pripeljal iz smeri Jarš avtomobilist, zadel ob njeno kolo ta ga močno poškodoval, njo samo pa zadel, da je padla. Lažje si je poškodovala obe nogi. Brane Zupan S prve seje novega uredniškega odbora in izdajateljskega sveta Konoplana. 21. 12. 1978 so se prvič sestali novoimenovani člani uredniškega odbora in izdajateljskega sveta našega tovarniškega glasila. Seji so prisostvovali tudi dosedanji člani uredništva. Uvodoma se je urednica zahvalila za trud in požrtvovalnost dosedanjim čalnom, zlasti še tistim, ki pri urejevanju ali dopisovanju sodelujejo že dolgo vrsto let (Cilka Mrdje-novič, Janko Ukmar, Ivo Sešek, Franc Jeraj, Ingo Paš, Marica Jerman, Branko Novak, Marija Jereb, Daliborka Podboj in drugi). Nato je novim članom zaželela uspešno sodelovanje v njihovem mandatu. Novi člani uredniškega odbora so: Daliborka Podboj Alojz Pušlar Marinka Grošelj Majda Vrhovnik Marija Jemc Janez Kosmač Cilka Mrdjenovič (ponoven mandat) Redakcijski odbor: Janko Ukmar (ponoven mandat) Ingo Paš (ponoven mandat) Ivana Seifert (urednica) Izdajateljski svet: Jože Klešnik Tone Videnšek Zdenka Seliškar Otmar Lipovšek Majda Škrinjar Branko Novak (ponoven mandat) Franc Jeraj (ponoven mantdat) Po družbenopolitični funkciji v izdjateljskem svetu sodelujejo: Mirjana Kavčič, sekretar OOZK Anton Ručigaj, predsednik IO KOOS Janez Cerar, predsednik koord. odbora OO ZSMS Marica Jerman, predstavnica obč. družbenopol. organ. Jože Knep, predstavnik KS in Srečo Bergant, direktor DO. Na sestanku so člani ocenili zadnjo številko Konoplana in nasplo-šno vsebino glasila v lanskem letu. Poglobiti bo potrebno zlasti vsebinsko problematiko informiranja. Potem, ko so se dogovorili o programu za naslednjo številko, so še razpravljali o povišanju naklade ta stroškov izdajanja Konoplana, glede na to, da po sklepu DS DO z januarjem vsi delavci Iduplati dobijo glasilo brezplačno. Sklenili iso, da urednica zahteva v tiskarni predračun stroškov. Po potrebi se bodo člani uredništva še enkrat sestali pred izdajo nove številke. Urednica Nesreče pri delu v decembru Naši upokojenci Prišla sem s Prekmurja Pretekli mesec je odšlo v pokoj šest naših delavcev. V pogovoru so obujali spomine ... 15. decembra letos so se v posebni sobi naše restavracije zbrali na poslovilnem srečanju upokojenci Induplati, ki so se upokojili od oktobra dalje: Franc ADAMIČ (DSSS), Marija TOMC (previjanje), Kati POGAČAR (previjanje), Cilka FARIČ (čiščenje sur. tkanin), Franc DEČMAN (vzdrževanje), Alojzija URSlC (konfekcija). Kot vedno je lepo pripravljena soba pričakala domače goste. Bilo jih je le šest. Nas ostalih — neupo-kojencev pa ttučLi ni bilo preveč: tov. Janko Ukmar, tov. Janez Rainer, tov. Lojze Pušlar, predsednik DS DO — tov. Franc P etati, tov. Matjaž Pavlin, fotoreporter — Janez Kosmač in urednica. Med domačimi beseda hitro steče, in tako je bilo tudi tokrat. Po uvodnih besedah, ki jih je upokojencem namenil tov. Ukmar v imenu tov. direktorja, ki izjemoma tokrat ni mogel prisostvovati, in po podelitvi denarnih nagrad, so v sproščenem in prisrčnem vzdušju prijateljsko kramljali in obujali spomine. Da, vsak od njih jih ima za debel zgodovinski roman! FARIČEVA Cilka je pripovedovala: »Prišla sem s Prekmurja in se najprej zaposlila na posestvu oz. vrtnariji, ki je bila takrat last imetnika nekdanjega mlina, veleposestnika Majdiča. Spominjam se, kako sem takoj po vojni stanovala v majhni sobici današnje restavracije, ki je bila takrat še privatno stanovanje. Stavba predilnice je bila še v gradnji. Pri gradbenih delih je bil tudi moj mož in prišla sem pravzaprav zaradi njega. Na posestvu sem delala tri leta. Bilo je težko delo, saj smo delali po 10 ur dnevno, pri tem pa nisem imela urejenega varstva za otroka. Se sedaj imam živo v spominu, kako sem nekoč med delom na vrtu slišala neusmiljeno jokati mojega malega v sobi, pa nisem upala ponj, da bi ga utolažila. Stane (Kramberger), ki je bil takrat še mlad pobič in je kot vajenec delal v vrtnariji, me je vprašal, če ne bom šla k otroku. Ko sem mu rekla, da ne upam zapustiti dela, je izginil in se čez čas prikazal z dojenčkom v košari na vrtu. Ja, po tem dogodku je bil Stane večkrat varuška mojim otrokom! Stane, se spominjaš?!« Prisrčen, topel smeh je razjasnil obraza obeh starih prijateljev. Nagajiv kot pred tridesetimi leti! PODGORŠKOVA Kati pa je povedala: »Imam 30 let delovne dobe. V predilnici sem delala 16 let, potem pa ostala leta v pripravljalnici. Nekaj časa se na pripravljalnico sploh nisem mogla privaditi. Zadnja leta pa sem bila prav zadovoljna. Prav gotovo bom nekaj časa pogrešala tovarno in tega reda, ki sem ga bila do sedaj navajena. V začetku bo doma dolgčas. Pa bo že šlo! Pozdravite moje sodelavke in sodelavce! Pa veliko sreče in delovnih uspehov v naslednjih letih jim želim!« »Joj, jaz sem pa bila že dvakrat »interviuvana«, pa že ne vem, kaj bi povedala!« je vzkliknila TOMČEVA Marija. »Napišite, da vse sodelavke lepo pozdravljam in jim želim veliko zdravja in sreče!« Lojzka URSIČEVA pa je povedala: Franc Dečman — zdravje je največ ... »Da sem šla v pokoj sem v toliko srečna, ker sem bila celo delovno dobo kar naprej bolehna. Večkrat sem morala v bolniško, kar ni bilo nič prijetno. Večkrat sem bila operirana in vesela sem, da sem sploh pokoj dočakala. V Induplati sem delala 32 let. Bili so težki trenutki in dnevi, bili pa so tudi srečna in veseli. Povedati moram, da sem zelo hvaležna mojemu šefu, tov. Rainerju, ki je bil in je zelo razumevajoč človek.« Tov. Franc DEČMAN je delal v vzdrževanju. »Ves čas sem delal v kotlarni, 15 let,« je rekel. »Se prej sem pa delal v Papirnici na Količevem. Če bi bil zdrav, bi raje delal kot pa šel v pokoj. Če zdravje ne dopušča, pa res ne moreš! Lahko rečem, da sem se tu dobro počutil, pa tudi s svojimi predpostavljenimi sem se razumel. Najraje bi videl, da bi bil zdrav — zdravje je največ, kar si človek lahko želi! Pozdravljam svoje sodelavce in jim želim veliko zdravja in sreče v novem letu.« Tov. Franc ADAMIČ mi je zatopljen v pogovor z Lojzko zaklical: »Saj sem že zadnjič povedal! Kar isto napišite ali pa malo skrajšajte in še malo dodajte — pa bo!« Ideja ni slaba, sem si mislila, s smehom zaprla beležko in se jima priključila v kramljanju. Ob koncu tega zapisa želim našim upokojencem še enkrat srečno novo leto in da bi se kmalu spet videli! Urednica nas razgovor Novi vodja montaž V zadnjem mesecu preteklega leta smo dobili novega vodjo montaž. Ta dela sedaj opravlja tov. JOŽE KNEP, ki je bil dosedaj kurjač mehaničnega kurjenja v OE vzdrževanje, TOZD Proizvodnja. Delo kurjača je vestno opravljal celih 15 let, ponoči, podnevi, med prazniki... Kljub temu si je odtrgal čas za aktivno družbenopolitično delo. Sklenili smo vam ga predstaviti, čeprav ga večina med nami pozna. Saj nas bo gotovo zanimalo, kako se počuti pri opravljanju novih in precej dru- gačnih del kot jih je dosedaj opravljal. Zakaj si se odločil za delo vodje montaž? To delo me veseli. Imel pa sem tudi že čez glavo dovolj dela ponoči, ob sobotah lin nedeljah, ob praznikih... Letos sem bil prvič po petnajstih letih prost za 29. november in prvič po petnajstih letih bom za Novo leto 9 dni prost! Sploh pa nisem mislil, da bom tako dolgo kurjač. Ko sem prišel, je bilo rečeno, da borno dobili parno turbino in sem ves čas čaikal, da se bom usposobil za strojnika, kar me je resnično najbolj veselilo. No, parne turbine nismo nabavili, sem pa zato sodeloval pri montaži novega parnega kotla. Bil si že na prvih montažah? Bil. Prva montaža je bila za MEBLO v Novi Gorici, kjer smo postavili koridor. Na drugi montaži sem bil v Somboru. Opravili pa smo še dodatna dela v Sarajevu, Novem Sadu n Splitu. Kakšni so začetni vtisi? Začetek je bil nekoliko težji — kot pač vsak začetek! Kmalu se pa upelješ, saj so si dela na montažah podobna. Če pa je montažna skupina izurjena kot je naša, se je sploh veliko lažje vključiti in upe-ljati v delo. S kakšnimi problemi ste se monterji srečevali na terenu? V prvi vrsti je potrebno omeniti, da so težave zaradi ponavadi velikih razdalj, relacij, ki jih je treba opraviti v čimkrajšem času (v decembru smo prevozili 3.300 km pri opravljanju del na treh montažah!) Montažna skupina ima normiran čas montaže. Norma je skupinska in sicer skupina štirih ljudi mora sestaviti oz. zmontirati 1 dolžinski meter koridorja v nekaj manj kot enajstih urah. Težava pa je v tem, ker se največkrat zgodi, da teren še ni pripravljen in se na kraju montaže srečujemo z gradbinci, ki še betonirajo temelje. Težave pa nastanejo tudi zaradi vremena. Naj hujši sovražnik mon- terjev je veter (včasih se tako zaganja v platneno streho, da jo je nemogoče ali pa zelo težko dvigniti in pričvrstiti na kovinsko ogrodje). Prav tako nam delo otežujeta tudi dež ali sneg. Problem lahko tudi nastane, če pozabimo vzeti s seboj kakšen manjši del potrebnega materiala. Lahko pa se zgodi, da se material založi nekje v skladišču, kamor ga pripeljejo pred našim prihodom na teren. Seveda smo se v takih primerih prisiljeni znajti na vse mogoče načine, da bi delo normalno potekalo. Da bi se namreč vračali po pogrešane stvari, je zaradi prevelikih razdalj nemogoče. Si predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata Induplati. Ko si delal v treh izmenah, smo si prizadevali, da bi ti delo funkcionarja olajšali in predlagali naj bi delal le v dopoldanski izmeni. Sedaj pa smo te praktično izgubili, saj te zaradi dela na terenu velikokrat ni oz. ne bo v tovarni. Kako misliš usklajevati te obveznosti? Odgovor je kratek — rto se sploh ne da. In kaj predlagaš? Da bi na letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata, ki so v kratkem pred nami izvolili novega predsednika Konference OOS Induplati. Kako pa boš lahko opravljal funkcije člana predsedstva občinskega sindikalnega sveta in pa člana republiškega odbora sindikata tekstilne industrije? Predlagam, da bi se tudi tu našla zamenjava, v kolikor bo mogoče. Seveda se tem dolžnostim ne izmikam, saj sem jih opravljal rad dolgo vrsto let (menda sem sindikalni funkcionar skoraj od kar pomneml), a praktično bo res težko vsklajevati vse te obveznosti. Kakšne so tvoje želje v novem letu? Da bi se z delavci, ki odhajajo na teren dobro razumel, da bi ffim- Jože Knep prej postali res kvalitetna in učinkovita montažna ekipa, za kar je prav gotovo pomembno medsebojno razumevanje, požrtvovalnost in res pravo tovarištvo. Želim tudi, da bi se pri opravljanju zahtevnejših del, kjer se dnevno srečujemo z nevarnostmi (višinsko delo!) ne zgodile resnejše nesreče oz. poškodbe. Tov. Jožetu Knepu se za odgovore zahvaljujem in mu želim, da bi se njegove želje uresničile. Razgovor pripravila urednica Več znanja Naši delegati se bodo udeležili seminarja »šola samoupravljanja« Že v decembrski številki Kono-plana je bil objavljen kratek zapis o seminarjih »šola samoupravljanja«, ki ga bodo obiskovali tudi naši delegati v letošnjem letu. Za seminar v januarju so prijavljeni: Sonja Pogačar Viktor Urbanija Marija Plevel V februarju pa se bodo seminarja udeležili: Boža Baškovič Janez Koželj in Gizela Rihtar. Ivana Zasedenost in obremenitev delavca Ob mesečnih pregledih preseganja norm večkrat ugotavljamo precejšnje razlike v preseganju norm delavk, ki sicer delajo enako število delovnih ur. Ker npr. delavki dveh izmen delata pod istimi pogoji, na istem stroju, z enakim številom vreten in dvojita enako številko preje, ne dosegata pa enake rezultate (različno presegata normo) najprej pomislimo, da je ena bolj pridna in delovna kot druga. Vendar pa temu vedno ni tako, ker si večina delavk prizadeva doseči čimbolj še rezultate (saj je to v njihovem interesu). Po večmesečnem opazovanju smo v oddelku za študij dela ugotovili, da je eden od razlogov za različno preseganje norm, način dela posameznih delavk oz. drugače povedano kako in koliko posamezna delavka uporablja racionalne gibe pri delovnih opravilih. Da bi to lažje ilustrirala, navajam primer iz obrata predilnice. Zasledovali smo doseganje norme v predilnici. Opazili smo, da večina delavk presega norme za 10 do 17%. Le ena predica jo je v poprečju presegala za 28 do 30 %. Vprašali smo se, zakaj ta izjema. Po večkratnem opazovanju smo ugotovile, da večina predic (ki so normo presegale z 10 do 17 %) naredijo veliko nepotrebnih gibov, zaradi česar porabijo več časa kot bi bilo sicer potrebno — torej ne delajo racionalno. To ugotovitev si lažje ogledamo iz primerov: 1. primer Delavke iz prve skupine (ki normo presegajo z 10 do 17%) pri dvoj en ju preje na dvojilki napeljujejo vsako od obeh niti posebej skozi vodilec, medtem ko druga delavka (ki presega normo za 28 do 30 %) vleče obe miti z varkopsov hkrati skozi vodilec. 2. primer Prva skupina delavk dela tako, da pri previjanju oz. dvoj en ju preje jemlje en poln in en napol odvit kops (ki se seveda hitreje odvije, kakor poln), zaradi česar morajo delavke, ki delajo na ta način večkrat menjavati kopse. To zahteva torej več gibov in več časa. Druga delavka pa vzame oba polna kopsa, ki se izstočasno odvijeta. Zato ju hkrati zamenjuje in ne opravlja nepotrebnih odvečnih gibov, s čimer pridobi čas. Prav zaradi tega, ker delajo prve delavke tako kot sem opisala, izgubijo preveč časa pri menjavah in so bolj obremenjene. Seveda sta to le dva primera, ki smo jih opazili pri dvojenju preje, vendar je podobnih primerov več in tudi drugje. Prav zaradi tega bi morali novo sprejete delavce naučiti pravilnega dela. Racionalnega dela na posameznih strojih bi se delavci naučili od najboljših sodelavcev, ki bi jih inštruirali praktično ob stroju, pri tem pa bi sodelovali tudi mojstri. S pravilno priučitvijo delavcev na delo bi odpravili odvečne gibe, s tem pa zmanjšali razliko v preseganju norme. To bi bila tudi ena od možnosti povečanja storilnosti. Modernejša metoda kot zgoraj opisana je metoda programiranega priučevanj a za posamezne vrste dela. pri kateri se uporablja aparat za grafično snemanje. Sb 4e so 20 iO O (mmfioo) lJ / *^xJ kkJ Al 4^1VHM/UHvH- ■ X oplem. TOZD Ind. p. TOZD Rest. TOZD Konf. DSS 2500—3000 2 6 3000—3500 11 1 5 3 1 30 6 3500—4000 24 20 32 16 3 68 14 4000—4500 23 41 97 19 11 4 3 71 14 4500—5000 19 35 49 30 16 1 3 33 23 5000—5500 4 10 13 9 4 9 1 23 20 5500—6000 6 2 2 9 3 3 8 14 13 6000—6500 1 2 17 3 5 2 9 10 6500—7000 2 3 3 3 1 4 9 7000—7500 1 6 2 1 1 13 7500—8000 1 2 5 9 8000 in več 1 1 3 2 1 2 1 8 36 Skupaj 92 114 227 96 48 20 21 272 167 Najnižji OD 2830 3387 3.124 3379 3277 4.395 4.39S 1.612 3.175 Naj višji OD 8819 8180 10.013 9749 9260 11.376 10.781 16.005 14.869 Povprečni OD 4305 4562 4.666 4802 5065 5.789 5.931 4.563 6.402 ZAHVALI Ob boleči izgubi moje drage mame TEREZIJE KOBILŠEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja in za podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Marija Koncilja Izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata konfekcije v Mokronogu se za iskreno pozornost, ki so mi jo izkazali ob dnevu republike najlepše zahvaljujem. Hkrati pa pozdravljam in želim srečno in uspehov polno Novo leto 1979 vsem članom delovne organizacije Induplati, posebno tistim, ki doma bolehajo kot ■*az' Marta Sternad PARKIRAJ PRAVILNO Tovariš vratar je pred nekaj dnevi prosil, naj Kono-plan ponovno opozori na pravilno parkiranje avtomobilov pred tovarno. Pravi, da imajo vratarji že čez glavo dovolj slabe volje zaradi nepravilnega parkiranja. Zato parkirajte pravilno! Prepovedano je parkiranje ob industrijski prodajalni, kjer so prakirišča rezervirana za kupce! Uredništvo Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Daliborka PODBOJ, Alojz PUSLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVlC, Ingo PAS, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)