GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA FEBRUAR 1978 PREDLAGANI SO MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE V OBClNI VOLITVE Do volitev delegatov v skupščine družbenopolitičnih in sa-oupravnih interesnih skupnosti nas loči le še nekaj dni. 9. IN 12. MARCA 4 Družbenopolitične organizaci |> zlasti SZDL in sindikalne organizacije, so v obdobju priprav p ali pa še bodo, morale opraviti jtevilna pomembna družbenopolitična opravila. Tako je za nami že predkandi-Jacijska in večina kandidacijskih konferenc v TOZD in krajevnih Skupnostih. ; predkandidacijski postopek te je pričel s skupno sejo občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta, na kateri smo se dogovorili o poteku Jriprav na volitve, o rokih za Uvedbo predkandidacijskih in jfandidacijskih konferenc in dru-|ih potrebnih volilnih opravil. fsPbravnavali pa smo tudi eviden-ibfirane možne kandidate za ispravljanje vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Evidentirani možni kandidati so: ei — za profesionalnega predsednika skupščine občine Vrhnika — VLADIMIR MEJAČ — za profesionalnega predsednika izvršnega sveta — JOŽE PERPER — za predsednika družbenopolitičnega zbora — MILKA BRADAČ — za predsednika zbora združenega dela — FRANKO MARTINČIČ — za predsednika zbora krajevnih skupnosti — JANEZ KENK Predlagani možni delegati za družbenopolitični zbor so: OK SZDL delegira v DPZ 5 delegatov in so evidentirani naslednji možni delegati: Vladimir Mejač, Janez Pečar, Milka Bradač, Boško Ratkovič, Cecilija Umek. OS ZSS delegira v DPZ 4 delegate in so evidentirani naslednji možni delegati: Karol Rovs, Magda Nagode, Otmar Jeršino- vič, Pavla Rančov. OK ZKS delegira v DPZ 3 delegate in so evidentirani naslednji možni delegati: Jože Sojer, Mika Verbič, Branko Stergar. OK ZSMS delegira v DPZ 2 delegata in so evidentirani naslednji možni delegati: Richard Beuermann in Vera Gradišar. 00 ZZB NOV delegira v DPZ 2 delegata in so evidentirani naslednji možni delegati: Franc Fortuna in Adolf Malavašič. Za možne kandidate za opravljanje vodilnih funkcij v samoupravnih interesnih skupnostih so evidentirani: — izobraževalna skupnost: Valči Fefer-Kajdiš, Janez Vintar — kulturna skupnost: Marija Iskrenovič, Jaka Susman — zdravstvena skupnost: Alojz Sivka, Marjan Grampov-čan — raziskovalna skupnost: Boštjan Žekš, Marjan Puš — socialno varstvo: Bogo Župančič, Valentin Jež — otroško varstvo: Alojz Sa- jevec, Cveta Kukec — socialno skrbstvo: Matko Dobčnik, Valentin Justin — stanovanjska skupnost: Jože Blažič, Anton Klasinc — telesno-kulturna skupnost: Andrej Kraševec, Anton Sokač — skupnost za zaposlovanje: Novak Boža, Ciril Garafol <> RAZMIŠLJANJA OB KULTURNEM PRAZNIKU NAŠ KULTURNI TRENUTEK Kulturni praznik — 8. februar praznujemo predvsem delavno, ko pregledamo, kaj smo v preteklem obdobju naredili na področju kulture, oziroma česa nismo naredili. Malo več kot leto je, ko smo pričeli akcijo »Člo-vek-delo-kultura«. Družbena akcija naj bi po ustanovitvi kulturne skupnosti začela spreminjati celoten odnos dogajanja v kulturi, sestavini vsega našega delovanja. Kultura je garant nove vsebine in usmerjenosti na načelih samoupravnega socialističnega humanizma. Veliko misli je bilo podanih, veliko delovnih načrtov in odločitev. Proces v svobodni menjavi dela smo šele pričeli izvajati. Izreden pomen je v teh procesih podan prav izobraževanju in kulturi. Do leta 1976. začetih akcij smo se že preje opredelili v dokumentih ZK, SZDL, ZSS in ZSMS, konkretno pa smo o njih spregovorili v pogovorih o kulturi v naši družbi v letu 1976 in pomenijo trajno orientacijo naših družbenih hotenj. Pripravljamo se na kongresa Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije, ki bosta dala velik pomen prav položaju kulture v naši družbi. Omenim naj še študijo Edvarda Kardelja in pomen, katerega on daje prav področju kulture, kot obvezni sestavini za srečo človeka v naši družbi. Govori o sreči, katero človeku ne more dati ne država, ne sistem in ne politične partije, ampak o možnosti danega zgodovinskega trenutka; ljudje sami ustvarjajo pogoje, da bo človek svoboden v takem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na osnovi družbene lastnine in sredstev za proizvodnjo svobodno delal in ustvarjal svojo srečo. To je samoupravljanje. Človek ne živi samo ure na delu, temveč še veliko več. Del teh ur je spanec, ostalo pa je človek z vso svojo problematiko. Človek je bitje samoupravnega socializma interesov in te mora človek svobodno izražati. Aktivni vlogi Kulturne skupnosti se je priključila Zveza kulturnih organizacij kot programski usmerjevalec amaterske kulture in kot povezovalec profesionalnih izvajalcev z amaterji in celotnih kulturnih hotenj. V tem času ne moremo še govoriti o tem, da smo zajeli vsa hotenja, oziroma ustvarili željo po kulturi v vseh sredinah. Marsikaj je začetega, tako po šolah, med mladimi po osnovnih šolah, pa tudi že v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Razumevanje za kulturna dogajanja pa bo treba razširiti tako, da so ta dogajanja preprosto družbena dogajanja in nuja naših družbenih tvorb in posameznikov. Povzeli smo spontano delovanje amaterskih pevskih zborov. Programsko smo začeli delovati med amaterskimi dramskimi skupinami. Literati in likovniki so združili svoje delovanje v sekcije. Pripravljamo delovanje kluba kulturnikov, v pomoč vsem tistim, ki delujejo v kulturi. Sodelujemo v pripravi kulturnega meseca mladih. Pričeli smo z akcijo, da se približamo v vse krajevne skupnosti prek delovanja mladih in v naše delovne organizacije prek sindikata. Nimamo še do- volj informatorjev o kulturni ponudbi Vrhnike v posameznih sredinah. Marsikatera dobro začeta akcija ni tako obiskana, ker so nam kulturnimi dogodki marsikje še tuji. Zdi se mi, da se razmere popravljajo in da lahko z zaupanjem oblikujemo nove programe. V tem času je potrebno vztrajno iskati stik v širino. Povratno se potem počasi oblikujejo želje po posameznih kulturnih programih. Velika vloga je v tem prav v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Veliko vlogo tako kot v širši družbi namenjam tudi v bodoče predvsem šoli. Marsikdaj prav v hotenjih po usmerjeni šoli pozabljamo, da se tehnologija sunkovito razvija in da v tistem času, ko specializiramo profile, hiti svet v nove, modernejše postopke. S šolo kasnimo in preveč reform prestajamo. Na celodnevno šolo smo slabo pripravljeni. A vendar bistveno je vgraditi in približati mladim spoznanje o vrednostih časa, katerega živijo v tem zgodovinskem trenutku in merilih estetskih vrednotenj. Želimo, da bi mladi čim več razmišljali oziroma se naučili razmišljati. Delavci zmorejo zapletene tehnološke operacije ob strojih. Ob kulturni akciji pa se od nje ogradijo z besedami »To ni za nas«. Dostikrat je temu vzrok desetletni mačehovski odnos kulture, ki se je zapirala kot v času meščanske kulture. Tudi kulturniki le s težavo sprejemajo danost zgodovinskega trenutka. Delovanje in oblikovanje časa, v katerem živimo, je izredno zapleten proces in ga bodo zmogli samo resnično osvobojeni ljudje, ljudje v celotnem procesu, odločujoči akterji, ne pa samo opazovalci. Enostavna je umetniška slika v svoji zgradbi, roman ali pa skladba proti zapletenim procesom moderne tehnologije. Važna pa je izkušnja in izmenjava mnenj med subjekti v celotnem ustvarjanju. Ustvarjajo se boljše komunikacije, ko odpiramo vsako krajevno skupnost, vsako organizacijo združenega dela za izmenjavo izkušenj. Tem odgovornejši je položaj vseh kulturnikov, tako amaterskih kot profesionalnih v času, ko pričakujemo aktivno soudeležbo pri dograjevanju poti v samoupravi socializem. Želimo vse svoje sile usmeriti za bolj brano knjigo in za njeno večjo odmevnost. V februarju bo Vrhnika končno dobila knjigarno. Upam, da bo tudi nova knjižnica dograjena in odprta še v tem letu, ko praznuje 20. obletnico. Po podatkih Vrhničani zelo veliko beremo in je nujno potrebno zagotoviti ustreznejše prostorske možnosti za stik s knjigo. Nujno potrebno bo v celotni naši občini pregledati prostorske možnosti za kulturno delovanje in jih kot enega od predpogojev izboljšati. Razmere, katere so v marsikateri krajevni skupnosti kritične, je nujno odpraviti. Program za ureditev teh prostorskih možnosti pa bi morali širše družbeno ovrednotiti, podpreti in realizirati. Investirati ne smemo iz sredstev, zbranih za živo kulturo. Ta so še danes minimalna in komaj zadoščajo za izvedbo programa. Nujno potrebno pa je resnično zagotoviti prostore za dejavnost krajanov, ne samo za kulturo kot del teh dejavnosti, ampak preprosto za boljšo izrabo prostega časa v aktivna povezovanja interesov. V ustavi je zapisano »vloge krajevnih skupnosti še ne uresničujemo«. Danes v marsičem v krajevni skupnosti premagujemo težavno problematiko komunalne neurejenosti in njene dograditve, skoraj nič pa ni govora o dejavnosti krajanov in njihovih aktivnostih v prostem času. Tudi tam, kjer so te aktivnosti že razvite, se krajevne skupnosti obnašajo tako, kot da ne delujejo v istem prostoru z njim. Več razumevanja in povezovanja je nujno potrebno; s tem se ustvari širše razumevanje in sporazumevanje in se bolj uspešno sodeluje, za še srečnejši jutri. PAVEL MRAK Pripravljamo volitve delegatov Delegatom temeljnih delegacij za zbore občine in splošnim delegacijam samoupravnih interesnih skupnosti poteka 4-letno obdobje. V mesecu marcu bodo volitve. Nanje se pripravljamo v vseh organizacijah SZDL in sindikatih. Zbiramo kandidate za delegate, ocenjujemo delo sedanjih delegacij in konferenc delegacij, razmišljamo o njihovi organiziranosti, o pravicah in dolžnostih, ki naj zagotovijo čim boljše odločanje delavcev v delegatski skupščini in zagotovijo čim boljše odločanje o menjavi dela v združenem delu. Tudi v naši občini kot celoti in v vseh naših osnovnih organizacijah sindikata in organizacijah SZDL v krajevnih skupnostih se že več kot leto dni temeljito pripravljamo na volitve in tako bomo z največjo prizadevnostjo vseh političnih delavcev izbrali najboljše za delegacije. Izpeljava volitev je naša najširša družbenopolitična akcija, ki jo bomo morali izvesti v prvih mesecih letošnjega leta oziroma do konstituiranja novih delegatskih skupščin v mesecu maju. Uspeh te politične akcije temelji predvsem na dveh osnovnih predpostavkah. PrviC, od dcbro organiziranega in učinkovitega dela fronte organiziranih socialističnih sil, zveze sindikatov v organizacijah združenega dela in socialistične zveze v krajevnih skupnostih, občinah, republiki in federaciji ter od uinkovitega informiranja, aktivnosti in interesov volilcev, samoupravljalcev. Drugič, od tega, v kolikšni meri bomo uspeli v pripravah na volitve angažirati delovne ljudi in občane oziroma v kolikšni meri jih bomo uspeli zainteresirati za prevzemanje delegatskih funkcij ter s tem neposredno za obravnavanje vseh tistih problemov, ki bodo na dnevnih redih delegatskih skupščin. Čeprav so volitve v svojem bistvu redni sestavni del naše družbenopolitične aktivnosti ter samoupravne usmeritve, predstavljajo ponovno preverjanje stopnje dozorelosti in učinkovitosti ter politične trdnosti socialistične zveze v množicah. Pri tem je pomembno, da ne izpeljujemo volitev prakticistično, kot posledico sprejetega zakona, pravilnikov in rokov, temveč kot živo, aktualno in dinamično politično akcijo, povezano s perečimi gospodarskimi, socialnimi, notranjimi in mednarodnimi problemi, kajti le tako bo do slehernega našega delavca, samou-pravljalca prodrla zavest, kako se v tem času oblikuje in kako se ustavno in politično konstituira ter gradi naša republika dela, od temeljnih celic krajevne skupnosti do predsedstva republike in zveze. Od vseh naših občanov in delovnih ljudi pričakujemo, da bodo na volitvah 9. marca v temeljnih organizacijah združenega dela in 12. marca v krajevnih skupnostih že v prvih jutranjih urah prišli na volišče in izvolili svoje delegate za naslednjo 4-letno mandatno obdobje in tako izpolnili svojo državljansko dolžnost! JOŽE SOJER Obisk predstavnikov CK ZKS na Vrhniki 13. Januarja seje predsednik CK ZKS France Popit s sodelavci — Milošem Prosencem, članom IK P CK ZKS, Ivanom Godcem, sekretarjem republiškega sindikalnega sveta in Marjanom Jelenom, sekretarjem medobčinskega sveta ZK ljubljanske regije, udeležil razširjene seje občinskega komiteja. Seje so se poleg članov komiteja udeležili tudi predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, sekretarji nekaterih večjih osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter predstavniki delovnih organizacij. Sekretar občinske konference ZKS Vrhnika, tovariš Jože Sojer, je goste seznanil z razmerami v organizaciji Zveze komunistov v občini, saj seje članstvo po zadnjem kongresu povečalo za 60 odstotkov, ustanovljene pa so bile tudi nove osnovne organizacije. Od vseh članov Zveze komunistov, teh je danes v vrhniški občini 560, iz vrst neposrednih proizvajalcev le 25 odstotkov. Tovariš Sojer je poudaril, da je v tem obdobju čutiti veliko idejno-politično krepitev med člani ZK, da pa se še vedno med komunisti pojavlja neenotnost v nekaterih ackijah, še vse prepočasi se uresničujejo sprejeti sklepi in še vedno se premalo čuti vpliv članov Zveze komunistov pri pomembnih družbenopolitičnih odločitvah in v delu družbenopolitičnih organizacij. Mnoge osnovne organizacije, pa tudi občinski komite Zveze komunistov, so se v tem obdobju doslej vse preveč ukvarjale same s seboj, premalo pa s perečimi problemi, ki se pojavljajo tako na nivoju občine kot tudi na nivoju krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Zbrani so razpravljali tudi o uresničevanju nalog, ki jih prinaša zakon o združenem delu in poudarili, da so razen treh vse temeljne organizacije združenega dela sprejele samoupravne sporazume v zakonskem roku. Nekatere TOZO pa so se že reorganizirale tako, kot narekuje zakon o združenem delu in tako je v tem času nastalo pet novih temeljnih organizacij združenega dela. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij so goste seznanili z doseženimi rezultati na področju gospodarstva v preteklem letu in z načrti gospodarjenja v letošnjem letu, s pripravami na volitve, oblikovanje krajevne samouprave, s kadrovsko politiko v občini itd. Pogovorili so se tudi o težavah, s katerimi se srečujejo na področju izgradnje šol in vzgojno varstvenih objektov v občini, s težavami, ki so posledica komunalne in urbanistične neurejenosti v občini ter številnimi drugimi, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. TANJA HROVATIN Razgovora na razširjeni seji občinskega komiteja Zveze komunistov Vrhnika seje udeležil tudi tovariš France Popit, predsednik CK ZKS, s sodelavci. SEMINAR ZA VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS S PODROČJA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE_ Mladi v obrambnih pripravah Komisija za idejnopolitično delo in komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference ZSMS sta v sklopu idejnopolitičnega izobraževanja vodstev osnovnih organizacij organizirali celodnevni seminar o nalogah Zveze socialistične mladine Slovenije na področju po-družbljanja obrambnih priprav v soboto, 28.1.1978, v Močilniku. Na seminarju so se mladinski aktivisti seznanili z vlogo in nalogami ZSMS v sistemu splošne ljudske obrambe, organizaciji in nalogah civilne zaščite, organiziranosti teritorialne obrambe, vlogo in nalogami na področju družbene samozaščite ter narodne zaščite. Predavatelji so v okviru posameznih tem uspeli mladim približati vsebino novih zako- nov o ljudski obrambi ter o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Mladi so ob zaključku seminarja sprejeli precej konkretnih dogovorov in zaključkov, ki bodo vsekakor vodilo aktivnosti mladih na področju podružbljanja obrambnih priprav pred X. kongresom ZSMS, ki bo jeseni letos. Med najpomembnejšimi dogovori je vsekakor iniciativa, da bi Občinska konferenca ZSMS skupaj z Občinsko organizacijo Zveze združenj borcev, Občinskim štabom teritorialne obrambe, Zvezo rezervnih vojaških starešin in vrhniškima gar-nizijama razpisala občinsko tekmovanje za Odličje 22. december. V tem tekmovanju bodo osnovne organizacije ZSMS skupaj z ostalimi subjekti, tekmovale na področju skupno organiziranih aktivnosti s ciljem podružbljanja obrambnih priprav in ohranjevanja revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe. Dogovorili so se tudi za obnovitev akcije evidentiranja mla- dincev in mladink, ki so se po predhodnem idejnopolitičnem in vojaškem usposabljanju pripravljeni kot mladinci-prostovoljci vključiti v enote teritorialne obrambe. Veliko je bilo govora tudi o evidentiranju mladih za šole rezervnih vojaških starešin in na tečaje komandirjev oddelkov, ter o vključenosti mladih v odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v osnovnih sredinah. Mladi so ugotovili, da bodo morali v bodoče tem vprašanjem v delu osnovnih organizacij posvetiti veliko več pozornosti. R. B. Branko Stergar, predsednik skupščine občine Vrhnika, izroča odlikovanje predvojnemu komunistu Viktorju Gromu. Srečanje vrhniških prvoborce v Enaintrideset prvoborcev prejelo pred novim letom državna odlikovanja V preteklem letu, ko smo proslavljali številne jubileje, so nekdanji komunisti in skojevci na srečanju v Cankarjevem domu 26. novembra predlagali, da se tistim med njimi, ki so največ žrtvovali za izgradnjo svobodne, demokratične in samoupravne družbe, podeli še državna priznanja. Med temi veterani so znana imena: France Popit, Franc Paset-ta, Viktor Grom, Stane Poglajen, dr. Karel Lebez in drugi. Predlog je bil sprejet in tako je predsednik republike odlikoval z Redom najvišjih odlikovanj predlagane tovarišice in tovariše. Odlikovanja so bila podeljena 23. decembra v prostorih družbene prehrane IUV, odlikovancem pa jih je izročil predsednik skupščine občine Vrhnika, tovariš Branko Stergar. Podelitvi so prisostvovali sekretar OK ZKS Vrhnika, predstavnik občinske skupščine, sindikata, mladine, ZZB NOV ter predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Vseh odlikovancev, katere je predsednik republike odlikoval z Redom dela z rdečo zastavo, z zlatim ali srebrnim vencem, z Redom republike, z Redom zaslug za narod in Redom za hrabrost, je bilo enaintrideset. Njihovo medvojno in povojno delo ter njihovo življenjsko pot je lepo prikazal in orisal predsednik OK SZDL.sekretar Skupščine občine Vrhnika tovariš Drago Debeljak. Po podelitvi so odlikovanci še dolgo v sproščenem, prijateljskem in tovariškem pogovoru obujali spomine na prehojeno pot, na tiste slavne dni iz naše zgodovine, ko se je porajala nova Jugoslavija. Res, kar sama se je ponujala misel in želia do Donovnem srečanju, saj je to redka prilika, da se sestane;;; !o tovarišice in tovariši. Njihova želja se bo prav gotovo še velikokrat uresničila. TOMISLAV PEJIĆ ♦ ♦ <► <► <► <► < > <► <> <► o <> < > o <> «> Ustanovitev in delovanje TV 17 na območju za Ljubljanskim vrhom Kurirska postaja TV 17 se je razvila iz kurirskih zvez med Krimskim in Dolomitskim odredom iz leta 1942. Te zveze so sprva opravljali borci Dolomitskega in Krimskega odreda s pošiljanjem posameznih kurirskih patrulj, kasneje pa so zveze vzdrževali stalnejši kurirji, ki so dobro poznali razmere in teren v Dolomitih, ob cesti in železnici Ljubljana—Postojna in v gozdovih za Ljubljanskim vrhom vse do Krima in Mokrca. * (Stalni kurirji: CANKAR Ivan-Gams, VINTAR Jože-Strnad, MALA-VAŠIČ Frenk-Matevž) KAKŠNE SO BILE TEDAJ RAZMERE NA TEM OBMOČJU Roška ofenziva je krepko prizadela tudi organizacijo partizanskih kurirskih zvez, posebno na Notranjskem in Dolenjskem. V ofenzivi so tedanje enote III. Grupe odredov večinoma nasedle sovražni taktiki in se pred Italijani umikale proti Kočevskemu Rogu, kjer so bile razbite, da so se potem po skupinah in v izredno težkih pogojih prebijanja skozi sovražne obroče vračale na svoje prejšnje položaje. Komandant šercerjevega bataljona, naš rojak in danes narodni heroj VIDMAR Tone-Luka, se je z delom svojega štaba, 3. četo in kolesarskim vodom spretno izmaknil italijanski obkolitvi in se že 17. julija (drugi dan ofenzive) prebil pod Padežem in Po-kojiščem proti Colski dolini za Ljubljanski vrh, od tam pa v bližino vojaškega vodnjaka bivše jugoslovanske vojske pri Smrečnem robu. Tu je bil že naslednji dan iz prisotnih enot ustanovljen nov IV. bataljon Krimskega odreda (Lukov bataljon), tako da se je prejšnja 3. četa razdelila na 1. in 2. četo, kolesarski vod pa je postal 3. četa novega bataljona. Čeravno so Italijani in njihovi pomagači v svoji propagandi na široko razglašali, da so vsi partizani uničeni, je bil pritok novih borcev in iz območja ofenzive prebijajočih se partizanov tolikšen, da je bila 14. avgusta izvedena reorganizacija bataljona in ustanovljena še nova 4. četa. Čete so bile razporejene na več krajih v gozdovih za Ljubljanskih vrhom: pri Padežu, Kamnem vrhu, Tolstem vrhu, v Smrečnem robo najbližja Vrhniki je bila 3. četa (komandir »PIŠLER Milan« — Merlal Jože in komisar »ŠUŠTERŠIČ Pavle« — TURK Janez, oba prvo borca iz Vrhnike), s taboriščem v Bodic vrhu v bližini lovske koč« BUKOV VRH. Bataljon je opravljal patruljno in kurirsko službo, zasledoval sovražno dejavnost, organiziranje bele garde, napadal njihov' žarišča, posamezne sovražne patrulje, posadke ob železniški progi, pospravljal letino na njivah okoli Pokojišča in Padeža, pri' previjal skladišča in bivake za zimsko obdobje in skrbel za voja ško in politično usposabljanje svojih borcev. Bataljon je predstavljal pomembno oporišče za zveze med razstre' senimi enotami in poveljstvi, ki so se prebijale iz ofenzivo nazaj na svoja prejšnja območja. Dolomitskega odreda, ki se je v tem času številčno, organizacijsko | udarno močno okrepil, roška ofenziva ni zajela. Zveze med Lukovih1 bataljonom in Dolomitskim odredom so se opravljale redno po stalno določenih kurirjih, ki so razmere in teren dobro poznali. Tako v Dole mitskem odredu kot v Lukovem bataljonu — eni med seboj najbližjih enot —je bil vedno na razpolago kurir za take naloge. Teh kurirski!1 zvez se je posluževalo tudi okrožno in ostala politična vodstva na terenu. Prvi stalni kurirji so bili: CANKAR Ivan-GAMS, VINTAR Jože-STRNAD kasneje MALAVAŠIČ Frenk-MATEVŽ (Nadaljevanje prihodnjič) gfEBRUAR 1978 nas Časopis 3 Zbranim vojakom, starešinam in predstavnikom Vrhnike je ob otvoritvi spominske plošče Nova kasarna pri Štampetovem mostu seje ob prazniku naših oboroženih sil poimenovala po spregovoril vrhniški rojak in prvoborec Nace Voljč. vrhniškem narodnem heroju, predvojnem komunistu, prvoborcu in revolucionarju Nacu Voljču-Fricu. Poimenovanje nove kasarne po narodnem heroju Nacu Voljču-Fricu Ob praznovanju naše armade, 22. decembru, je nova kasarna pri Štampetovem mostu dobila ime po vrhniškem narodnem heroju Slavnostni govornik ob odkritju spominske plošče na kasarni je bil Nace Voljč, ki je zbranim vojakom in starešinam iz te kasarne, predstavnikom družbenega in političnega življenja z Vrhnike ter sorodnikom narodnega heroja Frica orisal njegovo življenjsko pot kot komunista, revolucionarja in borca NOB takole: »Nace Voljč se je rodil leta 1904 na Vrhniki v kmečki družini, po domače pri Sklepe. Voljčeva družina je bila številna, saj je Nace imel pet bratov in tri sestre in se je po osnovni šoli izučil za kovača. Njegovo politično delo se je pričelo 1927, ko je delal v Logatcu pri kovaškem mojstru kot pomočnik. Franc Sterle, predvojni komunist, piše o tem med drugim tudi tole: »Z Načetom Voljčem sem se spoznal leta 1927, ko sva bila zaposlena v Logatcu. On je bil kovaški, jaz pa čevljarski pomočnik. V Zupančičevi delavnici je bil zaposlen tudi znani revolucionar in javni delavec Roman Potočnik. V naši delavnici je visela Leninova slika, daleč naokoli je bilo znano, da je tu zbirališče komunistov. Tako smo se v teh Pogojih opredelili za komunistične ideje tudi Nace Voljč in midva s Potočnikom.« Svetovna gospodarska kriza je takrat zajela ves svet in tudi staro Jugoslavijo. Protiljudski režim je delavske in kmečke množice spravil v izredno težak gospodarski položaj. Tudi Nace je ostal brez dela in se je zato preselil v Cerknico, da bi se tam z delom v kovaški delavnici prebijal skozi hude čase gospodarske krize. V Cerknici, Loški dolini in na Blokah je bilo takrat že močno delavsko-kmečko gibanje in Nace je po vseh teh krajih pomagal organizirati KP. Tovariš Strle piše: »Sploh je bil tedaj Voljč organizator in inštruktor komunistov v tem kraju.« Zaradi izdaje je takratni režim aretiral 23 članov Komunistične partije na Notranjskem in leta 1933 organiziral sodni proces, tako imenovani »Notranjski proces«. Med njim je bil aretiran 'n obsojen na 4 leta robije tudi Nace Voljč. Njegovo pogumno obnašanje pred policijo in režimskim sodiščem ♦♦*»♦♦»♦♦♦........♦♦♦ je dalo zgled drugim komunistom. V zaporu v Sremski Mitrovici je imela Komunistična partija Jugoslavije takrat dobro organizirano partijsko šolo, v kateri se je Nace dobro oborožil z marksizmom in z osnovnimi nalogami jugoslovanskih komunistov v revolucionarnem boju proti izkoriščevalski buržuaziji. Sam je večkrat dejal: »Težka je bila robija, toda zame je bila to šola revolucije in šola pravega tovarištva med vsemi člani partije, ne glede na to, kakšni narodnosti je kdo pripadal.« Nacetov revolucionarni pogum pred vrhovnim sodiščem za zaščito države v Beogradu ga nedvomno uvršča med velike ljudi, saj je prav na tem procesu veliko njegovih tovarišev klonilo. Po prestani robiji se je Nace zaposlil pri avtoprevozniku Kovaču iz Tržišča, ko pa je Kovač ugotovil, da je bil Nace v ječi kot komunist, mu ni bil več naklonjen. Nace si je poiskal delo pri naprednem avtoprevozniku Pečni-karju v Ljubljani, na Dolenjski cesti. Tam je delal kot šofer avtobusa ali kot sprevodnik na progah Ljublja-na-Sušak, Ljubljana—Bloke in Loška dolina. To mu je omogočilo revolucionarno partijsko delovanje na Notranjskem in na hrvaški strani v Prezidu. V tem času so bile osnovane številne organizacije KP Slovenije v notranjskih vaseh. Zato je bil v Loški dolini ustanovljen rajonski komite, katerega prvi sekretar je bil Nace. Tudi odhod Načeta v partizane je značilen za njegovo sposobnost hitrega reagiranja. Italijanska patrulja ga je prišla aretirat k Pečnikarju. Nace je ravno popravljal avtobus, ko ga vodja patrulje vpraša ali pozna Naca Voljča. »Da, da, ravnokar je šel v pisarno,« mu je odvrnil Nace. Patrulja je odšla v pisarno, Nace pa v partizane. Ko je bila organizacija KP v Loški dolini in okolici dobro utrjena, je po sklepu CK ZKS odšel na politično delo na področje Velikih Lašč, Roba, Sodražice in Loškega potoka. Kmalu je bil ustanovljen okrožni komite KPS za to območje, katerega sekretar je postal. Tam je Nace preživljal vse strahote roške ofenzive italijanske vojske, v kateri so padli skoraj vsi člani okrožnega komiteja. Z njemu značilno zavzetostjo je pomagal tovarišu Popitu ustanoviti novi okrožni komite KPS Ribnica, sam pa je bil za sekretarja partije v juniju 1943. poslan na vrhniško okrožje. Vsi takratni aktivisti na tem terenu ga poznajo kot človeka, tovariša in revolucionarja. Zato je bil izvoljen na našem območju za poslanca na Kočevski zbor, na katerem je dostojno zastopal prebivalce vrhniškega okrožja. Njegova razprava na tem zboru je prikazala trpljenje in borbo vrhniškega prebivalstva, zahteval je od zaveznikov drugo fronto in kritiziral tiste reakcionarne kroge, ki so to drugo fronto zavirali. Tak je bil Nace, odkrit in pogumen, kot mora biti pravi revolucionar. Ko opisuje tovariš Milan Guček borbe Šercerjeve brigade na območju Notranjske, med drugim pravi: »V taborišče je prišel okrožni sekretar Nace Voljč-Fric, ki je z žarečimi očmi razgrnil pred brigadni štab iz čiste svile sešito slovensko zastavo z rdečo zvezdo, na kateri je bil pripet zlat trak z izvezenimi zlatimi črkami izpisanim posvetilom »šercerjevi brigadi — Logaški SKOJ.« Povsod, koder je Nace politično deloval, je izžareval zaupanje v zmago NOB in revolucije. Zato je imel velik ugled med aktivisti, borci in delavnimi množicami nasploh. Po končanem Kočevskem zboru je kot organizacijski sekretar Notranjskega okrožja dobil nalogo, da skliče posvet aktivistov v Dolomitih. Kljub temu, da je na Notranjskem in Kočevskem že divjala nemška ofenziva, seje prebijal s svojimi tovariši pod izredno težkimi pogoji in prispel mimo vseh nemških domobranskih zased na Ključ v Dolomitih. Tam je zelo uspešno prenesel tovarišem sklepe Kočevskega zbora poslancev in partijskega posveta, ki je bil tiste dni pod vodstvom tovariša Borisa Kidriča na Kočevskem. Do marca meseca 1944 je Nace Voljč kot organizacijski sekretar CK KPS na Notranjskem največ časa deloval na področju Vrhnike in Dolomitov. Tukaj so bile izredno težke razmere za politično delo, saj je nemški okupator skupaj z domobranci zagrešil mnogo grozodejstev nad ljudmi, ki so podpirali OF in NOB. Njegove izkušnje v ilegalnem boju so bile velika pomoč vsem aktivistom OF, ki so delali z njim v teh krajih. Marca 1944 ga je CK KPS poslal na novo partijsko dolžnost, imenovan je bil za sekretarja oblastnega komiteja KPS za severno Slovenijo. Po odhodu legendarne XIV. divi- zije je bilo treba prenašati izkušnje političnega dela — teh je imel Nace veliko — tudi v kraje ob severni meji naše ožje domovine. Po njegovem odhodu je nastala velika vrzel na našem terenu. Že čez dober mesec pa smo zvedeli, da je Nace padel, kar nas je zelo po-trlo in gjoboko prizadelo. Po osvoboditvi smo zvedeli za poročilo tovariša Dvojmoča CK KPS, ki se glasi: »Sporočamo vam, da je tovariš Fric, sekretar oblastnega komiteja, padel v noči med 4. in 5. aprilom v nemško zasedo med Dravogradom in Slovenj Gradcem. Dobil je rafal iz brzostrelke...« Tako je padel Nace Voljč, ko se je že bližala zmaga nad fašizmom in žal ni dočakal svobode, v katero je tako trdno veroval in se zanjo bojeval. Franc Strle je zapisal: »Vsi, ki smo z Načetom Volj-čem-Fricom delali, smo enotnega mnenja, da je bil velik revolucionar, prekaljen borec komunist in zelo dober tovariš. Zaupal je mlajšim kadrom in jih uvajal v delo in bil vesel, da so ob njem uspešno delali. Znal je biti tudi oster in nepopustljiv, kadar je bilo to potrebno.« Ko danes proslavljamo Titove in partijske jubileje, se dobro zavedamo, kako dragocen je bil prispevek k naši zmagi in povojnim uspehom prav prispevek borcev revolucionarjev, kot je bil Nace Voljč-Fric. Naša socialistična družbena ureditev in naša humana samoupravna družba je samo nadaljevanje boja mladih generacij, ki gradijo na temeljih, za katere so tako veliko prispevali narodni heroji, kot je bil Nace Voljč. Življenja in dela Načeta ni mogoče popolno opisati v teh skopih besedh. To naj bo le nekaj pričevanj njegovih soborcev ob slovesnosti, po kateri bo vojašnica nosila njegovo ime. Njegovo življenje in delo bosta gotovo vzor mladim vojakom, ki jim je zaupana obramba domovine in tako pomemben vojaški objekt. Vsem prebivalcem Vrhnike in okolice pa bo to tudi v ponos,« je zaključil Nace Voljč, vrhniški prvoborec. VOLILIMO-PROGRAMSKA KONFERENCA OK ZRVS ♦ V januarju je občinska konferenca ZRVS Vrhnika izvedla volilno-programsko konferenco. Delegati so v plodni razpravi, ki je sledila poročilom o delu občinske organizacije ZRVS v preteklem mandatnem obdobju, poudarili pomen in vlogo te organizacije v današnji družbeni ureditvi in še zlasti, da se morajo rezervne vojaške starešine aktivneje vključiti v priprave na splošno ljudsko obrambo. Beseda je tekla tudi o tistih članih ZRVS, ki ne izpolnjujejo obveznega dela programa, ki ga morajo starešine opraviti vsako leto. Pri tem so razpravljale! poudarili kako velike možnosti za delovanje ima ta organizacija v okviru neobveznega dela programa. Delegati so izvolili novo vodstvo občinske organizacije ZRVS. Funkcijo predsednika bo v prihodnje opravljal tovariš Tone Turk, za podpredsednika je bil Izvoljen Rado Ogrin. Člani občinske konference ZRVS pa so: Franc Kranjc, Ivan Kavčič, Marjan Jarc, Janez Petrič, Anton Košir, Jože Štuflek, Danilo Makovec in Niko Šuštaršič. Kako rešujemo problem preskrbe z vodo in kako se zbirajo za to potrebna sredstva Mesto Vrhnika se oskrbuje s pitno vodo po dveh sistemih 1. gravitacijsko z gravitacijskim vodom iz Staj, ki je bil zgrajen v letu 1904. Zaradi pomanjkanja vode so v letu 1934 nepopolno priključili še periodično bluvajoči obrh, Zmaj al Lintvern. 2. črpalni z zajetjem Primcevega studenca v letu 1949, ki je bil pogojen glede povečane usnjarne in same Vrhnike. V letu 1968 je Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika spričo pomanjkanja pitne vode naročilo študijo pri Inštitutu za raziskavo krasa v Postojni o močnih vodnih virih na območju zaplaninskega pokrova. Uresničitev programa iz študija je bila zaradi velikega nihanja izdatnosti vodnih virov in ogromnih zadrževalnih pregrad ali vodohramov zelo zahtevna in tvegana, zato ni prišlo do uresničitve ter so vse nakazane rešitve ostale le na papirju. Za reševanje vse večjega pomanjkanja pitne vode se je porodila nova ideja in sicer izkoriščanje vodnih virov, poleg Primcevega studenca še izvir Hribskega potoka pri Kožuhu, katerega minimalna izdatnost znaša 1301 na sekundo. Zelo malo so načrtovalci upoštevali kakovost vode, ki napaja reko Ljubljanico in nihče ni predvideval, kljub opominu, da se bo onesnaženje vode v taki meri stopnjevalo. Zaradi zadostnih količin vodnih virov, saj ima Ljubljanica na Vrhniki, upoštevajoč 15-letni povpreček pritoka 28,3 kub. m na sekundo, kar zadostuje za široko potrošnjo in industrijo za daljšo bodočnost. Zaradi tako bogatih vodnih virov je bil izdelan program in projekt, da se za potrebe vodooskrbe Vrhnike zajamejo omenjeni vodni viri, zgradijo črpališča, čistilne naprave in vodohrami na Tičnici. Računajoč na tako bogate količine vode je bil v prvi fazi uresničitve programa izvršen primarni vod od Robove ceste na Vrhniki do Dragomera, v dolžini ca. 10km s premerom 250,200 in 150 mm. Ostalih faz niso gradili zaradi ugotovitve zaledja in onesnaženosti omenjenih vodnih virov, ki jih je ugotovila Zveza vodnih skupnosti Slovenije pod vodstvom prof. Hribar Franca, kot nalogo za tretji mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda. Vodno gospodarstvo se je tako ponovno znašlo v slepi ulici predvsem v času epidemije virusnega hepatitisa na Vrhniki 1971 —1972, ki je prizadel 767 oseb. Komisija za vodno problematiko pri občinski skupščini je s sodelovanjem Komunalnega podjetja Vrhnika, Geološkim zavodom Ljubljana, Inštitutom za raziskavo krasa Postojna in Hidroinženiringom Ljubljana na raznih delovnih sestankih in terenskih ogledih predlagala program reševanja vodooskrbe Vrhnike, ki je bil sprejet na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, dne 11.3. 1975. Program oskrbe s pitno vodo naj obsega: 1. faza — Staje 2. faza — Stari mlin s pritoki 3. faza — Storžev grič 4. faza — Drenov grič — Ligojna Na osnovi programa so bila izvršena naslednja dela: 1. a) Zajetje v Stajah je bilo preurejeno tako, da je bilo vseh 6 prvotnih studencev s prekopom soteske združeno v eno samo zajetje in s tem vsi vodni viri 100% izkoriščeni. b) Objekt je ograjen z žično mrežo in bodečo žico ter zaklenjen. c) Celotni primarni vod od zajetja v Stajah do Vrhnike je obnovljen z novimi plastičnimi cevmi s premerom 200 in 250 mm. č) Na križišču Staje — Stari mlin je zgrajen jašek z odcepom, na katerega bo priključen nov cevovod iz področja Stari mlin, ki je trenutno v gradnji pod naslovom druga faza Stari mlin s pritoki. d) Obnovljen — spojen v Stajah je tudi vodni vir v sosednji grapi Češ-njevec I, ki je povezan z vodnim virom Lintvern. Gradnja I. faze Staje je v celoti zgrajena in svojo nalogo opravlja od dneva priključka 27. 10. 1976. Prikaz stroškov gradnje I. faze —Staje — predračunska vrednost 2,544.000,00 — 4,8% prispevek za energ. objekte 122.112,00 Skupaj 2,666.112,00 ■ Prekoračitev investicije: — predračunska vrednost 647.863,80 — 4,8% prisp. za energ. objekte 31.097,45 — dodatna dela Češnjevec I 143.713,05 Skupaj Sredstva so prispevali: — kredit sklada skupnih rezerv SO Vrhnika — lastna sredstva Komunalnega podjetja Vrhnika — obveznost KP Vrhnika — obveznost KP Vrhnika — V. P. Vrhnika — iz računa DO — iz računa DO Skupaj 3,488.786,30 Celotna investicija za izgradnjo I. faze — Staje je znašala 3,488.786,30din Raziskava z vrtinami na Barju Drenov grič — Ligojna Geološki zavod Ljubljana je na Barju pod Ligojno izvršil dve kaptažni vrtini z namenom, da bi našli pitno vodo, ki bi ob sušnih dnevih prek črpalk nadomeščali primanjkljaj gravitacijske vode iz zaplaninskega pokrova, to je iz Staj in iz področja Stari mlin. Vrtina MZ-1 je globoka 150 m in ima izdatnost 11,31 vode na sek. pri depresiji 22,40 m. Vrtina MZ-2 je globoka 135 m in ima izdatnost 6,51 vode na sek. pri depresiji 47 m. Ker so analize vode pokazale, da takšne kot so, trenutno niso primerne in uporabne za pitje in ker so odstopanja od pogodbenih obveznosti, je bilo nadaljnje vrtanje prekinjeno. Ko bodo dani pogoji, se bo pristopilo k večtedenskemu črpanju in odvzemanju vzorcev za analize. V primeru, da se bo kvaliteta vode izboljšala ali našel primerni način čiščenja, se bo delo nadaljevalo in vodo priključilo na primarni cevovod Vrhnika — Dragomer, ki poteka v neposredni bližini vrtin. 3,488 786,30 2,120 000,00 3 339,30 14 615,95 2 772,70 540 000,00 664 345,30 143 713,05 Raziskovalna dela so veljala Sredstva je prispevalo KP Vrhnika 200.000,00din 200.000,00 din Raziskava potoka Prušnica v Brezovici pri Borovnici Geološki zavod Ljubljana je izvršil hidrogeološke raziskave za zajem podzemne vode ob potoku Prušnica v Brezovici pri Borovnici za bodočo vodooskrbo področja Borovnice. Izvrtane so bile štiri raziskovalne vrtine do dolomitne podlage v skupni globini 34,2 m. Poskusno črpanje je bilo izvedeno v dveh fazah z naslednjimi ugotovitvami: 1. v prvi fazi je bila izdatnost 2. v drugi fazi je bila izdatnost 1,07 Vsek. vode 1,6 l/sek. vode Ker so raziskave pokazale, da količine vode pridobljene na tem področju in takšnem načinu niso pomembne, poleg tega pa je izvid bakteriološke preiskave negativen, je bilo delo končano. Raziskovalna dela so veljala 130.590,00 — sredstva je prispevalo KP Vrhnika 130.590,00 Program in projekt za KS Bevke Krajevna skupnost Bevke je v letu 1976 naročila izdelavo projekta za krajevni vodovod pri Hidroinženiringu Ljubljana, istočasno pa pri Geološkem zavodu Ljubljana, poročilo geoloških in hidrogeoloških razmerah v padavinskem zaledju izvira, ki so ga krajani sami odkrili. Ker so bili vsi izgledi ugodni, so krajani s prostovoljnim delom zgradili 4 m globok vodnjak, ki bo služil tudi za zajetje in črpališče za vodooskrbo naselja Bevke v Za-gradišču. Črpalni poizkus, ki je trajal neprekinjeno 74 ur v dokaj sušnem obdobju je dokazal, da je izdatnost vode med 8 do 91 na sek. KS Bevke potrebuje za svoje krajevne potrebe slabih 21 na sekundo. Zaradi pomembnega vodnega vira se bo isteg 100 % izkoristilo in vključil v centralni občinski vodovod in oskrboval z vodo tudi Blatno Brezovico ter delno tudi Log — Dragomer — Lukovica. Voda je dolomitskega porekla in so vse analize vodnega vira zelo pozitivne. V projekt je vključeno: a) vodovodno omrežje po naselju Bevke b) vodohram 200 m3 na Brdo c) zajetje in črpališče Zagradišče Vrednost projekta predstavlja 156.000,00din Sredstva so bila poravnana iz tek. računa delovnih organizacij 156.000,00din Projekt II. faze — Stari mlin s pritoki Komunalno podjetje Vrhnika izvaja dela na področju Stari mlin na osnovi projekta, ki ga je izdelal Hidroinženiring. Projekt obsega sledeča dela: a) od odcepa primarnega voda na križišču Staje — Stari mlin do Turistične koče v Starem mlinu ob potoku Bele položiti primarni cevovod s premerom 125 mm ter opremiti z odcepi proti gačniku in proti Češnjevcu II pri Jelovcu b) v soteski gačnik zgraditi in zajeti 4 vodne vire in tako izkoristiti 100 % zmogljivost vodnih virov c) vse objekte zaščititi proti onesnaženju vodnih virov. Gradbena dela nekoliko kasnijo, saj je rok izdelave te faze 21.12.1977, kljub zakasnitvi pa lahko pričakujemo, da bo primarni vod zgrajen do takšne faze, da bo voda iz gačnika v količinah ca. 600 kub. m/dan začela pritekati na Vrhniko z 31. 12. 1977. Gradbena dela II. faze — Stari mlin s pritoki veljajo: — predračunska vrednost — 7,2% prisp. za gradnjo energ. objektov — tehnična dokumentacija — projekt Skupaj Sredstva so zagotovljena iz: — kredit LB — KP Vrhnika — obveznost — sredstva iz žiro računa DO — sredstva iz žiro računa DO Skupaj 3,703.719,35 266.667,80 91.838,40 4,062.225,55 2,962.000,00 88.889,35 919.497,80 91.838,40 4,062.225,55 Karta vodnih virov na območju občine Vrhnika Na pobudo komisije za reševanje vodne problematike je bilo nujno izdelati karto, jo opremiti z vsemi vodnimi viri na območju občine Vrhnika. Karta je opremljena z najrazličnejšimi podatki, so osnova za nadaljnje planiranje in programiranje vodooskrbe do leta 2020. Karto je izdelal Hidroinženiring ob pomoči komisije. Karta ie veljala , 66.120,00din Sredstva so bila dana iz žiro računa delovnih organizacij 66.120,00 din Rekonstrukcija cevovoda na Robovi cesti na Vrhniki Ob Robovi cesti iz Vrhnike proti Stari Vrhniki je voden cevovod premera 100 mm. Iz istega premera je bil priključen nov primarni cevovod premera 250 mm, voden proti Dragomeru. Na tem mestu je bilo ozko grlo tolikšnega pomena, da voda iz Vrhnike proti Dragomeru ni dotekala v zadovoljivi količini. Zaradi navedenega je bilo nujno odločiti, da se približno 220 m cevovoda premera 100 mm vzdolž Robove ceste zamenja z novimi cevmi premera 250mm. Rekonstrukcijo cevovoda je izvršilo Komunalno podjetje Vrhnika dne 13. 6. 1977. Opravljeno delo je izenačilo pogoje s preskrbo pitne vode prebivalcev Dragomera s prebivalci Vrhnike. Hudi nemiri in nezadovoljstvo v Dragomeru so se s tem dnem polagoma umirili in normalizirali. Komunalno podjetje je dne 20.6.1977 izločilo iz uporabe lokalno zajetje vodnega vira Snežak v Dragomeru. Rekonstrukcuja cevovoda na Robovi cesti je veljala: a) obračunska vrednost b) sredstva zagotovljena iz žiro računa DO Dodatna dela na Robovi cesti Sredstva trenutno niso zagotovljena 409.987,95 409,987,95 16.561,95 16.561,95 Projekt za vodovod Blatna Brezovica Hidroinženiring Ljubljana ima v delu projekt vodooskrbe naselja Blatna Brezovica, ki bo med seboj povezan z Bevkami in Sinjo gorico. Naselje Blatna Brezovica se bo napajalo s pitno vodo iz zajetja Zagradišče v Bev-kah. Po pogodbi mora Hidroinženiring projekt končati do 31. 3. 1978. S plačilom projekta nastopajo težave, ker so sredstva na posebnem računu delovnih organizacij izčrpana. Vrednost projekta znaša 117.360,00din Sredstva trenutni niso zagotovljena 117.360,OOdin Projekt povezovalnega cevovoda Bevke — Log Hidroinženiring Ljubljana ima v izdelavi projekt povezovalnega cevovoda v dolžini 2000 m med Bevkami in Logom. Zaradi bogatega vodnega vira v ?agradišču naj bi odvisna voda zagotovila boljšo preskrbo z vodo naselja Dragomer — Lukovica. Vodohram v Bevkah bo zgrajen na hribu nu ru, kr« bil na -pk Brdo na nadmorski višini 344 m, torej 10 m više kot je vodohram na Trojici.Prl Tako se smatra, da bo zajetje v Zagradišču v Bevkah v veliki meri izbolj- , šalo pogoje s preskrbo pitne vode v Dragomeru — Lukovici in enako koli-vs čino sprostilo za področje mesta Vrhnika. Po pogodbi bo projekt končan do 31. 3. 1978. tje 3a Vrednost projekta znaša Sredstva trenutno niso zagotovljena 93.888,00 din ] 93.888,00 din Raziskave vodnega vira Prušnice v Brezovici pri Borovnici Za področje Borovnice so izvršena vsa raziskovalna dela v zvezi z izdatnostjo izvirov potoka Prušnice. Oba vodna vira sta imela pri izviru v dokaj sušnem obdobju izdatnost med 16 in 18 litrov na sekundo vode, kar zadošča za vodooskrbo naselja Borovnica. Geološki zavod Ljubljana ima naročilo, da preskrbi kemične in bakteriološke izvide. Če bodo analize pozitivne, potem sledi izdelava projekta za krajevni vodovod naselja Borovnica, če se ugotovi, da je takšna rešitev najbolj umestna in utemeljena. Ker oba vodna vira potoka Prušnice ležita visoko v Dolomitih, ima omenjeni vir veliko prednost, ker bi voda sama gravitacijsko napajala naselje Borovnica. Pregled dotoka sredstev, ki so jih nakazale OZD za reševanje vodne problematike na območju občine 1975 —1,4 % 1976 — 0,8 % 1. Kovinarska Vrhnika 2. Gozdno gospodarstvo Vrhnika 3. Veterinarska postaja Vrhnika 4. SO Vrhnika 5. Merkator Vrhnika 6. Lekarna Vrhnika 7. VVZ Vrhnika 8. Obrtni center Vrhnika 9. Osnovna šola Ivan Cankar 10. Osnovna šola Borovnica 11. Kmetijska zadruga Vrhnika 12. Iskra Vrhnika 13. Sava Kranj, obrat Vrhnika 14. Obrtnik Borovnica 15. Slovenija avto Vrhnika 16. PTT Vrhnika 17. IUV Vrhnika — Usnjarna 18. Žito Ljubljana 19. Ljudska knjižnica Vrhnika 20. Mantova Vrhnika 21. KS Vrhnika 22. KS Vrhnika — ostale (solid. del) 23. KP Vrhnika Vse skupaj na 75/76 žiro računu 153.539 40.000 7.294 150.000 105.350 70 00 00 00 00 135.719,75 n< m p< to 34.202,00 85.890 62.594 52.948 34.986 31.486 500.000, 51.604 4.122 47.256 300.000 405.465 53.046 00 00 00 00 00 00 00 00 35 00 70 ,00 16 19 34 5 2 76 72 se 151,00 P 588,60 °l 462,60 P 000,00 000,00 598,15 860,85 27.624,00 53.232,00 50110-763-380298 2,119.783,75 2,119.783,75 443.236,95 2,563.020,70 443.236,95 Pregled dotoka ostalih sredstev . 1. kredit sklada skupnih rezerv SO Vrhnika 2. kredit Ljubljanske banke 3. V. P. Vrhnika — prispevek 4. KP Vrhnika lastna sredstva Skupaj Zbrana sredstva skupaj: Prikaz stroškov po vsebini adn. objektih 1. rekonstrukcija I. faze —Staje 2. raziskava z vrtinami na Barju pod Ligojno 3. raziskava struge Prušnica v Brezovici pri Borovnici 4. projekt za naselje KS Bevke 5. II. faza — Stari mlin s pritoki (Gačnik) 5/a tehnična dokumentacija — projekt 6. karta vodnih virov za območje občine Vrhnika 7. rekonstrukcija cevovoda na Robovi cesti Vrhnika Vrednost pokritih vlaganj Vsa zbrana sredstva Porabljena sredstva Saldo 30. 11. 1977 2,120.000 2,962.000, 540.000 333.929 5,955.929 2,563.020 5,955.929 P1 O d k< S" S| 00 2| 00 o 30 l ,30 * ,70 J1 30 I« — Z 8,518.950,00 3,488.786,30 200.000,00 130.590,00 156.000,00 3,970.387,15 91.838,40 66.120,00 409.987,95 8,513.709,80 8,518.950,00 8,513.709,80 5.240,20 Iz poročila je razvidno, kako smo pristopali k reševanju vodooskrbe na območju občine in kaj je bilo storjenega. Kljub mnogim težavam, s katerimi smo se srečevali, saj se je bilo težko odločiti za poedine posege in mnogo je bilo težav pri iskanju in zbiranju sredstev, lahko ugotavljamo, da so nekateri uspehi že vidni. Z uspehi, ki še daleč niso zadovoljivi pa gre zahvala vsem tistim, ki so razumeli položaj in priskočili na pomoč s sredstvi, brez katerih ne bi dosegli in storili ničesar. Ne moremo mimo tega, da ne bi omenili vrednosti tistih sredstev, ki so se in se še zbirajo na posebnem računu. Iz tega računajo moč pokrivati tako imenovane zagonske stroške, ki jih nihče nima in tudi na bankah niso dosegljivi. Pred pricetkom gradnje je mnogo predpriprav, raziskav, izdelav programov in projektov, ki jih je potrebno finančno pokriti, preden se zaprosi za kredit pri banki. Tudi do kreditov ni lahka pot, kajti tudi tu je potrebno imeti sredstva za lastno udeležbo in prispevek za energetske objekte, ki jih je vedno premalo ali celo nič. Iz poročila je moč ugotoviti, s kakšnim tempom rešujemo vodno problematiko in kako se zbirajo sredstva, da bi se problem, ki smo ga v planih prikazovali na prvem mestu voznega reda, saj delno izboljšal. Kritično pripominjamo, da obveze nekatere DO ne izpolnjujejo, kar močno ovira izpolnjevanje planskih nalog programa na vodogospodarskem področju. Poleg pokritih investicij smo v zaostanku s plačilom in sicer: pod točko 7. — dodatna dela na Robovi cesti 16.561,95 pod točko8. — projekt vodovoda Blatna Brezovica 117.360,00 pod točko 9. — projekt povez, cevovoda Bevke—Log 93.888,00 Neporavnani računi skupaj 227.809,95 Pričakujemo, da bodo uspehi v bodoče mnogo boljši, kajti skrb za uresničitev programa prevzema Samoupravna komunalna interesne skupnost Vrhnika. Seveda pa bodo uspehi v veliki meri odvisni od nas vseh, Če bomo odgovorno sodelovali in prispevali svoj delež. KOMISIJA ZA IZVAJANJE NALOG PRI REALIZACIJI VODNEGA PROGRAMA gEBRUAR 1978 nas Časopis 5 MA VRHNIKI KONČNO TUDI KNJIGARNA IN PAPIRNICA Po šolske knjige, zvezke in pisarniški material nič več v Ljubljano Primorski tisk — založba Lipa Je odprla na Vrhniki knjigarno in papirnico v stolpiču na Loici (za osnovno iolo Ivan Cankar). V novem prostoru, tega Je Vrhnika nedvomno zalo potrebovala, saj Je bilo doslej velikokrat treba po iolske knjiga, zvezke in pisarniški material v LJubljano in so Dna negodovanja kupcev nedvomno upravičena, bodo v novi prodajalni naprodaj iolske knjige in zvezki, ves pisamiiki material ter knjige vseh ■ravenskih založb. Razveseljivo pa Je tudi to, da bo v Lipi moč kupiti tudi primerna darila, seveda taka, ki sodijo v tako prodajalno. V novjh prodajnih prostorih — "sega je približno lOOkv.m — bo prostor za stalno razstavo likovnih ael, katera bodo tudi naprodaj. Knjigarna je sodobno in estetsko oprem-Jena in prav gotovo bodo vanjo radi nahajali vsi, ki ljubijo knjigo. Predvidevajo, da bo, saj bo poleg prodaje, -ipa nudila tudi možnosti za dodatni kulturni center, organizirane pa bodo tudi predstavitve knjig in njihovih avtorjev. V svojem delovanju si Je založba Lipa, ki je bila ustanovljena 1951. in poleg komercialnih izdaj, ki omogočajo sofinanciranje slovenske knjige, razvija sodobno slovensko literaturo, pridobila že velik krog privržencev. Tako Je v letu 1976 založba Lipa uspela iz- dati 18 knjig domačih avtorjev, isto število v lanskem letu, prav toliko pa predvidevajo v letošnjem letu. Cenena zbirka, ki jo izdaja založba Lipa, v sodelovanju z založništvom Tržaški tisk iz Trsta, so pesniški listi, v katerih so predstavljena dela sta-, rejših in mlajših avtorjev, in sicer šestih slovenskih pesnikov, enega izmed pesnikov drugih jugoslovanskih narodnosti ter enega naprednega italijanskega avtorja. V letošnjem letu bo Lipa med drugim izdala zbirko pesnikov Aca Mrmolje in Saše Vuge, ob slovenskem kulturnem prazniku predstavila knjigo v dveh delh Narodno obrambno gibanje primorskih Slovencev 1921 do 1928 avtorice dr. Milice KacinVVohinz, izšlo pa bo še: roman Pavleta Zidarja Pasiansa, Oris ljudskega stavbarstva v slovenski Istri dr. Ivana Sedeja, Topografija istrskega slikarstva Tomaža Brejca, v sodelovanju z Mladinsko knjigo Prešernov Sonetni venec v slovenščini in italijanščini z Maleše-vimi ilustracijami in pa veliko prevodov iz tujih Jezikov, predvsem iz italijanske literature, kar tudi pomeni graditev mostu stikov med sosednjima narodoma in njunima kulturama. T. H. S pomočjo samoprispevka bodo v KS Podlipa-Smrečje zbrali letos nad 700 tisoč dinarjev 2 OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA NA VRHNIKI Združenje samostojnih obrtnikov občine Vrhnika je od ustanovitve v juniju 1976, povečalo delež včlanjenih obrtnikov od 21 ha 37 odstotkov. V istem času se Je število obratovalnic v občini povečalo od 160 na 200. Značilno je, da je med novimi kar 16 av-roprevoznikov, ki jih Je iz drugih krajev privabilo delo pri gradnji nove avtoceste. V združenju se zavedajo, da Sedaj število članov ni zadovoljivo, saj se združenja v številnih občinah ponašajo s tem, da vključujejo od 90 do 100 odstot- mostojnih obrtnikov dobilo posojilo 23 obrtnikov iz vrhniške občine. Ljubljanska banka jim je skupaj odobrila 3 milijone 800 tisoč dinarjev. Vrste članov združenja samostojnih obrtnikov v naši občini se Počasi, a vztrajno širijo. Danes je v združenje včlanjenih že 37 odstotkov vseh obrtnikov, kar pa je v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami še vedno relativno nizek odstotek. kov vseh samostojnih obrtnikov svojega področja. O tem so člani pregovorili tudi na občnem P0*" združenja, ki so ga imeli Do koncu oktobra. Menili so, da =5 samostojni obrtniki še predalo zavedajo pomembne vloge "druženja, še najbolj pa jih trenutno privlačijo možnosti za na- iem anje posojil. Doslej je prek združenj a in zveze združenj sa- DosedanJ predsednik Združenja samostojnih obrtnikov občine Vrhnika, Vinko Janša, je v svojem poročilu na občnem zboru tudi povedal, da je združenje odigralo pomembno vlogo pri letošnjih nadomestnih volitvah članov delegacije obrtnikov za občinski zbor združenega dela in skupščine samoupravnih skupnosti. Volitve so bile potrebne, ker se je nekaj članov odselilo, nekaj pa se jih je prenehalo ukvarjati z obrtno de- javnostjo. Delegacija sedaj šteje 15 članov, katerih jedro naj bi zadržalo to dolžnost tudi v novi mandatni dobi po volitvah v letošnjem letu. Vrhniško združenje je skupaj s sindikalno organizacijo delavcev v zasebnem sektorju in stanovanjsko skupnostjo med prvimi v Sloveniji poskrbelo za to, da delavci samostojnih obrtnikov lahko dobijo posojilo za nakup ali graditev stanovanja. Doslej sta dva delavca dobila posojilo 60 tisoč oziroma 40 tisoč dinarjev, pripravljene pa so še tri vloge. Združenje si prizadeva, da bi pritegnilo k sodelovanju in medsebojnemu spoznavanju čim več obrtnikov tudi z družabnimi prireditvami in so doslej organizirali že tri takšna srečanja. Na občnem zboru so se udeleženci tudi domenili, da bodo skupaj s sindikalno organizacijo delavcev v zasebnem sektorju pripravili praznovanje novoletne jelke za otroke delavcev in obrtnikov. In ras so jih povabili na prireditev z dedkom Mrazom in obdarili z enotnimi darili, za katera so prispevali denar obrtniki. Na lanskoletnih obrtniških športnih igrah je sodelovalo prek 20 članov vrhniškega združenja. Na občnem zboru so menili, da so se nanje pričeli prepozno pripravljati in zato niso dosegli vidnejših rezultatov. Vsekakor bodo skušali to pomanjkljivost v letoš-nejm letu popraviti. Tesnejšim stikom s člani bo gotovo v prid, da je združenje v Ložani v Beli Krajini Jeseni, lanskega leta, Je gasilsko društvo Log organiziralo izlet v Belo Krajino. Zjutraj smo se zbrali krajani Loga na avtobusni postaj, kjer nas je prijazno sprejel šofer slavnikovega avtobusa. Še vsi zaspani in tihi smo posedli po avtobusu in že smo se odpeljali. Že po nekaj kilometrih vožnje so za razvedrilo poskrbeli najpogumnejši in »ozimnica« je vsem pogrela dušo in telo. pot nas je vodila po lepi Dolenjski do Novega mesta, kjer smo imeli krajši počitek in ogled bližnje okolice. Prikupne novomešcanke so nas prilazno postregle z aperitivom in dobro kavico In že >mo se odpeljali proti Metliki. V avtobusu Je porajalo vse bolj živahno In nasmejani obrazi so a )0 i no -nt rič jb MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V BOROVNICI 15. januarja je bil v Borovnici drugi mednarodni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 34 tekmovalcev iz Jugoslavije in Italije. Odigranih je bilo 9 kol po švicarskem sistemu. Tempo igre je bil 2x20 minut. Zmagal je mojster Jelen z 8 točkami, pred Vošpernikom 7, Olivotto, Zormanom in Planincem s 6,5 točke. Najbolje uvrščen iz druge kategorije je bil Gori-šek s 5 točkami na 11. —13. mestu, v tretji kategoriji Vukadin s 5,5 točke na 8. —10. mestu, v četrti kategoriji Žerjav s 4 točkami na 20. — 25. mestu, najboljši izven kategorij pa je bil Pangos je Planine z 10,5 točke pred Battisto in Zorma- s 6 točkami na 6. — 7. mestu. Med domačini je bil najboljši Hriberšek s 5,5 točke pred Jeričem s 4,5 točke. Na prvem turnirju, ki je bil v začetku decembra, je sodelovalo 14 tekmovalcev, zmagal pa nom z 9,5 točke; igrali so po Bergerjevem sistemu. Turnirje izredno uspešno vodil republiški sodnik Mitja Ukmar. Tekmovalci so Izrazili željo, da bi bilo takšnih tekmovanj še več. re e- se ga š--ii- OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE SREBRNIH PRIZNANJ OF RAZPISUJE za leto 1978 srebrna priznanja OF posameznikom in temeljnim samoupravnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in drugim organizacijam. Priznanja lahko prejmejo občani, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, društva itd., ki s svojim delom in prizadevanji prispevajo k razvijanju in krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov. Predlagatelji so lahko posamezniki in organizacije, predloge pa sprejema Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF pri Predsedstvu OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, do vključno 15. marca 1978. Vse možne predlagatelje obveščamo, da je to edini objavljeni razpis in jih ne bomo še posebej o razpisu obveščali! PREDSEDNIK ŽIRIJE ZA PODELJEVANJE SREBRNIH PRIZNANJ OF Jože Pivk -IU iz KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V OBČINI VRHNIKA RAZPISUJEJO za leto 1978 bronasta priznanja OF posameznikom in temeljnim samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in drugim organizacijam. Priznanja lahko prejmejo občani, družbenopolitične in de- lovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva j|d., ki s svojim delom in prizadevanji prispevajo k razvijanju in pjj krepitvi samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in ki še di niso prejeli nobenega priznanja OF. j Predlagatelji so lahko posamezniki in organizacije, predloge Pa sprejemajo izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL v J vsaki krajevni skupnosti do vključno 15. marca 1978. —' Vse možne predlagatelje obveščamo, da je to edini objav-■ 'jeni razpis in jih ne bomo še posebej obveščali o razpisu KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V OBČINI VRHNIKA I ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET VRHNIKA Razpis za podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov Na podlagi drugega odstavka 60. člena statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v letu 1975 sprejel Pravilnik o podeljevanju srebrnega znaka sindikata Slovenije. . Po tem pravilniku srebrni znak sindikatov Slovenije pode-'juje občinski svet Zveze sindikatov vsako leto ob delavskem Prazniku 1. maju. Po sklepu predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov J rhmka, 17. 1. 1978, bomo v občini podelili 10 srebrnih zna- za posameznike in najboljšo OOS v letu 1977. kov Na podlagi zgoraj navedenega prosimo, da najpozneje do JU marca 1978 posredujete predloge. Predlog lahko poda 7S oziroma posameznik. •t.a podelitev srebrnega znaka pridejo v poštev člani sindika-a, ki so več let prizadevni delavci v OOS ali občinski organiza-jJUj! kar pomeni, da ni nujno, da so še aktivni, temveč pridejo v P<*tev-tudi upokojenci. Predloge pošljite na občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika, Cankarjev trg 8. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV VRHNIKA Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika RAZPISUJE na podlagi 9. člena Odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika priznanje občine vrhnika — »plaketa pisatelja ivana cankarja« za leto 1978. Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: Priznanja na področju gospodarstva podeljujemo za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih organizacij združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Priznanja na področju družbenih dejavnosti podeljujemo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Priznanja na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti podeljujemo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih ali v temeljnih organizacijah združenega dela za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine; ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega predlagajo in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata. Kandidata za priznanje lahko predlagajo temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične in družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva, zveze, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti ter občani občine Vrhnika. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. marca 1978 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika, Tržaška cesta 1. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA OBVESTILO! Obveščamo pripadnike enot Teritorialne obrambe, da bodo tudi v letu 1978 prejemali revijo »NAŠA OBRAMBA« s 50-odstotnim popustom pri celotni naročnini. Mladinci teritorialci pa bodo tudi letos prejemali revijo brezplačno! OBČINSKI ŠTAB TO VRHNIKA Pred praznikom dneva žena bo restavracija Močilnik poskrbela za prijetno nedeljsko popoldne in sicer v nedeljo, 5. marca, s pričetkom ob 16. uri. Gostoval bo SAVSKI VAL iz Ljubljane z izborom slovenskih narodnih pesmi. Vmes pa bo poskrbljeno tudi za ples. Zažeiene so rezervacije, ki jih sprejemajo v restavraciji Močilnik! LEKARNA OBVEŠČA VSE OBČANE Lekarna Vrhnika je poslovala doslej poleg dvanajsturnega rednega delovnega časa še s službo stalne pripravljenosti, kar je pomenilo, da je bilo občanom vedno na voljo tudi obvestilo, kje lahko v nujnih primerih poiščejo farmacevta, če ta ni bil v lekarni. Ta način službe pa ni več priznan kot oblika dela. Z ozirom na prakso ostalih lekarn v Sloveniji, ki nimajo pogojev za redno dežurno službo in so službo stalne pripravljenosti že ukinile, smo prepričani, da tudi lekarna na Vrhniki ne bo mogla biti izjema. Neposredna bližina organizirane dežurne službe v Ljubljani, dobre prometne zveze in nenazadnje veliko število osebnih avtomobilov v občini zagotavljajo, da tak ukrep ne bo imel težjih posledic. Menimo pa, da je pravilno, da so občani Vrhnike o tem pravočasno obveščeni in še lahko, seveda če smatrajo, da je potrebno, prek svojih delegatov v zboru uporabnikov skupnosti zdravstvenega varstva vplivajo na dokončno odločitev! Lekarna Vrhnika posebno obvestilo! Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Vrhnika poziva vse občane, ki so v zadnjih letih spremenili svoje stalno bivališče na območju občine in spremembe še niso prijavili, da to takoj javijo oddelku za notranje zadeve SO Vrhnika, zaradi ažuriranja volilnih imenikov. S seboj morajo prinesti tudi osebne izkaznice vseh polnoletnih članov družine. Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Vrhnika Iskreno se zahvaljujem izvršnemu odboru in zboru delegatov enote za gospodarjenje v stanovanjskem skladu občine Vrhnika ter strokovnim službam pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, za razumevanje in pomoč, pri reševanju našega stanovanjskega problema! HELENA CENKAR Z DRUŽINO Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika v obdobju 1976—1980 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 23. 6. 1977 sprejela naslednjo ugotovitev i: Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v zdravstveni skupnosti Vrhnika sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 z veljavnostjo od 1. 8. 1977. obveščamo vse, ki se zanimajo za izdelavo kleklanih čipk, da lahko dobe vse informacije za delo vsako drugo sredo v mesecu v Domu upokojencev (I. nadstropje) ob Tržaški cesti na Vrhniki ali na domu pri tovarišici Julki Fortuna v Podlipi — Smrečje 6, vsak dan. Trgovsko podjetje DOM Ljubljana namerava organizirati tečaj za izdelovanje čipk, če se bo prijavilo dovolj kandidatk. Istočasno sporočamo tudi, da se je odkupna cena čipkam dvignila od 20 do 30 odstotkov. Zato priporočamo vsem, katere imajo veselje za ročno delo, da se prijavijo na ta tečaj (lahko pismeno na navedeni naslov: Julka Fortuna, Smrečje 6 — Vrhnika). Kleklana čipka je vedno bolj iskana in zaželena doma in v tujini, zato se potrudimo in ohranimo to lepo narodno umetnost, da ne bo izumrla, saj nam to delo nudi poleg razvedrila tudi nekaj zaslužka! . Poslovalnica za odkup čipk — Vrhnika ZAHVALA Jožeta Selka iz Opekarske ceste 33 na Vrhniki se zahvaljujemo vsem sosedom, občinski organizaciji ZZB NOV in Industriji usnja Vrhnika za vso pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih! Hčerka Anica Pajsar ZAHVALA ob smrti moje nepozabne zlate žene Marije Križmanić se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali vence in izrekli ustno ali pismeno sožalje, znancem iz Logatca, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem iz Doma upokojencev, ki so jo spremili do njenega zadnjega počitka, strežnemu osebju in vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in mi nudili vso pomoč. Žalujoči mož Jože in ostalo sorodstvo Naša koncepcija ljudske obrambe izhaja iz tega, da je treba celotno ljudstvo, vse občane SFRJ, ne glede na njihov spol in starost, usposobiti za vse oblike vodenja splošnega ljudskega odpora. Med oblike usposabljanja sodi tudi pouk prebivalstva za obrambo in zaščito. V naši občini bo tudi letos izveden dopolnilni pouk prebivalstva za obrambo in zaščito, na katerem bomo obravnavali naslednjo temo: »REŠEVANJE LJUDI IN IMETJA OB HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH« S proučevanjem te tematike želimo usposobiti prebivalstvo za neposredno vključevanje v reševalne akcije, skupaj z enotami civilne zaščite, v okviru krajevnih in drugih skupnosti ali samostojno. Pouk je obvezen za vse občane od 15. do 60. leta starosti (moški) oziroma do 55. leta starosti (ženske), izvzemši aktivne pripadnike oboroženih sil in milice. O PRIČETKU POUKA BODO OBVEZNIKI PRAVOČASNO OBVEŠČENI S POZIVI! Oddelek za LO SO Vrhnika Kako ravnamo v prometnih nezgodah Žrtev prometnih nezgod na naših cestah je zelo veliko. Lansko leto je v SRS od poškodb, ki so nastale pri nezgodah v prometu, umrlo 548 ljudi, poškodovanih pa je bilo 10.666. Umirajo predvsem mladi ljudje. Vzrok sorazmerno velikemu odstotku smrtnosti in invalidnosti poškodovancev v prometnih nezgbdaj je treba iskati predvsem v prepozni prvi pomoči ali v nepravilnem transportu poškodovancev. Poškodovancem je treba pomagati takoj in pomagati jim mora tisti, ki je prvi na kraju nezgode. Če so poškodovanci laže poškodovani, si pomagajo sami. Ponavadi je potrebna pomoč očevidcev, bližnjih stanovalcev, najpogosteje pa voznikov, ki prvi pripeljejo do mesta nezgode. Vendar ni dovolj, da kdo želi pomagati, ampak mora to tudi znati. Z napačno pomočjo lahko napravi namreč več škode kakor koristi. Pri vseh prometnih nezgodah je treba najprej preprečiti nove nezgode s tem, da zavarujemo poškodovance na kraju nezgode, šele nato pa pričnemo z reševanjem. Podnevi, če pripeljemo do kraja nezgode, ravnamo takole: vozilo, ki je na naši desni strani, skušamo obiti in se ustavimo v smeri vožnje na isti strani pred njim. Će to ni mogoče, se skušamo čim bolje znajti. Osnovnega pomena je, da z našim vozilom na cesti ne postavimo še dodatne ovire in ceste še bolj ne zapremo. Najprej postavimo varnostni trikotnik najmanj 50 metrov pred oviro na tisti strani, kjer ovira pač je. V kateri razdalji postavimo trikotnik, je odvisno seveda od preglednosti in hitrosti, ki jo cesta običajno dopušča, čim večja je hitrost, tem dlje moramo postaviti trikotnik. Če pa poškodovana vozila zapirajo vso-ce-stišče, ga moramo seveda zavarovati v obe smeri. Pomagamo si s trikotniki drugih voznikov ali pa s kakršnimkoli predmetom. Izjemoma ravnamo v drugačnem zaporedju. Če vozilo gori ali so žrtve obležale na cesti ali če opazimo, da poškodovanec hudo krvavi navzven. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Miloš Mauri, Janez Pečar, Ric-hard Beuerman, Andrej Kraše-vec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Iz gorečih vozil moramo seveda takoj in za vsako ceno izvleči poškodovance in jim pogasiti obleko. Če ni pri roki gasilnega aparata, gasimo tako, da nanje vržemo odejo, plašč in podobno, jih povaljamo po tleh itd. Vsekakor jim moramo preprečiti, da bi brezglavo tekali okrog, saj bi zaradi tega le še bolj goreli. Če je kraj nezgode nepregleden, ga moramo vsaj za silo zavarovati in šele nato gasiti goreče vozilo. Tudi tokrat si pomagamo z odejami, s prstjo ali peskom. Prednost ima seveda gasilni aparat. Z gasilnim aparatom ne smemo nikoli brizgati gorečemu v obraz. Na požar nas lahko opozarja tudi značilen smrad. Druga izjema so poškodovanci, ki nemočni obležijo na cesti. Pri njih se ne oziramo na njihovo stanje in načela transporta, temveč jih takoj izvlečemo na varno. Pri tem si moramo zapomniti, kakšen je bil položaj, v katerem smo jih našli po nezgodi. To pride prav milici pri ugotavljanju vzrokov in posledic prometne nezgode. Tretja, zelo redka izjema so tisti, pri katerih opazimo, da hudo krvavijo navzven, ker so se porezali s kakšnim ostrim predmetom. Takim moramo takoj zaustaviti krvavitev, da ne izkrvavijo. Ponoči, v megli, mraku aH nalivu, je zelo težko in pogosto skoraj nemogoče zanesljivo zavarovati poškodovance na kraju nezgode. Samo varnostni trikotnik ni dovolj. Če je možno, osvetlimo najprej s svojim avtomobilom kraj nezgode od strani. Pomagamo si že z baterijsko svetilko ali pa zakurimo ogenj. Najbolje je, da v obe smeri postavimo osebi, ki s svetlobnimi signali ali vsaj z mahanjem, opozarjata voznike na nevarnost, pri čemer morata seveda paziti, da ju ne poškodujejo. Šele, ko so zavarovani poškodovanci in kraj nezgode, se približamo vozilom, ki so na cestišču, in potnikom, ki so še v njih in se sami ne morejo rešiti. Pomagati moramo takim, ki so pomoči najbolj potrebni, in jih spraviti iz vozil na varni pas ob cestišču, kjer jim šele damo prvo pomoč. Ne kadimo, prepovemo kajenje in na kraju nezgode ne svetimo z odprtim ognjem, ker bi se lahko vnel razliti bencin ali bencinski hlapi. Če je mogoče, izključimo motor poškodovanega vozila, tako da izvlečemo kontaktni ključ ali pa odstranimo priključek na akumulatorju. Če je avto na kolesih, ga zavremo še z ročno zavoro ali kolesa podložimo. Največkrat je v prometnih nezgodah poškodovanih več ljudi, in to različno hudo. Običajno so najglasnejši manj prizadeti, huje poškodovani pa so nezavestni ali le nemočno stokajo. Da bi pravilno ukrepali pri dajanju prve pomoči, moramo izvršiti prvi hitri pregled poškodovanca za ugotavljanje njegovega stanja. Najprej moramo posvetiti vso pozornost in skrb poškodovancem, ki so nezavestni, posebno če se duši jo ali ne dihajo, ter tistim, ki hudo krvavijo navzven. Tem pomagamo že v vozilu in takoj ustavimo krvavitev, nato jih izvlečemo na varno. Na hitrico pogledamo tudi okolje, da bi presodili, kakšne poškodbe so najbolj verjetne. Nezavestne poškodovance izvlečemo iz vozila in jih položimo v bočni položaj, če se dušijo, jim nagnemo glavo navzad, spodnjo čeljust pa potisnemo navzgor, nakar jim izbrišemo usta in žrelo, če ne dihajo, takoj začnemo z umetnim dihanjem. Če smo zavarovali poškodovance na kraju nezgode, zaustavili hujše krvavitve, vzpostavili dihanje, poskrbeli za nezavestne in navidezno mrtve, imamo dovolj časa, da napravimo načrt, kako bomo čim ob-zirneje reševali še druge poškodovance. Kako rešujemo poškodovanca iz vozila, je odvisno od položaja, v katerem je poškodovano vozilo, kakor tudi od poškodb prizadetega. Kadar poškodovanca vrže iz vozila ali pa gre za pešca, kolesarja, motorista, jih takoj spravimo na varno, če so obležali na cestišču, in jim pomagamo. Če je poškodovanca vozilo ukleščilo in ga ne moremo izvleči, ga ne smemo vleči iz vozila s silo. Če nimamo primernega orodja, da bi ga osvobodili (včasih je potreben celo varilni aparat), pomagamo, kolikor moremo, in počakamo reševalce, ki jih obvestimo, kakšen je položaj. Poškodovance, ki so ostali v vozilu, skušamo rešiti iz vozila, če si ne morejo pomagati sami. Običajno se nabere dovolj gledalcev. Med njimi izberemo take, ki so pripravljeni pomagati in so dovolj močni, da bodo lahko opravili nalogo. Vsakemu natančno določimo in opišemo njegovo nalogo. Pri huje poškodovanih potrebujemo vsaj štiri reševalce. Ko poškodovance spravljamo iz vozila, še posebej pazimo, če imajo poškodovane spodnje okončine ali hrbtenico. Poškodovanca ne obračamo po nepotrebnem in mu ne upogibamo telesa, zlasti pa ga ne obračamo po osi v smislu vijaka. Če ima vozilo štiri vrata, izvlečemo najprej poškodovance z zadnjih sedežev, nato pomaknemo sprednje sedeže nazaj in pomagamo še poškodovancem na sprednjih sedežih. če stoji vozilo na kolesih, poškodovanemu najprej osvobodimo roke in noge, šele nato začnemo reševati. Poškodovance rešujemo iz vozila čim bolj iztegnjene; to je zlasti pomembno, če sumimo na poškodbo spodnjih okončin in hrbtenice. Poškodovance naj najprej nekdo prime za ramena, pod pazduho in za gornji del telesa; ne smemo ga vleči za glavo, ki jo le podpiramo; podpiramo (držimo) tudi poškodovane dele nog v iztegnjenem položaju. Zapomnimo si, kje so poškodovanci sedeli, zlasti voznik. Ni enotnih pravil, ki bi lahko veljala za vsako situacijo in določala, kako moramo ravnati. Nekaj pa bi jih vendarle našteli: če leži vozilo na boku in če poškodovanci ne morejo iz njega, skušamo vozilo postaviti na kolesa, nato pa spravimo ven poškodovance. Če je vozilo večje in ga ne moremo premikati, skušamo poškodovance izvleči skozi najprimernejšo odprtino. Izkušnje so pokazale, da je poškodovanca zolo težko izvleči skozi sprednja ali stranska okna. Če leži vozilo na strehi, odpremo vrata, da se ne bi prevalilo med reševanjem, in najprej izvlečemo vse predmete, ki bi nas ovirali pri reševanju, šele nato pa poškodovance. Ce je poškodovani pripet z varnostnim pasom, zlezemo podenj po vseh štirih, izbočimo hrbet navzgor, odp-nemo pas in ranjenca na svojem hrbtu spravimo iz vozila. Posebno veliko iznajdljivosti terja reševanje iz potopljenega avtomobila, če smo ostali v njem. Vsekakor skušamo odpreti vrata in se rešiti. Pogosto pa jih v začetku ne moremo odpreti. Najverjetnejši vzrok je premočan pritisk vode od zunaj, lahko pa se pri pomoči ne povzročamo dodatnih poškodb in nepotrebnih bolečin in da se po nepotrebnem še sami ne poškodujemo (akumulatorska kislina, ostri robovi pločevine, drobci stekla ipd.). Reševati moramo znati previdno in preudarno, nikoli pa ne smemo pozabiti na štiri najvažnejša dejanja za reševanje življenj pri prvi pomoči v prometu. To navodilo velja za reševanje poškodovancev iz osebnih avtomobilov in avtobusov. Pri prometnih nezgodah so rane najpogostejša oblika poškodb. Pogoste so tudi poškodbe kosti in sklepov, glave, ki so najpogostejši vzrok smrti, prsnega koša s prelomom reber in s poškodbami pljuč ter žil ali poškodbe trebuha. Večina teh poškodb je zaprtih: s poškodbami jeter, vranice in večjih žil, ki povzročajo notranje krvavitve. Pojavljajo se tudi poškodbe hrbtenice, medičnih kosti in opekline. Pri železniških prometnih nezgodah je postopek pri reševanju poškodovancev podoben kot pri reševanju iz avtomobilov. Specifičnosti so predvsem, da se navadno pojavi večje število poškodovancev, da imamo tudi specifične poškodbe zaradi stis-njenja telesa in udov in da mnoge poškodovance ukleščijo vagoni. Za tiste, ki so vkleščeni, velja isto kot pri reševanju iz avtomobilov: ne smemo jih vleči iz vagonov s silb. Če nimamo primernega orodja, da bi jih osvobodili, pomagamo, kolikor moremo, tako da ne bi povzročili dodatnih poškodb, in počakamo reševalce. Pri dajanju prve pomoči moramo izvršiti dobro tria-žo, da dobijo prvo pomoč najprej krvavitve, zavarujemo ne vestne in dajemo umetno di nje, moramo poskrbeti za ob stilo o nezgodi. Obvestimo mi (tel. številka 92) in reševalno stajo (tel. številka 94). Ko smo poškodovanim ( prvo pomoč, se pravi, ko s odvrnili posledice poškodb jim neposredno ogrožajo i__ ljenje (krvavitev, dušitev), ko smo o prometni nezg obvestili milico in reševal je potrebno, da skrbimo poškodovance še naprej, > dokler ne pridejo reševalcik; dokler jih ne izročimo zdr stveni ustanovi. — Ko poškodovanci čakajo "e; prevoz, jih moramo namestiš pravilen položaj glede na vr*n poškodbe. Če so v nezave*ja morajo ležati na boku; če imj?r poškodovano oprsje, naj na^ sedijo; pri poškodbah trebiT, naj imajo podloženo vzglavje^ pod koleni; poškodovance s l škodovano hrbtenico pa najprs imobiliziramo na deski oziror' naj ležijo na ravni trdi podlj/c poškodovanci, ki imajo pošEj^ dovane spodnje okončine, ne ležijo na hrbtu z nekoliko po&oj ženo glavo in poškodoval okončino, če pa so poškolnc vanci izgubili mnogo krvi, a> imajo vznožje malo dvignje'u. Zavarovati jih moramo p, ... '0( zunanjimi neugodnimi vp • mrazom, vročino, vetrom, d*« jem itd., jim dajati pravilno nf_ in če je potrebno dopolnje tudi prvo pomoč. Posebno I zornost posvetimo nezavest! in tistim, ki so hudo krvavelij znajo se pritoževati, nemočfl in docela prepuščeni nam. Pri poškodovancih ostan^ in tako skrbimo zanje do prid je ob padcu poškodovala ali zataknila ključavnica na vratih. Če bi v paniki skušali vrata za vsako ceno odpreti, bi se preveč utrudili. Počakamo, da se avto v notranjosti počasi napolni z vodo, nakar lahko za malenkost odpremo okno ali razbijemo šipo. Ko je kabina polna do polovice ali še več, globoko vdihnemo preostali zrak, odpremo vrata in izplavamo. Malo verjetno je, da bi bila poškodovana vsa vrata, da bi ne mogli odpreti nobenih. Pri reševanju potnikov iz avtomobila ne gre vedno gladko. Problematično je že, kako bomo izvlekli poškodovance, če so vrata zaprta od znotraj; kako bomo premaknili sedeže, da napravimo prostor; s kakšnim varnostnim pasom je poškodovanec pripet ipd. Zato so omenjeni nasveti in pravila sicer koristna, težko pa je pričakovati, da se jih bomo ob reševanju spomnili in se po njih ravnali. Največ je odvisno od tega, kako se znajdemo, koliko imamo tehničnega posluha, koliko nam uspe ohraniti mirno kri. Če je prizadeti pri zavesti, nas bo med izvlačenjem in prenašanjem že sam opozarjal, če mu , bomo povzročali prehude bolečine. Zato pa moramo biti z nezavestnim še posebno obzirni. Skratka, možnosti in okoliščine, v katerih moramo reševati, so najrazličnejše in vseh ne moremo predvideti. Prvi pogoj je, da tisti, ki so jo najbolj potrebni. Pomembna je tudi samopomoč in medsebojna pomoč. V reševanje vključimo tudi vse sposobne nepoškodovane potnike. Napake, ki jih delamo pri reševanju in dajanju prve pomoči poškodovancem, so največkrat naslednje: a) ne zavarujemo najprej poškodovancev na kraj nezgode, čeprav je slabo pregledno, temveč planemo v poškodovano vozilo in skušamo izvleči poškodovance; medtem se pa že lahko v nas zaleti voznik, ki je neopozor-jen in neprevidno pripeljal na kraj nezgode; b) za vsako ceno skušamo ohraniti prvotno stanje na kraju nezgode, ne dovolimo premikati poškodovancev, čeprav bi jih morali spraviti s ceste na varno in jim dati prvo pomoč; c) v paniki stlačimo poškodovanca, čeprav je nezavesten, v osebni avto in ga sami peljemo do prvega zdravstvenega zavoda; č)) prevažamo poškodovance z zlomljenimi spodnjimi okončinami ali hrbtenico brez imobilizacije v neprimernem prevozilu; d) pri krvavitvi napravimo nepravilno prevezo — tako, da je krvavitev še hujša; e) na rane polagamo vato, namočeno z alkoholom ali jodom in podobno. Brž ko opravimo najnujnejše, se pravi, ko zavarujemo poškodovance, ko zaustavimo hujše reševalcev. Ohranimo mirno in jih spodbujamo. či Za prevoz poškodovan' lahko uporabimo različna r" žila, od najpreprostejših j najpopolnejših. Vedno t ramo uporabiti najprirr nejše vozilo, ne smemo ' pozabiti na njihovo hitrf Najpopolnejša vozila za f' voz poškodovanih so helik terji in letala, ki pa zlasti krajše razdalje, le redko I dejo v poštev. Najprimernejše vozilo za voz poškodovanih je rese" avto, ki ga največkrat upđ' ljamo, kar je edino pravilni osebnim avtomobilom srrtf prevažati samo laže poški? vance, ki imajo takšne pošK' be, da jih lahko prevažamo s« Tudi pri transportu mord namestiti poškodovance v p<: len položaj, zavarovati jih <, ramo pred zunanjimi neu^ nimi vplivi, jim dajati potref nego in, če je potrebno, do( njevati tudi prvo pomoč, t mora poškodovance ob preV spremljati oseba, ki je uspos Ijena za dajanje prve porA' Poudariti moramo, da izredno pomemben pravi položaj pri transportu in o' čilen obziren prevoz za P poškodovane. Še vedno lamo usodne napake, za' katerih umrejo ali se dod^ hudo poškodujejo prizad če jih peljemo v bolnišnic neustreznih vozilih. NA1 LJEVANJE PRIHODNJIČ