IO din., četrt Irren Jugoslavije: Gelo lelo löü am. *— rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; ptl večkratnem inseriranju primeren popust gframištvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. za slovensko Ijndsfoo Poštnina plačana v gotovini. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste-Telefon interurban št. 113. 85. številka. MARIBOR, dne 14. septembra 1925. Letnik L ■■■■■■■■■■■■Mm R' R. sporazum in konsolidacija države. {Razgovor z g. narodnim poslancem dr. Hohnjecem.) Zastopniki časopisja, med njimi dopisnik zagrebškega lista »Morgen«, so predložili poslancu dr. Hotinje-cu naslednja vprašanja: 1. Ali se more od sporazuma, sklenjenega med Radičem in radikali, pričakovati toliko zaželjena konsolidacija notranjih in zunanjih razmer naše države? Konsolidacija je po svojem izvoru latinska beseda. Solidus pomenja toliko kakor dovršen, jedrovit, trden, trpežen, celovit, popolen. Konsolidacija je torej težnja in akcija za dovršenost, učvrstitev, utrditev, trdna, zveza, izpopolnitev. V medicini pomenja zacelitev ali spojitev rane. Ako se konsolidacija smatra za potrebno in kot zaže-Ijeni cilj, se s tem predpostavlja, da ni dovršenosti, utrje-nosti, zveznosti, jakosti in popolnosti, predpostavlja se o-tvorjena rana, ki potrebuje in še čaka na zacelitev. V naši državi je tako. Notranja solidità« ji manjka. Manjka ji ona notranja, trda zveznost državljanov, ki jo Francozi tako izrazito imenujejo- accord ali entente cordiale. Na državnem organizmu je odprta rana, ki potrebuje zacelitve: slovensko in hrvatsko vprašanje. Ako se torej hoče doseči istinita konsolidacija notranjih razmer v državi —- dosledno tudi zunanjih, ker je solidna zunanja politika nemogoča brez notranje konsolidacije —, se mora slovensko in hrvatsko vprašanje analizirati v svoje elemente, upravičene zahteve hrvatskega in slovenskega naroda na pravo samoodločbe in samouprave se morajo izpolniti. Ker se sporazum, ki ga je Radič sklenil z radikali, na te elementarne zahteve Slovencev in Hrvatov ne ozira, marveč jih direktno negira, ker je utemeljen na popolnem priznanju krutega in brezobzirnega centralizma in hegemonizma, se od njega ne mere pričakovati z-aželjene konsolidacije notranjih in zunanjih razmer države. 2. Ali je s tem sporazumu hrvatsiko vprašanje likvidirano. Radikali tako mislijo. Dokaz za to je izjava ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča, lei- jo je te dni dal v Ženevi-uredniku beogradske »Politike« in v kateri pravi: »Cilj! stvorjenju tega sporazuma je bil, da se enkrat za vselej ukinejo z dnevnega reda vprašanja notranje ureditve naše države.« Po mišljenju radikalov je torej hrvatsiko vprašanje odstavljeno z dnevnega reda. Ali tako tudi misli Radič s svojo stranko? Iz njegove popolne kapitulacije in iiz njegovega integralnega priznanja vidovdanske ustave in na njej baziranega krutega centralizma bi se to dalo sklepati. Hrvatski narod pa bo- ravno tako malo kakor sloven- ski narod privolil, da bi se brez izpolnitve njegovih živ-ljen-skih zahtev in bistvenih točk njegovega narodnega programa smatralo njegovo vprašanje kot likvidirano. 3. Ali smatrate novo vladino koalicijo za sposobno, da bi izvedla potrebno socijalno poravnavo med prečanskimi kraji in med Srbijo? Iz razlogov, ki sem jih navedel v odgovoru na prvo vprašanje, sledi, da od nove vladine koalicije ni pričakovati toliko zaželjena socialna poravnava med -prečanskimi -pokrajinami in med Srbijo. Radikalna stranka je doslej -odločno odklanjala vsako izenačenje davčnih bremen v državi, kamo-li da bi se zavzemala za popolno socialno poravnavo med srbijanSki-mi in prečanskimi pokraji-na-mil Radičevi stranki- pa manjka za to i- volja i potrebna sposobnost in moč. Zaželjena in k zadovoljnosti državljanov zlasti v prečanskih krajih prepotrebna socialna poravnava se da edinole doseči -z vzajemnim, na -pravem sporazumu temeljujočim sodelovanjem srbskega, -hrvatskega in slovenskega naroda. 4. Ali mislite, da bo od Radiča začeta ofenziva za o-svojitev slovenskih kmetov imela kaj uspeha? Ofenziva, ki jo je začel Stjepan Radič s pomočjo slovenskih s-vojih oprod i-n ščito-noscev Pu-clja in Prepeluha, nima nobene nade na uspeh. Slovensko ljudstvo je toliko politično podučeno in prosvetljeno, da tudi dosedaj z malimi izjemami v nekaterih krajih zlasti ob hrvatski meji in v rrekmurju ni postalo žrtev brezprimeme demagogije g. Stjepana Racu-ča. K^k-o bi bilo mogoče, da bi ljudstvo- zdaj verovalo temu mdztì, ki- zdaj to blagoslavlja, kar je -prej p-reklinjal, ki zdaj imenuje -svetli -dan to, kar mu je -poprej bila noč, najtemnejša noč?! Za tako nestanovitno, iz golega egoizma fevi-rajc-čo politiko manjka našemu ljudstvu k temu potrebna defektnost -uma in volje. Strašilo klerikalizma, s katerim sedaj poskuša Stjepan Radič s svojim priveskom v Sloveniji napraviti svojo srečo, ni- novo ter tudi -nima privlačne sile, kakor vobče ne more dovesti do povoljnih rezultatov nikjer drugje, kakor samo tam, kjer manjka inteligentnost ali- značajnost, Ker pa so našemu narodu lastni ti dve najvažnejši psihični potenci, je naš narod temu strašilu vselej s pomil ovalnim posmehom obrnil hrbet ter je v vseh položajih visokim idealom SLS ohranil zvestobo. Nebrzdani in sirovi napadi na katoliško duhovščino, ki si ji-h -dovoljuje g. Radič, dosegajo ravno nasprotno od tega, kar g. Radič s svojo kompanijo od njih pričakuje. Slovensko ljudstvo dobro pozna velike zasluge katoliške duhovščine za slovenski narod in jih tudi zna ceniti. kamenjem1 itn se nato še -lotili starejših vaščanov, ki- so na polju pospravljali koruzo. Na razpotju ceste Gračac—Obrovac se je zbralo kakih 200 radikalov in radice vre v, ki so mimo gledali Pribioevičevo orjjnnsbo spremstvo. Orjiuinaši so sicer grozili- ljjudemi z revolverji, a 'ti so ostali natimi in pustili kljub izzivanju Prib iče viceve spremljevalce mimo. Ti zbrani Hrvati in Srbi so nato krenili v Gračac, da se udle-leže slhodla samostojnih demokratov. V Gračacu so ščitili Pribičeviča orjnnaši in žandarj-i, da se lahko dMigniii na govorniško tribuno, ki je bila postavljena iz praznih zahojtev. -Med govorom so se lotili s-el-jakr Pribičeviča z opazkami ter medklici tako, da so ga popolnoma zmedli. Medklici so se s časom preferiti, v žvjižge, 'Prmličevfič si jje začel nervozno grizli nohte, je utihnil in orjtunaši. so ga odvedli v gostilno. Ko so radi-čevči in -radikali videli pobeg mogočnega 'Pribičeviča, so se strnili v skupen, a dostojanstven obhod' po mesto. Nekaj ljudji je krenilo za Pribieevičem v gostilno, kjer se jje zastonj jedlo ter pilo —--- Okoli pete ure popoldne se je vračalo Pribi Čovičevo spremstvo orjjuna, vsa pijana nla kolodvor in je prišlo na tem potu tudi skozi mirno vas Kneževiće. V vasai je umirila dim pred s-h-od-orn kimet-u Antonu Kneževiću žena in so jo pokopali ravno na dan zborovanja. Po pogrebu so se po ličkern običajju vrnfdi pogrebci v hišo žalosti, dia opravijo takozvane karmine. Ko so 'seitjaki mimo sedli za mizo, -da bi jedli, so jih Pribičevičevi orjjuinaši obsuli skozii okna s celo točo kamenja, streljali iz revolverjev, so smrtno z nožem ranili Mando Knežević, ki je vskd rane uimlrla in so težko z noži obdelali še druge tri Kneževićeve ženske. Orjnnaši so napadli te mirne seljake gotovo radi tega, ker so bil razkačeni na Hrvate radi neuspelega zborovanja svojega velikega mojstra. Žalostno in grozno j-e bilo videti po odhndlu orju-našev ličko dvorišče v! Kneževica-h, ki j-e bilo vse okrv-ljeno s človeško krvjo, vrata ter okna razbita, ka-k-aro M bili tokaj gospodarili najjbdlij grozoviti razbojniki. Radi ravno opisanih krvavih dogodkov je celi Gračac upravičeno razburjeni ,im zahteva, da se divjaške 'krivce izsledi in energično kaznuje. Kojj po lizvršeneini zločinu j-e hotela žandarmerija zapreti kolovodje krvopreli tja, -a tega ni pustil srezki •glavar. Tako je torej končalo zadnje prvotno triumfalno namenjeno Pribičevičev-o zborovanje v Gračacu mesto v -slavi in tritumifu v kivi ter smirUi — — Gotovo bo imela kri nedolžnih ženskih žrtev presneto opasne posledice za vse nad-aljSne Pribičevičeve zborova ine triumfe ----- Politične beležke. Politični položaj osredotočen na svečanosti v Črnigoji. Kralj i-n večina ministrov je odpotovala iz Beograda, v petek zvečer. Kralj in -kraljica sta- se odpeljala v spremstvu ministra dvora Jankoviča, adjutanta generala Hadžiča, v južne kraje naše države, da se udeležita svečanosti v Crni-gori. Na potu i-z Beograda na Cetinje je kralj obiskal: Skoplje, Kosovsko Mitrovico, samostan Visoke Dečane in od tamkaj se je odpeljal na Cetinje. V Peči bodo kralja pričakali ministri: Maksimovič, Sto-ja-d-inovič in Pavle Radič, ki bodo kralja spremljali k svečanostim na Lovčenu. Po iovčenskem slavju bo kralj obiskat dalmatinska mesta ter zgodovinsko razstavo v Zagrebu, odkoder se bo vrnil v Beograd. V dneh odsotnosti kralja in večine ministrov iz Beograda ni pričakovati nobenih važnejših političnih dogodkov. Popolno politično zatišje bo trajalo dobrih deset dni. V tem ča-su bo ostalo vprašanje odbošajev mied! ra-dičevci in radikali nedotaknjeno. Razvoj; naših notranje političnih razmer se bo začel še le po povratku v-Lad nega predsednika iPiašiča. Pašič se je po vesteh radikalnega kluba podal -iz Evian les Baines v Nizzo, kjer bo ostal do konca tega meseca. Vrnitev Ljube Jovanoviča v Beograd. Bivši predsednik narodne skupščine in eden od1 voditeljev radikalne stranke Ljuba Jovanovič se je miudli-1 te dni v Sarajevu in od tamkaj- je odpotoval! vi Beograd. Jovanovič se bo mudil v Bevgradh -le .kratko časa, ker ho spremljal kraljevski par po Črni gori in Dalmaciji. V Ljutomeru je bil v nedeljo, 13. septembra, zbor S-LS. Zborovanje se je vršilo v novem Katoliškem domu ter je,bi-l-o- izvrstno obiskano. Predsedoval je predsednik krajevne organizacije Jakob Rajih. Go-vo-ril je poslanec g. dr. Hohn; e c. Njegovim izvajanjem- so poslušalci- sledili- z velikim zanimanjem ter so enoglasno izrazili politiki Jugoslovanskega kluba popolno zaupanje. Zborovalci so protestirali -proti nesorazmerni davčni obremenitvi Slovenije, ki je naši zemlji izčrpala skoro vse gospodarske sile, piotinovi carinski tarifi, katera je za- kmetski stan škodljiva, i-n proti ukinitvi zasebnih učiteljišč, ki so v rokah katoliških redovnic. Med drugimi je bila sprejeta -tudi ta-le resolucija: »Državna vlada obremenjuje Slovenijo z davki- do petine vseh v državi vplačanih direktnih davkov, noče pa izpolniti svojih obveznosti napram Sloveniji. H graditvi in vzdrževanju cest prispeva v tako nezadostni meri, da je teh prispevkov, katere je dati -obvezana, dolžna visoko svoto več milijonov dinarjev. Mesto teh prispevkov hoče, kakor je razvidno iz izjav g. ministra javnih del v parlamentu in okrožnice gradbene direkcije v Ljubljani okrajnim za-stopom in cestnim odborom, v Sloveniji zopet upeljati kuluk, Zicper tako postopanje vlade odločno protestiramo.« Slika SDS zborovanja. Prihjčevfču in vsem samostojnim demokratom; je presneto neprijetno dejstvo, da je tekla ob -prilliki Pri-bičevičeveg» zborovanja v Gračacu kri in jje t-udi nekaj smrtnih žrtev. Pr-ibdčevič j;e potoval zadnje tedne po Bosni, Hercegovini!, Dalmaciji in nazadnje še po Liki. Demokratska glasila so poročala o triumfalnih zborovanjih .svojega voditelja, a sedaj! naenkrat pa v Gračacu mesto triumfa----kri in smrt, — Demokratsko časo- pisje -skuša krivdo prelivanja krvli v Gračacu zvaliti na radikale in radioevce, a se jim to ne bo posrečilo, ker tokrat ni policajim-inister g. Svetozar, ampak radikal Maksimovič. Ako se bo tudi uradno potrdilo, da so krvave dogodke v Gračacu za k,ri vi-li Pribičeviče-vi or-jfunašli, bodlo radikali samostojnimi demokratom; za prihodnje onemogočili vsako v-ečje zborovanje. Zagrebško časopisje poroča objektivno o pretepih in pobojih v Gračacu .sledeče: Za veliko zborovanje samostojnih demokratov v Gračacu so se vršile že dolgo p-redlpnip-rave in jie Kila javilljjenb, dìa se pripelje Pribroe-vič s svojimi glavnimi štabom v Gračac 7. septembra ob j 11. uri dopoldni», že ob 10. uri so šili nasproti g. P:ri7 bičevieu mestni orjunia-šli, ki so na pot-u skozi vas Glavica ostro 'streljali ter grozili vsakemu, ki ne bi hotel pristati na politična načela v-elikega -orjjunašk-eg-a mojstra Pribičeviča. Najbrž je že pri tej priliki prišlo do krvoprefitja. V vasti Glavica- so orjnnaši dočakali Pribičeviča, ki se je pripieljial v avtomobilu in so ga že tu-ka j oni mesto naroda burno pozdravljali: K-o je vaška deca stišala orjiuna-ške vzklik«', je začela delali takozvano mačjo muziko in razbijali' po praznih -petrolejskih posodah. To je orjunaše razkačilo, razgnali so otročjad s Po svetu. Petletnica D’Aniiunzijevega pustolovstva na Reki. Zadnjo soboto je minulo pet let, odkar je D’Annunzio zasedet Reko. Petletnico reške zasedbe so fašisti proslavili zelo slovesno. Okrog 10. ure predpoldne je jjri-Plul z aeroplanom na Snežnik sam Gabriele D’Annunzio, kjer so otvorili na svečan način planinsko kočo, ki nosi D’Annunzijevo ime. Na- tej. proslavi je bila službeno zastopana italijanska vlada po svojem zastopniku. Najbrž je ob tej priliki D’Annunzio obiskal tudi Reko, akoravno se j-e pri odhodu iz mesta svojčas zaklel, da ne bo stopila njegova noga nikdar več na reška tla. Konferenca zunanjih ministrov. Vsle-di nesoglasij med zavezniškimi predstavniki radi garancijskega pakta se je odložila konferenca zunanjih ministrov Antante in Nemčije. Konferenca se bo na- vsak način še vršila in to najbrž v začetku.1 meseca oktobra. Kraj konference še ni določen. Poleg angleškega, francoskega, in nemškega zunanjega ministra se je udeleži tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini. Prisotnost Mussolinija se različno komentira ter je znak za izpre-membo pr-avca dosedanje italijanske politike, ki, se d-o-sedlaj ni mtoogo brigala za razne konference Francije, Anglije in Nemčije. Delokrog konference bo mnogo obsežnejši, kot ga j-e imela konf. strokov, v Londonu ter no obsegal v glavnem politična vprašanja. Trajala bo nad 2 tedna. Francosko-španska ofenziva v Maroku. Po zadinjjh vesteh j,e francosko-šp-anska akcija v Maroku v zaključnem stanju. Močne španske čele so bile -izkrcane v zalivu- A Ih licema s in- so kmalu po izkrcanju začele ofenzivno prodiranje v smeri proti Aidliru:. Istočasno kakor Španci so začeli napadati tudi Francozi severno od reke Omrege. Moč francoske ofenzivne armade cenijo na 200 tisoč mož -in ta armada se je lotila ofenzive na 60 km dolgi bojni fronti. V Fezu se je vršilo zadnje dni vojjno posvetovanje pod! predsedstvom maršala I‘c ta ina. Na- tej konferenci so nekoliko spremenili prvotni vojini načrt v temi pravcu, ker je Petain za to, dia se po možnosti štedi s človeškim življenjem in da se j izvedejo vse operacije polagoma ena za dirugo. Skrbi čehoslovaške in Poljske. Takozvani garancijski pakt, katerega skušajo sklenili zavezniki države za zasiguranje svojih mej; napraml Nemčiji, zadaje velike skrbi Poljski in Četeostovaški, ker je Nemčija izjavila, da je pripravljena skleniti tako pogodbo s Francijo glede meje na zapadu, nikakor pa ne garantira varnosti vzhodnih meji. Vsa prizadevanja Čehoslovaške, Poljske in tudi Francije, so šla dosedaj za tem, da Nemčija prizna nesporno varnost vzbodine meje, toda Nemčija je ostala trdna in na konferenci v Londonu dosegla, da se bo renski varnostni pakt obravnaval ločeno od takozvanega vzhodnega pakta. Enako je izjavil angleški zunanji minister Chamberlain v svojem govoru v Ženevi ter naglasil, da bo Anglija pričela intervenirati v slučaju nemško-poljiskega spopada le, če Francija aktivno poseže v spor ter prekorači Ren. Pred spopadom Turčije z Anglijo v Iraku. Zveza narodov je odložila rešitev mosulskega vprašanja, ker se ni hotela zameriti Angliji, ki hoče Mosul na vsak način obdržati, dasi pravno spada k Tuirčtiji. Zdi se, da skuša Turčija rešitev tega vprašanja pospešiti na vsak način, pa magari da izzove vojino z Anglijo. V mosul-skem vilajetu so zasedle turške čete važne obmejne točke, ki leže že na ozemlju Anglije1. Turčija jev teh krajih koncentrirala 40 tisoč mož broječo armadio. Morebitnemu spopadu se Angleži ne bi mogli ubraniti, ker imajo v tem ozemlju; samo 8000 vojakov. Vprašanje je sploh-,' če bi se vojpa za Anglijo izplačala. Sporno ozemlje leži okrog 100 km oddaljeno odi morjia in pot vodi po silno goratih, nepristopnih krajtih. V Angori se javno govori, da bodo turiške čete v najkrajšem času zasedle Mosul. Kriza poljske vlade. V poljskem senatu in parlamentu je sedanja poljska vlada izgubila mnogo simpatij. Senat je nedavno odbil predlog vlade o agrarni reformi z 21 proti 19 glasovom. Po tem načrtu bi bila odvzeta zemlja vsem tujerodnim poljskim državljanom. Ker se sejm sestane šele koncem septembra, bo vlada podala demisijo po njegovem sestanku. Ku-Klux-Klan v Berlinu. Po vzoru znane ameri-kanske organizacije Ku-Klux-Klan so ustanovili ekstremni nacijpnalisti v Berlinu svoju tajno oi'ganiza-cijo, katero je policija te dni odkrila, ter voditelje zaprla. člani so prihajali k sestankom' našemljeni v fantastičnih oblekah in zakrinkani, sami so se imenovali viteze rdečega križa. Vsak nlovovstopivši član je moral .priseči, da bo sovražil Jude, Francoze, Poljake, — sploh vse negermane, ter da bo slepo izvrševal navodila vodistva. Policija je mnenja, da je ta organizacija izvršila številne tajne umore v Nemčiji. Evharistični kongres v Chicagu. Prihodnjo pomladi se vrši v Chicagu v Združenih državah veličastna manifestacija katoliške Amerike. Za evharistični kongres se že sedla ji vršijo velike priprave. Računajo na udeležbo 2 milijonov gostov. Udeležbo je prijavilo že sedaj 3000 duhovnikov in okrog 10.000 pevcev bo pelo pri svečani maši. Odpravitev smrtne kazni. Avstralski parlament je odo bril zakon o odpravi smrtne kazni. Avstralci bodo sedaj svoje večje zločince samo še zapirali v dosmrtno ječo. i»iumbumihimunii iiiwiiwii■iininniTTTiTiwgTiinTinii«riiTrìnTi«»*M^»*«M,TT,^TT^llMl*,i»MCiBiìiimir^^ Iz Slovenije. Petnajstletnica blagoslovitve Slov. doma v Št. liju v Slov. gor. Dne 8. septembra je priredil naš Orel veselico z zanimivim sporedom. Nastopili so Orli in Orlice v raznih točkah, med katerimi je igrala godba1 omladine iz Maribora. Petje domačega pevskega zbora in tombola s krasnimi dobitki j,e nudila pošteno zabavo. Toda, to ni bil samo dan zabave, bil je to spominski dan, s katerim smo proslavili 15 letnico blagoslovitve Slovenskega doma. Slavnostni govornik gosp. svetnik Evald Vračko je govoril z njemu dano ognjevitostjo o bojih in zmagah, o krivicah in namerah naših narodnih sovražnikov. — Višek njegovih izvajanji je bil: Da, Vera v Boga in zaupanje v Marijo je rešilo Št. liji. Bog je čuval to narodno postojanko, da je niso premagali številni sovragi! — Videlo se je iz vsake besede, da govori iz izkušenj: in plemenitega udejstvovanja za pravice našega ljudstva. — Nas poslulšalice je preveval občutek težkih doživljajev burne preteklosti. Osobito smo se spomnili dlneva blagoslovitve našega Doma. — Na lastnih tleh so nas napadali, psovali, pljuvali, grozili, tepli! A glejte čud»! — Na mestu, kjer so naši ljuti sovražniki z vso peklensko nadutostjo rjoveli'na nas, so danes naši Orli in Orlice vršili mirno in lepo svoje vaje naš razveseljevali in nam nudili zadoščenje za prestane krivice. Ja, bili so težki časi. Toda .pričakovanje nasprotnikov, da nas bodo uničili, se ni uresničilo, in če hi vprašali jih dames' za vzroke teh neuspehov, mogli bi odgovoriti: Št. Ilijčani so bili značajni, bili. so verni in znali so vzgajati mladino! — Orli in Orlice, vi branitelji naše bodočnosti, bodite značajni in čuvajte naše svetinje: vero sveto, rodno zemljo in materni jezik, po zgledu svojih prednikov in bodite prepričani,, da tudi za sedanjim časom zapostavljanja in kratenja pravic zopet napoči slavnosten dlan, podoben današnjemu, ki bo označeval zmago in svobodo slovenskega naroda. — Za ta cilji pa dtelujimo složno s srcem in razumom. Izobraževalno društvo v Št. liju v Slov. gor. se na j -iskrenejlše zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali za našo tombolo. Rog plati tisočero! Tri nove moste dobimo tekom1 enega tedna. Takoj začnejo graditi itovi betonski mesto preko Lobnice v Rušah (50 m od tvornice za vžigalice). Most ho dolg 17.70 m, širok 5.50 m in je proračunan na 22 tisoč dinarjev. Lela 1921 je bil preko Lobnice zgrajen lesen most, ki je stat 11 tisoč kron,, a jie danes že v tako de- rutnem stanju, da je nevaren prometu, ki je na Ruški cesti posebno živahen. V istem času kot ruški betonski most bosta izgrajena dva lesena, in sicer eden na Ruški cesti na Laznici, eden pa v Melju pri Mariboru, Zgradbe vseh treh mostov bo izvršil mariborski okrajni zastop. Nova cesta. Mariborski okrajni zastop je začel meseca maja letošnjega leta graditi novo okrajno cesto. Cesta se odcep i od dosedanje okrajne pri Sv. Miklavžu pri Hočah (pri gostilni Brus) in pelje čez občino Rogoza na Spodnje ter Gornje Hoče in konča na hočkem Pohorju. Cesta je v celoti dolga 9 km in bo izročena prometu v treh tednih. Za zgradbo te nove, važne in potrebne ceste je doslej1 denarno prispeval samo- mariborski okrajni zastop, upati je tudi na uspešno državno denarno podporo. Okrajno cesto od 9 klm dolgosti dograditi od majia do koncem septembra in to v lastni denarni režiji jie v Sloveniji zmožen samo mariborski okrajni zastop pod požrtvovalnim vodstvom g. gerenta dr. Leskovarja, veščega »radništva in davkoplačevalcev, ki imajo smisel: za neprecenljivo vrednost novih, potrebnih in v pirihodnjosti dobičkonosnih prometnih zvez. Rani sneg na Pohorju. Zadnjo soboto je v Mariboru in okolici celi dan deževalo. Bril jie med deževjem mrzel veter, da so človeka spreletavali čisto zimski občutki. V nedeljo zjutraj; smo videli, da so vsi višji pohorski hribi odeti v snežene plašče. Duhovne vaje v Rogaški Slatini. Duhovne vaje za duhovščino lavantinske škofije se začnejo v navzočnosti g. vladike dr. Karlina v Rogaški Slatini 21. t. m. Duhovne vaje bo vodil ljubljanski vseučilišeni profesor dr. Uj,čič. Doslej; se je že priglasilo lepo število udeležencev, a mnoge še plaši čisto brezpolrebno draginja. Na Slatini stane dnevno stanovanje s hrano vred samo 50 D. Kdor še ni prijavil udeležbe, naj1 to stori v najkrajšem1 času pri mariborskem ordinarijatu, ali pa pri nadžupnijskem uradu pri Sv. Križu v Rogaški Slatini. Sestanek duhovnikov tretjerednikov v Nazarju. — V pondeljek, dne 5. oktobra t. I. ob pol 11. uri dopoldne se vrši sestanek duhovnikov tret jerednikov v mazurskem samostanu. Sestanek duhovnikov iz leta 1890. 28. t. m. imajo v Vojniku sestanek duhovniki iz leta 1890. Istega leta jih je šlo 20 v dušno pastirstvo, živi jih pa še 11. V aktivni službi v lavantinski škofiji 9, v Čehoslovaški republiki v budje viški škofiji pa 3. Shod Marijinih družb v Petrovčah. V nedeljo, dne 20. ■t. m., bo v Petrovčah shod Marijinih družb dekanije Celje. Spored: ob osmih zjutraj sprejem pri kolodvora, potem tiha sv. maša; ob desetih pridiga (preč. g. Časi) in slovesna sv. maša; po službi bližji, takoj tabor in po taboru takoj večernice. Jarenina. Tukajšnji Orel uprizori v nedeljo, dne 20. septembra 1925 ob 3. uri popoldne dve krasni igri: »'Sinovo maščevanje« v treh dejanjih in »Za letovišče« v 1 dejanju. Prijatelji Orlovske misli,, iskreno vabljeni, Slovenci! Dne 10. oktobra 1925 jie peta obletnica nesrečnega ko,roškega plebiscita, ki j;e odtrgal1 od našega narodnega telesa enega na jdepših delov jugoslovanske zemlje, zibelko slovenstva, slovenski Korotan, Nemci v Avstriji pripravljajo za ta1 dan šumrnie veselice, da proslavijo to svojo z lažmi in prevaro izvojevano zmago nad našim narodoml Tem večja jie naša dolžnost, da se ta dan spomnimo koroških Slovencev, dia obnovimo svojo ljubezen napram njim.. V to isvrho pripravlja Jugoslovanska Matica s pomočjo in sodelovanje vseh narodno obrambnih in drugih društev za 10. oktober manifestacije po celi Sloveniji, na katerih naj; ves naš narod enodušno in odločno izrazi svojo zahtevo po združitvi z rojaki onstran Karavank. Zato pozivamo vse Slovence, da se pripravijo za 10. oktober, za maš »Koroški 'dlan« imi da se v polnem številu udeleže manifestacija kjlerkoli se bodo iste vršile. Dobrodelna loterija Dijaškega podpornega društva. Vprašanje naše inteligence je za slovenski narod življenjske važnosti. Zato je pozdraviti in podpirati vsak pokret, ki dela na to, da se omegoči čimveč dijakom studiranje na srednji in visoki šoli. To nalogo ima predvsem Dijaško podporno društvo v Ljubljani, ki- skrbi za hrano in za denarno podporo našega dijašlva. Pod protektoratom obeh slovenskih škofov se je letos započela obsežnejša akcija v ta namen in sicer v obliki efektne loterije. Prireditveni odbor, obstoječ iz najuglednejših naših predstavnikov, je akcijo spretno zasnoval in sedaj se že vrši' razprodaja srečk po vsej Sloveniji. Prosimo naše prijatelje, da razprodajah« prijazno sprejmejo ter z nakupom ene srečke prispevajo svoj obolus za dijaški sklad. Srečke so po 10 din. Loterija ima 1041 bogatih dobitkov, med njimi avto, konja s kočijo, sobno opravo, kuhinjsko opravo in opremo, kolo, radiio-aparat, foto-aparat, slamoreznico, obleke itd. Kdor želi kupiti ali razprodajati srečke, pa jih dosedaj še ni imel prilike dobiti od naših dijakov, naj se obrne direktno na Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Miklo-ščeva cesta 5. Na dopisnici naj navede naslov in koliko srečk želi. Prodajalci dobe IO odstotkov provizije. Vsa pojasnila se dobijo na Miklošičevi cesti 5 v Ljubljani, dalje pri g. R. Drobne v Celju in pri g■ !• Voršiču v Maribora (Zadružna gospodarska banka). Izkaz posredovalnice za službe trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Službo iščejo: 9 knjigovodij, 3 kon-toristi, 7 poslovodij, 76 pomočnikov, 8 potnikov, 12 skladiščnikov, 6 knjigovodkdnj, 6 korespondentin, 32 kontori-stinj, 51 prodajalk, H blagajničark, 12 strojepisk, 6 učencev in 17 učenk. Proste službe: 1 knjigovodja, 1 korespon-dent, 12 pomočnikov, 1 potnik, 3 kontoristinje, 8 prodajalk, 10 učencev im 2 učenki. Društvena posredovalnica posluje za društvene dane in, pa za pcslodavce brezplačno, za ostale prola mali odškodnini. Dnevne novice. Dva pomenljiva glasa proti ukinitvi samostanskih šol. Kater smo že ponovno poročali, je bivši prosvetni minister Pribičevič za letošnje šolsko leto že bil izdal naredb® o ukinitvi samostanskih šol. Pribičevičev naslednik Vuka-čevič je naredbo svojega prednika prvotno hotel uresničiti, a jo je na odločne proteste, ki so prihajali na njegov naslov od vseh strani, ukinil in bo glede samostanskih Šol po zatrdilu ministra in njegovega tajnika g. Pasariča o-stalo pri starem. Zagrebški list »Hrvat«, ki je vse drugo, samo klerikalen ne, prinaša glede ukinitve zagrebškega za voda takozvanih milosrdnih sestara tihle dve pomenljivi izjavi: Na protestnem zborovanju bivših učenk 'Omenjenega samostanskega zavoda in raznih ženskih organizacij, ki se je vršil v Zagrebu dne 9. t. m., je med drugimi protestirala proti ukinitvi samostanskih šol tudi Srbkinja gospa Olga Peleš s sledečimi besedami: »Jaz osebno sem proti ukinitvi vsake kulturne institucije, a prav posebno še proti likvidaciji ženskega učiteljišča milosrdnih sester v Zagrebu, kjer osem osem let črpala znanje ter pouk za življenje. Na tej šoli sem črpala ono, kar je potrebno dobri materi, a mati je temelj države, a kakšen je narod, taka je tudi država, Ljubo mi je, da zamorem tukaj: dvigniti svoj glas kot Srbkinja proti tej, naredbi!« Ob priliki zaključka lanskega šolskega leta je poslalo prosvetno ministrstvo' ko4 svojega odposlanca prof. Milka Pavloviča, da prisostvuje zaključnim izpitom na zagrebškem učiteljišču milosrdnih sester. Pavlovič je eden najbolj inteligentnih srbskih mož, pedagog, pisatelj — sploh tako visoko naobražen učenjak, da je bil odgojitelj princa Pavla. Ko je Pavlovič po M dneh ostavil zavod sester, je zapustil viden znak svojega priznanja, ko je zapisal sestram sledečo pohvalo: »V zavod in šolo samostana sem prišel tet odposlanec ministra prosvete; odšel sem kot brat dragih sester, ki izvršujejo z ljubeznijo ter požrtvovalnostjo med našim narodom službo sejalk ljubezni in prosvete. Dokler bo med našim narodom takih borcev, lahko 'zremo z vero v 'bodočnost države m domovine, kojima moramo posvetiti vse svoje sposobnosti. Vera rešuje.« Zagreb, 7. 7. 1925. Prof. Mile Pavlovič 1. r. odposlanec ministra. — Ravnokar citirana srbska odlična glasa, eden proti ukinitvi samostanskih šol, drugi o kulturni in narodnobudni vrednosti ter pomenu samostanskih zavodov pač ne rabita nobenega posebnega komentarja. Kar so sejali, to žanjejo. Pribioevič-ŽerjaVovo časopisje se silno razburja, ker se baje na Hrvatskom pripravlja preganjanje kralju in domiovini zvestega »radništva. Našteli so teh uradniških revežev 3000. Im. ravno v natezanju vajeti uradu ištva vidiijjo policajde-mokra tje silno opasnost za državo. Kaj; bo država brea samostojno demokratskih uradnikov! Ko so pa policaji-demukratje upropascali na tisoče uradniških družin, se je to vse dogajalo v prid ter korist države. Pribice-vic 'in Žerjav sta nastavila povsod1 svoje strankarje, organizirali so se. klubi sam. demokratskega uradiništva in podi firmo službe kralju in domovini s» služili samo SDS;. Danes pač morajo sam. demokrati prepustiti drugimi, da tudi ti drugi služijo kralju in domovini! Zagrebški župan v Beogradu. Pod prejšnjimi vladami je Zagreb bridko občutil zapostavljanje pred Beogradom, Država se je za Zagreb, kot sedež »protidržavnih elementov«, ki so imeli v svojih rokah tudi občino, malo brigala. Z nastopom RR vlade upajo Zagrebčan’, da ne bodo več tako zapostavljeni. Zagrebški župan Heinzel se je mudil že več dni v Beogradu, da izposluje razne koncesije za svoje mesto. Ministrski svet je na njegovo intervencijo znižal1 carino na tračnice cestne železnice, katere je občina že pred povišanjem carinske tarif e naročila iz inozemstva. Župan bi še rad dosegel državno garancijo, za posojilo v znesku pol milijarde dinarjev, katero ponuja Zagrebu nek inozemski konzorcij. Amerikanski Sokoli, 14 so se udeležili proslave ti-, sočletniice obstoja hrvatskoga kraljestva v Zagrebu na strani hrvatskih Sokolov, so odpotovali v nedeljo dne 13. t. m- nazaj v Ameriko. Smrt starega novinarja. V Beogradu je umrl novinar Milan Bi 1 je vi č, eden naj starejših beograjskih novinarjev. Aktivno je sodeloval v časnikarstvu od leta 1880. Deloval je najprej pri novosadskih listih, pozneje pa je prešel v Beograd in dolgo časa je bil urednik »Samouprave«. Poziv vsem velepodejtjem. Udruženje indiustrijalcev in trgovcev v Osijeku priredi od 10. dio 18. oktobra trgov sko-indJuistaijisfco razstavo. Ker je Slavonija, Baranji» itd. zelo bogata pokrajina z dobrosituiranim prebivalstvom, priporoča trgovska gremij vsem interesentom v Mariboru in okolici, ne oziraje se nia to, ali že imajo v teh krajih ksupčijske zveze ali ne, da razstavijo v Osijeku svoje izdelke in predmete. Prijavnice s prospekti so na razpolago v gremiijlalni pisarni, naroče se pa tudi lahko od razstavne uprave v Osijeku. Vozne olajšave za dijake na železnicah, železniško ministrstvo je odredilo, dia lima jo dijaki pravo za polovično vožnjo na železnicah o božičnih, velikonočnih in glavnih počitnicah. Vise druge ugodnosti so ukinjene. Uredjitev notarskih delokrogov na Hrvatskem. Ko je bil Pribičevič na vladi, jie delil; njegov minister pravde dr. Edjo Lulkimč advokatom, ki so agitirali za samostojne demokrate, notarska mesta kot nagrado. Vsak večjii. trg je dobil na ta način po par notarjev, ki niso imeli sploh določenega delokroga. Minister pravde dr. Gjjuričič hoče sedaj to motarsko kolobocij« popraviti, ter odirftjta posameznim notarjem njihova področja. Štrajki v Bosni Bosanska lesna industrijska podjetja so hotela delavcem znižati plače ter m odpovedale kolektivne pogodbe; to jie izzvalo vpodjotjih splošen štaijjk. V Tesli ču š'tiajtot()i{rog..iOOO detasocer; v Za- yjdovièu štrajka pri podjetju Eisler an Orili,eh 1500 delavcev, ker jie hotela tovarna uvesti 9 urni delavnik, peiavri so prosili za uradno posredovanje in delavska ypomica V Sarajevu je poslala k podjetjem, svoje de- Potres. Minuli četrtek so. cistiti nekateri t'udii v Mari-jboru- majhen potres. Gibanje je bilo precej, močno v Zagrebu, kjer se je ponovilo ludi dne 11. t. m. Središče potresa se je nahajalo v Jadranskem morju. Energične odredbe za pobijanje draginje v Zagrebu. Zagrebška občina že dolgo časa vodi ogorčeno borbo za pobijanje draginje. Posrečilo se ji jie nekako ukro ititi mesarjie, gostilbiičaije ih kavamarje, da so znižali cene in sedaj; se je spravila nadl peke. Večina pekarn se je pokorila odredbi občine ter znižala cene. Dva peka sta pa vkljub temu prodajala kruh po starih cenah; ker tudi' opomin ni nič zalegel, je magistrat obema pekarne za pri, ter jima odvzame najbrž tudi koncesijo. Okostje prozivali v Sr. Mitroviči. V bližini Sremske Mitroviče so v koritu Save nedavno odkrili.ostanke okostja mamuta. Obranjene so dobro čeljustne kosti, ločim drugo že razpadajo. Mamulova okostja so pri nas že redka, dosedaj; so jih še na jveč našli: v Sibiriji, kjer so odkrili v; ledu zmrznjena cela trupla teh živali. Slaba vinska Setina v hrvatekern Primorju. Iz Sušaka poročajo, da jo letos uničila peronospora vinske nasade na Krku in V hrvatskenu Primorju. Ker jie v teh vinogradništvo edini vir dohodkov domačega prebivalstva, je vsled le nesreče ljudstvo težko prizadeto. Škoda znaša okrog 10 milijonov dinarjevt Ker se pridela v 'Primorju na na Krku precejšen del takozva-nega . Gospa Pe-pina je imela grozen strah pred' bolerov Priznavala je, da je kolera za vsakega dobrega kristjana opomin, da se mora izročiti božji milosti in za onega,, ki je v -božji milosti, je sreča, če gre na drugi svet: »toda vendar, ostane še telo! če pomislimo, da bo mogoče jutri že mrtvo!« »Kolera«, je rekla Luiiza, »lahko marsikaj dobrega stori, če je obzirna, pa navadno ni. — Glejte«, je poše-petala gospe Pepimi, medtem ko se je Biancon dvignil, da bi šel komisarju naproti, ki se je vrnil s Francom, »kolera 'lahko spravi vas s sveta in pusti tu vašega moža.« Ob tem čudnem koncu se je gospa Fepina stresla strahu in vzkliknila: »Jezus Marija!« Nato pa se ji je zdelo, da se je izdala in da ni pokazala za svojega Carla scia one nežnosti, o kateri je vedno govorila. Prijela jie svojo sosedo za kolena, se sklonila in rekla tiho, kot mak rdeča: »liho, tiho,, tiho!« A Luiza ni več pazila nanjo. Francov pogled ji je povedal, d'a se je nekaj zgodilo. (Dalje prihodnjič.) Lepa kuhinjska oprema, belo barvana se po zelo ugodni ceni proda. Maribor, Dušanova ulica 2. Išče se dobro idoča gostilna v Mariboru ali v okolici, ki se pozneje mogoče tudi kupi. Vzame se tudi na račun. v Ponudbe na upravništvo lista. 436 Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovček! in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani Šla-ger-Trio »Santo-Ledovski-Šimek« od 21. db 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure. Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in Wicher, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. Postrežba točna. Cene nizke. 342 Premog is svojega premOgokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo* venska preinogokopna družba s o. z. v Ljubljam,Wolfov» ulica St. 1—I. *°7 Specijalist za ženske bolezni in porodništvo Dr. Fran Toplak se je vrnil in zopet redno ordinira: Maribor, Glavni trg št. 18, od 10. do 12. in od 14. do 16, ure. Jk !• m in Kliinger trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg 9. 0 H 0®SSS[]®B00S3®S®®®0® 0 0 0 0 0 S 0 0 0 0 0 0 0 H 0 0 0 0 0 0 0 Priporoča se1 Tiskarna s?. Cirila v lari tora. Za ipolj sslce kpiže si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, 'kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din. Stenski kniži z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din. Stenski k*»iži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din. St; oj eoi kjK»iasi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priJcoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najpopolnejši Stoower šivalni stroj s pogresljivim transporterjem (glabeljc). odnosnim premikom, je pripravljen za panje, vezenje ali šivanje. UUDOVIK BARAGA, Ljublana, Selenburgova ulica 6/L Z šte- Moške klobuke najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Anioa Traum, Maribttr, Grajski trg I BBSS Somišlienild inserirajie I išrnnišlienikL širite naše liste ! m i najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici ¥ Mariboru, r.nn.z,, Stolna ulica št6 i ki obrestu je Granitine vlog« ge i°/o in IO0/, oziroma po dogovoru, r-% 'V I'M! r'-’v.’ r\irv'rA|M!r^irt! o j r 'u ! vv i rv ’ j JV*. j ^.5 ? i Posebni parti se ne bodo izdali. ERNEST KOHNSTE1N, tehnični ravnatelj tovarne usnja Freund v Mariboru, javlja v svojem, v imenu svoje soproge Olge in sina Rudi-ja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresajočo vest, da je njegov iskreno ljubljeni sinček , MILAN v nežni dobi dve in pol let dne 11. t. m. ob 19. uri preminul Pogreb nepozabnega ljubljenca se vrši v nedelj», dne 13. septembra 1925, ob 14. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, dne 12. septembra 1925. Prosimo tihega sožalja! Tisk: Tiskarne sv. Ciril» v Mariboru. Za konzorcij »Naše Straže«: Vladimir Pušenjak. Urednik: Januš Goleč.