Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 25, LETNIK lit 13. 11. 2007, CENA 1,13 €/270 sit COBISS e 0087633,25 Krifiiaisi ® ZAGORJE OTVORITEV: petek, 21.12/07 ob 10h SPECIALIZIRANA TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO TRBOVLJE, Savinjska 35 - TEL.: 03-563-30-31 lwl no UMU NAJUGODNEJŠA PONUDBA SMUČARSKE OPREME TA HIP V SLOVENIJI 1 CENEJE OTROŠKE CARVE SMUČI že od 26,90€ RS 15 blue CARVE SMUČI že za 68,65€ TX 14 blue CARVE SMUČI že za 89,51€ Odpeljite se z novo Suzuki Grand Vitaro 1.6 ali 2.0 bencin in prihranili boste 1.500 EUR! Naš prispevek k varnosti v zimskem času! Če ob nakupu kateregakoli vozila Suzuki kupite še 4 zimske gume KLEBER, COOPER ali ALU platišča ENZO, vam 2 podarimo. PLAČATE 2, DOBITE 4! | Nova Suzuki Grand Vitara (3 ali 5 vrat) je kompaktno in praktično terensko vozilo nove generacije. Zagotavlja varno, udobno in zanesljivo vožnjo v vseh vremenskih pogojih in naravnih okoljih oz. terenih. Ob nakupu if^esto nove Grand Vitare boste prihranili | » ip v r-pj | Akcija velja do preklica in T e Vr x/ r. L J Jtv.! za omejeno količino vozil! 50% cti na zimske pnevmatike * KLEBER in ALU platišča 2 ENZO. Akcija velja do preklica ir za omejeno količino vozit Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. TStiaBd (P[ Morate prebrati: Okoli in okoli m Soočenje s šampionom Premog ni za staro šaro Manca Košir o moških pismih Intervju: Iztok Živko Peter Kauzer -tretjič kajakaš leta A. Porednik: Samota prazničnih dni Poškodbe zaradi mraza Coronke Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@emai!.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 srp, polletna 13,52 EUR (3.240,00 sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. U¥8« mtemič le smeno 2?. 2007 Naslovnica: Iztok Živko ml.-supermotokrosist w v »BOZICKOYA POSTA« za najmlajše in pravočasna oddaja voščil MARIBOR, 19. november 1007 - V mesecu decembru sprejme Pošta Slovenije za polovico več pisem in dopisnic kot v ostalih mesecih v letu. Zaradi povečanega prometa uporabnikom poštnih storitev priporoča pravočasno oddajo voščilnic. Da bi spodbudila pisanje najmlajših, še posebej v tem predprazničnem času, pa je Pošta Slovenije pripravila akcijo »BOŽIČKOVA POŠTA«, v kateri bo najmlajše tudi nagradila. Pošta Slovenije je decembra lani v primerjavi z ostalimi meseci v letu sprejela 7,6 milijona več navadnih pisem in 1,1 milijona več dopisnic za notranji poštni promet ter 962 tisoč več navadnih pisem in 124 tisoč več dopisnic za mednarodni poštni promet. Desetina vseh sprejetih božično-novoletnih voščilnic je namenjenih v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Italijo,Švico in na Hrvaško.Zaradi povečanega prometa v mesecu decembru Pošta Slovenije uporabnikom poštnih storitev priporoča, naj praznična voščila oddajo pravočasno - in sicer za naslovnike v tujini do II. decembra, za naslovnike v Sloveniji pa najpozneje do 20. decembra 2007. Na poštnem naslovu “POŠTNI BOŽIČEK, Slomškov trg 10, 2000 MARIBOR” pa bo Pošta Slovenije do vključno 24. decembra 2007 zbirala pisma oziroma risbice otrok za Božička in nato 28. decembra 2007 izžrebala 10 nagrajencev, ki bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti. Imena bodo objavljena tudi na spletni straniwww.posta.s Prvi trije mladi nagrajenci bodo za nagrado lahko naročili izdelavo osebnih poštnih znamk, sedem pa jih bo prejelo praktično nagrado. S projektom želi Pošta Slovenije spodbuditi najmlajše k pisanju pisem, razglednic, voščilnic, Božičku pa lahko tudi zaupajo, katerih pisanih sporočil v domačem hišnem predalčniku se še posebej razveselijo ter kakšne znamke so jim všeč in se jih spominjajo. z os Mednarodne plavalno tekmovanje I Z, memorial Toneta Božiča PK Branik Maribor /e bil minuli vikend, v soboto. 8. in nedeljo 9. decembra 1007, organizator 17. memoriala Toneta Božiča, kjer je sodelovalo 17 klubov z okoli 400 plavalci. Po programu tekmovanja so se v soboto plavale 50m discipline, kjer so nastopili plavalci letnik 1996 in mlajši, v nedeljo pa so se plavale 100m discipline, kjer so tekmovali letniki 1994 in 95 pri dečkih, ter pri deklicah letnik 1995 in 96. Plavalni klub Lafarge CementTrbovlje se je tekmovanja udeležil s skupno 20-timi plavalci.V soboto so tako nastopili Hauptman Marko, Jerman Žan Mišel, Cvitič Josip, Kos Nejc, Burgar Jan, Bu-dimir Mario, Cvitič Pavao pri ml.dečkih, ter pri ml.deklicah Kos Nina,Volaj Klara in Kurnik Neža.Vsi skupaj so dosegli odmevne rezultate.Vsekakor pa so se najbolje med njimi izkazali naši trije mladi reprezentanti Burgar Jan, Budimir Mario in Kos Nejc. Po dopoldanskem predtekmovanju so se v finala uvrstili vsi trije, Jan , Mario in Nejc. Najvišje pa je posegel Burgar Jan, ki se je kar dva krat povzpel na stopničke, saj je v disc. 50m prosto prejel srebrno medaljo, na 50m hrbtno pa bronasto. Nekaj smole je imel Budimir Mario, ki je na 50m prosto zasedel nehvaležno četrto mesto in le za nekaj stotink zaostal za tretjim mestom. Kos Nejc pa je po dopoldanskem tretjem doseženem času v 1.1997 v dopoldanskem času,v finalu za malenkost popustil in na koncu zasedel še vedno odlično peto mesto in bil sedmi na 50m hrbtno.Vsi navedeni so plavali osebne rekorde, vendar pa je v Sprinterskih 50m disciplinah pomembna vsaka malenkost, od Starta do cilja, tako da se v eni sekundi razvrsti vseh 8 plavalcev, kolikor jih nastopi v finalu. Vrhunec tekmovanja je bil nastop štafet v disc. 4X50m meša- no, kjer so trboveljski plavalci v postavi Burgar, Cvitič, Budimir in Kos osvojili odlično drugo mesto za domačim mariborskim Branikom ter prehiteli veliko močnejše klube, kot so Fužinar iz Raven na Koroškem, Merit Triglav Kranj, Radovljico itd. Naj pohvalimo tudi ostale naše tekmovalce, ki so prav tako pokazali velik rezultatski napredek. V nedeljo so za trboveljski plavalni klub nastopili naši dečki Firšt Alen,Vozel Peter, Kovačič Žiga in Križnik Gašper ter pri deklicah Pistotnik Laura, Hodej Lara, Zmrzlak Karmen, Budimir Valentina in Božič Tjaša. Najboljši med njimi je bil Firšt Alen, ki je v finalu na I OOrn delfin zasedel 4. mesto in bil sedmi na I OOrn prsno. Ostali naši finalisti so bili šeVozel Peter, ki je bil sedmi na 100m hrbtno, Pistotnik Laura, ki je bila šesta na 100m prsno, Hodej Lara je prav tako osvojila 6. mesto na 100m hrbtno, Zmrzlak Karmen je isto mesto zasedla v disc. 100m prsno, Budimir Valentina pa je bila sedma na 100m delfin in osma na I OOrn hrbtno. Tudi ti naši plavalci so tekmovali v štafetah in sicer so fantje v postavi Vozel, Kovačič, Firšt in Križnik osvojili 7. mesto, dekleta v postavi Hodej, Božič, Pistotnik in Zmrzlak pa 5. mesto. Po že dokaj znanih težavah s katerimi se spopadamo v našem klubu, so navedeni rezultati zelo dobri in so vsaj ti motivacija za naše plavalce, da vztrajajo v tako težkem športu, kot je plavanje. SELKO Okoli in okoli... Lafarge Cement zavrača interpretacije EKO kroga o vrednostih izpustov težkih kovin V četrtek, 15.novembra ob I l.uri je družba Lafarge Cement Trbovlje, na tiskovni konferenci v svoji poslovni stavbi predstavila in obenem zavrnila interpretacije EKO kroga o vrednostih izpustov težkih kovin v ozračje. Družba Lafarge Cement odločno zavrača vse očitke društva EKO krog o preseganju vrednosti emisij težkih kovin,saj temeljijo na napačnih interpretacijah uradnih meritev in so zato zavajajoče. Glede na zakonske zahteve meritve izvaja in obdeluje pooblaščena strokovna institucija Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.Ta je v predzadnjem (junij 2007) in zadnjem (oktober 2007) poročilu o meritvah emisij v zrak podala sklep, da so vrednosti vseh emisij Lafarge Cementa, vključno s težkimi kovinami, skladne z zakonskimi določili. EKO krog Lafarge Cementu očita preseganje vrednosti težkih kovin v izpustih, pri čemer izhaja iz junijskega poročila o meritvah emisij v zrak, ki ga je za Lafarge Cement opravil Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora (ZZZV Maribor). Vendar poročilo ZZZV Maribor na strani 21 natančno govori o tem, da so emisije, merjene v okviru zakonsko določenih občasnih meritev, v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnin virov onesnaževanja (UL RS, št. 31/2007) in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo cementa (UL RS št. 34/2007). To pomeni, da Lafarge tako v primeru talija kot tudi pri drugih elementih ne presega zakonsko določenih omejitev. Zakonodaja namreč določa, da morajo biti mejne vrednosti presežene pri obeh parametrih, tako pri emisijski koncentraciji v mg/Nm3 kot pri emitiranih količinah v g/h, da se krši zakon. Lafarge Cement pa ni kršil zakona ne v junijskih meritvah, ne v najnovejših oktobrskih, saj ni prekoračil obeh parametrov, ampak zgolj enega, in sicer g/h. Prekoračitev tega parametra je značilna za vse večje industrijske obrate v Sloveniji in tudi Evropi. Razlaga EKO kroga pa je temeljila zgolj na tem povišanem parametru, zato je nepopolna. "V sanacijo proizvodnje smo v štirih letih vložili 30 milijonov evrov lastnih sredstev. Odprli smo sodobno odžveplevalno napravo, v začetku naslednjega leta bomo odprli čistilno napravo, ki nam bo omogočala obdržati dušikove okside na dovoljeni ravni kljub povečanem obsegu proizvodnje," je pojasnil Božo Cernila, član uprave družbe Lafarge Cement. "Zavedamo se, da smo onesnaževalci, vendar delujemo v zakonskih okvirih. Zadnje novembrsko poročilo, izdano za emisije v septembru, kaže vrednosti, ki so zelo podobne meritvam iz preteklih let ter so skladne s primerljivimi vrednostmi podatkov iz študij na evropski ravni za cementno industrijo. Te naj novejše meritve bomo tudi poslali na Agencijo RS za okolje in inšpektorici za okolje in prostor. Poudarjamo, da nismo edini onesnaževalec v zasavski regiji, čeprav se nas tako obravnava. Se več. Zavezani smo nenehnim naložbam v okolje, če želimo delovati skladno z vse strožjo evropsko zakonodajo in z internimi standardi Lafargea." Kot so nam povedali na sam i tiskovni konferenci pa vse meritve (tako trajne kot tudi občasne) za Lafarge Cement izvaja podjetje Raci d.o.o. iz Ljubljane, ki ima dolgoletne izkušnje na področju meritev emisije in plinov v procesih. Meritve pa obdeluje Zavod za zdravstveno varstvo Maribor kot ena izmed treh institucij pri nas, ki imajo pooblastilo s strani države za opravljanje tovrstnih obdelav podatkov. Mag. Emil Žerjal, vodja za oddelka za tehnologije okolja na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor: "Gre za namerno zavajanje javnosti z interpretacijo rezultatov meritev. V izdanem poročilu junijskih meritev izpustov je interpretacija pooblaščene institucije drugačna. Upošteva predpisana merila, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Iz sklepa našega poročila izhaja, da so emisije v zraku skladne z navedenimi predpisi." Svoj napovedani obisk v Zasavju je skrajšala predsednica stranke LDS Katarina Kresal, in sicer zaradi obveznosti v stranki in udeležbe na ad hoc napovedanih Trenjih. Kljub temu bo Lafarge Cement uresničil svojo namero in bo Kresalovo pozval k mediaciji med Lafarge Cementom in njenim strankarskim kolegom zagorskim županom Matjažem Švaganom. Svagan namreč podpira EKO krog kljub temu, da je Elaborat o gibanju zračnih mas, ki ga je pripravil Elektroinštitut Milan Vidmar iz Ljubljane, pokazal, da izpusti iz Lafarge Cementa sploh ne vplivajo na Zagorje. .. .in še okoli... Vzpodbudno srečanje zagorskega župana in vodstva družbe Lafarge Cement Trbovlje, 20. novembra 2007 - Trboveljsko družbo Lafarge Cement je obiskal zagorski župan Matjaž Svagan. S članoma uprave družbe Lafarge Cement Božom Černilo in Markom Pircem so se med drugim pogovarjali o trenutnih dosežkih Lafarge Cementa glede okoljske sanacije tovarne in o nadaljnjih ukrepih za zmanjševanje vplivov na okolje. Izrazili so tudi skupno podporo pilotskemu projektu regijskega spletnega monitoringa izpustov. Gre za prvo tovrstno pobudo pri nas. Župan Matjaž Švagan si je tako ogledal proizvodnjo cementa in ter v kontrolni sobi spletni prikaz trajnih meritev ljubljanskega podjetja Raci d.o.o., ki ima ustrezno akreditacijo. Izrazil je zadovoljstvo z napredno tehnologijo v cementarni, ki dela tovarno konkurenčno in daje delo več kot 250 zaposlenim. Dodal je še, da bo sam kot župan Zagorja še naprej podpiral civilna prizadevanja za zmanjševanje vplivov na okolje v Zasavju, nikakor pa ne stoji pa za društvom EKO krog. Zagorskemu županu sta člana uprave pojasnila, zakaj je za Lafarge Cement tako pomembna pridobitev okoljskega dovoljenja in uvedba alternativnih goriv v proizvodni proces. Župan Zagorja je namreč pred novembrskimi prazniki sklical izredno sejo občinskega sveta, kjer je ostro nastopil proti souporabi alternativnih goriv v cementarni in njegov predlog so občinski svetniki tudi podprli. "Uvedba alternativnih goriv je neizogibna," je v pogovoru poudaril Božo Černila, član uprave družbe Lafarge Cement,"če želi Lafarge Cement ostati uspešno in konkurenčno podjetje, saj cenejša in za okolje nič bolj obremenjujoča alternativna goriva uporablja vse več cementarn po Evropi, pa tudi naš konkurent Salonit Anhovo." Tudi s stališča obvez, ki jih je Q pMwm Slovenija sprejela z uvedbo okoljske zakonodaje, je uporaba alternativnih goriv korak k zmanjševanju negativnih okoljskih učinkov sodobne družbe, saj pomaga ohranjati primarne vire energije in zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. "Zelo nas veseli, da je gospod Švagan sprejel naše povabilo na današnji sestanek in da smo našli točko sodelovanja v obliki regijskega spletnega monitoringa izpustov.V Lafarge Cementu se zavedamo, da smo cementarna, vendar si prizadevamo za neprestane okoljske izboljšave proizvodnje, pri čemer nam bo delo olajšala tudi uvedba alternativnih goriv. Upamo, da bomo pogovore z gospodom Svaganom nadaljevali," je dejal član uprave Marko Pirc. ...in še kar okoli.... Urad varuha človekovih pravic RS Varuh človekovih pravic RS Dunajska cesta 56 I 109 Ljubljana Spoštovana gospa Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic! Mineva več kot I 30 let, odkar so v Trbovljah zagnali prvo klinker peč. Z apnencem bogata nahajališča, bližina železnice in reke Save so bili izvrstni pogoji za proizvodnjo cementa. Ves ta čas sta ostali lokalno prebivalstvo in cementarna tesno povezani. Sorazmerno s potrebami trga in s tehnološkimi inovacijami je z leti začel rasti tudi obseg proizvodnje cementa. Pred petimi leti je trboveljsko cementarno prevzela francoska korporacija Lafarge, ki je v modernizacijo in okoljsko sanacijo proizvodnje vložila več kot 30 milijonov evrov. Danes je to trboveljsko podjetje sodobna in uspešna tovarna cementa, ki deluje v skladu z evropskimi okoljskimi standardi. Na posvetu Okolje in človekove pravice, ki ga je pred približno tednom dni organiziral vaš urad, je bil na predstavitvi okoljevarstvenikov izpostavljen Lafarge Cement ne samo kot največji onesnaževalec v Zasavju, ampak tudi kot edini. Menimo, daje vaša skrb za okolje povsem upravičena.Tudi mi smo etično in zakonsko zavezani varovanju okolja, saj veliki proizvodni obrati, kakršen je med drugim tudi Lafarge Cement, dandanes ne morejo uspešno poslovati na dolgi rok, če ne izpolnjujejo zakonskih določil in svojih obvez do lokalnega okolja. 31. oktobra letos je začela veljati strožja evropska zakonodaja, na katero smo se v Lafarge Cementu tudi pripravili. Štiriletni sanacijski program smo uspešno zaključili,s čimer izpolnjujemo pogoje za pridobitev okoljskega dovoljenja. V sklopu sanacije smo ekološko posodobili proizvodnjo - zaprli smo klinker halo in zmanjšali prašenje, zagnali odžveplevalno napravo, v začetku naslednjega leta pa nameravamo odpreti tudi novo napravo za zmanjšanje dušikovih oksidov. V letu 2007 smo uvedli trajne meritve emisij, ki jih izvaja podjetje RACI iz Ljubljane, podatke pa obdeluje s strani države pooblaščena strokovna institucija Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.Vsi podatki o meritvah za pretekli mesec dostopni na naši spletni strani, v živo pa tudi v naši kontrolni sobi. Slovenija porabi 1,5 milijonov ton cementa letno za gradnjo mostov in viaduktov, šol, bolnišnic, trgovskih centrov, proizvodnih hal, poslovnih stavb in nenazadnje tudi domov. Gradnje si danes brez cementa ne moremo predstavljati, vendar ima njegova izdelava vpliv tako na naravno okolje kot tudi na družbeno okolje. Naša skrb je pri najboljših močeh zmanjšati vpliv na okolje na najnižjo možno raven oziroma ostati v mejah, kot jih določa nova okoljska zakonodaja. Hkrati pa moramo ostati konkurenčno in uspešno podjetje, ki bo lahko ponudilo več delovnih mest od trenutno 250 zaposlenih in ki je sposobno del svojih sredstev nameniti v nadaljnji razvoj tovarne in v neprestano zmanjševanje vplivov na okolje.Trendi vse strožje okoljske zakonodaje ter interni Lafargevi standardi nas zavezujejo k vedno sodobnejšim čistilnim napravam in nadaljnja nadgradnja okoljske sanacije tovarne je tudi naša obljuba lokalnemu prebivalstvu. Ker želimo, da se tudi sami prepričate, da smo sodobna cementarna, z evropsko primerljivimi ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, vas vljudno vabimo, da obiščete Lafarge Cement. Pokazali vam bomo proizvodnjo cementa, čistilne naprave, rezultate meritev, način na katerega meritve izvajamo in kako te podatke obdelujemo. Da bi presegli povsem neutemeljene očitke o tem, da se meritve izpustov izvajajo netransparentno, vas hkrati naprošamo da sami določite osebo, ki bo imela v katerem koli trenutku dostop (seveda ob upoštevanju vseh varnostnih meril) do kontrolne sobe Lafarge Cementa. Iskreno si želimo, da se boste odzvali našemu povabilu - tako k obisku Lafarge Cementa kot k imenovanju neodvisne in zaupanja vredne osebe. Želimo namreč preseči komunikacijski zaplet, ki po nepotrebnem nastaja medijih in ne koristi nikomur. Z vsem spoštovanjem, Marko Pirc, član uprave Lafarge Cement, d.d. Božo Cernila, član uprava Lafarge Cement, d.d. V Trbovljah, 20. novembra 2007 ...in še vedno okoli... Številka: 7.1 14 / 2007 - 24 - OC Datum: 22.1 1.2007 Lafarge Cement d.d. Gospod Marko PIRC Kolodvorska cesta 5 p.p.76 1420 Trbovlje Spoštovani! Prejeli smo vaše vabilo, v katerem vabite varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek- Travnik, dr, med., da obišče vašo družbo Lafarge Cement d. d. Varuhinja vaše vabilo sprejema in vas bo obiskala še v tern letu. Točen datum obiska bomo sporočili naknadno. Lep pozdrav. Martina Ocepek višja svetnica ...in medtem naokoli... Cementarna si prizadeva rešiti nesoglasja Poleg tega pa smo izvedeli da je prišlo do spremembe na krmilu firme, katera pa se je pričakovala po enoletnem delu začasne uprave po odstopu Franca Blazneka.Tako je Iztok Virant postal novi predsednik uprave družbe Lafarge Cement, d.d..Nadzorni svet družbe Lafarge Cement, d.d., je izbral novega predsednika uprave, in sicer bo nadzorni svet IztokaViranta na svoji naslednji seji 18. decembra 2007 tudi uradno imenoval za predsednika uprave trboveljske cementarne. Dosedanja člana uprave Marko Pirc in Božo Cernila ostajata po letu dni uspešnega upravljanje družbe še naprej člana uprave, z enakimi odgovornostmi na področju financ in prodaje. »Zelo sem vesel, da mi je bilo zaupano vodenje tako velikega podjetja, kakršno je Lafarge Cement. Novo delovno mesto zagotovo prinaša tudi nove izzive in odgovornosti do zaposlenih in tudi do drugih deležnikov. »Ob tem se zavedam,« dejal Iztok Virant, »da so potrebne neprestane izboljšava tako na tehnološkem kot na okoljevarstvenem področju.« IztokVirant prihaja v Lafarge iz celjske družbe INFOS d.o.o., v katerem vodi komercialo.Tu bo tudi zaposlen vse do prevzema funkcije predsednika uprave družbe Lafarge Cement d.d. Svojo kariero je gradil v nekaterih slovenskih podjetjih v prodaji in marketingu na področju produktov široke potrošnje in gradbeništva. V družbi INPOS d.o.o. je od leta 2007. Po izobrazbi je inženir strojništva, po diplomi na mariborski Fakulteti za strojništvo je šolanje nadaljeval na podiplomskem študiju poslovanja in trženja na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Peter Orisich, predsednik nadzornega sveta družbe Lafarge Cement je ob izboru predsednika uprave dejal: »Zelo sem zadovoljen, da bom lahko na naslednji seji nadzornega sveta v decembru imenoval g. Iztoka Viranta za novega predsednika uprave družbe Lafarge Cement, d.d. Prepričan sem, da bo dobro nadaljeval dosedanje uspešno petletno delo na tehničnem in ekološkem področju, pa tudi na področju medsebojnih odnosov. Hkrati bi se lepo zahvalil Marku Pircu in Božu Černili za dobro opravljeno delo v preteklem letu.” Lafarge Cement, d.d., član skupine Lafarge, je uspešno slovensko podjetje, ki ima 220 zaposlenih, v hčerinskih družbah Apnenec in Lafarge Transport pa jih zaposluje še 50.V letu 2006 je podjetje imelo več kot 42 milijonov evrov prometa, proizvedli in prodali pa so več kot 600.000 ton cementa. Letos oktobra je Lafarge Cement uradno zagnal 10 milijonov evrov vredno odžveplevalno napravo, ki je ena najsodobnejših pri nas. Z njeno otvoritvijo je družba končala obsežen, štiri leta trajajoč sanacijski program. Za zmanjšanje vplivov na okolje je družba namenila 30 milijonov evrov, kar je več, kot je znašal dobiček v omenjenih letih. Trenutno je trboveljsko podjetje v fazi pridobivanja okoljskega dovoljenja, ki med drugim predvideva tudi prehod na souporabo alternativnih goriv, kot to cementarnam priporoča tudi evropska zakonodaja. Priporočila EU so taka zato, ker se v tem primeru cementarne lahko strožje nadzoruje, z uporabo za okolje manj obremenjujočih alternativnih goriv pa se izpusti avtomatično znižujejo.« ...zdaj pa naokrog... IztokVirant bo novi predsednik uprave družbe Lafarge Cement, d.d. Trbovlje, 21. novembra 2007 - Nadzorni svet družbe Lafarge Cement, d.d., je izbral novega predsednika uprave, in sicer bo nadzorni svet Iztoka Viranta na svoji naslednji seji 18. decembra 2007 tudi uradno imenoval za predsednika uprave trboveljske cementarne. Dosedanja člana uprave Marko Pirc in Božo Černila ostajata po letu dni uspešnega upravljanje družbe še naprej člana uprave, z enakimi odgovornostmii na področju financ in prodaje. FUNŠTEkC 01 "Zelo sem vesel, da mi je bilo zaupano vodenje tako velikega podjetja, kakršno je Lafarge Cement. Novo delovno mesto zagotovo prinaša tudi nove izzive in odgovornosti do zaposlenih in tudi do drugih deležnikov. "Ob tem se zavedam," dejal Iztok Virant, "da so potrebne neprestane izboljševa tako na tehnološkem kot na okoljevarstvenem področju." IztokVirant prihaja v Lafarge iz celjske družbe INPOS d.o.o., v katerem vodi komercialo.Tu bo tudi zaposlen vse do prevzema funkcije predsednika uprave družbe Lafarge Cement d.d. Svojo kariero je gradil v nekaterih slovenskih podjetjih v prodaji in marketingu na področju produktov široke potrošnje in gradbeništva.V družbi INPOS d.o.o je od leta 2007. Po izobrazbi je inženir strojništva, po diplomi na mariborski Fakulteti za strojništvo je šolanje nadaljeval na podiplomskem študiju poslovanja in trženja na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Peter Orisich, predsednik nadzornega sveta družbe Lafarge Cement je ob izboru predsednika uprave dejal: "Zelo sem zadovoljen, da bom lahko na naslednji seji nadzornega sveta v decembru imenoval g. Iztoka Viranta za novega predsednika uprave družbe Lafarge Cement, d.d. Prepričan sem, da bo dobro nadaljeval dosedanje uspešno petletno delo na tehničnem in ekološkem področju, pa tudi na področju medsebojnih odnosov. Hkrati bi se lepo zahvalil Marku Pircu in Božu Černili za dobro opravljeno delo v preteklem letu." Lafarge Cement, d.d., član skupine Lafarge, je uspešno slovensko podjetje, ki ima 220 zaposlenih, v hčerinskih družbah Apnenec in Lafarge Transport pa jih zaposluje še 50. V letu 2006 je podjetje imelo več kot 42 milijonov evrov prometa, proizvedli in prodali pa so več kot 600.000 ton cementa. Letos oktobra je Lafarge Cement uradno zagnal 10 milijonov evrov vredno odžveplevalno napravo, ki je ena najsodobnejših pri nas. Z njeno otvoritvijo je družba končala obsežen, štiri leta trajajoč sanacijski program. Za zmanjšanje vplivov na okolje je družba namenila 30 milijonov evrov, kar je več, kot je znašal dobiček v omenjenih letih. Trenutno je trboveljsko podjetje v fazi pridobivanja okoljskega dovoljenja, ki med drugim predvideva tudi prehod na souporabo alternativnih goriv, kot to cementarnam priporoča tudi evropska zakonodaja. Priporočila EU so taka zato, ker se v tem primeru cementarne lahko strožje nadzoruje, z uporabo za okolje manj obremenjujočih alternativnih goriv pa se izpusti avtomatično znižujejo. Je to v redu? Bi želeli epilog? Ha, ne bo ga še tako kmaluIVrana vrani da bi....ni šans! MaH Spoštovani/ K sporočilu za medije, ki ste ga danes prejeli po e-pošti, dodatno pojasnjujemo, da vse meritve (tako trajne kot tudi občasne) za Lafarge Cement izvaja podjetje Raci d.o.o. iz Ljubljane, ki ima dolgoletne izkušnje na področju meritev emisije in plinov v procesih. Meritve pa obdeluje Zavod za zdravstveno varstvo Maribor kot ena izmed treh institucij pri nas, ki imajo pooblastilo s strani države za opravljanje tovrstnih obdelav podatkov. 10 flWftagC Tudi Madžari gradijo odlagališče nuklearnih odpadkov Ob koncu novembra /e Lokalno partnerstvo v Krškem organiziralo ogled bodočega odlagališča nuklearnih odpadkov v Bataapati in jedrske elektrarne v Faksu. Dejstvo, da imamo tudi v Sloveniji že NEK in da je v njeni bližini odlagališče radioaktivnih odpadkov, je, da bo treba tudi pri nas najti trajno rešitev, ki bo omogočila čim večjo varnost, tudi kasnejšim rodovom. Madžari imajo štiri reaktorje, ki naj bi delali petdeset let, kot je lahko maksimalna doba delovanja. Njihovi odpadki so nekdaj romali v Sovjetsko zvezo, zdaj se z njimi ubadajo sami. Ugotovili so, da je to kar velik zalogaj, zato od vsake kilovatne ure porabe izdvajajo 0,20 forinta, ki jih izločajo na poseben račun, minister za pravosodje pa osebno nadzoruje ta sredstva. Začasno odlagališče imajo ob jedrski elektrarni, izdelali so projekt za trajno odlagališče. Na koncu je padla odločitev, da ga bodo zgradili pod zemljo, v Bataapati. Strokovnjaki zagotavljajo, da bi bilo odlagališče na prostem enakovredno temu pod zemljo, le stroški bi bili nekajkrat, ocenjujejo petkrat, nižji od sedanjega potrjenega projekta. Trdijo, da je najpomembnejši material, ki ga bodo uporabili za oblivanje sodov, to je ustrezna marka in debelina betona. Odpadke bodo vozili do cca 150 m globoko pod zemljo.V ta namen so gradijo dva rova, dolga po 1500 m, ki sta na nekaj mestih medsebojno povezana, na koncu bodo odlagališča, kjer naj bi bili odpadki varno shranjeni 600 let. Pri njih imajo dobro organizirano lokalno partnerstvo, ki omogoča uresničevanje postavljenih ciljev »uporabnikov« prostora in prebivalcev. Sredstva, ki jih dobijo lokalne skupnosti od jedrske elektrarne so namenjena predvsem dvigu standarda infrastrukturnih objektov, pa tudi javnim zavodom. Poudarili so pomembnost medsebojnega dogovarjanja, saj se je že nekajkrat izkazalo, da pristojna ministrstva niso bila dovolj informirana o mnenju prebivalstva na »prizadetih« območjih. Upamo lahko le, da bodo tudi v Sloveniji našli najboljše rešitve za problem, ki naj bi se rešil tako, da bo ugodno za vse nas in naše sosede in da ne bodo zanamci trpeli zaradi naših napačnih odločitev. Danes znanost pozna možne rešitve, ki bi jih morali upoštevati vsi »prizadeti«, tako politika kot prebivalstvo. Zavedati se moramo, da so količine električnega toka omejene s kapacitetami in da le z racionalno rabo bomo lahko znižali količine porabljene električne energije, zato je treba že zdaj razmišljati o alternativnih rešitvah, ki bodo znižale potrebe in jih bo mogoče uporabiti v obdobjih »električnega mrka«. Besedilo in slika: Irena Vozelj Zdaj pa sam Poznamo ga v Trbovljah že od leta 1004, ampak sedaj se je »opicami« na novi lokaciji in v novi preobleki boste presenečeni nad njim in, jasno, njegovo velikostjo. Trgovina in skladišče - dve nobel hali, s tako raznovrstno vsebino, da boste od presenečenja pozabili zapreti usta. Prvi začetek poslovanja je bil v letu 1991, na Krakovski ulici v Domžalah, z enim zaposlenim - torej je ime »sam« logična posledica stanja.To je preteklost, ki niti malo ne drži več. Danes podjetje zaposluje I 39 delavcev. Lokacije svoje ponudbe pa so razširili v različne kraje po Sloveniji. Nahajajo se v Jaršah pri Domžalah, v Latkovi vasi pri Preboldu, Stran ju pri Kamniku, Nazarjah in v Trbovljah. Sam je soustanovitelj in solastnik podjetja TOPDOM. Skupino sestavlja osemnajst solastnikov, ki na trgu nastopajo pod skupno blagovno znamko TOPDOM in njihova prodajna mreža obsega 37 prodajnih mest po Sloveniji, katerih število poskušajo povečati in se razširiti tudi na področje bivše Jugoslavije. V Srbiji, Bosi in Hercegovini je že nastala TOPDOM grupa petnajstih podjetij. V letu 2006 so postali člani največjega evropskega združenja trgovcev z gradbenim materialom, železnino in sanitarno opremo, imenovanim EUROMAT. Podjetje SAM d.o.o. Domžale posluje v Trbovljah od leta 2004 na lokaciji v Bevškem, kjer ni bilo možnosti razvoja. Obstajali sta le dve možnosti - ali zapustiti Trbovlje ali poiskati primernejšo, novo, večjo lokacijo. Odločili so se za slednjo, pri tem pa sta imela velik vpliv župan Bogdan Barovič in podžupan Metod Kurent. Zemljišče so kupili julija 2006, pripravljalna dela so se pričela decembra istega leta, temeljni kamen pa je bil položen 5. junija 2007. Dela je bilo mnogo in tudi zahtevnega. Z zemljišča so odpeljali 26.000 m3 nasutega materiala, zgradili kamnito zložbo in nadaljevali do zaključnega sodobnega centra. Grajen iz kvalitetnih materialov z optimalno izolacijo ustreza najnovejšim evropskim standardom. Investicija je vredna 2 milijona €. V podjetju v Trbovljah je poleg desetih sedanjih delavcev izTrbovlje in okoliških krajev jih na novo dobilo delo še deset.Tako je nastal štiriindvajset članski kolektiv, ki se bodo v novem centru, opremljenem po načrtih člana projektantske skupine EURO-MAT iz Luksemburga, trudili in si prizadevali ugoditi kupcem. MaH fwftagc 0 Vinoteko Klopotec v Zagorju je, 01. decembra 2007, obiskal vinogradnik Bogomir Valdhuber iz vinogradniške hiše Bogomir in Janez Valdhuber iz Svečine pri Zg. Kungoti. Kaj se dogaja na meji z Avstrijo, kjer imajo Valdhubrovi svoje vinograde, nam je opisal vinogradnik iz Svečine: »Leto 2007, vsaj kar se vina tiče, se je šele pričelo.Trgatev je za nami. Do sedaj je na trgu naše mlado vino falot. Med novostmi naše vinske kleti pa lahko uvrščamo tudi pozno trgatev renskega rizlinga letnik 2005, ki ga do sedaj nismo imeli v prodaji. S prodajo smo zadovoljni. Domači trg nas že dobro pozna, vse več pa je zanimanja tudi iz tujine. Poleg zahodnih držav, članic EU, smo letos naše vino prodali tudi kupcu iz Rusije. Vemo, kako velik je trg nekdanje SZ in kako pomembno ga je osvojiti. To je bil prvi poskusni posel. Slo je za 1300 steklenic, ki jih je ruski kupec odpeljal s seboj. Upamo, da se bo posel stopnjeval. Naša vina so pritegnila tudi pozornost kanadskega trga. Šlo je sicer za vzorčno prodajo, vendar upamo, da se bo iz tega razvil dober posel. Zanimivi pa postajamo tudi za članice EU s področja vzhodne Evrope in bodo naša vina letos pili tudi poljski ljubitelji vrhunskih vin. Kako je z omejevanjem vinogradniških kvot v EU? »Trenutno je naša branža pod določenimi pritiski. Zagotovo v državah članicah EU obstajajo količine vina, ki predstavljajo višek. Kmetijska politika EU je prisiljena ukrepati. Tisti, ki jim prodaja vina ne gre ravno najbolje, bodo prisiljeni opustiti to dejavnost. Tako bodo ostali, ki bodo vztrajali, lahko normalno delali in poslovali naprej in normalno preživeli. Trg je tisti, ki bo prebral in izbral, pa tudi izločil predvsem vinogradnike, ki ne bodo ohranjali in razvijali primerne kvalitete svojih vin. Za primerno ceno, seveda.« Tekst in slika: M.A. Š. Veseli december Začelo se je z miklavževanjem in zdaj se bodo prireditve kar vrstile. V Cemšeniku je bil na podružnični šoli Miklavžev sejem z bogatim programom in pestro izbiro voščilnic.Tudi druge šole nisi zaostajale, med njimi vsekakor treba omeniti zagorske srednje šole. St.R. Soočenje s šampionom Ne, ni pomota. V Vinoteki klopotec v Zagorju je, 08. 12. 2007, prispel Stanko Prapotnik in predstavil vina iz vinske hiše Čurin - Prapotnik. Gre za vina, ki se na trgu že nekaj časa pojavljajo pod skupnim imenom linije PRA -VinO. Stanko Prapotnik je številnim obiskovalcem vinoteke razkazoval in tudi v poskušino dal vina priznane kleti Čurin - Prapotnik s štajerskega Koga.Tudi pravi šampion je bil ljubiteljem žlahtne kapljice na razpolago. Kaj se novega dogaja v vaši kleti? »Kljub temu, da se naša vina že nekaj let pojavljajo na trgu pod imenom PRA - VinO, zadevo še vedno obravnavamo kot novost. Treba je vedeti, da linijo pod tem imenom nenehno dopolnjujemo in uvajamo novosti. Ena izmed bistvenih novosti je krčenje pridelave vin, saj smo zmanjšali število trsov z 80 tisoč na 40 tisoč. S tem smo količino pridelanega vina zmanjšali za 50%. Želim poudariti, da nam ni žal.Tako smo pridobili na kakovosti vin, ki jih ponujamo trgu doma in v tujini.« Danes ste obiskovalcem vin med bogato izbiro v poskušino ponudili tudi predikatno ledeno vino šipon. Kot ste pojasnili je vino dobilo naziv ŠAMPION. Kje se je to zgodilo in kdaj? Pravzaprav je naše ledeno vino šipon kar dvakrat zapovrstjo osvojilo ta zares laskavi naslov. Prvič leta 2003 in drugič leta 2004. Prvič smo vino namenoma poslali na vinski sejem v London in uspeli. Naslednje leto pa smo na londonski sejem poslali ledeno vino laški rizling. Med pre- vozom se je vseh šest vzorčnih steklenic namenjenih ocenjevanju razbilo. O dogodku smo bili še pravočasno obveščeni, tako da smo na sejem poslali naslednjo pošiljko za ocenjevanje. Na zalogi nismo imeli več laškega rizlinga, zato smo poslali vino šipon, ki pa je ponovno očaralo občutljiva čutila zahtevnih sodnikov in zmagalo.« Pa ste prisotni tudi na vinskih sejmih v domovini? S kakšnimi priznanji se še lahko pohvalite? »Seveda se udeležujemo vseh pomembnih vinskih sejmov doma. Vedno smo prisotni na sejmu v Gornji Radgoni in v Ljubljani. Med raznimi nagradami se še posebej ponašamo z nazivom vinarja leta.« Kakšna je razlika med sejmom v Londonu in n.pr. v Gornji Radgoni? »Želim poudariti, da ima za nas vsak sejem svoj pomen in ne delamo razlik. Vedno in vsepovsod želimo pokazati kaj imamo. Je pa res, da je dobiti za enega izmed svojih predikatnih vin nagrado v Londonu, kjer je predstavljenih okrog 7 tisoč vzorcev in sejmom v Gornji Radgoni, kjer sodeluje v konkurenci 3 tisoč vzorcev očitna razlika.« Človek ne more mimo dejstva, da Velika Britanija ne spada ravno med neke pomembne proizvajalce vin v svetu. Saj za kaj podobnega tudi nimajo ugodnih vremenskih razmer. Pa vendar je sejem v Londonu zelo pomemben, saj se tam srečujejo priznani vinarji iz celega sveta. Od kod Britancem tako veliko zanimanje za vina? »Velika Britanija ima zanemarljivo malo svojih vinogradov. Očitno pa so Britanci kljub svoji značilni konservativnosti po drugi strani tudi veliki svetovljani. Vedo kaj je dobro in nenehno iščejo še boljše. Tudi začimbe, ki jih radi uporabljajo in čaji, ki veljajo za tradicionalno angleško pijačo prihajajo v združeno kralje- stvo z vseh koncev sveta in so v množični uporabi. Dobra kritika nekega vina na londonskem sejmu pomeni tudi dobro prodajo, saj so kritike objavljene v vseh pomembnih britanskih medijih, pa tudi v specializiranih medijih, ki pišejo zgolj o vinih. Nam je preko vinskega sejma v Londonu uspelo vstopiti na britanski trg.To je zelo zahteven in pomemben trg, kamor se je težko prebiti. Osvojitev naziva šampiona na Londonskem sejmu dokazuje, da smo se glede krčenja količine v korist kvalitete odločili pravilno.Tudi domači trg se je na našo odločitev odzval zelo pozitivno.« Pa zaradi uspeha na pomembnem mednarodnem prizorišču kot zagotovo je londonski vinski sejem niste postali prevzetni? Ste zaradi tega morda malo bolj površni do domačega kupca? »Niti slučajno. Za nas je vsak kupec enako pomemben. Tako vsako leto z veseljem pridem v Zagorje, vVinoteko klopotec in predstavim kupcem in ljubiteljem vrhunskih vin vse, kar imamo v naši kleti pomembnega.Trudimo se biti prisotni širom naše domovine. Kot ste lahko videli, je na degustaciji prisoten tudi naš šampion, ledeno vino šipon.To je povsem enako predikatno šampionsko vino, ki smo ga predstavili na sejmu v Londonu. Res pa je, da enako vino dosega na britanskem trgu tudi desetkrat večjo ceno kot pri nas, kljub temu, da ga mi svojim naročnikom v tujini ponujamo po isti ceni kot naročnikom v domovini. Pri končni prodajni ceni svojo vlogo odigra kupna moč prebivalstva v posameznih okoljih. Tekst in slika: M.A. Š. 'A' VINOTEKA KLOPOTEC Tržnica Zagorje »Qvit« Marinka Naprudnik s.p. Tel.: 03 56 64 195 G9M 031 649 090 V mesecu decembru ste vsako soboto od 9.00 dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 15.12.2007 se bo prestavilo Vinogradništvo Makovec iz Vipavske doline - Brje V soboto, 22.12.2007 boste spoznavali penine Istenič z Bizeljskega Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. (71/J ELEKTROPROM 2e 40 let z vami/ EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija E TV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 KŠEFTI GSM 040 167 411 o Valvasorjev trg 3 1270 Litija telTfax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postaaitß Ut trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ . , E-mail: atv.signaI@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o OBDAVČITEV DARIL IN BOŽIČNIC ZMANJŠAJTE DAVEK NA DOBIČEK Prihaja čas daril poslovnim partnerjem, zaposlenim in njihovim družinskim članom, božičnic in drugih tovrstnih izplačil in prav je, da si pred izplačilom pogledamo, kaj je davčno sprejemljivo in kaj ne. Darila poslovnim partnerjem se obravnavajo kot drugi dohodek, kjer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov za posamično darilo oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov. Če vrednost darila presega omenjeni znesek, se razlika med neobdavčeno vrednostjo in vrednostjo podarjenega darila všteva v davčno osnovo in obdavči z dohodnino. Darila poslovnim partnerjem so davčno nepriznan odhodek, v kolikor pa uspemo dokazati, da gre za stroške reprezentance (pogodba, logotip firme, ipd.), pa so stroški priznani v višini 50 % nastalega stroška. Darila v zvezi z zaposlitvijo oziroma sklenjenim delovnim razmerjem pa vključujejo darila zaposlenim in darila otrokom zaposlenih. Darila zaposlenim, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov. Darila otrokom zaposlenih, ki ga delodajalec podari v decembru otroku zaposlenega, se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Ne glede na vrsto darila pa tudi v tem primeru velja: če vrednost darila presega omenjeni znesek, se razlika med neobdavčeno vrednostjo in vrednostjo podarjenega darila všteva v davčno osnovo prejemnika in obdavči z dohodnino. Vsa darila in bonitete pa so za delodajalca oz. darovalca daril davčno nepriznan odhodek. Pri izplačilu plače na podlagi uspešnosti poslovanja družbe (izplačilo 13. plače in božičnice) je od vrste dogovora odvisno, za katero vrsto in obdavčitev plačila gre. Če je božičnica ali 13. plača (vseeno kako jo poimenujemo): • del dogovora po pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi gre za obveznost delodajalca, da delavca v skladu s pogodbo po ugotovljeni uspešnosti tudi nagradi v obliki izplačila, ki je lahko vnaprej določen ali pa tudi ne, enak plači ali le delu plače.Takšno izplačilo je obdavčeno kot dohodek iz delovnega razmerja, kar pomeni, da so plačani tudi vsi davki, prispevki in davek na plače, izplačan znesek pa se šteje tudi v pokojninsko osnovo; • del izrednega dogovora po sklepu poslovodstva ali tudi izraz dobre volje, pa se takšno izplačilo šteje za drug prejemek iz delovnega razmerja (npr. kot regres), kjer se plača akontacija dohodnine, ne pa tudi prispevki in davek na izplačane plače. Ker gre za drug prejemek iz delovnega razmerja, pa se takšno izplačilo ne všteva v pokojninsko osnovo. Zadnji mesec leta, ko je na vsakem koraku zaznati predpraznično vzdušje in se poslovno leto bliža h koncu, je že bolj ali manj znano, kako uspešno je podjetje poslovalo. Uspeh želijo čim bolje unovčiti in obenem je priložnost, da prihodke ustrezno razporedijo. Del prihodkov lahko ob koncu leta namenimo tudi za dodatne nagrade zaposlenim (božičnica, 13. plača) ali v dodatno pokojninsko zavarovanje. Tako lahko naredite zase in svoje zaposlene dvojno korist. Del davka namenite za plačilo celoletne premije in si za del premije znižate osnovo pri odmeri davka na dobiček. Premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje namreč za podjetje pomenijo neobdavčen strošek, enako kot malica ali prevoz na delo, ki ju poleg plače podjetje izplača zaposlenim. Istočasno pa v celoti znižujejo osnovo davka. Ugodnosti varčevanja za podjetja: • neobdavčena premija za delodajalca (Primer: če podjetje zaposlenemu nameni 50 evrov kot nagrado, se šteje kot boniteta, ki jo mora delodajalec plačati kot davek, če pa 50 evrov nameni za dodatno pokojninsko zavarovanje, je ta znesek tudi končni strošek in ni potrebno plačati dajatev. Poleg tega zaposlenemu omogoči varčevanje in se izkaže kot skrben delodajalec, ki skrbi za prihodnost svojih zaposlenih.); • znižuje osnovo pri odmeri davka na dobiček (povečuje lojalnost zaposlenih, postopek vključitve je enostaven, lahko se ureja za celo leto nazaj). Ugodnosti varčevanja za zaposlenega: • ni mu potrebno seči v svoje prihodke zato, da bi lahko pričel varčevati za dodatno pokojninsko zavarovanje; • ni mu potrebno mesečno skrbeti za točnost nakazila, zato varčevanje postane rutina, ki ga nič ne stane; • varčevanje preko podjetja mu prinaša dodatne ugodnosti, ki jih kot individualni varčevalec ne more koristiti (predvsem višje davčne olajšave); • če podjetje nameni nagrado v obliki bonitete, lahko zaposleni zaradi tega zapade v višji dohodkovni razred in ob napovedi dohodnine plača še višjo dohodnino; v primeru nakazila na varčevalni pokojninski račun pa se tej neprijetnosti »izogne«. Premog ni za staro šaro To trditev potrjuje in zagotavlja slovenski Zakon o rudarstvu (Ur. list RS št. 98104), ki določa, da je gospodarjenje z mineralnimi surovinami - naravnim bogastvom (fosilna goriva in ogljikovodiki, rude, minerali, usedline, produkti izhlapevanja in geotermični energetski viri) v pristojnosti države, kar zagotovo poudarja njihovo vrednost. V začetku 18. stoletja so fu-žinarji in steklarji v pečeh za taljenje uporabljali les kot kurivo. Zaradi prekomernega izkoriščanja gozdnega bogastva je morala oblast ukrepati in gozdove zaščititi.Takratna »industrija« je pričela iskati nov vir energije. Odkrili so premog. Z raziskovanjem nahajališč in izkopom črne rude je pred 300 leti nastala nova veja industrije — rudarstvo. V Sloveniji je bilo v preteklosti 65 premogovnikov, pred drugo svetovno vojno jih je obratovalo 29, tako pravi Mohorič. V Zasavju kopljejo premog že več kot 200 let. Premogovnik je nudil osnovo za razvoj spremljajoče industrije in dejavnosti v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju.V Hrastniku in Zagorju so bili sloji strmi in je odkopavanje premoga potekalo »jamsko«. Rudniški rovi so razvejani globoko in široko pod površino. V Trbovljah je bilo precej več tega črnega bogastva mogoče dobiti na površinskih kopih. To je pripomoglo k visoki proizvodnji v prvi polovici 20. stoletja in je leta 1929 znašala 1.046.000 ton. V začetku 20. stoletja so ob Savi zgradili termoelektrarno, kjer so premog uporabljali v kurilnih pečeh. To je bil začetek vključevanja v splošno javno elektrifikacijo Slovenije. Neposredna lokacija premogovnika ob elektrarni in reki Savi, ki je nudila dovolj hladilne vode, je vsebovala vse tehnične pogoje za ustanovitev elektroenergetskega kompleksa.Ta si- stem je v uporabi tudi v svetu, kjer iztrošene objekte in stroje pravočasno nadomestijo z novimi in posodobljenimi. V trboveljski termoelektrarni obratujejo od leta 1968 dalje z 125 MW blokom, ki ga bodo končno, po več kot štiridesetih letih, zamenjali z novim. Električna energija iz TET pokriva približno 5 % skupne slovenske proizvodnje. Leta 2003 je znašala proizvodnja 689,496 GWh, leto kasneje pa 648,-988 GWh. Vsa leta oskrbuje termoelektrarno s premogom zasavski rudarski bazen. Projekt oziroma študijo o uporabi premoga iz RT H v novi termoelektrarni je v oktobru 2006 izdelal Ekonomski institut Pravne fakultete z naslovom » Pomen in vloga RT H in TET za občino Trbovlje, Zasavsko regijo, posamezne gospodarske panoge ter slovensko gospodarstvo v celoti«. Avtorji študije so Križanič, Oplotnik, Vukelič, Šlander in Novak. V projektu so izčrpno obrazložene analize in ugotovitve, z zaključkom, da se v tej energetski situaciji bilančne zaloge RTH, 40 mio ton, odkoplje in uporabi v novi termoelektrarni. Realizacija skupne proizvodnje predstavlja 0,21 % slovenskega BDP.Vrednost premoga je 540 PJ, kar je skoraj dvakrat več od enoletne primarne energije, ki je bila porabljena pri nas v zadnjih letih. V projektu EIPF sta posebej poudarjeni dve pomembni značilnosti termoelektrarn. Prva je možnost dokaj natančnega planiranja proizvodnje električne energije, saj je le-ta stabilna. Ustavi se le ob remontih ali okvarah. Druga značilnost pa je obratovanje termoelektrarne z optimalno močjo, ki jo dopuščata velikost in moč elektrarne. To je pozitivna lastnost termoelektrarn v primerjavi s hidroelektrarnami, katerih količina proizvedene energije je odvisna od pretoka in količine vode. Leta 1990 so v Sloveniji vse hidroelektrarne ob majhnem pretoku vode proizvedle okoli 100 GWh, ob največjem, v mesecu juliju, pa 380 GWh. Elektrarne, ki izkoriščajo energijo vetra, so še na slabšem.V enem letu je njihovo delovanje omejeno na približno tri mesece. Julija 2007, ko je primanjkovalo električne energije, je morala Termoelektrarna Trbovlje obratovati z največjo možno močjo. Namesto načrtovanih 65 GWh so takrat proizvedli 80 GWh in porabili 63.500 ton »ojstr-škega« premoga. (12,6 GJ/t). izkoristek je bil 36 % medtem ko je običajno 32 %. V projektu Ekonomskega inštituta je omenjen tudi dolgoročni vidik potreb po električni energiji. Naftne derivate in zemeljski plin, ki se vedno bolj dražijo in so pogosto tudi predmet političnih manipulacij, poleg dejstva, da se svetovne zaloge zmanjšujejo, lahko nadomesti električna energija. Za pridobivanje le-te bi uporabljali premog, biomaso in druge energetsko obnovljive vire. Razmere na svetovnem trgu kažejo, da je 3,5 % povprečna rast proizvodnje električne energije, kakršno planira Slovenija, občutno premajhna. O razvojnih načrtih TE Trbovlje, ki je od letošnjega leta dalje v Holdingu savskih elektrarn, je direktor Marko Agrež posebej poudaril, da mora biti novi blok usklajen s potrebami slovenskega trga. Izbor nove TE bo preučevala skupina strokovnjakov HSE in druge institucije, ki bodo izbirale med plinsko parno enoto z 230 MW ali več in novo enoto na premog z 250 MW ali I80MW. V projektu EIPF prof. Novak navaja, da bi po premislekih splošnega gospodarjenja morala termoelektrarna imeti tehnologijo, ki bo omogočala uporabo premoga RTH, ki se mu lahko dodaja drug domač premog ali premog iz uvoza. Profesor ugotavlja, da je cena premoga najbolj stabilna, kar omogoča dovolj natančno planiranje stroškov. Naši premogi za sisteme uplinjenja glede vo-latilnosti niso najbolj primerni, zato je za TET bolj primeren blok na premog z biomaso. Za postavitev take enote je verjetno še dovolj prostora in tudi dimenzije dimnika omogočajo večji pretok plinov. V Rudniku Trbovlje Hrastnik je zalog premoga dovolj še za do 40 do 50 let, v letu 2001 je bilo zalog premoga nekaj manj kot 54 mio ton s povprečno kurilno vrednostjo 13, 56 GJ/t, torej je za novo TE in za ogrevalne sisteme v mestu na razpolago najmanj 40 mio ton ( 540 PJ). Zasavske jame so mokre in poglabljanje v globino je zahtevno delo zaradi vode, se pa obrestuje, ko vodni tok speljejo v nižje predele, kjer so črpališča. Premog na višje ležečih mestih, kjer se izkopava, je suh. Kvaliteta premoga v slojih nekoliko variira. Krovni predel, nad dvojčičinima jalovinama v trboveljskih in hrast-niških slojih, ima višjo kurilno vrednost, talni je nekoliko slabši. Za dosego homogene kvalitete premoga je potreben večji izkop, letno I mio ton. Tak termoenergetski objekt seveda ni osamljen in dela v sinergiji z ostalimi energijami. Iz slovenske energetske bilance je razvidno, da v zadnjih letih znaša letna primarna poraba okrog 300 PJ. Polovica je iz uvoza in v glavnem so to naftni derivati, zemeljski plin in koks. Večja poraba domačega premoga v novi Termoelektrarni Trbovlje bo za Slovenijo vsekakor ustvarila možnost za zmanjšanje odvisnosti od uvoza. Besedilo: ing. Peter Schneider © mšn/em Hanca Košir o moških pismih Da je Manca Košir zelo komunikativen in pozitiven človek, vemo vsi. Človeka zna pripraviti do razmišljanja, ga vzpodbuditi, da si vzame čas tudi zase in se spozna in razmišlja o medsebojnih odnosih med ljudmi. O vsem, predvsem o njeni knjigi, Moška pisma, se je pogovarjala Valerija Pergovnik. Pisanje pisem je nekako zakrivil Marko Crnkovič, kasneje je prejemala tudi pisma od Matjaža Gantarja, Branka Gradišnika, Dušana Osojnika, Aleksija Kobala, Urbana Kordeša in Adama, kot je poimenovala človeka, ki ga ne želi izdati s pravim imenom. Vseh šest imenovanih ima enako zgodbo kot Manca, ločili so se od svojega prvega partnerja. Nekateri so si spletli nova gnezda, drugi so ostali samski. Manca je vesela, da se še danes srečuje z njimi, le o Adamu in njegovem sedanjem življenju ne ve veliko. Ljudje moramo vedeti kdo smo, kako deluje energija, da nam je naklonjena milost. Kamor vodi srce, tja je treba iti. Življenje nam nalaga veliko križev, ki jih moramo znati odlagati. Ko se odločimo za resno razmerje, moramo biti zvesti osebi za katero smo se odločili.Vsakdo mora vedeti, da govori drugim le o izkušnjah, ki jih želijo povedati, marsikaj ostane samo njim in ne govorijo o stvareh, ki jih ne želijo razkriti. Kako si želijo ženske vedno znova slišati, da jih imajo njihovi partnerji radi, moški se večinoma tega ne zavedajo. Ženske si želijo, da jih moški vedno znova osvajajo, oni pa si želijo le spolnosti. Komplimenti, ki jih slišijo posamezniki o sebi, godijo. Običajna vzgoja ne pozna stavkov, ki bi uporabljali besedico jaz, saj je vsakdo, ki se ne obnaša in ne živi v običajnih okvirjih okolice, zaznamovan kot problematičen, nagajiv, neprilagodljiv ... Življenje temelji na sistemu daj - dam.Vsak čas smo s pravim človekom, ne glede kakšen je.Vse je za nekaj dobro.Vsakdo ima v naprej narisane zemljevide usode, z glavno cesto, ki jo večkrat zgrešimo in se po številnih stranskih poteh vrnemo nanjo. Dovoliti si moramo, da nam pomaga kdo s tretjim očesom videti to, kar sami največkrat ne vidimo. Sami moramo najti sebe in življenje, ki ga želimo živeti. Ljubezen je vezana na poslušanje in nimamo pravice obsojati drugih. Na ovitku knjige so zapisane misli vseh sedmih dopisovalcev. Ko sem jih prebirala so se me najbolj dotaknile naslednje Adamove misli:» Stopiti v žensko telo je stopiti v neznano. Stopiti v drugega moškega je stopiti v telo, ki je enako tvojemu. Ta enakost izkustva je to kar me lahko pripelje do norosti, ko sem z moškim.« Ob tem sem nehote pomislila kako znamo biti strpni do drugačnih od nas, saj si mnogi niti sami nočejo priznati česa si res želijo v življenju. Po končanem večeru je obiskovalce obiskal Miklavž s svojim spremstvom in jih obdaril s skromnimi darilci, takšnimi kot smo jih bili vajeni nekdaj. Besedilo in slika: Irena Vozelj mvti DgUftVflW 01 Kambodža kol jo je doživela Andreja Rusija Potopisne predavanje o Kambodži, v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju, je bilo zelo zanimivo, nekateri so ga ocenili za najboljšega do sedaj. Andreja Rustja je absolventka zgodovine in diplomirana teologinja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, turistična vodička, novinarka, pa tudi popotnica-prostovolj-ka. Njena potovanja se od običajnih razlikujejo zaradi prostovoljnega dela v mednarodnih humanitarnih organizacijah oz. v različnih institucijah. Pred nekaj časa se je vrnila z nekajmesečnega bivanja v Kambodži, ki je bila nekoč razvita francoska kolonija z dobrimi šolami in plantažami kavčuka. Na žalost je danes povsem drugače - je ena najrevnejših dežel sveta, tretja na svetu po onesnaženosti z neeksplodiranimi bojnimi sredstvi, predvsem pehotnimi minami, veliko ljudi je okuženih z virusom HIV, vse bolj postaja prestolnica »deviantnih oblik sex-turizma«, predvsem pedofilije, ljudje še vedno umirajo zaradi malarije, dengi mrzlice in TBC-ja... Multinacionalne družbe izkoriščajo njihovo popolno brezpravje, ki vlada v državi tako, da tja selijo svojo industrijo, izkoriščajo njihovo poceni delovno silo. Zaradi revščine so ljudje pripravljeni prodati svoje otroke za borih 20$. Kriza vrednot in gospodarstva je posledica državljanske vojne in morilskega režima Pola Pota in njegovih Rdečih Kmerov. Po prihodu na oblast je diktator Pol Pot dal izprazniti vsa mesta in uvedel popolno brezrazredno agrarno državo. Moške so odpeljani v kamnolome, ženske na riževa polja, otroci so morali v posebne šole, kjer naj bi postali najelitnejši janičarji našega časa, saj so kasneje prevzeli vlogo krvnikov in nadzornikov na poljih.V času tiranskega sistema Pola Pota je bilo pobitih vsaj 2 milijona ljudi, predvsem med inteligenco in izobraženci. Se danes se človek lahko sprehaja po tako imenovanih »Poljih smrti«, kjer so potke tlakovane s peskom, pomešanim s posmrtnimi ostanki ljudi, ob njih so gomile oblačil. Kljub vsemu trpljenju so ljudje ostali prijazni, nasmejani in topli. Kot prostovoljka, ki je med njimi živela in delala, je imela možnost spoznavati tu- ristom skrite običaje kmerske kulture in značaj kmerskega človeka. Diapozitivi in prikaz njihovih različnih uporabnih predmetov, preoblačenje obiskovalca v oblačila budističnega meniha in ob koncu degustacija prave kmerske sladice »deep fried bananas« (v riževi moki ocvrti koščki banan, op.a.) so dali večeru prav poseben pečat. Besedilo: Irena Vozelj, Foto: arhiv knjižnica Mileta Klopčiča Prezgodaj dva metra spodaj - dve novi nagradi 6 kratkem igranem filmu Prezgodaj dva metra spodaj študenta AGRFT Matevža Luzarja iz Zagorja, ki je na 14. mednarodnem festivalu filmskih šol Mediaschool 1667 dobil v poljskem Lodzu oktobra nagrado GRAND PRIX, smo že pisali film. Film je posnel Hrastničan SimonTanšek. Matevž in Simon sta bila nagrajena tudi v Krakovvu na 14. mednarodnem filmskem festivalu Etiuda & Anima 2007, ki je potekal od 16. do 22. novembra 2007. Nagrado sta dobila še na enem od najpomembnejših festivalov, posvečenem filmskim šolam, ki je od 17. do 24. novembra 2007 potekal v Munchnu. Žirija, ki ji je predsedoval ugledni nemški filmski snemalec Michael Ballhaus, je v obrazložitvi nagrade zapisala: “Nahajamo se sredi mikrokozmosa majhne slovenske vasi, zahodno od Ljubljane. Dogajanje filma je napisano tako bistro, tako mojstrsko konstruirano in tako komično, da se je žirija ob ogledu filma vseskozi izredno zabavala. Ob tem pa film obravnava usodna življenjska vprašanja: smrt, sovraštvo, zavist in zatiranje.Toda vse to je s spretnimi prijemi in presenetljivimi obrati preobraženo v čudovit scenarij, poln pozitivnega odnosa do življenja.” SimonTanšk, direktor fotografije in obenem tudi tajnik Fotokluba Hrastnik, nam je o filmu povedal še nekaj podrobnosti: «Snemali smo junija 2006 na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem pet dni. Film traja 19 minut in predvidevamo, da bo na TVS enkrat drugo leto... Glavne vloge igrajo Silva Čušin, Janez Škof in Boris Cavazza. Na AGRFT imajo to prakso, da ne snemajo študentje sami, pa tudi igralce pokličejo od drugod...« Fanči Moljk © pgi/flvaw Igraj, ne postavaj 15. novembra 1007 je Folklorna skupina PD Čemšenik pripravila prireditev z naslovom IGRAJ, NE POSTAVAJ. Velik del iger, šeg in navad naših babic in dedkov spada v ljudsko kulturno izročilo. Igre so usedlina starih in prastari ljudskih kultur in v veliki meri obrednosti, ki so jih za potrebe svojega preživetja ustvarili in ohranjali naši predniki. Največkrat so obredja, ki so izgubila svoj pomen prešla v otroške igre, ki skrbno varujejo svojo resničnost. Belokrajnski plesi FS PD Čemšenik Folklorna delavnica Pa še ena folklorna Folklorna skupina Grof Blagaj FS Grof Blagaj Vsi grofi skupaj Skozi igro s plesi iz različnih slovenskih pokrajin in petjem se je predstavila Folklorna skupina PD Čemšenik z gosti. Od leta 2004 je folklorna skupina prenovljena.Vodstvo sta prevzela Janez Polc in Marta Klopčič in z mladimi plesalci začela od začetka. Čeprav so še na začetku poti, vsaj kar se mladosti tiče, so sodelovali že na marsikateri prireditvi. Poleg domače folklorne skupine so se še predstavili otroci iz Oratorija 2007, kjer so imeli folklorno delavnico, gostujoča folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca ter kvartet ZAGSMALIT. Mojca Polc Dem Tišje zaključil praznovanje 60-letnice obstoja z donatorsko akcijo in dobrodelnim koncertom Novembra 2006 je Dom Tišje praznoval častitljivo 60-letnico obstoja. Vse do letošnjega novembra smo v domu še bolj kot običajno skrbeli za praznično vzdušje z organizacijo raznih prireditev in uvajanjem novih vsebin dela v socialnem varstvu. Veliko pozornost smo namenili izobraževanju delavcev, da bi še povečali kvaliteto storitev oskrbe in zdravstvene nege v skladu z najnovejšimi doktrinami in spoznanji zdravstvene stroke. Mnogo truda in sredstev smo vložili v obnovo gradu, veliko sredstev pa smo namenili tudi izboljšanju bivalnega standarda v novem delu doma. Ob zaključku praznovanja 60-letnice smo poslovnim partnerjem in drugim organizacijam v občinah Šmartno in Litija v mesecu oktobru 2007 poslali prošnje za donatorska in sponzorska sredstva, s katerimi bi želeli zagotoviti najnujnejše ortopedske pripomočke za naše stanovalce in omogočiti delo številnim prostovoljcem. Naši prošnji so se s sponzorskimi sredstvi odzvali: Lekarna Vir Domžale, Ambient Litija in Omahen transport Šmartno pri Litiji; donatorska sredstva so prispevali: Predilnica Litija, Biro R Ljubljana, Pino Litija, gospod Tomo Garantini Sava, Dimnikarstvo Dobravec Litija, Mercator Ljubljana, Mlekarna Celeia Petrovče, Občina Šmartno in SAZAS Trzin. Prijetno pa koncert ob praznovanju 60. obletnice Doma Tišje so nas s svojimi prostovoljnimi prispevki presenetili tudi upokojeni delavci Doma Tišje. Da bi predstavili naš dom in naše delo tudi širši javnosti, smo v petek, 30. novembra 2007, organizirali dobrodelni koncert, na katerem sta se predstavila pevski zbor stanovalcev Doma Tišje z imenom Tisa, pod vodstvom Vlaste Šedivy in Renate Ozimek, in pevski zbor delavk Doma Tišje Dotik, pod vodstvom Selme Gradišek. Medse so pevke in pevci povabili orientalske plesalke - skupino Habibi, baletno plesalko Ines Mandelj, plesalce in godce Folklorne skupine Javorje, študenta - solopevca Luka Hauptmana in goste instrumentaliste, ki so popestrili pevske točke domskega zbora Dotik - pianista Marjanco Vidic in Bojana Zupančiča ter saksofonista Aleša Matkoviča. Program je povezoval Gorazd Mavretič.Vsi nastopajoči so se v duhu dobrodelnosti odrekli honorarju. Številni obiskovalci dobrodelnega koncerta so prispevali sredstva, s katerimi bomo lahko kupili najmanj dva invalidska vozička. Stanovalci doma so se vsem, ki so prišli na dobrodelno prireditev, zahvaliti s posebnimi »vstopnicami« v obliki medenih piškotov, ki so jih spekli člani skupine za samopomoč Skalce. Vsa zbrana sredstva bomo porabili za nakup ortopedskih pripomočkov, ki bodo olajšali bivanje mnogim stanovalcem našega doma. Posebej ponosni smo, da nas v tem času najmanj enkrat tedensko obiskuje preko 90 prostovoljcev. Prihajajo krajšat in lajšat čas našim stanovalcem, zato bomo del prispevkov namenili tudi njim - za organizacijo prevozov in prehrane ter nakup materiala za ustvarjalne delavnice. V imenu stanovalcev, delavcev in prostovoljcev DomaTisje vsem donatorje iskrena HVALA.V želji, da tudi v prihodnje ne bi pozabili na nas, Vam želimo zdravo, uspešno in mirno leto 2008! Mojca Ocepek Dom Tišje © f/vm/u ------1-------------- Iztok Živko mlajši, tekmovalec v Supermotu »Odstop me obenem razburi in motivira!« Iztok Živko mlajši je mladenič, ki v tem trenutku zagotovo živi svoje otroške sanje. Le kako naj bo drugače, ko so ga sorodniki na čelu z dedkom Nacetom »zastrupili« z vonjem po bencinu in zažganih gumah, obenem pa ima ob sebi ljubeče starše, ki njegove sanje vseskozi podpirajo. 17-letni Zagorjan je svoj razkošni talent v preteklosti že dokazal, saj je leta 1005 postal podprvak v minimotu, leto kasneje pa še državni prvak v razredu mini senior. Zbrano proti cilju... Na eni od dirk v Logatcu... Kdaj si se začel spogledovati z motorji in kdo te je navdušil za tovrstni šport? Z motorji sem se začel spogledovati že zelo kmalu. Svoj prvi motor sem dobil, ko sem bil star 7 let.To je bilaYamaha PW80. Za motorje in za motošport nasploh so me navdušili; najprej bratranec Franjo, ki ima tudi že dolgo časa motorje in pa dedek Nace, kateri mi je vedno pustil, da sem se igral z njegovim mopedom. Leta 2005 si potem prestopil v mi-nimoto senior... Tako je. Tistega leta smo kupili nov motor in takrat sem že vedel, da je situacija postala resnejša in da ni več vse tako »za hec«. To sezono sem odpeljal v celoti in permoto od mojega današnjega trenerja Bena Šterna, ki je bil takrat državni prvak. Ampak motor smo kupili samo za spoznavanje, trening in podobno, prioriteta je bil še vedno minimoto, v katerem mi je tedaj uspelo doseči zastavljen cilj. Bil sem seveda državni prvak. Leta 2007 sem zapustil svet minimota in se pridružil Štern Racing Team-u, ki mi je z Benom na čelu nudil maksimalno podporo čez celo sezono tako da sem sedaj tukaj kjer sem. Torej se lahko v svoji rani mladosti že pohvališ s kar precejšnjimi tekmovalnimi uspehi... bil v končni uvrstitvi drugi, torej sem postal viceprvak Slovenije. Dejal si, da že leta 2005 ni bilo več hecov... Potemtakem je situacija še bolj resna postala leto kasneje... Ja, leta 2006 sem še vedno tekmoval v minimoto, obenem pa smo kupili še en motor, resnejši motor. Tokrat smo kupili letnik 2005 Yamaha YZ 450F SRS su- Opiši svoje dirkaške začetke... V kateri kategoriji si začel tekmovati? Vsa moja dirkaška kariera se je začela s tem, ko sem leta 2004 dobil za rojstni dan minimoto, ki sem ga seveda že prvi teden uničil. No, kasneje smo se odločili, da gremo pogledati in odpeljati kakšno dirko. Ker mi je šlo dobro, sem odpeljal še zadnjih par dirk sezone. To sezono sem zmagal na vseh dirkah, ki sem jih odpeljal, ampak ker nisem tekmoval celo sezono, sem bil na koncu slabo uvrščen v skupni razvrstitvi. Za moje največje uspehe poleg nastopanja v supermotu štejem leta 2005 2.me-sto in nato leta 2006, ko sem bil državni prvak v razredu mini senior. Letos sem nastopil v že omenjenem supermotu, kjer sem dosegel nekaj dobrih uvrstitev na evropskem prvenstvu „(Busca, Italija - 18.mesto in prve tri točke za evropsko prvenstvo) in pa na avstrijskem Intercupu (mednarodno prvenstvo Avstrije z udeležbo svetovne elite, 15.mesto). Največji uspeh v supermotu je zame osebno 3. mesto na zadnji dirki v Logatcu in skupno 6. mesto na končnih uvrstitvah.Teh uspehov pa zagotovo ne bi bilo brez sponzorjev, kot so Shot and Go Energy drink, Teve Varnost Elektronika, Dunlop, Motul, Servis Štern Kranj, Gaerne, Občina Zagorje ob Savi in Komunala Zagorje. V Supermotu dirkanje ni »hec« Znano je, da je bila pred kratkim ena od dirk tudi v Zagorju. Kaj športniku pomeni nastopati v domačem kraju, pred domačimi navijači? Dirke v domačem kraju so seveda vedno največji žur izmed vseh dirk. Nikjer ni lepšega in boljšega občutka kot takrat, ko dirkaš pred prijatelji, znanci in sorodniki na domačih tleh. Občutek je zares nepo-pisljiv, ni kaj. V družbi s svojim trenerjem Benom Šternom Je bilo doslej kaj poškodb, padcev? Ojoj poškodbe! Do sedaj sem imel vedno nekako srečo s poškodbami. Nikoli nisem imel nič zlomljeno.V bistvu nikoli nič hujšega. Moj trener mi vedno pravi. Adrenalinska vožnja... da je glede na moj stil vožnje zelo čudno, da nimam še nič polomljeno. Imel sem pa že nešteto odrgnin, opeklin, podplutb in podobnih poškodb. Padcev sem imel pa že toliko, da sem jih nehal šteti. Ali te odstop zaradi tehnične okvare razkuri ali le še dodatno motivira za nastop na naslednji dirki? Odstop me obenem razkuri in motivira, ampak problemov z motorjem do sedaj še nisem imel. Do sedaj sem odstopil samo zaradi padca ali kakšne druge bedarije, tehnične okvare pa so bile zelo Po zadnji tekmi mu je ekipa pripravila presenečenje - torto (v ozadju je njegov oče Iztok Živko st.) redke. Ampak, če sem odstopil, sem dal potem vedno vse od sebe na naslednji dirki. Kdo te pri tvoji športni poti najbolj podpira? Najbolj me podpirajo starši, sestra in tudi trener Beno, ki ima vedno kakšen dober nasvet in vedno poskrbi, da je motor tehnično brezhiben. Tu je seveda še punca, prijatelji za moralno podporo ter navsezadnje vsi, ki hodijo z mano po dirkah. Sprostitev po dirki - takoimenovani burno-ut... Kakšni so tvoji načrti, cilji za naprej? Moji načrti so osvojitev naslova državnega prvaka v naslednjih dveh letih in pa osvojitev naslova evropskega prvaka v naslednjih štirih letih. Peter Motnikar Slike:Arhiv Iztok Živko ml. © rmmišim£pmfižfi Miklavž ob cerkvi sv. Jakoba na Dolu Miklavž je v sredo, 5. decembra 2007 povabil pred cerkev sv. Jakoba na Dolu otroke in njihove starše, ki so vabilo z veseljem sprejeli. »Veliko število obiskovalcev dokazuje, da ljudje želijo obujati stare šege in običaje,» je dejala Vojka Povše Krasnik, predsednica KS Dol, kjer so se lotili tega srečanja. Pomagale so tudi nekatere članice TD Hrastnik, aktiv kmečkih žena, Svoboda Dol in še nekateri, tako da so bili malčki pa tudi starejši lepo postreženi. »Lepo bi bilo, če ta prvi dobrotnik meseca decembra pride tudi naslednje leto,» so komentirali navzoči. Miklavžev kruh Sam Sveti Miklavž Besedilo in slike: Fanči Moljk Miklavžev pohod »varovala« Čebaškov» Letošnji Miklavžev pohod na prvo soboto v decembru 2007 je bil vetroven, pa se je kljub temu odpravilo na Mrzlico veliko ljubiteljev gora. Prejšnja leta je bilo na ta dan največkrat ledeno. Tisti, ki smo se odločili za dnevni pohod z Dola, Hrastnika ali Trbovelj, smo na vrhu Mrzlice srečevali ljudi, ki so prišli tudi od drugod. S savinjske strani sta prišli na primer tudi varuhinja človekovih pravic Jelka Čebašek Travnik in poslanka Cvetka Zalokar Oražem. »Ne nisva vedeli za vaš Miklavžev pohod, pa tudi na Mrzlici še nisva bili doslej,« sta povedali, ko sta prijazno pozirali za Zasavca. Na Mrzlico sta prišli načrtovat s sopotniki naslednja potovanja, ki jih organizirajo pri Planinski zvezi Slovenije. Pri koči je bilo za nočni prihod pohodnikov vse v pripravljenosti - šotor, kuharska ekipa, prodaja pijač in seveda Miklavževa darila. Slike in besedilo: Fanči Moljk Nagradne igre in pester zabavni program na dan otvoritve. Vabljeni! Na Sportalu, kjer že četrtič izbirajo Športno ime leta, lahko glasujemo (http://sportal.siol.net/default.asp?site_id= 1124&page_id= 103&funcName=top I) tudi za Petra Kauzerja ml. Navijači navajajo njegove športne dosežke za leto 2007: državni prvak, evropski podprvak, evropski prvak v moštveni vožnji - tretjič zaporedoma uvrščen v vse finale svetovnega pokala, 15. mesto na svetovnem prvenstvu v Brazih * - £r J bronasti plaketi KZS pa so podelili posameznikom, ki že vrsto let delujejo v kajakaškem športu:Vladimirju Jakominu, Dušanu Tumi in Lucijanu Pellegrinu. . Prireditev so popestrili videoposnetki zmagovitih voženj, sku-RK pina Plavica, na kitaro je igrala Nika Zavrašek, kajakašica in Tajda Venko, kolesarka, ki je nastopila s flavto. ■č Na koncu si je predsednik KZS Marko Kryianowski zaželel, I da bi po olimpijadi v Pekingu leta 2008 spet proslavljali v tej hrastniški dvorani, Peter Kauzer ml. pa je zatrdil, da je dober rezultat na olimpijadi njegov cilj in da trdo dela na tem. Vse obiskovalce sklepne prireditve KZS je župan Miran Jerič «a» povabil v poslovno dvorano na družabno srečanje, ki je v pri-|k jetnem razpoloženju trajalo pozno v noč. L Besedilo: Fariči Moljk Tako ni čudno, da mu je Kajakaška zveza Slovenije (KZS) kot otogra najboljšemu divjevodašu že tretjič zaporedoma podelila tudi naziv Kajakaš leta 2007.V ženski konkurenci pa je naziv Kajaka- Fotografije: Fanči Moljk in Matjaž Kirn, FK Hrastnik naziv Kajakaš leta 2007.V ženski konkurenci pa je naziv Kajaka- 1 šice leta pripadlo Špeli Ponomarenko, najboljši mirnovodašici. 1 Prireditev je potekala že drugič v Hrastniku, kjer se je v petek, ^ j. -.*Z3jL 30. novembra 2007 zbrala vsa slovenska smetana kajakašev in ■ «iV kanuistov na divjih in mirnih vodah letošnje sezone z njihovimi funkcionarji vred. »V Bukovniku, ups! v Hrastniku se vedno } počutimo lepo, saj nas vsi, z Miranom Jeričem, najbolj kajaka- * škim županom v Sloveniji, lepo sprejmejo...« je dejal »kajakaš« Sandi (Franci Pavšer mlajši, novinar Radia Slovenije), ki je prireditev povezoval. Oblečen je bil v kompletno kajakaško opremo s čelado in rešilnim jopičem vred. Najprej se je ponorčeval iz ■s|gj§DHjj|H vati priznanja. Poleg Petra in Špele je KZS podelila naslove še najboljšemu mladincu leta, ki ga je dobil Jernej Zupan, Jernej ffsBBfjjffili Župančič Regent je najboljši mirnovodaš, najboljša divjevodaši-ca pa Lučka Cankar. Priznanja so dobili tudi vsi, ki so osvojili na evropskih in svetovnih prvenstvih medalje. Srebrno in dve ebEÄHsEBT ft! ii ra rsi r% 5i Center gradnje Hrastnik Naselje Aleša Kaple 4, Hrastnik, tel.: 03/564 20 28 > Da bom sama svoj mojster; sem že sklenila; vse, kar potrebujem, />rz Mercatorju dobila ... popust za vse orodje na zalogi Popusti veljajo za ves program orodja Unior. Samo za fizične osebe. ;Popusti se med seboj ne seštevajo in sa obračunajo pri ^blagajni. Äi EK inK Obiščite našo prenovljeno prodajalno in se prepričajte ... o ponudbi gradbenih in izolacijskih materialov ter ostalih izdelkov iz gradbenega programa, ki so na zalogi. na'tUl11 atorj«- prijet«1 v Wierc Bodite pozorni na ponudbo, ki velja do 31. 12. 2007. @ oQmwiemKA Plamtex d.o.o. Predelava termoplastov, orodjarstvo in zastopstvo Šubičeva 1, 1234 Mengeš, Slovenija PLAMTEX d.o.o. je podjetje z 22 zaposlenimi, ki se ukvarja s predelavo termoplastov, orodjarstvom in trgovino. Nudimo delo v urejenem delovnem okolju na sodobni tehnologiji. Iščemo: Delavca v proizvodnji (m/ž) Vaše delo bo zajemalo: * Kontrolo izdelkov * Pakiranje * Delo ob stroju za brizganje termoplastov Od kandidatov pričakujemo: * Natančnost in dobre ročne spretnosti Prošnjo, v kateri pojasnite zakaj ste primerni za opisano delovno mesto in obširen življenjepis pošljite v elektronski obliki na naslov info@plamtex.si v oblike pripete Wordove datoteke ali pisno na zgornji naslov. ZIVEX Trgovina za zunanjo ureditev V novi Živex-ovi trgovini za zunanjo ureditev, ki bo odprta v februarju 2008 v TRBOVLJAH zaposlimo: -poslovodjo trgovine, -pomočnika poslovodje, -prodajalce, -vrtnarskega tehnika, -kmetijskega tehnika. Samo pisne prijave s tel. številko pošljite na: ŽIVEX d.o.o., Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga. na> umeimikemt sm i Joj, kam bi del? Ob obhodu galerije in ogledu likovnih del na prvo oko, malo pred mojim nastopom, sem si priznal, da sem izjemno vesel, da me je Joco, moj prijatelj, povabil na ta svečani likovni dogodek, čeprav sem vedno živel v prepričanju, da umetnost ne potrebuje dodatnih besed, da slike, grafike, druga likovna dela ali glasbena dela govorijo sama zase. In še vedno ostajam pri tem prepričanju. Komur slika ne pove dovolj, pa ne nujno tiste- ga, kar si je zamislil avtor, vsak ima pravico v njej videti nekaj svojega, vsak jo ima pravico po svoje interpretirati, vsak ima pravico do lastnega okusa, ampak nekaj mu dobra slika vedno pripoveduje, tistemu tudi beseda ne bo zalegla. Pa je že tako, da je navada in navada je železna srajca, da ob takih priložnostih spregovorimo nekaj besed. Potrudil se bom, da bo vsaj v smislu Čudovito je izpadlo tiste znamenite Churchilove misli, da je dober nagovor podvržen trem zahtevam, da mora imeti udaren začetek, lep konec pa čim bliže skupaj morata biti. Če sem doma še nekoliko razmišljal o tem, da bi poskušal na nek način zaokrožiti obnovo in se delati pametnega s podatki, ki sem se jih naučil o vseh razstavljavcih, po pravici povedano, ko sem pogledal spisek, sem se najprej uštel pri štetju. Kovačeva kobila je vedno bosa in človek, ki so mu številke običajni jezik se hitro zmoti, ko je treba šteti. Najprej mi je prišla na misel asociacija „trije možje in mlada dama,,. No, potem sem ugotovil, da so „štirje možje in mlada dama,,. In ta ekipa se vam danes predstavlja na novi razstavi.Torej, če sem doma še nekako načrtoval, da bom spregovoril o njihovih različnih poteh, o njihovih različnih pogledih, načinih izražanja, potem sem se hitro samokritično obrnil vase, si priznal, da o slikarstvu nimam pojma, kar ni nujno slabo. Ponavadi so tisti, ki se preveč razumejo, nagnjeni k ocenjevanju detajlov, gledajo drevesa in spregledajo gozd.Tudi bom naredil primerjavo s področjem, ki ga dosti bolj obvladujem, s kulinarike. Kot pravijo, nikjer ne piše, da moraš biti živinorejec, da veš, kaj je dober zrezek. In, da ga doživljaš, ga doživljaš popolnoma individualno. In tako doživljam jaz te slike. No, ko sem prišel v ta prostor in ko sem si na hitro, žal na hitro, ampak si bom še vzel čas, pogledal te rezultate naporov današnjih razstavljavcev, me je pa do konca minila želja, da bi razmišljal o vsakem posebej. Ko sem videl, kako so razporedili svoja dela, kot pravi kolega Joco, avre so se pomešale, barve so se pomešale, motivi so se pomešali - od tistega trenutka naprej bi bilo škoda govoriti o petih različnih poteh. In slastno tudi Misel iz knjige vtisov: 30.1 I 4.A in 4.B s šole Tončke Čeč o razstavi. Razstava nam je bila zelo všeč. Vsi smo bili začudeni, kajti tako lepih slik še nismo videli. Hvala vsem slikarjem in slikarki. Blaž Šoba To je pot, ki izvira iz naših, Zasavskih,Trboveljskih, korenin.Tako ali drugače.Tudi če je nekdo rojen drugje, je lahko ravno tako pravi Zasavec. Pri nas smo nekoliko bolj tolerantni s podeljevanjem državljanstva, kot kje na Gorenjskem ali drugje v Sloveniji. Pri nas človeka „pripoznamo„za svojega, ko pokaže, da razume knapovsko dušo, ko pokaže, da razume tiste preproste ljudi, ki na tem prostoru živijo, ki niso vedno dobri do svojih soljudi, so pa v osnovi nepokvarjeni. In del tega seva seveda tudi iz današnjih razstavljenih slik. Del pa je usmerjen drugam. Razmišljal Wimm 0 sem o frazah, ki se nas vedno prijemajo, o odprtosti v Evropo in tako naprej. Marsikateri motivi tu so takšni, da imajo svoje korenine v najširšem evropskem prostoru. Od spogledovanja z Velazkqueskovo „Venero,, do mediteranskih vedut, do nekih izvirov, ki so motivistično vezani na zahodno ali vzhodno Evropo, na, če hočete motive, ki segajo še dalje, do divjih žrebcev z nekih prerij, če hočete. Vse to boste našli, če si boste vzeli čas, in pogledali razstavo, tako kot si ta razstava zasluži. Počasi, z občutkom, z vračanjem, predvsem pa z spoštovanjem tistega dela, ki so ga pretežno neprofesionalci v svojem prostem času vložili v te slike. Meni osebno je izjemno ljubo, kakor sem včasih trpel, če sem kje videl, tisto čemur smo v Balkanskih časih rekli „svaštarnica,, - kjer so bili pomešani najrazličnejši motivi, tako sem sedaj užival v tem enkratnem kolažu raznovrstnosti. Nekako v smislu, pustimo cveteti tisoč cvetov.Tu je vsak našel svojo izrazno noto, vsak je prispeval del svoje duše. Jaz umetnosti nikoli nisem delil na dobro in slabo, na amatersko in profesionalno. Delil sem jo vedno samo na pošteno in zlagano. Zlaganosti v tem prostoru ne boste videli.Tu so rezultati odpiranja ljudi, ki so te slike naredili, odpiranja brez zavor, brez filtrov, brez strahu pred tem, kako bo nekdo kakšno sliko ocenjeval. Od tod tudi erupcije najrazličnejših motivov, od tod tudi vsa ta raznovrstnost, ki je že dolgo nisem uspel videti na enem samem mestu. In mogoče je to tisto, kar daje tej razstavi petih umetnikov neko posebno težo. Poleg tega, seveda, da so naši in da so dobri. Da je večina del takih, da bi jih z veseljem obesil kje doma. Ne bom predolg. Dejal bom samo še tole. Umetnikovo oko se loči od oči običajnega človeka na vsaj dva načina. Eno je, da zna v običajnih stvareh videti tudi neobičajno - in pa, da zna videti neobičajne elemente tam, kjer jih mi dostikrat ne zaznavamo. Mogoče samo kot anekdota. Nekoč sem po celodnevnem potepanju po Londonski Nacional Gallery šel jest zadaj za to stavbo in tam so bili na pločniku slikarji, in eden od njih me je z irskim naglasom pocukal za rokav in je rekel, „ti maš pa tako faco, da te bom zastonj narisal,, Zdaj, ali je bil to kompliment ali ne, ne vem, ne, je pa dejstvo, da je nastala zelo dobra, pač, hitra karikatura z nekaj več detajli, ampak tisto, kako umetnik mimoidočega človeka ali dogodek, ki nam steče mimo oči ne da bi ga sploh opazili, kako v njem prepozna nekaj, kar je vredno, recimo prikaza, to je tisto, kar seveda te ljudi, ki so danes postavili to razstavo, loči od nas, ki jim lahko samo iz srca čestitamo. Iskrene čestitke vsem v upanju, da se boste v tem krogu, pa seveda tudi individualno, še večkrat predstavili naši, Zasavski, publiki. Hvala. Jože Andrej Čibej, nagovor na otvoritvi likovne razstave, 26.12.2007, posvečeni 4.decembru, dnevu sv. Barbare, zavetnice rudarjev. 10 wmsm Apolonija je odločena slediti svojim ciljem Male ustvarjalcev že v srednji seli izda svoj knjižni prvenec. Mednje se v teh dneh uvršča Apolonija Lipičnik iz Zagorja, ki je nekaj svojih pesmi in misli predstavila tudi na literarnem večeru v torek 4. decembra. Apolonija Lipičnik med recitacijo ene izmed svojih pesmi. Ob njej povezovalka literarnega večera Danica Strtak Dijakinja 2. letnika Srednje šole Zagorje je v knjižnici te šole razkrila v poezijo strnjena spoznanja in razmišljanja o družini, prijateljstvu, odraščanju, sreči, stranpoteh življenja, učenju in postavljanju ciljev. Lipičnikova je odločena iti za svojimi sanjami in cilji. Zelo je vesela, da ji je izbor njenih najboljših pesmi uspelo objaviti v knjigi. __ Delo Črkovna zbirka za najstnike je izšlo v samozaložbi, poleg pesmi pa vsebuje tudi prozni sestavek Bogastvo in za popestritev še štiri misli v obliki citatov. Avtorica upa, da ji bo drugo knjigo, za katero že ima pripravljeno pesniško gradivo, založila katera izmed založb. Njeni cilji so povezani tudi z glasbo. Zeli se izpopolnjevati v igranju violine in tako nadgraditi znanje, ki ga je pridobila v treh letih šolanja na glasbeni šoli. Seveda želi tudi uspešno zaključiti šolanje. Rada bi postala profesorica slovenščine. Od večine najstnikov se torej razlikuje ne le po izrazitem nagnjenju do literarnega ustvarjanja, ampak tudi po tem, da ve, kaj hoče od življenja. Pravi, da ji je k zrelejšemu in odločnejšemu ravnanju precej pomagalo pozitivno soočanje z bridkimi preizkušnjami. Na lastni koži je občutila fizično in psihično nasilje v družini, vendar jo ni potrlo, temveč spodbudilo k spoznanju, da z nasiljem ni mogoče veliko rešiti. Hvaležna je materi, ki ji je v težkih trenutkih stala ob strani. Lahko ji je zaupala svoje stiske, zato zna ceniti ljudi, ki so pripravljeni poslušati in razumeti sočloveka. Takšen odnos še vedno negujeta, njena zaupnica pa je tudi prijateljica Amanda.Torej ni čudno, da sta med njenimi najpomembnejšimi vrednotami razumevanje v družini in iskreno prijateljstvo. Lipičnikova je brez dlake na jeziku spregovorila še o eni zadevi - anoreksiji. Za mnoge je to še vedno tabu tema, čeprav ji podlegajo številni najstniki (in tudi starejši).V nekem obdobju se ji je zazdelo, da ni dovolj suha. Po pol leta ji je bilo že eno jabolko na dan preveč. Takrat je spoznala, da tako ne gre več naprej, da lahko z nepremišljenim hranjenjem izgubi vse, ki jih ima rada. Začela se je mukotrpna pot postopnega navajanja na večje količine hrane, dokler po štirih mesecih ni spet prešla na uživanje normalnih, zdravih količin hrane. Zaradi stradanja se namreč želodec skrči, zato ni lahko spet začeti jesti več, čeprav se človeku vrti v glavi, mu je slabo in se ne more zbrati za delo in učenje. Pri tej zmagi znova poudarja vlogo matere. “Za mano je kar naprej stala s krožnikom,” slikovito opiše njeno dragoceno pomoč. Literarno druženje je mlada umetnica sklenila z dvema violinskima skladbama, ki sta se ujeli v kontekst veselja do življenja.V tem duhu je zaključila tudi povezovalka prireditve Danica Strtak, knjižničarka in profesorica slovenščine na zagorski srednji šoli. Njena spodbuda in opora Lipičnikov! veliko pomenita, saj sta bili ključni za izid Črkovne zbirke za najstnike. Avtorica je prepričana, da se bo sodelovanje nadaljevalo in prispevalo k doseganju novih ciljev na področju literarnega ustvarjanja. Dodala je, da si želi izmenjevati izkušnje s podobno mislečimi, zato bi rada spoznala čim več vrstnic in vrstnikov, ki se ukvarjajo s pisanjem pesmi in proze. Besedilo in sliki: Boštjan Grošelj Lipičnikova je dokazala, da ji tudi violina ni tuja aV-s/a inezAm © Iure peli na svetu Od osemindvajstege novembra do drugega decembra je v najstarejšem Portugalskem univerzitetnem mestu Coimbra potekalo svetovno člansko prvenstvo v kikboksingu pod okriljem organizacije WAKO - svetovnega združenje kikbokserskih organizacij. Na tekmovanju je bilo prisotnih 40 držav z več kot 600 reprezentanti. Prvenstva se je udeležila tudi slovenska izbrana vrsta, ki je skupaj s spremljevalcema štela kar 16 borcev. Član reprezentance je bil tudi tekmovalec iz izlaškega karate kluba Pon-Do-Kwan Jure Vetršek. Povabljena je bila tudi Maja Vetršek, ki pa se prvenstva žal ni mogla udeležiti zaradi študijskih obveznosti. Nastopil je v disciplini šemi contact v kategoriji članov do 79 kg. Poleg tekmovanja v šemi contactu je potekalo tudi tekmovanje v füll contactu, aero-kikboksingu ter glasbenih formah oziroma katah. Slovenci so se podali na pot že v noči iz nedelje na ponedeljek, leteli pa so iz Trsta preko Rima v Lizbono in nato še dobre 3 ure z avtobusom do Coimbre, kamor so prispeli v torek zvečer. Še isti večer so opravili preverjanje teže, pri kateri ne sme biti navzgor nobenih odstopanj.Torek in sredo so izkoristili za spoznavanje mesta in Portugalske kulture ter za sproščanje, v četrtek pa se je začelo zares. Juretu je za prvo borbo žreb določil domačega,portugalskega državnega prvaka. Izlaški tekmovalec je bil pred začetkom popolnoma sproščen, saj ni imel velikih pričakovanj, zanj pa je bil uspeh že, da se je uvrstil na prvenstvo. Prav mentalna sproščenost je verjetno botrovala temu, da je Jure vodil že v prvi rundi borbe.V drugi si je prednost s taktično borbo samo še povečal in v tretji borbo predčasno zaključil zaradi desetih točk razlike z rezultatom 16:6. Tekmovanje se je za Izlačana nadaljevalo v petek ob 12h, ko se je pomeril z Mitkom iz Bolgarije. Rezultat je bil sila tesen tekom cele prve in druge runde.V zadnje pol minute tretje runde pa je Jure dobil premočan udarec v glavo, kar mu je odpihnilo koncentracijo. Posledica sta bili dve popolnoma nepotrebni točki za Bolgara, ki sta mu na koncu prinesli zmago s 16 proti 14. Jure je tako izgubil borbo, ki bi mu lahko prinesla medaljo, vseeno pa se je na koncu uvrstil od petega do osmega mesta, kar je za debitantni nastop na svetovnem članskem prvenstvu z reprezentanco odličen uspeh. Od Slovencev sta v borbah bronaste kolajne osvojila Ranis Smajlovič in Klemen Juvan. Zelo uspešne pa so bile tekmovalke v aero-kikboksu, kjer je Blanka Barada osvojila I. mesto posamično, poleg tega pa so dekleta osvojila prvo mesto tudi v skupinah. Tekmovanje je trajalo do nedelje, toda del ekipe se je zaradi zapletov na letališčih v Slovenijo vrnil šele v torek zvečer. Vju 95 let Planinskega društva Trbovlje V petek, 7. decembra tega leta ob 17.00 uri je potekala v predavalnici Delavskega doma Trbovlje proslava v počastitev 9S-letnice odkar je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Trbovlje. Društvo je bilo namreč ustanovljeno 8. decembra 1912 v dvorani Ane Forte na takratnih Vodah, sedanjem Trgu revolucije. Proslave se je udeležila polna dvorana članov - mlajših in starejših ter gostov iz sosednjih društev. Ob napovedanem času je nepogrešljivi harmonikar Franci Vrtačnik zaigral slovensko planinsko himno Jakoba Aljaža: Triglav, moj dom. Nato je otroški pevski zbor iz Osnovne šole Ivana Cankarja zapel več narodnih in planinskih pesmi. Sledil je še nastop mladih plesalcev iz Osnovne šole Tončke Čeč.Ti so zaplesali nekaj slovenskih narodnih plesov ob spremljavi harmonikarja. Predsednik društva Vili Treven je v daljšem nagovoru orisal čas nastajanja društva, predvsem pa njegovo delo, ki ga je opravilo na področju gradnje planinskih domov, vključevanja članstva, predvsem mladine, markiranja planinskih potov, alpinistične in športno plezalske dejavnosti, varstva narave in okolja, informativne dejavnosti, društvenega gospodarstva, izletništva in pohodništva, družabnosti ipd.V vseh teh letih je bilo opravljenega ogromno dela v korist občanov obeh spolov in vseh starostnih skupin Trbovelj, Zasavja in Slovenije.V imenu predsedstva Planinske zveze Slovenije je vse navzoče toplo pozdravil podpredsednik Gašperšič in društvu čestital k visokemu jubileju. Temu sta se pridružila še predsednik Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev Vukovič iz Litije, prisrčne čestitke pa sta društvu namenila še podžupan Mitja Rozina ter Milan Žnidaršič v imenu PD Kum. Podeljenih je bilo še 21 častnih znakov in priznanj — društvenih, meddruštvenih in Planinske zveze Slovenije.Večer je povezovala Renata Žnidar. Bil je lep planinski praznični večer. Navzoči so zadovoljni s programom in izvedbo nadaljevali s prostim pogovorom še v avli doma ob raznih dobrotah. Tine Lenarčič Karate: 35. mednarodni karate turnir »TRBOVLJE lOOZit - najstarejši karate turnir v Evropi 15. decembra letos, bo v Trbovljah potekal že 35. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2007«. Karate turnir vTrbovljah sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi.Turnir ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Generalno pokroviteljstvo nad turnirjem je že četrto leto zapored prevzel LAFARGE Cement iz Trbovelj. Na 34. Mednarodnem turnirju je nastopilo rekordnih preko 700 tekmovalcev iz 10 evropskih držav (Bosna in Hercegovina, Češka, Hrvaška, Francija, Italija, Makedonija, Poljska, Srbija, Slovaška in Slovenija). Letos pričakujemo še številčnejšo udeležbo, prijave pa že prihajajo. V trboveljskem klubu so vsako leto vložili maksimalne napore, da bi ga organizirali in izvedli čim kvalitetnejše.Tako so pred nekaj leti tudi preskočili prag samo togih in manj atraktivnih karate tekmovanj. Kot dodatek so ljubitelji karateja v zadnjih letih lahko občudovali tudi veščine lomljenja opek, aikida, boksa, evropskega prvaka z nunčaki ter izvrstne demonstracije jiujitsua in juda tacenskih ter slovenskih policajev. Turnir je z leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev. Pričetek tekmovanja bo ob 9.00 uri. Uradna otvoritev bo ob 15.00 uri in bo popestrena s show programom.Tekmovanje bo potekalo v katah in borbah za ženske in moške, v vseh starostnih kategorijah. V športnih borbah bo potekalo v različnih težnostnih kategorijah. Prisrčno Vas vabimo, da si letos ogledate »35. MEDNARODNI KARATE TURNIR TRBOVLJE 2007« v soboto, 15. decembra v športni dvorani POLAJ vTRBOVLJAH. Prisrčen pozdrav! Bogdan SIMERL Predsednik organizacijskega odbora Začel se je ciklus priprav za mladinske evropske prvenstvo v Trstu Leto 2008 bo za slovenski karate šport zelo bogato, saj se bodo karateisti pomerili kar na nekaj najvišje rangiranih uradnih tekmovanjih.V februarju se bodo na evropskem prvenstvu vTrstu, za medalje najprej pomerili kadeti in mladinci. Maja bodo najboljši članski tekmovalci odpotovali v daljniTallin v Estonijo, kjer jih čaka težka naloga, približati se enemu izmed največjih uspehov slovenskega karateja, saj so letos v Bratislavi osvojili kar dve medalji, srebrno in bronasto, obe v športnih borbah. Junija bo Slovenija domačin Evropskega klubskega prvenstva. Slovenski karateisti bodo imeli priliko in možnost pokazati svoje znanje tudi pred domačim občinstvom.Vrhunec pa bo zagotovo novembra v zibelki karateja, vTokyu na japonskem, kjer se bodo pomerili za naslove svetovnih prvakov najboljši članski svetovni karateisti. Zaradi odpovedi sodelovanja z reprezentanco trenerja mladinske reprezentance, se je ciklus priprav na omenjena tekmovanja začel z zamikom, oziroma rahlo zamudo. Zaradi tega, ker bo mladinsko Evropsko prvenstvo že čez dobra dva meseca, se je selektor reprezentance Slovenije, Bogdan SIMERL odločil, da ne bo iskal novega trenerja. Pogovoril se je z ostalimi reprezentančnimi trenerji, ki tudi najbolje poznajo tekmovalce, da s skupnimi močmi izpeljejo tekmovalni ciklus do konca. Prvi zbor širšega izbora reprezentance za omenjena tekmovanja je ta vikend v Krškem. Trboveljska reprezentanta, ki sta pred dvema mesecema nastopila na Mladinskem svetovnem v Turčiji, Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ se še nista povsem odločila, da bosta nadaljevala z reprezentančno kariero. Trenerji so se tudi odločili, da pred koncem leta še enkrat skličejo najmlajše slovenske karateiste, da preverijo njihovo športno formo, pred zadnjim pomembnim tekmovanjem, 35. Mednarodnim karate turnirjem, ki bo v soboto 15. decembra vTrbovljah. Svoj nastop na omenjenem turnirju je napovedalo že preko 300 tekmovalk in tekmovalcev iz tujine, med njimi tudi trenutno najboljša karateistka na svetu, aktualna svetovna in evropska prvakinja, Eva MEDVEDOVA iz Slovaške. Na otroških reprezentančnih pripravah so sodelovali jan NARAGLAV, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Žiga ROZINA in Timi UMEK V Krškem se je zbralo preko 100 reprezentančnih kandidatov v vseh starostnih kategorijah, tako v športnih borbah kot katah. Zaradi poškodb in drugih obveznosti je svojo prisotnost opravičilo kar nekaj standardnih državnih reprezentantov. Kljub temu so bili reprezentančni trenerji zadovoljni z njihovo prizadevnostjo na treningih. Posebna osvežitev na reprezentančni sceni pa je novi trener v katah. Zaradi želje, da tudi v katah nekoč osvojimo na uradnih mednarodnih tekmovanjih kakšno odličje in pomembnosti tekmovanj v prihodnjem letu, so se v Trenerski komisiji Karate zveze Slovenije odločili za ambicioznejše načrte.V svoje vrste so povabili mednarodno priznanega in poznanega strokovnjaka v tej športni disciplini, Livius BUNDO. BUNDA je mojster karateja, nosilec črnega pasu, stopnje 5. DAN. Je predavatelj na katedri za karate na Športni akademiji v Beogradu.Vse prisotne v Krškem je navdušil s svojo odprtostjo in odličnimi pedagoškimi prijemi, predvsem pri najmlajših.Tudi prisotni trenerji in starši otrok so si z zanimanjem ogledali njegove treninge. Po mednarodnem turnirju vTrbovljah, kjer se bodo slovenski karateisti pomerili v izredno močni mednarodni konkurenci, bodo lahko reprezentančni trenerji dobili že prve zamisli o izdelavi ožjega seznama za Evropsko prvenstvo vTrstu. Lrivrius Bunda postal novi trener reprezentance Slovenije v Katah V letu 1008 čakajo slovensko reprezentanco v katah, to je estetsko zloženih likih, štirje pomembni in odmevni nastopi. V februarju se bodo na evropskem prvenstvu v Trstu za medalje najprej pomerili kadeti in mladinci. Maja se bodo pomerili člani v Tallinu v Estoniji, prav tako za evropskem prvenstvu. Čaka jih težka naloga, približati se enemu izmed največjih uspehov slovenskega karateja, saj so letos v Bratislavi osvojili kar dve medalji, srebrno in bronasto, obe v športnih borbah. Junija bo Slovenija domačin Evropskega klubskega prvenstva. Slovenski karateisti bodo imeli priliko in možnost pokazati svoje znanje tudi pred domačim občinstvom. Vrhunec pa bo zagotovo novembra v zibelki karateja, v Tokyu na Japonskem, kjer se bodo pomerili za naslove svetovnih prvakov najboljši članski svetovni karateisti. LIVIUS BUNDA V TRBOVLJAH Slovenski karateisti dosegajo v športnih borbah, na najvišjih tekmovanjih solidne rezultate, saj se vsake toliko časa kdo vrne iz evropskega ali svetovnega prvenstva z medaljo okrog vratu. Tekmovalcem v katah se v tem času nikakor ni uspelo približati rezultatom, ki jih dosegajo njihovi reprezentančni prijatelji v športnih borbah. Zaradi želje, da tudi v katah nekoč osvojimo na uradnih mednarodnih tekmovanjih kakšno odličje in pomembnosti tekmovanj v prihodnjem letu, so se v Trenerski komisiji Karate zveze Slovenije odločili za ambicioznejše načrte. Pretekli vikend je v času gostovanja in vodenja treningov, dolgoletnega prijatelja trboveljskih karateistov, Li-vius BUNDE, Trbovlje obiskal predsednik Karate zveze Slovenije, dr. Igor ZELINKA. Skupen razgovor, predsednika Karate zveze Slovenije, selektorja slovenske reprezentance v karateju, Bogdana SIMERLA ter priznanega in poznanega strokovnjaka v tej športni disciplini, Livius BUNDO je hitro rodil lepe sadove. Omenjeni so hitro ugotovili, da imajo podobne poglede na perspektivo v disciplini kat. S svojimi varovanci, širšega sestava se bo prvič srečal na prvih reprezentančnih pripravah, v sklopu priprav na evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo, ki bodo od 8. do 9. decembra letos v Krškem. LIVIUS BUNDA IN SELEKTOR SLOVENSKE REPREZENTANCE, BOCDAN SIMERL Besedilo in slike: Bogdan Simerl LIVIUS BUNDA V TRBOVLJAH-TRBOVLJE-2 Skupščina zagorskega drugoligaša NOVI PREDSEDNIK JE LENIČI Zagorje ob Savi - V torek je bila v zagorskem Planetu 300 skupščina edinega zasavskega drugoligaša, na katero je bila glavna točka izvolitev novega predsednika kluba. Dosedanji predsednik in zagorski župan Matjaž Švagan je zaradi obilice drugih obveznosti predsedovanje prepustil drugim.Tako je novi predsednik postal Ramiz Leniči, podjetnik iz Zagorja, podpredsed- nik pa dolgoletni član upravnega odbora Franc Kukoviča. Zagorjane tako pod vodstvom novega predsednika čaka težko delo v prvenstvu, kjer so trenutno na predzadnjem mestu, prav v teh dneh pa uprava pospešeno opravlja razgovore z morebitnimi okrepitvami, o imenih katerih bo več znano okrog novega leta. Peter Motnikar Kaj bo s trboveljskimi odličnimi plavalci? S pomočjo Lafarge Cementa bodo trboveljski plavalci trenirali v drugih bazenih! Predstavniki Lafarge Cementa so se v četrtek 6.decembra sestali s podžupanom Občine Trbovlje Metodom Kurentom, da bi čim hitreje rešili težave trboveljskega plavalnega kluba Rudar, ki je za svoje treninge do letošnje sezone uporabljal bazen trboveljske cementarne. Lafarge Cement se je po skrbnem pregledu namreč odločil, da bo svoj bazen zaradi dotrajane infrastrukture in slabega stanja zaprl. S podžupanom Kurentom so se predstavniki Lafarge Cementa dogovorili, da bodo pomagali pri kratkoročni rešitvi treningov plavalcev. Lafarge Cement bo kril vse stroške prevoza otrok v druge bazene,Trboveljska cementarna je dolga leta sponzorirala Plavalni klub Rudar tako, da je plavalcem omogočila treninge v svojem bazenu. Iz Trbovelj prihaja nekaj odličnih plavalcev v državnem merilu. "Zavedamo se, da so plavalci z zaprtjem bazena izgubili možnost treniranja v Trbovljah, vendar bi bil bazen potreben popolne prenove. Predvsem gre za varnost otrok, ki v tem bazenu plavajo, in nič ni bolj pomembnega," je razloge za zaprtje Lafargeevega bazena pojasnil Božo Černila, član uprave družbe Lafarge Cement. "Ker pa želimo še naprej podpirati plavalce, smo se odločili, da jim bomo krili vse stroške, povezane s treningi.To je v tem trenutku najhitrejša rešitev, da lahko plavalci ohranijo svoje treninge. Glede dolgoročnega reševanja bazena imamo več možnosti. Za katero se bomo odločili, še ne vemo, vsekakor pa bomo javnosti takoj sporočili, ko bomo razdelali različne scenarije tako s stroškovnega kot tudi časovnega vidika. Zagotovo pa bomo prizadevali - tako za dobrobit članov plavalnega kluba kot tudi vseh občanov -, da dobijo Trbovlje dostojen zimski bazen." Zos Hrastnik in namizni tenis sta dobro poznana na tekmovanjih Lete se počasi izteka in namiznoteniška sezona je že v polnem teku. Tako skoraj ni sobote ali nedelje, da mladi hrastniški namiznotenisači ne bi nastopali na kakšnem od tekmovanj. Udeležujejo se tako regijskih kot državnih pa vse tja do mednarodnih nastopov. Od slednjih sta bila vsekakor najpomembnejša turnirjaod 0.11. novembra v Varaždinu, za kadete do 14, mlajše kadete do II in najmlajše kadete do 10 let. ter memorial Antuna Stipančiča od 10.-18. novembra v Zagrebu za kadete in mlajše kadete. Posebej uspešen je bil turnir v Varaždinu, kjer je nastopalo čez 500 igralk in igralcev iz Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Slovenije. In ravno tu je mladi hrastniški up Darko Jorgič dosegel svoj največji uspeh.V konkurenci najmlajših kadetov je osvojil drugo mesto in postregel z največjim presenečenjem turnirja nasploh. Priznati moramo, da na začetku turnirja ni veljal za favorita, saj je bil postavljen v žreb kot popolni outsider.Vendar je kasneje za zeleno mizo pokazal, kdo resnično zna igrati namizni tenis in kdo je t. i. outsider. Najprej je v skupini premagal dva Hrvata in enega Italijana. Nato je na izpadanje najprej premagal Krušiča iz Ptuja 3/0, nato Hrvata Prgometa in Mija-toviča s 3/0 in v čatrtfinalu še Murskosobočana Pečnika s 3/1.V polfinalu je bil boljši od domačina Ernačiča s 3/0, da bi v finalu po izredno dramatični tekmi klonil proti Splitčanu Mustapiču z 3/2. Mustapič je veljal na tem turnirju za prvega favorita tako da Darku nihče ni dajal večjih možnosti za zmago.Vendar pa je le ta svojo tekmo odigral tako kot zna, vodil že z 2/1 v nizih in v odločilnem nizu še z 9/6. Sreča mu tokrat ni bila najbolj naklonjena in na koncu je tekmo izgubil, vendar pa je s tem dosegel svoj največji uspeh doslej.Treba je povedati, da je Darko Jorgič eno leto mlajši od večine igralcev, ki so tukaj nastopili v kategoriji najmlajših kadetov tako da bo imel naslednje leto še enkrat možnost osvojitve tega turnirja. V tej kategoriji se je odlično izkazal tudi drugi hrastniški predstavnik Luka Selan, ki zanesljivo zmagal v svoji predtekmovalni skupini kasneje pa je nato izpadel v tekmovanju na izpadanje. V kategoriji najmlajših kadetkinj smo imeli Hrastničani samo eno predstavnico Tamaro Pavčnik. Le ta se je odlično odrezala, saj se je po zmagi v predtekmovalni skupini proti trem igralkam iz Hrvaške, gladko uvrstila v glavni del tekmovanja na izpadanje, Tam pa je nato najprej premagala Franovičeva iz Opatije s 3/0, nato še Petrinakova iz Osijeka ravno tako s 3/0, da bi nato v čatrtfinalu v tekmi za medaljo klonila proti prvi nosilki in kasnejši zmagovalki Ombla Matei iz Zadra s 3/0.Tudi Tamara bo v tej kategoriji igrala še naslednje leto. Upajmo, da bo takrat imela več sreče. V kategoriji kadetov so nastopili še Kolar Matic, Hankušič Dino, Drnovšek Tilen in pa Selan Barbara v kategoriji kadetkinj.Vsi igralci so se uvrstili iz predtekmovalnih skupin v nadaljnje tekmovanje. Kasneje so naleteli na premočne nasprotnike, da bi lahko upali na kak boljši rezultat.V tej kategoriji namreč nastopajo že tudi igralci, ki trenirajo 2x na dan in ki so podredili življenje namiznemu tenisu. S pogoji, ki jih imamo mi v Hrastniku je seveda na tem nivoju vse težje držati korak s takšnimi igralci. Z dosežki igralcev na tem tako kot tudi na ostalih tekmovanjih v letošnjem letu smo v klubu izredno zadovoljni.Tako je Matic Kolar na letošnjem prvem odprtem turnirju R Slovenije za kadete dosegel izredno lep rezultat z uvrstitvijo med najboljših 8 kadetov kar je njegov najboljši uspeh doslej Treba je povedati, da na takšnih tekmovanjih v R Sloveniji nastopa okrog 100 tekmovalcev kar ni majhno število. Darko Jorgič, Tamara Pavčnik in Tilen Drnovšek so redni dobitniki medalj iz medregijskih tekmovanj.Tako ima Tamara Pavčnik eno zlato in eno srebrno medaljo,Tilen Drnovšek eno srebrno in eno bronasto, Darko Jorgič dve bronasti in Matic Kolar eno bronasto medaljo. Vsi ti uspehi so dali igralkam in igralcem izredno veliko voljo do treninga. Na treningih so še bolj zagnani in se marljivo pripravljajo na januarske ekipne kvalifikacije za nastop na finalnem turnirju 8 najboljših kadetskih ekip v Sloveniji. To tekmovanje bo S.januarja v Hrastniku, kar nas še dodatno motivira. NTK Hrastnik KRONIČNO ® Zasavski frker VI NJEN V SKALO Dne 20.1 1.2007 popoldan je 44-letni Trboveljčan pod vplivom alkohola vozil z neprimerno hitrostjo in trčil v skalo. »MLADO IN STARO« SE JE OPLAZILO Dne 29.11.2007 v popoldanskem času je prišlo do oplaženja z vozili med 18-letnim in 70-letnim Trboveljčanom. Z AVTOMOBILOM VTOVORNO VOZILO Dne 3.12.2007 ob I 1.00 uri so policisti pohiteli na glavno cesto Gll-108 pri Hotiču. Z ogledom so ugotovili,, da je do prometne nesreče prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika osebnega avtomobila, ki je izgubil oblast nad vozilom in trčil v tovorno vozilo. Pri trčenju je na vozilih nastala manjša materialna škoda v višini približno I 100 EUR. POVZROČIL NESREČO POD VPLIVOM ALKOHOLA Istega dne 03.12.2007 ob 18.00 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v okolici Polšnika. Policisti so na kraju ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi vožnje po levi. Pri tem je nastala le manjša materialna škoda v višini približno 400 EUR. Pri postopku z povzročiteljem nesreče je bilo ugotovljeno, da je bil pod vplivom alkohola zato bodo policisti zoper njega ustrezno ukrepali. Ravbajo kot srake BARVNE KOVINE SO »IN« V noči z 19. na 20. I I. 2007 so neznani storilci vlomili v delovno organizacijo v Trbovljah in odtujili večjo količino barvnih kovin. Policisti so storilca kaznivega dejanja ugotovili in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnem sodniku, kateri je zanj odredil pripor. PRIŠLA PO ZDRAVJE, OSTALA BREZ DENARNICE Dne 23.11.2007 v popoldanskem času je neznanec v čakalnici zdravstvenega doma v Zagorju ob Savi ukradel denarnico na škodo 79-letne Zagorjanke. UKRADLI OBCESTNO OGRAJO... Dne 03.12.2007 ob 06.00 uri so bili policisti obveščeni, da je neznanec ob lokalni cesti v okolici Kresnic izvršil tatvino obcestne ograje. Policisti so na kraju ugotovili, da je neznani storilec izvršil tatvino 24 metrov odbojne ograje in lastnika oškodoval za približno 800 EUR. ... IN DIMNE TULJAVE Istega dne ob 08.00 uri pa so bili policisti obveščeni o tatvini dimnih tuljav na gradbišču v Litiji. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznani storilec izvršil tatvino več kosov dimnih tuljav iz nezavarovanega gradbišča in lastnika oškodoval za približno 300 EUR. Aufbiks MOŽ GRDO RAVNA Z NJO Dne 21.11.2007 se je na Policijsko postajo Trbovlje zglasila občanka iz Trbovelj in podala kazensko ovadbo grdega ravnanja zoper svojega moža. SKUPAJ V PRETEPU, SKUPAJ PRI ZDRAVNIKU Dne 22.11.2007 ob 23.50 sta se v Hrastniku sprla in nato tudi stepla 34 in 44-letna Trboveljčana, ki sta nato tudi iskala zdravniško pomoč. UDARIL IN POBEGNIL Dne 26.1 1.2007 ob 07.25 je neznanec obračunal z 57 letnim občanom iz Ljubljane, katerega je udaril po obrazu in pobegnil. Druga kazniva dejanja PRIJELI DOMNEVNA POŽIGALCA Dne 21.11.2007 so zasavski policisti obravnavali kaznivo dejanje požiga na škodo 56-letnega Zagorjana. Policisti so storilca kaznivega dejanja izsledili in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnem sodniku. Dan prej pa je bil k dežurnemu preiskovalnemu sodniku priveden 57-letniTrboveljčan, ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja požiga. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. PREPOVEDANA DROGA Dne 21.11.2007 zvečer sta policista 21 -letnemu Trboveljčanu zasegla snov, za katero sta sumila, da gre za prepovedano drogo konopljo. PRIDRŽANJA Dne 20.11.2007 je bil k dežurnemu preiskovalnemu sodniku priveden 21-letni Trboveljčan, ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. LAŠČAN PRESPAL V TRBOVLJAH Dne 1. 12.2007 okoli 22.30 ure je prišlo do pretepa v lokalu v Hrastniku, kjer je ena oseba poškodovala več ljudi. Policisti so ugotovili, da gre za 28-letnega občana iz okolice Laškega, kateri se ni pomiril niti ob prihodu policistov, zaradi česar je bil pridržan do iztreznitve. Podatke je trezen in priseben zbral Peter Motnikar 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_h rastni k. pulj@policija.si, po_zagorje.pulj@policija.si I0 zmemio FLOSAR (KNJIŽ.) HODNIK SKOZI STAVBO ZNAMKA RUSKEGA AVTO- MOBILA MESTO NA ČEŠKEM KRIČANJE (STAR.) V m AFRIŠKA DRŽAVA CELOTA POVEZANIH STVARI TV-IGRA V NADA-UEVANJIH HRUP, VPITJE (EKSPR.) SLOVENSKA IGRALKA ANČKA NAPRAVA, KI OJAČA SIGNAL DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI IT. SMUČ. ALBERTO IZRAELSKI LIK. UMET. DANI 16 JADRANSKI OTOK KRAJ NA KRASU GOVORICA DOL. SKUP. DUDI ORANJE (ZASTAR.) AM. ZVEZ. DRŽAVA PRIPRAVA ZA VPREG ŽIVINE NEKD. ŠVED. GLASBENA SKUPINA AMERIŠKI IGRALEC REEVES VOLTAMPER SPANSKA REKA DOLGOREPA PAPIGA SEDMA UMETNOST FORDOV MALČEK t SLOVENSKI KOŠARKAR LAKOVIČ E l PRIVLAČ- NOST OSEBNI ZAIMEK ŠPANSKI ZGOD. JUAN DE a? Naslov:................................... j* >5 ö Podpis:.................................... | > ~ o Telefon:................................... ° g S | Davčna številka:.............. J >o O Ö £= O d "c/5 =5 Q_ O CL <Č O © jlommo Odprta vrata za spoznavanje Jlt bogastva prednikov Adam Ključevšek je na Počakovem pri Radečah pred nedavnim odprl etnološko zbirko, kjer si lahko ogledamo orodja in predmete, ki so jih nekdaj uporabljali v poljedelstvu, živinoreji in raznih obrteh (mizarstvo, kolarstvo, čevljarstvo ...)• Obiskovalci se lahko seznanijo z njihovim zgodovinskim razvojem in posameznimi fazami dela. Gre za številne dobro ohranjene primerke, ki nas s prvinskim zunanjim izgledom seznanjajo s kmečkim okoljem in življenjem naših prednamcev. Sogovorniku je uspelo postaviti privlačno zbirko, ki postaja eden izmed pomembnih spodbujevalcev kulturnega in turističnega dogajanja v Radečah in širše. Prepričani smo, da bo Ključevšek s svojim nazornim in didaktično zanimivim posredovanjem znanja v obliki klasičnega vodenja, s pripovedovanjem zgodb ali z izvajanjem delavnic pripeljal v te kraje šolsko mladino, turiste in izletnike. Z upoštevanjem najvišjih strokovnih standardov pa bo postal znan in spoštovan tudi v strokovni javnosti. Adam Ključevšek ohranja dediščino prednikov in znanje o njej posreduje naprej. Kam segajo vaši zbirateljski začetki? Pred kakšnimi 25 leti sem se začel bolj natančno ukvarjati z zbiranjem, ohranjanjem in selekcioniranjem orodja in drugih eksponatov. Pri urejanju hiše sem našel številne osebne predmete in spominke.Večino predmetov sem vestno hranil in zbiral, nekateri eksponati so bili shranjeni v depojih in zasebnih zbirkah, a žal skriti očem javnosti. Vse to me ni pustilo ravnodušnega, ampak mi je še dodatno sprožilo zanimanje za spoznavanje življenja mojih prednikov in s tem spoznavanje lastnih korenin in zgodovine. Na koncu sem se odločil, da vse te zbrane predmete in s tem zapuščino prejšnjih generacij predstavim na enem mestu. Kako ste se lotili postavitve? Z ljubeznivim sodelovanjem in strokovnimi nasveti Zasavskega muzeja in gospoda Goriška iz Radeč se je počasi začel sestavljati mozaik te zbirke. Zavedam se, da smo šele na pol poti, saj je potrebno vse eksponate popisati, jih ustrezno označiti, ugotoviti njihov izvor. Tega dela pa ne bo tako malo, še posebej če vemo, da razstavljamo okrog 1000 raz- ličnih predmetov. Vendar je popolnoma jasno, da je le s takšnim pristopom mogoče vse te predmete primerno umestiti v slovenski zbirateljski prostor. Kateri predmeti v predstavljeni zbirki so vam najbolj prirasli k srcu? Najbolj obsežna je zbirka ur. Gre za mehanske, stenske in žepne ure, izdelane iz različnih materialov.Teh je razstavljenih okrog 30. Še posebej izstopa kolekcija bidermajerskih srebrnih in portalnih ur. Zanimiv je tudi sadilec koruze, ki mi ga je družina iz Planine pri Sevnici prinesla iz Amerike. Izdelan je bil že pred prvo svetovno vojno in je eden redkih ali morda celo edini primerek v Sloveniji. Kakšni so vaši cilji za prihodnost? S svojo investicijsko namero in ob načrtovanih investicijskih posegih želim še bolj popularizirati in ohranjati kulturno dediščino, obogatiti turistično ponudbo in izobraževalne programe. Predstavitev zbirke bo tudi v prihodnje slonela na novih predmetih oziroma eksponatih, pri čemer mora biti postavitev uspešna kombinacija klasičnega in modernega. Predstavitve bodo temeljile na delavnicah ob pomoči sodobnih tehničnih pripomočkov. Radi bi investirali v dodatne prostorske zmogljivosti, ki bodo omogočile širitev turistične dejavnosti na kmetiji. V ta okvir želimo vključiti tudi jahanje. Vse to bo morda nekoč solidna osnova za izvedbo mladinskih taborov. Besedilo in slika: Franci Čeč Barovič Bogdan - gost meseca Učenci zagorske srednje šole so povabili v goste trboveljskega župana Bogdana Baroviea na klepet nam poročajo iz njihove knjižnice. »Po pozdravu v naši sredini, v knjižnici na Srednji šoli Zagorje, sem gosta vprašala o njegovi poklicni poti, ker vem, da je delal tudi v gostinstvu. B. Barovič: Najprej sem delal v banki, potem pa v Hrastniku v gostišču Jelka. Delal sem različna dela in moram povedati, da je delo natakarjev in ostalega osebja zelo težko... Potem sem šel naprej študirat ekonomijo, nato pa sem se zaposlil kot novinar na Radiu Trbovlje. Ker sem vodil precej političnih oddaj, sem počasi pristal v politiki. Vsako temo sem napovedala z aforizmom Evgena Juriča. *Z NAŠIM ŠOLSTVOM MORA BITI NEKAJ HUDO NAROBE, KAJTI V ŠOLO NE HODIJO RADI NITI UČENCI NITI UČITELJI. B. Barovič: Menim, da je ta misel neustrezna, ker poznam kar nekaj učiteljev, ki radi poučujejo, in tudi učencev, ki se zavedajo pomena znanja in se z veselje učijo. ^NATALITETA PADA, OTROCI POSTAJAJO TAKO PAMETNI, DA SE NITI RODITI VEČ NOČEJO. Omenila sem ukrepe francoske vlade, ki jih je sprejela, da se pomaga mladim družinam. Tudi v Sloveniji bi se moralo bolj spodbujati rojevanje. Opozorila sem na naše bivše dijakinje, ki so morale podpisati, da 5 let ne bodo rodile !! B. Barovič:Nekateri imajo otroke, čeprav nimajo pogojev zanje. Slovenci pa si večinoma dopovedujejo, da mora biti prej urejen stanovanjski problem, služba za nedoločen čas... Tisti podpisi pa so seveda nezakoniti in tukaj bi morala ukrepati inšpekcija. Nekateri pa se s tem ne obremenjujejo. Spomnim se družine, ki je imela dva predšolska otroka. Niti on niti ona nista hodila v službo, zato sta oba prejemala socialno podporo 48.000 sit, dobivala sta otroško podporo, vrtec sta imela otroka brezplačen, ker so imeli tako nizke dohodke, se jima je plačevalo tudi stroške za stanovanje... on pa je delal še »na črno«. Na koncu, ko so sešteli vse podpore in plačila, smo ugotovili, da imata skupno 350.000 sit mesečnih prihodkov. Mati samohranilka z dvema otrokoma, ki je za 167 sit presegla cenzus, pa je morala plačati še dohodnino!!! *PITJE SE ZAČNE IN KONČA Z VODO. NAJPREJ PIJEMO VODO, POTEM VINO Z VODO, NATO VINO BREZ VODE, NAZADNJE PAVINO KOT VOD O. Po statistiki sta Zasavje in Posavje pokrajini z največ alkoholiki!! B. Barovič: Že iz literature in filmov, ki prikazujejo revnejše predele, je v zvezi z umetniki razvidno, da je tam alkohol vedno prisoten.V Zasavju je bila težka industrija, sociala tudi neurejena... Po težkem delu gredo na pijačo, naslednji dan se slabo počutijo, zapravijo pa tudi denar, ki je bil namenjen družini, in krog se ponovi...Če se pije zaradi družbe, praznovanj... ni tako kritično. Najhuje je, kadar se ljudje opijajo zaradi žalosti. Pogosto se mladi zbirajo ravno v bližini našega bloka, klepetajo, se smejijo... To me nič ne moti.Težko pa se sprijaznim z njihovo nasilnostjo. Pri mladih me moti, če so zelo nasilni in razbijajo ali preizkušajo trde droge. Svetlana Makarovič PREKLETI KADILCI: Kaj gledaš, deček, me debelo1 kadilec sem, izmeček smet, življenje mi bo izpuhtelo s strupenim dimom cigaret; Zastrupljam zrak, ljudi in sebe, zaradi mene ptice mro -o ker sem lopov se mi jebe, Kar je, kar b'lo je in kar bo. B. Barovič:Jaz sem začel kaditi, ko sem študiral. Namesto, da bi kupil malico, sem si kupil cigarete. Neumno, vem. Ampak tako je bilo in danes sem strasten kadilec. Zavedam pa se, da če bi mi zdravniki povedali, da so mi šteti dnevi, bi takoj prenehal kaditi. *NI LEPO, DA POLITIKI RAZLIČNIH STRANK NITI MALO NE ZAUPAJ DRUG DRUGEMU. AMPAK RAZUMLJIVO PA JE: SAJ SE MED SEBOJ DOBRO POZNAJO. B. Barovič: Med seboj se res že dobro poznamo. Pomembna je namreč le lista, preko katere so nekateri izvoljeni za poslanca, ne pa posameznikove sposobnosti. Moti me predvsem to, da opažem, da so nekateri poslanci funkcionalno nepismeni. Saj imam tudi jaz le 6. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, pa vendar tisto kar povem, povem sam in ne rabim nikogar, ki bi mi tekste že prej sestavil ali pa bi jih moral prebrati ... *Kako bi komentirali zmago oziroma poraz kandidata za predsednika? Kaj menite, zakaj so pomladni akterji med Slovenci nepoznani ali nepriljubljeni? Npr. Pučnik, Oman, Janša, Peterle, Podobnik...? B. Barovič: Z Lojzetom sem delal 4 leta. Je dober človek, vendar so ga ljudje videli kot predstavnika cerkve. Želijo si prilastiti precej ozemlja, kar ljudi moti. Tudi Janša si resnično prizadeva, da bi vlada delala čim bolje, vendar ima na nekaterih mestih premalo sposoben kader, ki pa ga seveda ni mogoče v celoti poznati. O ekologiji v Zasavju so ga spraševali dijaki, zato je povedal, da ob koncu leta začne veljati enoten ekološki zakon za vso Evropo in takrat bodo morali namestiti brezhibne čistilne naprave ali pa bodo morali podjetje, ki preveč onesnažuje, zapreti.Vendar pa bi morali meritve opraviti v Hrastniku v Steklarni in Kemični, v Zagorju v IGM in tudi v Trbovljah v Cementarni in Elektrarni. Poleg tega je opozoril tudi na problematiko zdravstva, šole... Denar za negovalno bolnico v Trbovljah je bil že pripravljen, pa je poniknil...? Vendar je bolnica za Zasavje in tudi Trbovlje zelo pomembna, saj zaposluje skoraj 300 ljudi. Zato je v Zasavju potrebna tudi večja enotnost med vsemi tremi župani o povezovanju v regije. Danica Strtak Poškodbe zaradi mraza Poškodbe zaradi mraza so lahko splošne in zajamejo celo telo, lahko pa so lokalne in prizadenejo le določene dele telesa. V prvem primeru govorimo o podhladitvi, v drugem pa o nastanku omrzlin in ozeblin. Ozebline so kronične spremembe kože zaradi vpliva mraza pri nizkih temperaturah, ki pa so nad 0°C. Kažejo se kot bleda, svetleča in razpokana koža. Na prizadetih predelih se zmanjša občutek za mraz, kar pri teh bolnikih poveča nagnjenost k nastanku omrzlin. Omrzline so akutne okvare izpostavljenih delov telesa, ki so najbolj oddaljeni od jedra telesa, najpogosteje prstov, nosu in ušes. Nastanejo pri delovanju temperatur pod ničlo, še hitreje pa v mrzlem, vetrovnem in vlažnem vremenu ter ob neprimerni obutvi in zaščiti.V našem okolju so najpogosteje poškodovani športniki v hladnem vremenu (alpinisti, smučarji), brezdomci in vojaki. Pogosteje se pojavljajo tudi pri otrocih, starejših in pri bolnikih s srčno-žilnimi obolenji. Na začetku se večina ne zave, da so prisotne težave, saj je oboleli predel le nekoliko otopel, potem pa zmrzli deli postanejo modrikasti in hladni, koža je videti otečena, pojavi se zelo huda bolečina. Če se ne umaknemo z mraza, koža pobledi, pojavijo se mehurji, ki so najprej serozni potem pa sivo-modrika-sti in krvavi. V tej fazi že nastanejo nepopravljive poškodbe žil, mišic, živcev, kit in celo kosti, bolečina izgine zaradi propada tkiva, grozi izguba prizadetih delov telesa. V prvi pomoči najprej preverimo, ali je poškodovanec podhlajen in v tem primeru ustrezno ukrepamo preden se lotimo oskrbe omrzline. Na izpostavljenem terenu sprostimo tesna mesta obleke, poškodovanca zaščitimo pred mrazom z novo suho obleko in rokavicami ali odejo. Damo mu piti topel sladkan čaj, ga spodbujamo h gibanju in ga premestimo v topel prostor.V zavetju mu damo tableto Aspirina (če smo prepričani, da poškodovanec ni alergičen nanjo) in pričnemo s hitrim ogrevanjem. To pomeni, da priza- deti del potopimo v vodo temperature 38-42°C za pol ure in nato ude osušimo in mehko prekrijemo z gazo, rahlo povijemo, imobiliziramo in poskrbimo za hiter prevoz v bolnišnico. Za ogrevanje se ne odločimo, če je od nastanka omrzlin minilo 24 ur ali več ali če med prevozom obstaja verjetnost ponovne izpostavljenosti mrazu. Nikdar ne ogrevamo prehitro (nad ognjem), ne drgnemo in masiramo omrznjenih delov, ne mažemo jih z mazili in nikdar ne dajemo alkoholnih pijač.V bolnišnici bodo bolnika opazovali nekaj dni, saj se dokončna klinična slika razvije šele po 24-48 urah in šele takrat se lahko poškodbe razdeli na dve stopnji povrhnjih in dve stopnji globokih in se tako približno napove ali bodo ostale po zdravljenju kakšne posledice. Po hujših povrhnjih omrzlinah lahko ostanejo motnje znojenja in manjša občutljivost za dotik in mraz, ki vodita v nastanek globokih omrzlin ob kasnejši izpostavljenosti mrazu, saj se prizadeti ne umakne pravočasno na toplo. Pri globokih omrzlinah pa lahko pride do odmiranja tkiv, kar vodi v izgube manjših ali večjih delov tkiva in s tem posledično v invalidnost. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Hiv HIV (Humani Imunodeficientni Virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa. Pripada družini retrovirusov kajti njegov genom je zapisan v RNK. Po okužbi virus vgradi svoj genetski kod v gostiteljevo dedno osnovo, zato popolne ozdravitve ni. Aids se običajno razvije po več letih inkubacijske dobe, vendar je okuženost s HIV dosegla že razsežnosti pandemije. Do januarja 2006 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužbe s tem virusom umrlo več kot 25 milijonov ljudi. Leta 1981 so zdravniki v Los Angelesu opazili nenavadno povečanje nekaterih redkih bolezni, kot sta kaposijev sarkom in navadna pljučnica, ki se pri mladih in zdravih ljudeh le redko pojavljata. Imunolog Michael Gottlieb je ugotovil, da je na pohodu nov tip smrtonosnega virusa. Tudi zdravniki iz Severne Amerike in zahodne Evrope po- ročajo o podobnih ugotovitvah. Najbolj izpostavljeni so uživalci trdih drog, istospolno usmerjene osebe, bolniki s hemofilijo in heteroseksualne osebe, ker se bolezen prenaša preko telesnih tekočin. Leta 1983 je francoskim znanstvenikom končno uspelo indentificirati povzročitelja skrivnostne bolezni. Ugotovili so, da gre za neznani virus, ki so ga poimenovali virus imunske pomanjkljivosti ali HIV (human immunodeficiency virus). Virus spada v skupino lentivirusov, ki okužijo tudi nekatere domače živali (konje, ovce, koze). Za njih je značilna dolga inkubacijska doba (lentus-poča-sen), kar velja tudi za HIV, saj je njegova inkubacijska doba tudi 10 let preden povzroči smrtno nevarni aids. Francoski znanstveniki so leta 1986 odkrili v Afriki še en tip HIV virusa, tako da danes poznamo dva tipa in sicer HIV-I in HIV-2. Prvi prevladuje po celem svetu, medtem ko se drugi javlja na območju zahodne Afrike. Raziskave so pokazale da so opice okužene s podobnimi virusi. Poimenovali so jih SIV in so najverjetneje predhodniki virusa HIV. Dejansko so ugotovili, da je HIV-I bolj podoben nekaterim opičjim virusom SIV kot pa človeškemu sorodniku HIV-2. Med ljudmi krožijo različne teorije zarote, ki trdijo, da so virus razvili v vojaških laboratorijih, kot biološko orožje, kar ni dokazano. Najstarejši dokazi o okužbi s tem virusom segajo do leta 1959, ko so našli virus v zamrznjenih vzorcih moškega iz DR Kongo, po drugi teoriji naj bi virus prišel med ljudi 1975 in 1980 v Centralni Afriki s cepivom proti otroški paralizi. Z odkritjem starih zalog cepiva so to teorijo kmalu ovrgli. Dejstvo je, da se je virus pojavil v obdobju 1945 - 1950 s preskokom z opice na človeka. St.R. po viru internet Naša bodočnost neireče, tudi 6reče ne lo videi. i pregovor /