183. številka. I LMIJul. i fombljik, 11. mnsta 1913. XLVI. lefo. .Slovenski Narod* velja: ▼ Ljubljani n* dom dostavljen: . v upravoištvu piejeman: telo leto.......K 24— I ćelo leto ....... K 22 — po! leta . . • # . # . . 12-— I polleta ....... . 11-— četrt ieta ..••«.. 6- I četrt leU •.......550 ns mescc ••••«. 9 2*— I na mcsec •••«•» . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo: Soaflova vlloa *t. S (v pritličju levo,) teUSon *L M. lzha|a vsak dam zwt*r ts*x««4i nedelft« ia prasalk*. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat pa 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari. ——— Potametna itovilfca velja 10 vftnarlev. ——— Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „MaroJna ti »kara a- toUfoa at. 89. .Slovenski Narod* velja po poStl: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ćelo leto ...«••. K 25'— ćelo leto ... . • K 30*-* 5?J tle.tat........ll*~ za Ameriko in vse druge dežeie: cetrt ieta •••••• m 650 ** na mesec ••••«• • 2*30 ćelo leto.......K 35.w Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Oprsrmlitvo (»podaj, dvorišne levo). KnaHova ulio« ŠL 3, telafon ŠL 85* Ožja volitev v Borici. Pri dežclnozborski ožji volitvi v Gorici, ki se je vršila tninoll teden, so si stali nasproti laški liberaici in laški klerikalci. Odločitev je bila v slovenskih rokah. En del goriških Slo-vencev je bil za to. da naj slovenski volilci pornagajo do zmage laškim klerikalcem. češ. da je glavna stvar vendar ta, zlomiti moč intransigent-ne kamere, ki gospoduje na goriskem magistratu in s katero je vsako paktiranje nemogoče: dru^ri dei goriskih Sinvencev u: >:ai r.a s'aKščii. l;i ni-kakor ne kaže dati laškim klerikalcem vso moć v roke in jim onpgo-čiti, da se eventualno združijo s slo-venskimi novostrujarji tako. da bi debili vso oblast; ta dei Slovence v je sta! na stališču. da ie zi slovensko stvar bolje, če so Lahi med seboj raz- j cepljeni in če se z izvolitvijo nekate- ! rih laških liberalcev or.ernogcč: irskim klerikalcem gos?odovati s po-močjo novostrujarjev. Pri volitvi v Gorici so bili s ro močjo slovenskih glasov izvoljeni laški liberalci. Naš list. ki je popol-noma neodvisen od vseh goriških frakcij, je v tei stvari zavzel cisto objektivno stališče. Priznali smo. aa ni mogoče presoditi v naprej. katera izmed zgorai označenih kombinacij je bolja in koristnejša za slovensko stvar, zakaj take zadave se ne aajo teoretično reševati in se vselej :zka-žejo sele v praksi. Kako bi se biie razmere v goriškem de!. zboru iaz-viie, če bi bili pri ožji volitvi v Gori-ci zmagali laški klerikalni, tega rnh-če ne ve in ne more nihCe prorokovati, tuđi v tem slučaiu ne, Zz so laški klerikalci za slovenske podpc.re prevzeli kake dolžnosti In obveznosti; če je bila kombinacija, da naj Slovenci onemogočijo eventualno združenje iaških klcrikalcev s 5!o-venskimi novostrujarji in prepreče-nje absolutne nadvlade Iaških kleri-kalcev bolja, to se r,ač kmahi pokaže. Nazori so različni. Mi sno glede te stvari zavzeli nekako programa-tično stališče in slej ko prei si-»jimo na stališču, da je pr^maganie lntran-sigentne laske lažiliberalne stranke narvečjega pomena za Slovence. V ostalem pa stoji pred nami rait aceompli in smo pač vse pre> prlča- kovali, kakor da se zaracM rjega vname prepir. Toda zgodilo se je drugače. Menda ne trdiino preveč, če rečemo, da smo dali v tej stvari nekak izgled mirnega in stvarnega razpravljanja. Toda v n^ka'erh lisiih čitamo zelo vehementne rekrinina-cije in ztlo pristransko zasukane polemike, z Goriškcga pa dorrvimo vsake vrste dopisov pro in contra, ki svedočijo, da je zaradi r.žje vrlit-ve nastalo veliko razburicnje. Tega prepira mi ne boino po-glabljali in razširjali, tein munj, ker ne more roditi nobene koristi, kajti kar je to je in se ne da predrugaciti. Ker pa tišti, ki so pri ožji volitvi v Gorici odločili v prid Iaških liberalcev, apelirajo na našo lojalnost, češ, naj jim damo vsaj priliko, oojasniti ćelo zadevo, je ob sebi razumljivo, da take želje ne odklonimo. S t<_m pa j se seveda ne mislimo spušCati v ta J prepir na Goriškem. Ustr-zaje izraženi želji prijavljamo :ore| naslcdnje pojasnilo iz tabora ristih, ki so bili proti podpiranju Iaških klerikalcev pri ožji volitvi v Gorici in so toma-gali laškim Iiberalcem do zmage. To rojasnilo se glasi: Preteklo sredo so *e vršile ožje volitve v mestni skupini itaiijanski. Izvoljeni so bili z neznatno vcčir.o štirje laški liberalci — in sicer z gia-sovi iz krogov slovenske inteligen-ce, ki je s svojim nastopom resila bodoči slovenski enajstorici pr-slan-cev odločujoč vpliv v deželni tiiši. Mada je dogovorila z iaškiini klerikalci in slovenskimi nDvostru-jarji do podrobnosti izdelan nacrt za — klerikalno većino v bodo:em de-želnem zboru. Vsi ti mogočni faktoiji so računali, da priđe le eden ali naj-več trlje slovenski neodvisni rarrdni poslanci v novi dež. zbor. — Vlada se je spozabila tako daleč, da je klerikalcem na ljubo sprejela v velepo-sestniško kurijo tuđi vse — cerkve proti jasnemu besedilu zakona in to-zadevni razsodbi — državnega so-dišča. Do omenjene ožje volitve so dobili laški klerikalci že 6 m nciatov, liberalci se nobenega. Klerikilci računalo z gotovost jo na tr <.!al]T:e mandate v veleposestvu, kdo da več?« — evo geslo in vodilo za bo-dočih šest let. S pametnim delom iz dež. odbora in zbora bi si mogla pro-tiklerikalna stranka zagotoviti stališče tuđi za bodoče čaše. In tak ugoden položaj slovenski enajstorici je zagotovila ožja volkev preteklo sredo z zmago Iaških liberalcev. Kamora je že propadla, laški liberalci so si dobro v svesci svoje slabosti in ničevnosti — zadovoljni so, ako morejo še šest let životariti. Računajmo hladno. Laški klerikalci žc imaio 6 poslancev !n raču-najo z gotovostjo na 9. Ako bi zmagali tuđi v sredo, bi jih imeli — 13. Trije slov. novostrujarji s škof >rn so že v naprej zvezani ž njimi. Klerikalni blok 17 poslancev bi imel /e sam iz sebe in brez sleherne pomoći od đrngod: dežeinega glavarja, tri de-žeine odbornike — in za četnega odbornika bi odločal žreb. Vse to bi imeli sami iz sebe, brez sleherne po-moči od strani slovenske enajst >r.ce. in v zboru samem bi bila Hen/:alna večina zagotovljena za vse slučaje, izvzemši za one, kjer zakon določa dvetretjinsko večino. Slovenska enajstorica bi ne štela čisto Hč in bi bila odvisna od — milosti klerikalcev. Prizori za bogove! Razkričani »liberalci« bi pricakovali dobrot od — klerikalne večine, v :^Siidbahn«, sklenil, da se proglasi abstinenca in to z ozirom na to, da Faidutti ni izpolnil garancij? pod katerimi bi mu goriški Slovenci pomogli do zmage v mestni skupini. Kršili so torej disciplino tišti, ki so na lastno roko, ne da bi bili v to po-oblaščeni pod firmo Narodnega odbora, pozivali Slovence na volišče za Faiduttija in tako provzročili zmeš> njavo. * Tako tore] pojasnjujeio stvar tl-sti, ki so odločili, da so pri ožji volitvi v Gorici propadli laški klerikalci in bili izvoljeni laški liberalci. Kakor rečeno, ni mogoče dognati, kilo je bolje računal, ali tišti, ki so želeli zmago laškim klerikalcem, ali tišti, ki so pomagali laškim Iiberalcem do zmage. Na vsak način pa to ni nobena nesreća za slovensko stvar in je čisto nepotrebno zaradi tega začeti medsebojne boje. Najbolje bi bilo na vsak način sklicati ja-ven shod goriških Slovencev, na ka-terem bi se stvar pojasnila Ja poravnala, kakor zahtevajo slovenski interesi. Fo balK'nnsklh uojnafi. Zadnja seja mirovne konference. Mirovna konferenca v Bukare-šti je imela v soboto dopoldne svojo zadnjo sejo. Srbski delegat Ristić je prebral izjavo, da si pridržuje Srbija pravico, LISTEK. Đoiga roka. M. Gardenhire. (Dalje.) In ko je zapazila spričo poteka-n|a ur, da solnee zahaia, je žena zatajila slaba znanja njej nepoznonih teiesnih bolečin ter je šla na pot, da poišče moža. Ni bila ravno razburje-na, vendar pa je razlagala dejstvo, da je nenavadno dolgo izostal, s tem, da je morda kaj več ujel, za kar po-trebuje pomoč. Zapovedala je svojim indijanskim služkinjam, naj posljejo za njo traperje., če gospod in ona ne prideta domov, ko se traperji vrnejo. Ob navadni uri so se vrnili traperji ter se zbrali okoli ognja. V preveliki vnemi, s katero so jedli, nišo takoj zapazili, da sta njihov gospodar in njegova žena odsotna. Sele nemir in tuljenje psov je spomnilo posle na ukaz gospodinj'e. Takoj so možje vzeli svoje puške ter začeli zasledovati sled, ki je vodila čez sne-ženo polje in skozi zvito sotesko do mesta, kjer se je nabralo ob izlivu reke v jezero mnogo ledu. Tu so se videli tuđi posamezna drevesa, ki so se polagoma zgostila v gozd. Ko so se približali mestu, kjer je bila, kakor so vedeli, nastavljena past, so zaslišali grozne, predobro znane glasove. Prestrašeni in skrbni so pospe-šili svoje korake, kajti kar so slišali, je bilo tuijcnje lačnih volkov, katerih sestradana trupla so videli skozi grmovje. Strel je sledil strelu, da bi prepodili od lakote zmučene požreš-ne zveri. Končno so dospeli do pasti, ki je bila napravljena iz skal. Ker je bila slabo postavljena, jo je veter podrl. Tako jo je našel gospodar. Zlezel je v past, uprl ramena ob zaklopnico ter poskušal skale zo-pet pravilno položiti. Pri tem pa mu je na snegu izpodrsnilo, past se je za-prla in njegovo nogo so skale stisni-le. Navzlic temu, da je vporabil vso svojo moč, se mu ni posrećilo, oprostiti nogo. In ko je od prevelikega napora zinučen ležal na tleh, so se začeli okoli njega zbirati volkovi, pri-vabljeni od instinkta, ki jih nikdar ne vara. Prepodil jih je, kakor jih je mogel, toda od minute do minute je naraščalo njih število, njegovo vpit-je jih ni več preplašilo, glad je pre-magal strah. Lesena ograja bi ga va-rovala, če bi ne ležala ena stran pasti na skali, vsled česar je tu nastala odprtina, skozi katero so mogli volkovi priti do njega. V trenotku največje nevarnosti je prišla njegova žena. Kar se je potem zgodilo, to je znano le iz pripo-vedovanja ljudi, mož ni nikdar mnogo govoril o tem. Z besnostjo, ki ni prav nič zaostajala za divjoštjo volkov, je za-četkoma nodila volkove, ker se ni upala, pustiti moža samega, da bi Šla po pomoč. In ko je uvidela, kako brezuspesen je njen obupen boj, je zlezla v odprtino pasti, da s svojim telesom krije dohod. Zastonj jo je rotil njen mož z jecljajočimi beseda-mi, naj se vendar resi. Ona pa ga je zagotavljala, da mora takoj priti pomoč. S prosto roko je držala njegove premrle prste, z drugo se je borila proti požrešnim zverem. Ljudje so jo našli mrtvo, njena roka je bila do rame odžrta; tuđi mož je bil ves s krvjo oblit in neza-vesten, le otrok je kazal Še znake življenja.« »Otrok?« sem vprašal ves začuđen. »Da,« je ponovil Conners s tihim glasom — »otrok. — Tako sem zagledal luč sveta!« »Toda vaš oče je še živel?« sem pripomnil po dolgem odmoru. »Da, živel je, da sem odrastel. O njem in njegovi veliki Ijubezni do mene vam hočem pozneje pripove-dovati. Zazdaj imate pač dovolj.« Dolgo sva molčala. In nisem se upal prckiniti tega resnega molka 5 kakim vprašanjem. Mislil sem o tem, kar sem slišal in kar mi je pojasnilo marsikatero posebnost v Connerso-vem značaju. Da je bil tako zelo prepričan o resničnosti teorije o dedno-sti in o sili instinkta, se nisem več ču-dil. Oziral sem se po sobi. gledal veselo pestrost barv naslikanih nimf, dokler se nisem s svojimi pogledi ustavil pri zagonetni sliki Indijanke, ki sem jo zdaj menda razumel. Potem sem se ozrl na kip pisateljaPoeja pod visečim krokarjem in na studije chevalierja Dupina, ki ie bil ideal njegove fantazije in v katerem je Con-nersov krepak čopič podal mirne, brezstrastne poteze človeka, ki ga vodi pri vsem njegovem delovanju le razum. Polagoma je postal Conners bolj-še razpoložen. Vzel je smotko iz ust me z nasmehom vprašal: »Koliko imate še prostega časa?« Pogledal sem na uro. *Ne.« se je zasmejal, »jaz mislim prihodnje dni. Ali bi mogli svojo rodbino do tega pripraviti, da vam da par dni dopusta? Napraviti hočein namreč malo potovanje v Virginijo.« »Nič bi mi ravno zdaj boij ne ugajalo, nego tak izlet,« sem z veseljem pritrdil. »Kupčijsko pred prazniki pač nimam ničesar opraviti. Kam pa ste namenjeni?« »V Norfolk, mogoče se ^udi en ali dva dni odpočijeva v Old Point Comfortu. Imel sem v zadnjih štiri-najstih dneh mnogo opraviti, čeprav nisem o tem govoril. Ali se še spo-nimjate Vininga?« »Seveda! Ali ni to oni mladi mož, ki je v Westehestru poročil miss Maitlandovo?« »Da. Njegov stric, katerega ima, kakor se mi zdi, zelo rad, je v veliki zadregi. Vsled tega me je Vining v pismu zelo nujno prosil za pomoč, ki je res zelo, zelo nujna. Vining mi Je vse sporočil, kar ve o vsej zadevi, na kar sem si dal poslati že neke listine iz Norfolka — ekspenzarij ne-kega odvetnika, prepiše gotovih iz-pričeval, z eno besedo, vse informacije, ki sem jih potreboval, tako da sem mogel temeljito preštudirati slučaj. Dotični stric, mr. Byrne, je vdo-vec. star kakih šestdeset let, ki živi s svojo hčerjo Millicent in svojo go-spodinjo na svojem precej obširnem posestvu, ki se nahaja ob zalivu blizu Norfolka. Ceprav živi v zelo dobrih razmerah, vendar ga ne moremo smatrati za bogatina. Hči je zelo prikup-ljivo dekle. Zelo radi ji dvore, ne samo častniki trdnjave Mourve, tem-več tuđi za ženitev godna jeunesse doree iz Norfolka in okolice.« (Dalje prihođnjtt.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 11. avgustt 1913. 183 štev. predložiti vpralanje vojne odškodni-ne haaškemu mirovnemu razsodišču. Enako izjavo Je poda! grški mlnistr-ski predsednik Venizelos. Konferenca je nato nadaljevala svoja posvetovanja o Členih mirovne pogodbe ter sprejela Člen V. o demo-bllrzaclfl. Sprejeti so bili tuđi člen VI., ki določa, da zapuste tule vojske bolgarska tla Sele, ko bo bolgarska vojska demobilizirana, člen VIII., kl se tiče vojnih ujetnikov in člen IX. o ratifikaciji mirovne pogodbe. Pred koncem pogajanj je stavil grŠki delegat Venizetos bolgarskim delegatom se enkrat vprašanje, ali nočejo sprejeti včeraj odprto pušče-no vp rasan je o vzajemni šolski in cerkveni svobodi. Bolgarski delegat je nato odgovoril, da se ne more v tem vprašanju nadalje pogajati ter obžaluje, da tozadevno z ostalimi balkanskimi državami ni prišel do rezultata. Srbski delegat Spalajković Je naznanil. da se je vprašanje stare srbske meje, ki ie bilo od časa berlinske konference sem sporno, resilo. Bofearski delegat Tončev je prebral nato izjavo, ki pravi, da bi bila Bolgarska želela, da se izvrši razdelitev teritorija po narodnost-nem principu. Kljub temu sprejema Bolgarska pogodbo na podlagi izvr-senega dejstva ter upa, da se bodo velesile zanimale za usodo Bolgar-ske z ozirom na velike žrtve, ki jih je prinesla. Grški delegat Politis je izjavil, da podpiše Grška pogodbo, prepričana, da sloni na pravičnem ravno-vesju. — Srbski delegat Spalajković je izjavil, da je pogodba pravična in stvar pravičnega ravnotežja. Predsednik Majorescu ie dostavi!, da je mirovna pogodba definitivna, nakar je zaključil sejo. Grški delegat Politis je med po-gafanfi predlagal, da naj se prione I. Člen z besedami: ->Za ustvaritev miru in harmonije med pogodbo skle-pajočimi strankami.- Na zahtevo bolgarskega delegata Radeva pa Je morala izostati beseda .-harmonija«. Ta, ob sebi malenkosten dogodek daje povod raznim komentarjem o bo-dočnosti. Mirovna pogodba je bita podpi-sana, včeraj v nedeljo ob 9. dopol-dne, nakar se je vrsil v katedrali te-deum. Streli iz topov so razglasali sklep miru. * * Vprasanje revizije mTrovne pogodbe. Dunajski oficijozni in neofieifo-«ni listi se trudijo dokazovati, da je evropska revizija mirovne pogodbe potrebna in koristna, toda v teh iz-vajanjih jim ne sledi nihče na svetu in dunajski listi hočejo kljub temu za vsako ceno imeti na Balkanu se eno afero, pa ne morda odrinsko. Ka Dunaiu bi radi skonstruirali spor med Francosko in Rusiio, ker zastopa Francoska stališče Grške v vprašanju Kavale, dočim zahteva Rusija Kavalo za Boćarsko. Na Dunaiu si dado iz Pariza brzojavljati, da je čutiti, da se podira alianca med Rusijo in Francosko. Tuđi pravilo na Dunaju, da je romunsko časopisje, ki je trdilo, da bi revizijo mirovne pogodbe občutili v Bukarešti kot so-vražnost proti Romunski. Na Dunaju pa skušajo prav ne-okretno tuđi vzbuditi v javnosti mne-nje, kakor da bi ne bilo res, da je An-gleška preklicala svojo zahtevo po reviziji ter pravijo. da je hotela An-gleska samo kot zadnja velesila odgovoriti na vprašanje, ali bi pripustila v balkanskih vprašanjih kako raz-sodišče. Na Dunaju računajo z dejstvom, da bo prišlo, če priđe do revizije glede Kavale, tuđi do revizije v vseh drugih vprašanjih in računaio pri tem na pomoč Italije, Rusije in končno tuđi Nemčije. Upaimo, da se bo revizija izvršila edinole v vprašanju pripadnosti Kavale in otoka Tasosa, ki ie ge-ografično neločljiv od tega prista-nišča. m • m Konferenca veleposlanikov. Vprašanje Egejskih otokov in Južnih mej Albanije je prišlo v zadnji seji konierence veleposlanikov zopet na razgovor. Iz Rima se poroča, da je prišlo v spornih vprašanjih do principijalne rešitve in da je treba izdelati Ie še par detajlov. Konferenca se ie bavila zlasti z navodili, ki jih naj dobi mednarodna komisija za določitev južnoalbanske meje. Kar se tiče meje same, se ie baje dosegla že večja jasnost. Rt Stvlos in Korica pripadeta pa že po določbi veleposlanike konference Albaniji. Glede drugih točk dobi komisija instrukcije, ki jih upa veleposlaniška konferenca izdelati najkasneje do četrtka. Z mirome konftrcncs i Buhapešti. Milan Marjanović, ki ga je po-slal srbski tiskovni urad kot kores-pondenta na mirovno konferenco v BukareŠto, podaja v »Srbobranu« zanimivo sliko državnikov, ki sode-ujejo na balkanski mirovni konfe-renci. Marjanović piše med drugim: »Predsednik srbske delegacije ministrski predsednik Pašić se odlikuje po svojem najtočnejšim geografskim znanjem pokrajin, o katerih se razpravlja. Za časa odmora leže pred njim zemljevidi, katere studira in proučava, kakor kak šef generalnega štaba. Predvsem je treba naglašati, da Pašić v Bukarešti silno imponira. Njegova dolga, lepa siva brada ga posebno karakterizira. Njegov na-stop je skromen, ali eleganten. V njegovih očeh opažaš lahek usmev, sicer pa ne moreŠ iz njih čitati ničesar določenega. Taktnost, absolutna spokojnost brez sledu nervoznosti, neizmerna potrpljivost, to so lastnosti, ki kaže-jo odličnega, tipičnega diplomata, ki napravlja vtisk trezne solidnosti. Grški ministrski predsednik Venizelos je silno živahen mož. Neprestano se trudi, da bi napravil svoji domovini čim največjo reklamo, da prebije hladno razpoloženje, ki vlada tu proti Grkom, in da postane čim najbolj popularen. Zato zahaja vsak dan v gledališče in dovoljuje časni-karjem razgovore. Dela vtisk pamet-ne^a in solidnega rnoža, a 'e pod i-ben kakemu nemškemu protesorju z dolgim obrazom in z očalami na nosu. Ta bivši skromni advokat iz Kan-dije in bivši kretski vstaš si je znal priboriti prvo vlogo v Grški in pridobiti največje simpatije v Londonu in Parizu s svojo umerjenostjo in treznostjo. Tu se nekoliko preveČ ešofira. kar morda ni posebno na korist Grški. Bolgarski delegati se drže zelo rezervirano. Zgovomi so samo z ro-munskimi in avstrijskimi časnikarji. V zadnjih dneh so rezervirani tuđi na-sproti Romunom. Tončev, starejši mož, nizke rasti, napravlja še dokaj prijeten vtisk. Fičev s svojo crno brado in s svojim razoranim licem in Radev s svojo surovo impulzivnostjo moža, ki je še nedavno tega organi-ziral četnike proti Srbom, kaj malo sodita v to bukareško gosposko družbo boljarov, ki se gibljejo v tej vzhodni podružnici Pariza. Sicer pa nastopa Fičev povsem odvažno in se ponaša veliko trezne-je, kakor Radev. Romunski delegati so skozi in skozi kavalirji, ali se vsaj kažejo kot take. Stari Majorescu je živahen in gibčen čokat mož, nemirnih gest in oči, precej obilen in zelo svež, ki kaže nenavadno delavnost, veliko aktivnost v vsakem oziru in izredno diplomatsko rutino. Take Jonescu. drugi romunski delegat, ima več temperamenta in je bolj nervozen. Zdi se, da je bolj agitator in tribun, kakor pa diplomat. Crnogorski delegati se ne silijo v ospredje; z generalom Vuk tićem na Čelu so prišli semkaj v pr vrsti paČ samo zategadelj, da je na kortfe-renci zastopana tuđi Crna sron. Oni pač vedo, da ne bodo dobili s ojega deleža tu. marveč v Belgradu. V resnici tvorijo Crnogorci del srbske delegacije in sodelujejo v vseh njenih sejah. Te seje, kakor tuđi pretežna ve-čina korferenc med Srbi in Grki ter med Srbi. Grki in Bolgari se vrše v hotelu »Palače-, kjer so se nastanili srbski delegatje. Štajersko. Sijajna napredna zmaga v Petrov čah. O petrovških obč. volitvah smo prejeli še ta dopis: Dne 6. in 7. t. m. vršilo so se v Petrovčah, naj-temnejšem kotu Savinske doline, ob-činske volitve, ki so končale s strahovitim porazom dosedaj vladajoče klerikalne stranke. V 111. razredu, kjer so pred 3 leti zmagali klerikalci s 181 proti 79 glasovom, se z naše strani sploh ni agitiralo. Uspeh je kljub temu jako razveseljiv, kajti kle-rikalcem se je to pot posrećilo Ie s pičlo većino 16 glasov odnesti prav jalovo zmago, ki so jo z naše strani zakrivili razni mlačneži. V II. razredu je zmagala napredna lista z 31 proti 23 glasovom. V I. razredu je bilo oddano za naše kandidate 8, za klerikalne 7 glasov. Zalibog se je vsled nediscipline nekega volilca posrećilo našim, da so prodrli izmed 6 samo s 4 kandidati. Večina je torej naša, led je prebit in očetu Korenu se je silno zagugal županski stolec, na katerega upamo, da nikdar več ne sede. Cisto sigurno je računal z žu- pansko čaitjo tuđi klerikalni magnat Polanc, ki pa niti v odbor ni bil izvo-Ijen. Naprednjaki se lahko prav iz srca veselimo te zmage, ki nam kaže lepše nade in pot v bodočnost. Naprednim PetrovČanom pa prav iz srca čestitamo k tej sijajni zmagi! Opozarjamo na kongres naprednih narodnih organizacij dne 15., 16. in 17. avgusta v Ljubljani. Štajerska naj bi bila častno zastopana na kongresu. Na Vitanu pri Središču so se vršile v torek, dne 30. iuiija vsled naprednega ugovora znova občinske volitve. Tokrat si je pribonla naša stranka po trdem boju većino. »Slov. tiosp.«, ki je pozi val vse »somišlje-nike« na boj, molči o iziđu popol-noma. V Petrovčah pri Žalcu so se vršile dne 7. in 8. avgusta občinske volitve, ki so se končale z lepim uspe-hom narodne stranke I Izvoij*:uih je 10 naprednjakov in 8 klerikakev, tako, da smo prišli v trdo klerikalnih Petrovčah, v eni izmed najl<"]»ših občin Savinske doline do većine, lz-voljenih je bilo v 3. razredu (> klt.ri-kalcev z većino 16 glasov. Na ta razred nismo računali, a vidi se, da bi bila zmaga tuđi v njem nrav labko mogoča. Kako se je obrnilo v tem razredu za nas na bolje, kaže najlep-še to, da so zmagali klerikalci 1. 1910. v 3. razredu z većino — 117 glasov! V drugem razredu so bili izvoljeni samo naši ljudje in v orvem 4 naprednjak! ter dva klerikalca. Ođda-nih je bilo v tem razredu 8 narodnih in 7 klerikalnih glasov; eden narodnjak je volil po svoje in zapisal na li-stek tuđi 2 klerikalca ter jirna tako pomagat v občinski odbor. Ako bi tega ne bilo, bi razpolagali v glavni klerikalni trdnjavi spodnje Savinske doline z dvetretjinsko većino v ob-činskem odboru. Za ugoden izid petrovških obćinskih volitev gre zahvala vrlini našim kmečkim somiš-ljenikom v Petrovčah in pa prav posebno marljivim in požrtvovalnim nekaterim 2alČanom. S to volitvijo obdajata 2alec zopet dve napredni občini. Petrovška zmaga bo gotovo vzbudila po ceii Savinski dolini nemalo zadoščenje. Št. Janž na Dravskem polju. Dne 24. avgusta slavi naša požarna bramba petindvajsetletni obstanek. S tem jubilejem združimo veliko ljudsko veselico. Ta dan poletita k nam tuđi prvič in upamo, da ne zad-njič mariborski in ptujski Sokol. Vsa sosedna društva prosimo, da ne pri-rejajo takrat nobenih veselic ter se udeležijo naše slavnosti v kolikor mogoče velikem številu. če se pa udeležijo naše prireditve tuđi Mari-borčani in Ptujčani v malo večjem številu kot ponavadi, bi se pa tuđi prav nič ne hudovali. — Spored objavimo pravočasno. CvetllČnt dan v Ormožu. Ormo-ška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila dne 3. avgusta t. 1. po mestu Ormožu cvetlični dan. Prireditev se je kar najbolje obnesla, imela je 133 K 3 v izkupička. Prijet-no dolžnost izpolnujemo, ko se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k tem lepem uspehu; posebno vsem sodelujočim gospodom in malim prodajalkam, ki so res častno resile svojo narodno nalogo. Nadalje se tuđi zahvaljujemo vsem darovateljem in kupovalcem cvetja. Srčna hvala — izpolnili ste narodno dol/nost! — Odbor. Iz Kapele pri Zg. Rad gon i nam pišejo: Kaplan Stuhec je pač z vso vestnostjo vzel nauk dr.Mahniča sebi za vzor, da je narodnost paganski kult. To je dejstvo, katerega mu ni mogoče utajiti, ker je k temu priča njegova pomoč g. županu v Hrastju-Moti, kateremu kaplan vse uradne posle izvrsuje in ne v slovenskem jeziku, pač pa skoro vse v blaženi nemščini. Mi tega toliko kmečkemu g. županu ne zamerimo, kolikor bolj kaplanu, kateri ima tukaj priložnost, da bi vzgojil najboljšega narodnega župana v župniii ali okraju, a on tega ne stori, za kar ga je lahko sram. Sedaj smo začeli spregledovati, da je klerikalizem oni faktor, ki poma-ga nemškutariji graditi svoje mreže po okraju Zgornja Radgona, ki se tako vidno pogreza v tuje nam so-vražne roke. Zakaj ustanavlja, ozi-roma hoće obnoviti kaplan pri Kapeli rnladeniško zvezo? Ne da bi se ti mladeniči narodno izobraževali in bi bili enkrat narodni branitelji. On, kaplan hoće vzgojiti v tej zvezi klerikalne nenarodne hujskaške agitator-je. Zato, mladeniči, proč od tište zveze v katero vas vabi kaplan, ker on noče v vas vzgojiti narodnih mla-deničev in mož, tuđi ne vernih, am-pak za strankarske namene vas hoće. Nič bi ne imeli proti kaplanu, ako bi bil naroden, nič proti temu, da je tajnik županu v Hrastju-Moti, ko bi slovensko uradoval, nič proti mladeniški zvezi, ko bi videli, da bo v nji socijalni, narodni, gospodarski in prosvetni pouk in nestrankarski, tako moramo odločno svariti pred to zvezo. Splošno pa se zgražajo nad kaplanom Štuhecom vsi Župljani, ker ni pripusti! zaradi župnikove bolez-m, da bi irnel rojak Bratkovič pri Kapeli novo maso, dasi bi isto srčno rad imel v domaći cerkvi. Župnikova bolezen Že ni tako huda, da bi se kaplan na to izgovarjal, pač pa zato ni bil za novo maso pri Kapeli, katero je odjedel kapelčanom in možu-novomašniku, ki je kot orožnik veliko več skusil, kot kaplan Štuhec, naj si zapomni, da bo za to prišel dan plačila, ko bo v kratkem zbirka, takrat bo imel Ijubezen do faranov, sedaj iste nima. »Priboljšek« štajerskemu Ijud-skosolskenui učiteljstvu. Kakor je bilo že omenjeno v »Slov. Narodu«, ie deželni odbor štajerski namenjen za prvo silo štajerskemu učiteljstvu vo-tirati 300.000 K. Tozadevno se nam poroča iz Gradca, da je tam dne 3. avgusta t. 1. štajerski »Lehrerbund« glede repartacije te svote se posve-toval ter sklenil predlagati deželne-mu odboru nastopno: Kot »Not-standsunterstiitzung« se ima koj — ševe če bode denar v to razpoložljiv! — izplačati: oženjenim učiteljskim osebam 120 K, učiteljskim osebam, ki ima^o izpit učiteljske vsposoblje-nesti, 80 K, takim, ki imajo zrelostno spričevalo 40 K ter učiteljicam ženskih ročnih del 40 K. Po zadnjem štajerskem učiteljskim šematizmu je bilo z dnem 31. decembra 1912 na Štajerskem ljudskošolskega učitelj-skega osobja: 1877 učiteljev, 1434 uciteljic ter 320 učiteljic za ročna dela, vsih skupaj torej 3631 učiteljskih oseb. Ce bi se med te osebe svota ifi K enako porazdelila, bi prišlo na osebo celih — 82 K 62 vin. Res, kolosalno! — V istini pa še ne bi prišlo — če bo sploh kaj prišlo! — toliko na osebo ... Kajti izza 31. decembra 1912 se je učiteljsko osobje vendar zopet pomnožilo. Od leta 1899. se Ijudskošolskemu učiteljstvu na Štajerskem dohodki nišo zboljšali, dočim so se vsem drugim uslužben-cem štajerske dežele med tem časom zdatno plače povišale! Ševe, za ljudsko učiteljstvo se nirna denarja...! Pa kaj, saj ljudski učitelj je že vaien — stradati. Res, honetno in nobel!! Iz Dravske doline. Kmetijska podružnica Lembah-Ruše vrešničuje upanje, ki smo ga stavili v njo: še Ie meseca aprila t. 1. je začela poslovati, a je že blizu cilja, katerega si je stavila za vojo glavno nalogo. Ustanovila je namreč pašniško zadrugo in kupila lepo veleposestvo Gornji Lembah pri Sv. Arenu na Pohorju za planinski pašnik. Zadruga je že vpi-sana v zadružni register in sprejeta v Zvezo kmetijskih zadrug ter začne v kratkem z rovtanjem. Zato bodo ro-marji sv. Arena in drugi prijatelji ze-lenega Pohorja lahko pasli že prihod-njo pomlad svoje oči na veliki Čredi mlade živine, ki se bode ves dan veselila zlatih solncnih žarkov, sočne gorske trave in čiste studsnčnice. Ker vodijo zadrugo izkuŠeni gospodarji, smemo trdno upati, da bode imela prav lepe uspehe- Končno se mora še omeniti, da je najvec zasluga dežel-nega odbornika gosp. Franca Ro-b i č a, da sta se ustanovili kmetijska podružnica in pašniška zadruga ter da je sploh bilo mogoče v tako kratkem času oživotvoriti podjetje, ki je za tukajšnje kraie zelo velike važnosti. S tem si je postavil v svojem domaćem kraju prav lep in trajen spomenik. Š. Pohorski. Drobne novice. Na dopust je šel deželni odbornik g. Franc Robič in se vrne še Ie 2. septembra v Gradec. — Otrok ponesrečil. V Arclinu pri Vojniku je padla enoletna vnukinja posestnice Marije Borlak s peči na tla. si strla desno nogo in dobila težke notranje poškodbe. — Iz Roga te a. 31. julija je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Jože-fa Vresa. Zraven je pogorslo mnogo krme. gospodarskega orođja in tri svinje. — Od Sv. Lovrenca nad Mar. poročajo, da so napadli pijani kmecki fantje svojega tovariša Lopotarja in ga z nozi tako obdelali, da je nezavesten obležal. — Iz Š m a r ] a poročajo, da so ujeli sed-larskega pomoćnika Praha \i Mrva-škega, ki je izvršil pri raznih posest-nikih ob meji več ropov in tatvin. — Iz Zg. Radgone. V Orehovcih so našli na pašniku mrtvega 83letnega prevžitkarja Andreja Ježovnika. Za-dela ga je najbrže srčna kap. — Umrla je v Mariboru učiteljeva vdova in hišna posestnica grspa Jo-žefina Kranjc, — Iz Makol. Orož-niki so prijeli in odgnali v zapor Marijo Pelko od Sv. Ane. Osumljena je, da je umorila svoje nezakonsko de-te. Slučaji takih zločinov pri Marijinih devicah se čudno množe. - - I 2 P t u j a poročajo, da je neki slepaT opeharil blizu Hajdina nekega kmeta \z Cirkovec za 560 K. Vprašal ga je, Če ima menjati desetak in ko je kmet privlekel nabasano listnico iz žepa, mu jo je neznance iztrgal ii rok in zbežal. — Pri S v. M i k 1 a v-ž u n a D r. p. je pretepel 27!emi Fri-derik MesariČ svojega očeta tako, da ga je na rokah težko ranil. — Iz Alflenza na Sr. Štajerskem poročajo, da se je zgodila na deželni železnici na postaji Seebach-Turnau velika nesreća. Dva odpeta premo-govna vozova sta se zapeljala z vso silo v vlak, ki je stal na progi in po-vzročila veliko nesrećo. Eden želez-niški sprevodnik je ubit, 11 oseb je pa lahko ranjenih. — V Hrastni-, k u so prijeli in zaprli nekega Kure-t a, kateri je z raznimi neresničnimi obljubami zvabljal rudarje na Praj-zovsko. — V Mariboru je umri železniški sprevednik Blaž K o 1 e d-n i k , 50 let star. — Iz Gradca. Imenovan je davčni oficijal Ferdinand Kocuvan za davčnega oskrbnika. KOPOŠftD. Tri osebe rešil. Iz Poreč poročajo: Pred par dnevi so se po neki veselici odpeljale tri dame in en de-ček s čolnom proti »Hotelu ob jezeru«. Blizu obrežja se je Čoln prevrnil in dame so padle v vodo. K sreći je bil neki gospod z imenom Jožef Zuz-zi blizu, skočil v jezero ter rešil vse tri dame. Interesantna najdba. Iz Malnice poročajo: Na neki planini blizu Tur so nekemu posestniku s Solnogra-škega poginili štiri konji, ki so pili iz nekega izvirka, katerega voda vse-buje zelo mnogo arzenika. Izvirek so morali obgraditi, da preprečijo na-daljne nesreće. Kongres prirede naše napredne narodne organizacije 15., 16. in 17. t m. v Ljubljani, na Kar opo-zarjamo že danes, vabeč k obilni udeležbi. Vlak ga ie povozil. Iz Beljaka poročajo: V soboto ob treh popoldne je na glavnem kolodvoru lokomotiva tovornega vlaka št. 452 povozila že-lezniškega uslužbenca Ivana Raasa. ko je šel čez progo. Lokomotiva mu je odtrgala obe nogi pod kolenom. Tuđi je dobil notranje poškodbe. Od-peljali so ga, težko ranjenega v mest-no bolnišnico. Zblaznel. Iz Celovca poročnjo: V petek je zblaznel hlapec Jožef Sternad. Začel je kar naenkrat v hle-vu divjati, se slekel ter Šel nag na cesto. Odpeljali so ga v opazoval-nico. Primorsko. Goriške volitve v veleposestvo. Včeraj so se vršile deželnozborske volitve v veleposestvo. Neodvisni kandidati so dobili sledeče število glasov: dr. G r e g 0 r č i č 78, R u -tar 70, dr. Franko 68; razentega pa so dobili Obljubek 25, Zucchiati 26, Stepančič 13. Zmagali so torej neodvisni kandidati. — V Gradišću so zmagali kandidati italijanske ljudske (klerikalne) stranke in sicer: vitez Pelca, grof Prandi in dr. Rebulla. Goriške deželnozborske volitve v trgovski zbornici. V soboto so se vršile volitve iz trg. zbornice. Bila sta izvoljena kandidata laske liberalne stranke Jožef Venuti in dr. AlojziJ Pettarin. Deželni zbor tržaški. V soboto je imel tržaški deželni zbor kratko sejo. Po poročilu referentov Pincher-la in Basilisea so odobrili izvolitev poslancev. V imenu Slovencev je posl. dr. Wilfan izjavil, da z ozirom na zadovoljivi končni uspeh volitev v okolici slovenska stranka ni vložila nikakega protesta, da pa mora gra-jati način, kako je magistratna ekse-kutiva pristransko in pomanjkljivo sestavila volilne liste. Posebno je omenjal samovoljno določitev davč-ne podlage glede določevanja pripadnosti v posamezne volilne razrede, kar bi utegnilo končni rezultat volitev izdatno izpremeniti, Slednjič je navajal, kolikokrat se mestni anagra-fični urad ni hotel ozirati na trditve reklamacij, podkrepljenih z dokazili, vkljub temu, da so podatki anagra-fičnega urada povsem nezanesljivi, kar se je že opetovano dokazalo. S , tem pridržkom je slovenska stranka glasovala za overovljenje mandatov. , Poročevalec dr. Pincherle je odgo-varjal dr. Wilfanu, pa se je temeljito , blamiral. Po tej debati se je hotelo . već poslancev, med temi dr. Rybar , in dr. Wilfan, oglasiti k besedi za \ razne interpelacije in nujne predloge, , a starostni predsednik Budinich je . nepričakovano zaključil zasedanje dež. zbora, Češ, da ne more dovoliti ! ničesar, kar ni na dnevnem redu. Nevitata in toča. Iz Gorice poro-: čajo: V četrtek dopoldne okoli enaj-• stih je divjala v Gorici huda nevihta. . Popoldne se je vreme zboljšalo, pro-l ti večeru pa so se privalili zopet nad \ mesto in okolico sivi oblaki, nastal : je vihar z velikim nalivom in s točo, ;J ki je napravila po okolici velikansko 183 Ste* »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. avgusU 1913, Stran 3. škodo. Cenijo jo na 400.000 do 500.000 K. Najhujše je razsajala te ča v Gor. Vrtojbi, v Sovodnjah, v Št. Petru in na Vogerskem. V Furlaniji so bile hudo prizadete občine Kopriva, Farra, Muša, deloma tuđi Loč-nik. Strela ubila žensko. V petek zvečer ob devetih je udarila strela na Vogrskem v hiso 401etne velove Te-rezije Lekežič ter vdovo ubila. Njeni trije otroci, ki so bili v bližim, so ostali nepoškodovani, iavnotako tuđi poslopje. Nogo mu je odtrgalo. Iz Trsta poročajo: V petek popoldne so pri-peljali v tukajšnjo bolnišnico Rudolfa Rusija iz Pierisa. Dečku je stiskalni-ca za vino odtrgala stopalo leve noge. Najbrže mu bodo morali amputirati levo nogo. Samomor. Iz Trsta poročajo: 231etna Elvira Saraval, stanujoča v ulici Giulia št. 35, je v suboto zjutraj izpila steklenico struoene tekočinc. Poklicali so takoj r^šilno postajo ter je odpeljali v boinišnico, kjer je čez eno uro umrla. S kropom se je polila. Iz Trsta poročajo: Marija Zadnik iz Velike Loke pri Sežani se je v petek popcl-dne po nesreći polila z vreli vodo ter se nevarno opekla. Prepc!ja!i so ju v bolnišnico. Sokolski zJet v Hrv. Primorja. Letošnje leto so se že vršili trije večji sokolski zleti v Istri in bližnjem Primorju. Prvi je bil delni zlet župe Vi-tezićeve v Dragi Moščeniekoj, nc-daleč od Opatije. V tem kraju se pri-pravijajo tla za zdravilišče; narodna zavest pa se nahaja še zelo na nizki stopinji, tuđi občina je v poitalijanče-nih rokah. Zlet je prinesel nepričako-vano velik uspeh. Ljudstvo se od tega Ča>a dalje vsebolj energično za-veda svojih pravio. Sicer pa ni dvoma, da ne bi ta občina pri prvih vo-litvah padla v hrvatske roke. kamor tuđi spada, ker prebivalstvo je čisto hrvatske narodnosti. Zleta so se ude-ležili v velikem številu češki gostje. kateri so se tačas nahajali v Lovranu — med njimi dokaj Sokolov. — Preci par tedni se je vršil zlet župe »Vite-zić« na Kantridi. poleg Reke. Sokolov v kroju je bilo 216. med temi 1S Slovencev iz župe notranjske. Prire-ditev potekla je vseskoz vzorno: na lepo prirejenem in prostornem telo-vadišču poleg morja je bilo zbranega na tisoče ljudstva. Telovadilo se je ovbče dobro, tako, da se more gojiti najboljše upanje na vsestranski na-predek Sokolstva v Istri. Prezreti pa se ne srne veiikega in važnega vpli-va. ki ga ie imeia ta narodna svečanost v ogroženi Kantridi na domaći živelj. To je važna postojanka; kraj je namreč zelo industrijalen in v raznih tovarnah je zaposleno na tisoče delavcev različnih slovanskih na-rodnoti. Da se pa te ljudi vsaj deloma pridrži na naši strani, vpotrebiti se mora pridno hipno navdušenje, ka-koršno nastaia po velikih narodnih manifestacijah, ter jih vpeljati v narodna društva. To je bila tuđi deloma svrha tega zleta. — Pretečno nedeljo se je vršil zlet župe Frankopanske v lepi Kraljevici. Navzoča je bila tuđi župa »Vitezićeva^ iz Istre. Sokolov v kroju je bilo 203. Veselico in javno telovadbo je obiskal tuđi starosta Slov. sok. zveze gosp. dr. Schreiner iz Prage. ki se ravno nahaja v imeno-vanem kraju na DOČitnicah. Z velikim zanimanjem je sledil teku telovadbe, ter se napram piscu teh vrstic zelo pohvalno izrazil o dovršenosti naših telovadcev. Posebno pa so mu uga-jale po devetih telovadcih izvajane proste vaje za vsesokolski slovenski zlet. — Pričakovati je, da se bode Sokolstvo v Primorju, podprto z do-sedanjimi začetnimi uspehi. moglo čimdalje boljŠe izpopolnjevati in širiti, imajoč glavne pogoie za svoj ob-stanek. — Omeniti se mora tuđi to, da Slovenci v Primorju prav z veseljem in složno sodelujejo v hrvat-skem Sokolstvu, imajoči za vzgled in vzpodbudo svoje brate v ožji domovini, izrecno pa Opatiji, kier je polovica telovadcem vedno Slovencev: Na zdar! J-c. Sokolslto slavlje v Navem mestu. Novo mesto, 10. avgusta. Velik narodni praznik proslavlja đanes dolenjska metropola- Na stotine Sokolov je došlo iz vseh krajev naše dežele in iz sosednjih dežela proslavljat četrtstoletnico obstoja dolenjskega »Sokola«, oziroma no-vomeškega »Sokola«, kakor se društvo danes nazivlje, ko so iz prvot-nega društvenega debla pognali na vse strani Dolenjske plodonosne ko-renine novih bratskih društev. Še večji, še impozantnejši bi bil lahko ta veliki narodni praznik, da nam ni nagajalo skrajno neugodno vreme. Vsled tega je moralo zaostati mnogo tega, kar je bilo pripravljeno za spreiem gostov. Morala je iz- ostati prva točka slavnostnega spo-reda: serenada na predvečer, dolo-čen na čast kumici prapora »Sokola« - jubilarja, gospe dr. Slančevl. Tuđi mnogo vnanjih udeležnikov je to vreme ustrašilo. Ampak kljub temu je danes tu zbrano cvet sloven-skega in dično številno slovanskega Sokolstva in drugega občinstva, Cetrtstoletje je preteklo, kar je bil ustanovljen novomeški »Sokol«. Ko so ga ustanovili, takrat je že umi-ral nemški, pravzaprav stari kranjski duh. In tedaj je vstal mož, ki je Do-lenjski podaril prvo prosvetno sredstvo, žalibog, daleč od prvotnega po-ta zašle »Dolenjske Novice«. Ta za Dolenjsko zaslužni mož, gopod Ivan Krajec (sedaj ravnatelj »Mestne hra-nilnice«), pa je užgal še drugo iskro prosvete, iskro, ki enkrat vžgana, ni več ugasnila. On je dne 25. julija 1887. prvi pozvat za sokolsko misel vnete mlade moči na prvi občni zbor. Njegovo delo je prevzel drugi, za »Sokola< - jubilarja prezaslužni mož, prvi starosta takratnega dolenjskega »Sokola« gopod dr. Fran Ro-zina, sedaj odvetnik v Mariboru. Žal, da se v nadaljno društveno zgodovino ne moremo podrobneje spuščati. Omenjamo le na kratko še, da je ob četrtstoletnici še nekaj usta-novnih bratov navzočih, oziroma se siavja spominja, tako gg.: dr. Rozina, ivozman, Niefergal, Virant, Jenič, Češnik in dr. Znani slovenski rodoljub gosp. Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji pa je častni član »Sokola«-jubilarja. Staroste pa je društvo imelo sledeče: dr. Rozina. dr. Žitek, Ro-pas, Krajger, Vojka, dr. Šegula in točasni je zopet gop. Vladimir Vojska. Predno si ogledamo slavje samo, spominjamo se ob kratkem še tistih činiteljev. ki so zanj največ skrbeli. To je v prvi vrsti »Sokol« - jubilar sam. na čelu mu starosta Vojska, podstarosta Sajovic, bratje Sokoli: Gregorc. Kalčič, Papež, Uderman, Vašič, \Vindischer in dr. »Sokolu* so pridno pomagali tuđi visokošolci, posebno gg. Legat, Skale, Rus (Rib-nica) in dr. Ampak krono trudu in žrtvam je postavila novomeška občina, na čelu ji župan gop- Rozman in pa narodne dame. Iz njih rok je prišlo najlepse: cvetje in zelenie na slavno okrašenih prestorih. Gospem: Dovjakovi, Majcnovi, Rožmanovi, Skaletovi, Udermanovi in dr. so zve-sto stale na strani gospice: Ahačiče-va, Ferličeve, Gorupova, Hladniko-va, Kasteličeva, Kondričeve, Moko-ličeva. Pavšičeva, Pintarjeve (Kan-dija). Skaletove, Štukeljnove, Šte-fanovičeve, \\ atzlova, Zrimskova in dr. Podpiralo pa je priprave za slav-je sploh vse narodno misleče me-ščanstvo ter napredni Kandijci. Glavno slavje se je delilo na dvoje raznih prostorov: Glavni trg, pripravljen za svečanostni sprejem in pozdrav. Sejmišče na Loki pa je bilo preurejeno za javno telovadbo. Oba prostora sta nudila pač vse,kar se ie po skromnih močeh in vsled nagaji-vega vremena dalo storiti. Glavni trg se ie izpremenil v idilni smrekov go-zdiček. v katerem je bilo pripravljeno mnogo stojnic. določene prosti zabavi in javni telovadbi. Telovadi-šče na Loki ie bilo pripravljeno tako. da so v hrib zarežali sedeže drugega za drugim, prostora za blizu Kino se-dežev. , Mesto si je za sprejem ostov nadelo praznično obleko. k; 'cršne najbrže še nikoli ni imelo: hise na Glavnem trgu so bile večinon > vse v zelenju in v narodnih zasiavah. Ćelo Nemci so razohesili avstrijske zastave. V splošno ogorčenje se je opazilo, da se je k njim pridružil tuđi lastnik valjičnega mlina in graščak Germ. Se lekarnar Bergman je v zadnjem trenotku poleg avstrijske razobesil tuđi slovensko zastavo. — Klerikalci pa so dobili iz Ljubljane ukaz, da ne srne nihče pozdraviti Sokola z zastavami. Tako ie čudno izgledalo, da ta bili na Glavnem trgu samo dve hiši brez zastav, in sicer posl. Jarčeva in »Katoliška tiskarna • (Urban Horvat). Tuđi katoliški vrvar Avsec, ki je bil pri škofovem spreje-mu edini, ki je poleg Maloviča razobesil zastavo, je ob tej priliki demonstrativno skril svojo zastavo. — Drugače pa o postopali klerikalci v Kandiji. G. župan Zure je v petek sklical izredno občinsko sejo, pri kateri se je klenilo, da Kandija oficijal-no z zastavami pozdravi vnanje goste. Ražen peka in gostilničarja Vov-ka, kovača Gorupiča, »Posojilnične-ga doma<'. Vencajzove in Skalicke-jeve vile ter Grmove hiše so visele skoro povsod slovenske trobojnice. Najlepše pa je goste pozdravlja! z ze-lenjem in cvetjem okrašeni Glavni trg. Na oknih trgovine Durini sta rned zelenjem zrla dva znamenita kipa čeških ustanoviteljev Sokolstva: Fungerja in Tyrša. Krasno okinčana okna so bila videti že na predvečer v hiši gostilne Jakšetove. Barboriče-ve in Kalčičeve trgovine. Druge so jim sledile danes. Napredne hiše so kar tekraovale z okraišeniei" oken. Spodnja kavama si Je verando po-daljšala in jo z zelenjem in z zastavami okrasila. Tuđi bršljinski del mesta od Ka-steličeve gostilne dalje proti mestu je z zastavami pozdravljal slavno-stni dan. Na predvečer, kakor že omenje-no, bi se imela na čast kumici pra-porja novomeškega »Sokola« vršiti serenada. V to svrho je prišlo že če2 dan od več krajev mnogo poedinih zastopnikov sokolskih udeležnikov. Zvečer ob 8. se je pripeljal v dveh avtomobilih celjski »Sokol« (in iz okolice) in odposlanci hrvaškega (za-grebškega) ^Sokola«. G. Medved iz Gorice in g. Rohrman iz Ljubljane sta bila že preje tu; ampak ravno ob času, ko bi se imela vršiti serenada, je najhujše lilo. Ker ni bilo pričakovati, da se vreme izboljša, se je morala serenada opustiti. Venjdar je kljub izredno slabemu vremenu mnogobrojno občinstvo pričakovalo avizirani prihod celjskih in hrvaških gostov, katere je burno pozdravljalo. V nedeljo že na vse zgodaj zjutraj so kljub neugodnemu vremenu od vseh strani Dolenjske in Bele Krajine dohajali gostje, tako Sokoli, kakor tuđi drugi naprednjaki. Došli so bratje Sokoli iz Metlike, Črnomlja, Semiča, Gradaca, Kostanjevice, Brezice, Sv. Križa pri Kostanjevici in sploh večinoma vsi, ki se nišo poslužili posebnega vlaka. Že na tem zbi-ralisču so bili zastopani poedini Sokoli iz vnanjih krajev: Kranj, Kam-nik, Ribnica. Ljubljana, Gorica, iz Brna (Čeh Smrček). Zbirali so se v Kandiji pred Windischerjevo gostil-no. Okrog 9. dopoldne so z godbo meščanske garde na čelu in s prapo-ri odkorakali skozi mesto na kolodvor k sprejemu posebnega vlaka. Nepregledna množica je spremila sokolske čete, katerim na čelu sta^ ja-hala brata Perdan (Metlika) in Slaj-pah (Mokronog). Sprejem na kolodvoru. Z neznatno zamudo je med vi-harnimi pozdravi in odzdravi pripeljal dolgi posebni vlak željno priča-kovane goste. Vlak je imel 21 vozov natlačeno polnih, večino s Sokoli, pa tuđi drugega občinstva. Po poročilu železniške uprave je bilo blizu 1000 oseb (govorilo se je ćelo o 1250 ose-bah) v vlaku. V veliki gnječi na ma« lem kolodvoru je bilo nemogoče za-slediti natančen seznam vseh sokolskih udeležencev. Načelnik »Slovenske Sokolske Zveze« gosp. dr. Mur-nik je kljub ogromni gnječi civilnega občinstva kmalu ukrenil razvrščenje svojih poltisočerih čet. Ko so se sokolske čete razvrstile in uredile, je gosp. Makar kot predsednik novo-meške župe prisrčno pozdravil z vlakom došle goste, nakar mu je v imenu »Slovenske Sokolske Zveze« ter sploh vseh došiih gostov istotako prisrčno odzdravil gop. profesor Pi-penbacher. Nato so sokolske čete od-korakale po stari državni cesti čez Kapiteljski hrib, od koder se je ude-ležencern tega slavnostnega sprevo-da nudil krasen razgled širom Dolenjske. Dež, ki ie nagajal prvim sokolskim četam, ko so šle iz Kandiie k sprejemu na kolodvor, je jenjal. tako da se je sprejem dovršil ob nailep-šem vremenu. Vzdržalo se je tuđi še, ko je ve Sokolstvo in z njim vred na tisoče broječe občinstvo dospelo na Glavni trg pred rotovž k slavnostne-mu pozdravu. Tuđi s črnimi deževni-mi oblaki preoblečeno nebo je >milo-stno dopustilo, da se je pozdravni akt pred rotovžem izvršil brez posebne nagajivosti. Takoj po tem aktu pa ie zopet začelo deževati. Sele ob sprevodu čez Kapiteljski hrib je bilo možno dobiti nekoliko pregleda o Lideiežbi slavnosti »Sokola-. — Prišla sta zastopnika čeških Sokolov iz Prage in iz Brna. Starešin-stvo ^Hrvatske Sokolske Saveze« je hilo zastopano po Hanušu in Mahori-ču: zagrebški »Sokol« po: dr. Mazu-ri, Mamerju, Sulcu in Šolcu. Srbski Sokol«, Zagreb, župa »Krajške« s 40 člani (od teh 7 z godbo), zastopan po starejšini r. Sardžanu. Budisalje-vić, vodja dr. Milan Metikoš (došli sele po sprejemni slavnosti na vozeh, spremljan od krškega »Sokola«), — Kakšno važnost polagajo češki bratje na razvoj naših sokolskih društev, dokaz temu, da so od že omenjene »Češke Obce Sokolske« poslali gosp. Stepaneka ne samo kot odposlanca, niarveč tuđi kot tehnicnega poroče-valca na to slavje. Tržaškega »Sokola« so zastopali staroste: gg. dr. Vil-fan in Engelman (šentjakobski »Sokol«) ter br. Dimnik. Dalje so bili zastopani: Gorica, Maribor, Celje (in okolica), 2alec, Šoštanj, Brezice. — S Kranjske so bila naslednja društva zastopana: Idrija - Postojna (13), Lo-gatec (3), Vrhnika, Borovnica, Ra-dovljica. Kranj (11), Škofja Loka, Zelezniki, TržiČ, Kamnik, Domžale, Siska (23), Vic, Ljubljana (vsa tri društva častno zastopana), Litija, Zagorje, Hrastnik, Mokronog (14), Trebnje (20), Krško, Kostanjevica in Sv Križ Dri Kostanjevici, Crnomeli. Semič, Gradac, Metlika (20), Ribnf-ca. Tuđi hrvaški Sokol iz Karlovca je bil zastopan, in sicer iz župe Zrinski. Istotako iz župe »Vitezica« z Vo-loske - Opatije. Samo v sprevodu od kolodvora iih je korakalo blizu 500, skupno Število z naknadno došlimi čez 600 z 10. prapori. Na glavnem trgu pred mestno hišo je sokolske čete pričakoval župan z občinskimi odborniki. Ko je prevod došel v mesto, ga je pozdravila narodna mladina z zastavicami in navdušenimi Na zdar - klici. Ta pozdravni nacrt je bila srčna ideja gosp. Blažona (urarja) in njegovih tovarišev. Gosp. župan Rozman je izrazil v imenu Novega mesta naj-prisrčnejši pozdrav, s toplo zahvalo Slovenski Sokolski Zvezi, ki je s svojo udeležbo počastila to slavje. V rezkih besedah se je nadalje spomnil gotovih krogov, ki delujejo na propast sokolske ideje. Pri zaključnih besedah: Ni vraga, ki bi pretrga! je-kleno moćno sokolsko idejo, je tiso-čera množica zaorila v urnobesni: Na zdar, živijo! Nato je posebej pozdravil brate izpod hrvatske-ogrske krone, jim naročivši, da ob svojem povratku sporoče doma, da živi sicer niajhen, a v svoji rasti žilavi slovenski narod. Ko je istotako še pozdravil zastopnike bratov Čehov, je zaključil z besedami: Sprejmite, kar vam v svojih skromnih razmerah zamore-tno ponuditi. In ko nas zapuščate, vzemite seboj zavest, da ste bivali med narodno mislečimi, zavednimi Novomeščani. (Viharni na zdar-, ži-vio-klici!) Županu je odzdravil podstarosta Slovenske Sokolske Zveze profesoi Pipenbacher. ki je med drugim ^iiiL-nil, da naši nasprotniki Sokola radi obrekujejo z antikristi. Ne mi, ampak oni sami činijo nizek posel an-tikristov s svojimi obrekovanji. Mi ne nastopamo nasilno, kamor pride-mo, prihajamo v znamenju kulture in napredka, naše vrste se množe, sokolska ideja čim bujneje rase. Za-hvaljujoč se za tak prisrčen sprejem, kličem gg. županu, občinskim zastop-nikom in vsemu narodnemu prebival-stvu krepki na zdar! (Viharno pritr-jevanje!) Govoril je še v imenu Hrvatov starosta Hrvatske Sokolske Savez brat H a n u š, med in koncem kras-nega govora burno pozdravljen. Ko je nato gospica Kasteličeva poklonila venec na zastavo Sokola-ju-bilarja, se je starosta novomeškega Sokola Vojska v prisrčnih besedah zahvalil narodnemu ženstvu. Godba je zaigrala sokolsko himno, nakar se je vršil slavnostni obhod po mestu. Prihod srbskega Sokola se je vsled slabega vremena zakasnel več kot eno uro. Vsled te zakasnitve se sprejem ni mogel tako izvršiti, kot se je prvotno želelo. Popoldne je bil v gostilni pri Tu-čku slavnotni banket, na katerem so med drugim govorili: Vojska, Smrtnik (podstarosta Slovenske Sokolske Zveze). H a n u š, dr. B u -d i s a v 1 i e v ić, J a z b e c (Voloska-Opatija). dr. K o k a I j. š k r 1 i (predsednik Narodne Čitalnice). Starosta Vojska je v svojem pozdravnem nagovoru se posebno spominjal na-vzoče kumice prapora, gospe dr. S 1 a n č e v e. — Smrtnik je izrazil svojo radost nad tako sijajnem sprejemu in zahvalo bratom Hrvatom, na častni udeležbi. Uverjen je, da dogodki, ki so se odigrali doli na Balkanu, ne bodo ostali brez pome-na za našo domovino. — Hanuš pohvalno omenja delovanje taroste Vojske ter načelnika telovadcev Gregorc a. — Dr. B u d i s 1 a v 1 j e v i č pozdravi navzoče kot narodni za-stopnik, član srbske Samostalne stranke (burno pozdravljen): Došli smo. da vam kažemo, da vas spo-štujemo, da se odzovemo vašemu vstrajnemu delu proti sovragu Nem-cu in Italijanu. Da ni vas, bi Germanska svobodno udarila na nas, vi Slovenci ste naša predstraža (burno pri-trjevanje). Samo tako napred, napred — upajmo braco!« J a z b e c poudarja, da se tuđi oni v ogroženi Istri probujajo in da so z veseljem prišli na slavje svojih bratov tu sem. — Dr. K,o k a 1 j se spominja, da bi ljubljanski Sokol lahko letos slavil svojo 501etnico — to-da znano je, iz katerih razlogov se je to zabranilo. Se zahvaljujoc ljubez-njivemu novomeškemu prebivalstvu, da je Sokole tako prisrčno sprejelo. S k r 1 j omenja, da se je udeležil tega siavja, ker je Čitalnica takorekoc duša Sokola in novomeški Sokol njeni sin. Po končani zahvalni napitnici staroste Vojske se je banket končal. Javna telovadba. Kljub tuđi popoldne čim dalje neugodnemu vremenu so se vrle sokolske čete odločile, spustiti se v boj z nemilostnimi elementi. Načelnik Slovenske Sokolske Zveze dr. M u r n i k je zbral svoje čete na Loki predvsem v poskušnje vaje, ker se preje vsled še slabejega vremena nišo mogle svršiti. Razume , se, da je bilo možno misliti samo na proste vaje. V njih so bili zastopani telovadci obeh ljubljanskih žup, no-vomeške župe ter posamezni oddelki drugih žup. Nastopilo je tuđi 80 brh-kih Sokolić in sicer 56 iz Ljubljane, druge pa iz Celja, Ribnice, Idrije in Novega mesta. Kakor bi se bilo nebo zaklelo, je vselej ravno tedaj najhuje lilo, kadar so one nastopile. In ven-dar so vztrajale, so kljubovale vsem elementom, čez 2000 gledalcev broje-ča množica je kar strme občudovala to nevstrašeno vstrajnost. Po poskusnih vajah, katerih se je udeležilo do 200 telovadcev, so prvi nastopili Srbi v vajah s palicami. Burno pozdravljene junake je vodil dr. Metikoš. Imeli so svojo godbo. Proizvajali so naravnost očar-ljive alegorične motive. Njim so sledile ženske proste vaje (74 telovad-kinj). Predolgo so se zamudile, kajti komaj so nastopile na telovadišče, je začelo liti kakor iz skala. A one so telovadile nemoteno dalje, tako, da jih je občinstvo moralo z viharnim odobravanjem prepoditi iz najhuj-šega naliva. — Potem je nastopila vzorna vrsta Ijubljanskega Sokola I. pod vodstvom brata V i d rn a r j a. — V zaključek prostih vaj se je pro-izvajal telovadni ples (moški in ženski) dr. Murnikove vaje, pri čemur je godba igrala gavoto in valček iz opere »Faust <. Kakor vse druge, je tuđi ta vaja izborno uspela kljub na-livu dežja. Ta javna telovadba je bilo nekaj, česar mnogi občuduiočih še nišo videli. Dež curkoma lije, po telo-vadišču teče voda, a vodia hrabnih čet dr. Murnik stoji kot skala na odru in mirno kot bi ga vsi sovražni elementi nič ne brigali. vodi svoje čete z neverjetno točnostjo. Tako visoko že stoji slovenski Sokol! — Vsled vedno hujšega naliva je bilo popolnoma izključeno. da bi prostim vajam sledile še druge točke na orodju. Sokol je tuđi brez njih rešil čast siavja v povsem nepričakovani meri. Velikansko odobravanje sta vzbudila prizora, ko je gdčna. Wa-tzeljeva v spremstvu dveh Sokolov gosp. dr. Murniku po izvršeni prosti vaji izročila krasen venec in ko so pozneje bratje Sokoli dvignili dr. Murnika na roke ter ga nosili po telo-vadišču. Po javni telovadbi se je Sokol in občinstvo podalo na trg. Tu je bilo toliko vabljivih stojnic, pa vse brez pomena. Kakšna škoda! Gostje so se morali zadovoljiti z zabavo v go-stilnah in kavarnah. Ob 7. uri zvečer je starosta Vojska peljal goste v Ci-talnico. Mnogi so odhaiali že proti domu, predvsem Srbi in Hrvati. Ob 9. uri ponoči je odpeljal poseben vlak pretežno večino udeležencev proti Ljubljani. Zvečer se je vršila v Narodni Či-talnici res pravcata narodna veselica, katere se je udeležilo tuđi mnogo Še zaostalih vnanjih Sokolov in gostov. To je bilo nadomestilo za prosto zabavo na Glavnem trgu. Dnevne vesti* — Spomin na Karola Desch-manna. V >Ljublianskem Zvonu« pri-občuje sedaj g. notar Hudovernik pisma, ki jih je rajnki Janez Trdina pisal svojim prijateljem. Ta pisma nišo samo dragocen prispevek za spoznavanje Trdinove osebnosti, nego osvetljujejo tuđi takratne literarne in politične razmere, kajti Trdina omenja v svojih pismih skoro vse važnejše pojave tistega časa. Trdina je bil pisatelj, krepak človek in je ljubil krepke besede ter je vedno brezobzirno povedal svoje mnenje — lahko si je torej misliti, da v privatnih pismih že ćelo ni deval besed na tehtnico. V njegovih pismih je marsikako hudo povedal o .ej in oni stvari, o tej in oni osebi In ni nikomur prizanašal. V pismu dr. Turnerja je povedal svoje mnenje tuđi o Karolu Deschmannu, ki je bil takrat umri. Hude so njegove besede, vse sovra-štvo, ki je v tistih Časih gorelo v slovenskih srcih proti Dežmanu, u% dobilo izraza v tem Trdinovem pismu, to, kar je Trdina takrat v tem pri-vatnem pismu zapisal z najljutejšinii besedami, je bilo izraz takratnega mišljenja skoro vsega naroda. Naj si je bil Deschmann tuđi jako učen mož in naj si je pridobil za Kranjsko de-želo tuđi resničnih zasiug, to je v tistih časih vse ostalo v ozadju — javnost je videla v Deschman samo rno-ža, ki je izdal svoj narod, samo voditelja najhujših nasprotnikov in so-vražil ga je toliko bolj, ker je bil Deschmann kot politik res zloben in hudoben in je prizadejal slovenske-mu narodu najhujše udarce. Današnji čas ne sodi več tako enostran-sko in tuđi ranjkega Deschmanna, podoba izgleda v luči pravičnosti nekoliko drugačna kakor pred štiri-indvajsetimi leti, njegovo politično delovanje je kolikor toliko pozablje-no njegove neoporečno veiikč aaslu- Stran 4._____________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 11. avgusta 1913,_________________________________________ 183. Stev. ge zlasti za muzej pa so postale Šhši javnosti vidnejše. Kot velekarakten-stičen izraz mišljenja svojega Ča>a je pa Trdinovo pismo, ki ob času pisanja ni bilo namenjeno za javnost, danes pa je le zgod. dokument, ima gotovo svojo vrednost. Take kores-podence se objavljajo povsoć na sr«etu, saj je iz njih najbolje spoznati razmere, osebe in duha kakega Časa in zato nas prav veseli, da prijavila »Ljubljanski Zvon« ta pisma. Čudno pa je, da so ta pisma razbur:-la ljubljanske Nemce. Ti so v svojem graškem glasilu hudo napadli »Ljubljanski Zvon«, njegovega urednika in r.otarja Hudovernika zaradi prijav-ljenja Trdinovega pisma o Desch-mannu. Trdina si je v svojih pismih iznosotiil tuđi marsikakega Slovenca in se sploh zaletava na vse strani, pa se nad tem nihče ne spodtika. Ka-ko morejo Nemci biti tako bornirani in misliti, da bi se ravno Trdinovo pismo o Deschmannu ne bilo smelo objaviti? Zasiug, ki si jih je Desch-mann pridobil, đanes pač noben razu-men človek ne taji, a tako velike tuđi nišo, kakor bi to Nemci radi predstavljali in vsekako je škoda, ki jo je Deschmann storil siovenskemu narodu, zadržujoč njegov razvoj dobri dve desetletji veliko večja, kakor pa so zasluge, ki si jih je pridobil za kranjski muzej in za znanost. Sicer pa je vse to postranskega pomena. Kot dokumentje svojega časa in po-moček za spoznanje razirnr, mišljenja in oseb so Trdinova pisma na-ravnost dragocena, naj so tuđi roba-ta in naj je tuđi v njih izbruh narav-nost divjega sovraštva proti Desch-mannit. Bornirani praski list posvećuje samo svojo omejenost, spođti-kajoč se ob objavljenju tega pisma in če proglasa to objavljenje za dokaz, da Slovenci nimamo kulture, mu moramo izreci samo svoje pomilovanje nad njegovo izredno omejenosfjo. Ce bi malo poznal svetovno literaturo, memoare in korespondence, bi vedel, da objavljenje Trdinovega pisma o Deschmannu ni nikaka izjema od ve-Ijavnega običaja. Da pa od dopisni-kov graških listov ne bo noben človek zahteval ne poznanje svetovne literature, ne smisla za pomen takih korespondenc. -r Pri državni železnici so postale razmere vsled početja nemško-nacijonalnih agitatorjev skrajno nez-nosne. Slovenskim uradnikom in uslužbencem je vsled pritiska in pre-ganjanj nemških nacijonalcev postalo življenje skoro neznosno. V službi jih nemškonacijonalni agitatorji prega-njajo in zapostavliajo, izven službe pa se hujskajo proti njim na najhu-dobnejši način ter jih denuncirajo ćelo za anarhiste. Kdor si ne da ugrabiti svojih pravic, kdor se ne pusti tlačiti, kdor je na potu nemškim tež-njam — ta je anarhist. Obupen je položaj slovenskih uradnikov in usluž-bencev. toliko obupnejši, ker ve ravnatelj Galamboš, da mu slovenski klerikalni poslanci ne bodo skrivili nobenega lasu. Gaiamboš in dr. Šu-steršič se jako dobro razumeta, tako dobro, kakor postni ravnatelj v Trstu in taisti dr. Susteršič! V tem tiči nesreča slovenskih železniških uradnikov in uslužbencev. Čc bi bilo Ga-lambošu računati s slovenskimi po-slanci — z vsemi, ne le s posamični-ini — bi bile razmere kmalu drugač-ne, tako pa je, da je velika večina slovenskih poslancev z njim zadovoljna in zato pusti nemške nasilnike, da delajo, kar hočejo. -r V izjavo, ki smo jo v soboto priobčili na čelu lista, se je vrinila neljuba tiskovna pomota. III. točka bi se namreč morala pravilno glasiti: »Slovanski udeležniki tega shoda, ki zatajuje ćelo ime svojih iloven-skih prednikov, to je prejšnjih slovenskih katoliških shodov v Ljubljani, bodo torej zgolj gostje imenovane politične stranke.- in ne, kakor je bilo pomotoma tiskano: ^Slovanski udeležniki tega shoda, ki zataju-jejo ...« + Proti hujskačem, ki bi radi zaradi Štipa in Kočane začeli vojno, se obrača »Arbeiter-Zeitung« z vso vehemenco in piše: »Vsa država se maje v svojih temljih, povsodi samo prepir in sovraštvo, po posamnih pokrajinah upor, poljedelstvo v naj-večji krizi, finance razorane, široki sloti v bedi in revščini, povsodi skrb in žalost: to je slika velesile, ki po-trebuje miru in pokoja, da se pola-goma osvobodi nadlog, ki jih je po-vzročila pustolovska politika. In do-čim vse prebivalstvo naravnost ko-prni, da bi se osvobodilo balkanskih zapletajev, dočim vse državne po-trebščine naravnost kriče po tem, da bi že vendar enkrat dali mir izmuče-čenim avstrijskim narodom in moŽ-nost mirnega dela. pa si izmišlja mi-nister zunanjih del nove zahteve, ki nas zopet lahko spravijo v nove ne-varnosti! Vsak neumen »šmarn« na Balkanu, ki nobenega ćloveka v Av-striji ne briga, si drznejo proglaiati za Življenski interes Avstrije! Toda narodi se bodo pač ob prilUti vpraša-li, ako morajo vse trpeti in prenaša-ti, da se jih izrablja za objekt bedastih izmišljotin brezstidnih diplotna-tov. In odgovor bo grmeč ne!« + Pobegnii |e! Pretečeni teden se je raznesla po Ljubljani vest, da je po vzoru klerikalnih časnikarjev pobegnii iz strahu pred porotno obrav-navo neznanokam Roman S t i c h, odgovorni urednik nemškutarskega »Domaćina«. Ta vest se sedaj potr-juje. Kakor smo že svoj čas poročali, je priobčil imenovani listič začetkom maja meseca članek, v katerem je med drugim na prav nesramen način natolceval ter sumničil bivšega ljub-ljanskega župana in državnega po-slanca, gospoda ravnatelja Ivana U r i b a r j a , zaradi njegovetja oseb-nega znanstva z ruskim grofom Bo-brinskim kar veleizdaje in pospeše-vanja rusofilskega gibanja med Jugo-slovani. Sedaj, ko bi se imela vršiti pred porotniki na tožbo, ki jo je vlo-žil takoj takrat gospod Hribar, obravnava in se je tako ponudila od-govornemu uredniku najleoša prilika, da doprinese za svoje pisanje pred sodiščem dokaz resnice, jo je pa ta strahopetec kar — popihal. Tako postopanje se ne more drugače označiti kot skandal. Sicer smo pa le ra-dovedni, če se bo sodišču vzlic temu vendar posrećilo, najti njegovo sccla-nje bivališče in mu pruvočasno ao-staviti obtožnico. -r Urednik »Gorenjca« pred poroto. Ljubljansko deželno kot porotno sodišče je na tiskovno tožbo g. Kamile Theimer proti odgovornemu uredniku »Gorenjca« g. Jankotu Florjančiču, ^robokopu in čevljarju v Kranju, razpisalo že porotno raz-pravo na dan 2S. avgusta 1913 na pol 10. dopoldne. -r Vojaške vesti. Polkovnik I'ran Drennig, pehotnega polka št. 99 je bii upokojen ter obenem imenovan za poveljnika vojaškega invalidnega zavoda v Neulerchenieldu. Stotnik Martin C o 1 a r i č je imenovan za poveljnika sanitetnega oddelka št. 8. — Za veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda vabi vcseličm od-sek vse svoje elane in tuđi vse dame, ki so bile toliko požrtvovalne, da so sprejele težavno delo za to pri-reditev, da pridejo jutri v torek ob 8. zvečer k definitivnemu posveto-vanju, ki se vrši v restavraciji Na-rodnega doma. Predpriprave so že skoraj zaključene in gre le se za končne informacije in za rešitev ne-katerih detajlov. — CvetHce za veselico napr. narodnih organizacij naj biagovolijo darovalci poslati v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne na naslov re-stavraterja Keržišnika v Narodnem domu. Tja se pošijijajo tuđi dobitki za srečolov. Prosimo prav obilnih pošiljatev. — Važnost prireditev narodnih organizacij je razvideti zlasti iz dej-stva, da je ćelo telovadno društvo Sokol z ozirom na te prireditve od-povedal ta dan zlet na Vrhniko. — Prva slovenska delavska zastava bo vihrala v nedeljo dopoldne v Ljubljani, ko pohite Tržalani na manifestacijo strokovnih org-iiiizacij. Tržačani zberite se v čim ečjem Številu pod našo zastavo. — Poštarji dobe v najl rajšem času 351etno služben dobo. Tozadev-na naredba je od vseh mer »dajnih faktorjev potrjena in caka k še ce-sarske sankcije. Pričakuje se, da naredba v enem prihodnjih naredbenih listov iziđe. Veljavna bo za sedaj samo za poštarje. — Strokovna tečaja za krojače in krojačice v Ljubljani se bosta zaključila v četrtek 14. t. m. ob 1«). dopoldne v prostorih Slov. trgovske sole. Kongresni trg št. 2. Razdeiila se bodo ob tej priliki obisKovalna izpri-čevala vsem udeležencem tečajev, nakar so bo otvorila razstava v obeii tečajih izvršenih risarij in del. Slavno občinstvo se vabi na obisk razsta-ve, ki bo odprta od 14 t. ni. do všte- J tega 17. t. m. od 9. do \2. dopoldne. I — »Zavod za pospešej^anje obrti na Kranjskem.« — Za promet s tujc!. Naučno ministrstvo je naročilo vsem dežel-nim šolskim svetom, naj poskrbe. da se bodo šolski otroci podučevali o bistvu in pomenu tuiskega prometa, zlasti na njegovo kulturno in gospodarsko važnost. — Vajenci in vajenke, ki so bili odlikovani na razstavi vajenšk'h del v Ljubljani, naj pridejo po svoja da-rila v teku tega tedna k g. Franc Je-ločniku, načelniku krojaške zadruge, v Trubarjevi ulici štev. ?. Zglase se naj tuđi oni vajenci in vajenke, ki še nišo sprejeli darila obrtne nadaije-valne sole. — Odbor. — Umestna naprava. Zadnji čas so postavili na vseh "tirih knncih mostu, ki veže Karlovško cesto z Dolenjsko cesto, s Hradeckcga vas.io in s Karolinško zemljo, lix.ne stebrič-ke iz umetnega kamna in jih zvezaii z močnimi železnimi drogi. Pri ti pri- i liki so napravili tuđi nove odvode za vodo, ki se je doslej nabirala, zlasti ob večjem deževju, jako pogosto na mostu in povzročala včasih velike luže, ter uravnalt stranske hodnike. Dobro je, da je nova ograja precej daljša od prejšnje, že čisto polomljene, ker se bo s tem gotovo prepreči-la marsikatera nesreča, ki se lahko pripeti zaradi velikih strmin poglob-Ijenega Grubarjevega prekopa. Z uravnavo hodnikov za pešce pa se je izvrstno ustreglo živahnemu ondot-nemu prometu, ker se je na ta način prostor ob konceh mostu znatno raz-širil, k čemur je mnogo pripomogla odstranitev dosedanjih neumestnih dvokotov, kjer se je nabiraia le vsa-kovrstna nesnaga. Poročil se je v Dobrepolj th g. Ivo Tramšak, trgovec z gdč. Julko Šteh. Čestitamo! Iz Kandije: Velecenjcni gospod urednik ^Slovenskega Naroda-* v Ljubljani. Z ozirom na notico v vašem cenjenem listu z dne >5. avgusta 1913, št. 181 pod zaglavjem ^Denuncijacija v sodniji« prosim, da sprej-mete v Vaš cenjeni list resnici na ljubo sledeče pojasnilo: Prcdvsem izjavljam, da nisem pisal in tući ne inspiriral članka v »Sloven:a< z dne 4. t. m. s katerim se čuti žaljenega novomeški g. višji živinozdravnik. Sploh nimam časa pisariti v časopise, tem manj, da bi koga žalil ali bla-til. Izjavljam pa tuđi, da si jaz nikoli nisem prideval naslova »živinozdrav-nik<. Res pa je, da sem v letu 1877. in 1878. dovršil dveletno živinozdrav-nisko, po c. kr. ministrstvu poobla-ščeno solo v Ljubljani pod vodstvom rajnega dr. Bleiw eissa s nrav dobrim uspehom. V dotičnem spričevalu z dne 25. oktobra 1878 dobil sem ćelo iz sodnijskega živinoslovja prav do-ber red. — V tistih časih v Avstriji sploh ni bilo visoke živinozdravniške sole, kakor je dandanes na Dunaju, ternveč samo vojaški živinozdravni-ški zavod, za katerega pa ni bilo potrebno mature; izven tega pa v po-sameznih deželah zivinozdravniške sole, katerih absolvent^m pa se ni nikdar zabranjevalo zdraviti živino. Toliko omenjam, da branim svojo osebo pred nepotrebnimi napadi. Kar se pa tiče slučaja glede Colnarjcve-ga konja, se je pa tako sodno dokazalo, da takrat, ko sem jaz konja vi-del, nišo še obstojali znaki »garje« ter bi bila v tem oziru vsaka daljna polemika nepotrebna. Zahvaljujoč se za prijazno objavo teh vrstic belež;:n z odličnim spoštovanjein učlani Jos. Zure, župan in posestnik v Kandiji. Pretep za prazen nič. Kakor se naši Ijudje dostikrat pravdajo za oslovsko senco, tako se večkrat ste-pejo, pa ne vedo zakaj. Slično se je zgodilo tuđi v tem - le slučaju: V neki gostilni v Novem kotu pri Sodra-žici je pilo več fantov. dasi bi bili že davno lahko nehali piti, ker so se ga nalezli že tako preveč. Toda vince sladko jim je dišalo hudo in začeli so ugibati, koliko bi kdo spiU da bi nič ne odstavil posode od ust. Ta je re-kel tako, oni drugače. Krojač Lojze Arko se ie povspel do trditve, da bi špil pol litra vina na tak način. Na-vzoči Janko Cimprišek je takoj po-klical tri litre vina in zahteval, da mora Arko izpiti cei liter vina na dušek, kakor je obljubil. Arko se je branil, ker je obljubil spiti le pol litra vina, ne pa cei liter. To je pa Cim-priška tako ujezilo, da je z veliko močjo dvakrat udaril z nekim orod-jem Arkota po glavi, da mu je prebil glavo in so morali dati Arkota v bol-nišnico v Ljubljano. Storilec je men-da iz strahu pred kaznijo izginil od doma, pa nihče ne ve, kam je šel. Ubegli tatovi. Poročali smo, da so iz sodnih zaporov v Mokronogu pobegnili trije mladi tatovi. Ves trud orožnikov, izslediti te maiorridneže, je bii zastonj. Sedaj je pa od okrožne sodnije v Novem mestu prišlo obve-stilo, da so ubegli mladi tatovi sami prišli v Novo mesto in se ;ami zgla-s:li pri okr. sodišču, Kje* so jih seve-da prijazno sprejeli in dobro spravi"i. Nujno svarilo. V zadnjih letih se množe slučaji, da se avstrijski državljani, katerih sinovi se hočejo na Nemškem posvetiti mornarskemu pokliču, obračajo na posredovalce služb v Hamburgu, ki z inserati y dnevnikih in leposlovnih časopisih obetajo. da mladim ljudem preskrbe proti plačilu večje ali manjše vsotc službe mornarskih vajencev na prvo-vrstnih jadrnicah ter jih oskrbe s potrebno opravo. Pristojbine, ki jih za-htevajo ti posredovalci, največkral nišo v nikakem razmerju s tem, kai žanje store. Svojih obljub tuđi skora nikdar ne morejo izpolniti. Ker je U malo jadrnic, a veliko mladih ljudi, k se ponujajo za mornarske vajence, s lastniki jadrnic tisto neznatno Stcvi-lo mornarskih vajencev, ki jih potre-bujejo, lahko preskrbe brez posredovanja večkrat zelo sumljivih posie-dovalcev služb, ki gledajo samo n< svoj dobićek it> ki potem mlade ljuai ki so se jim zaupali, potaknejo na manj vredne male inozemske jadrni-ce, ali pa se često po sprejemu de-narja popolnoma odtegnejo vsem prevzetim obveznostim. Časopis »Hamburger Beitrage«, ki je z lastniki jadrnic v Hamburgu v tesni zvezi, vedno nujno svari, stopiti s takimi ljudmi v dotiko ter priporoča staršem dečkov, ki imajo veselje do mernar-skega pokliča, naj se zaradi vpeljavt svojih sinov v mornarsko življenje ne obračajo na posamezne dvomlii-ve osebe, ampak samo na urade, ki so si s svojim zanesljivim delova-njem pridobili zaupanje oblastev in občinstva. Utonil Je. Iz Postojne poročajo: Pred par dnevi se je spustil 171etni Edvard Stokelj iz Planine s pomočjo svojega 291etnega brata v šest me-trov globok domač vodnjak, ki je bii napolnjen tri metre visoko z vodo. Stokelj je hotel iz vode potegniti Če-ber. Pri tem se je utrgala veriga in Stokelj je utonil. Ubil se Je. Iz Postojne poročajo: 4. avgusta zjutraj je padel 731etni Dominik Zvanut iz Lozic vsled ne-previdnosti z odprtega hodnika na cesto ter se ubil. Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnjič krasna kriminalna drama »Kolo sreče« ter drama »Rekord«. — Jutri nov senzacijski spo-red: Odločilna bitka med Srbi in Bol-gariobBregalnici ter drama »Deklica iz vsetržnice«. Prve češplje na trs^u, Danes so bile na trgu prve letošnie domaće češplje, katere so prodajali tri za 2 v. Sad še ni tako slasten, kakor bi imel hiri m.-t in praviio, da je temu krivo prehudo deževje. Izgubljeno. V nedeljo 10. t. m. z večernim vlakom, ki prihaja ob en četrt na 9. v Ljubljano, sta se tuđi pe-ljala dva Čeha iz Prage. Ko prideta na južni kolodvor, pogiesi eden go-spodov svoj rumeni ročni kovčeg. V istem kupeju so se peljali iz Krania neki gospodje, kateri so ćelo pot veselo prepevali. Dotične gospode se vljudno prosi, če je morda kateremu izmed njih znano, kdo bi bii pomotoma vzel kovčeg seboj, da to naznani na Dunajski cesti št. 8 pri Beliču. Ura se je našla na stranišču ka-varne Evrope. Dobi se pri kavar-narju. Narodna obromba. Nezaslužena pohvaia. »Grazer Tagblatt« spravlja poslanca dr. Ver-stovška v neko zvezo s solo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kakor da bi imel kakih zasiug za razsirjenje, ozi-roma za financiranje razširjenja te sole po Ciril - Metodovi družbi. Re-snično pa je ta šola vedno bila slovenska in je tuđi naseljenje pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu od pamtiveka slovensko. Koliko zasiug ima za kake gmotno podporo poslanec dr. Ver-stovšek, nam ni znano, znano pa je javnosti, da ovirajo klerikalci slovensko narodno delo in nasprotujejo Ciril - Metodovi družbi; poslanec dr Verstovšek je pa znan klerikalec. — »Slovenec« omenja tuđi razsirjenje sole pri Sv. Duhu po poročilu »Mar-burger Zeitung«, je pa tako sramežljiv, da je zamolčal. da je solo gmotno podprla naša vrla družba sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda u poslat gosp. Miško Cizel iz Brežic 12 K, katere je nabral v Gradcu pr »Ostrem oglu«. — Tamburaško društvo »Kolo« v Trbovljah je nakazale čisti dobiček 31 K 26 vin. veselice 2 dne 6. juliia t. 1., katera se je vršila \ prostorih gosp. Volkerja v prid družbe. — Gosp. Franjo Perič, Trst, \i poslal 11 K 30 vin.. nabranih m L svatbi g- Marjetice Peričeve z g. J ! Žigonom v Slivnem na Krasu. Ka-1 ženska poravnava g. M. Št. in g, M V. je koristila družbi 10 K, katere j ■ je nakazal g. dr. Milan Gorišek, — : rivala! 1-----------------------------------------------— : Društvena noznonila. * Izredna glavna skupščina dru ' štva »Pravnik« v Ljubljani. Dane: ' zvečer ob 8. uri se vrši v posebn 1 sobi restavracije »Zlatorog« v Go 1 sposki ulici izredna glavna skupšein; 1 društva »Pravnik«. Dnevni red ob 1 šega poleg nagovora predsednika ii 1 morebitnih slučajnosti samo eno toČ 1 ko, t. j.: premembo društenih pravil * Ta je postala potrebna, osobito vsle« tozadevnih predlogov izvenkranjskil " pravnikov. ki se nameravajo v okri - Iju »Pravnika« organizirati v poseb * nih podružnicah. \ Društva, ki nišo dobila vabi i oziroma lepakov in letakov za kon \ gres naprednih narodnih organizaci I in za veselico, naj biagovolijo t i oprostiti, ker je pri ogromnem del - mogoče, da je bilo katero društvo iz - puščeno. Prosimo društva, ki so do - bila lepake in letake, da jih razdad - drugim društvom in poskrbe, da bo a bo lepaki nalepljeni, oziroma razobe i, J šeni na vidnih krajih. Kdor bi želei Š večje Stevilo letakov, naj se obrne do odbora Narodno-socijalne zveze. Sokol Litija - Šmartno priredi dne 15. t. m. popoldne pri Gasilnem domu v Šmartnem III. javno telovad-bo, Spored obsega proste vaje članstva, članic, orodno telovadbo čla-nov ter skupina vseh telovadnih moči. Po telovadbi ljudska veselica z bogatim sporedom. Za telesne potrebe šotori. V slučaju neugodnega vremena vrši se vse z istim sporedom dne 17. t. m. Telovadno društvo Sokol v Tr-žiču praznuje dne 6. in 7. kimavca t. 1. svojo desetletnico. Tuđi razvije ob tej priliki svoj novi prapor. V soboto 6. kimavca bo podoknica na čast kumici in bratom, ki so bili čla-ni ćelo desetletje. V nedeljo popoldne ob 124 bo pa sprejem gostov na tr-žiškem kolodvoru, pohod v Tržič, kjer bo na Glavnem trgu razvitje prapora, nato obhod po Tržiču in po-vratek v telovadnico. Tukaj se prične ob pol 4. popoldne telovadba in veselica. Bratska društva naj se na to ozirajo in naj ta dan ne prirejajo ni-česar, da bo nameravana priredite^' kar najlepsa. Vabila se pošljejo v kratkem. Ker vozi ob nedeljah iz Tržiča v Kranj vlak okoli pol 10. zvečer, ki ima zvezo z vlaki proti Ljubljani in Jesenicam, je kaj pripravno za izlet v Tržič ta dan. Na zdar! Prosvefo. Dobrodelna prireditev na kortet ljubljanskim gledališkim igralcem. Kakor smo že javili, se v petek 15. t. m. koi prva slovenska gledališka^ predstava na prostem vprizori ob' parkhotelu Tivoli, Nušićeva srbska drama »Knez Semberijski«. Po predstavi bo v restavracijskih prostorih imenovanega hotela velika varietet-na veselica, pri kateri bodo ražen ljubljanskih gledaliških igralcev iz prijaznosti sodelovale gospa kolora-turna pevka Smid-Otahalova in subretka slovenskega gledališča v Trstu, gdčna. R. T h a 1 e r j e v a, poleg tega nekaj dam in gospodov iz ljubljanske meščanske družbe, ki pa žele, da se njih imena ne objavijo. Vseskozi zabavni spored, ki se bo menjaje izvajal na odru restavracij-skega vrta in na odru v restavracij-ski dvorani, obsega pevske solo-nastope, dvospeve in skupinska pred-našanja iz priljubljenih oper in ope-ret, plesne točke, komične soloprizo-re in skupinska izvajanja dramatske-ga burkastega značaja, kratke panto-mine, od otrok vprizorjene liliputanske prizore i. dr. Izvajal se bo ta pisani in kratkočasni spored po Ober-brettlskem načinu pod vodstvom ko-mičnega conferancierja, odnosno v obliki gledališke smire. Vsako drugo uro bo druga predstava z izpreme-njenim sporedom. Vstopnice k tej va-rietetni veselici bodo po 40 vinarjev, za poset Oberbrettla v dvorani se bo pobirala posebna vstopnina po 30 v. Za dramsko predstavo (»Knez Sem-berijski«) kupljena vstopnica za va-rietetno veselico ne velja. Vstopnine so tako skromne, da je udeležba vsa-komur omogočena. Spričo novosti vprizoritvenega načina in sprico do- Ibrotvornega namena prireditve — ves prebitek se razdeli med podpore potrebne ljubljanske igralce — je pri-čakovati ogromne udeležbe. ; Deklamacijski večer, ki ga prire- : dita dne 16. t. m. v mali dvorani Na-1 rodnega doma gosp. Milan Skrbi n š e k, režiser in igralec, g. Jo-\ sip Š e s t, igralec, bo sploh prva pri-; reditev tega žanra. Dosedaj se še ni zgodilo, da bi slovenki igralec nudil ] občinstvu tuđi to stran svoje umetno-' sti. Program je jako pestrobojen, to L pa radi tega, ker bosta imenovana ' gospoda prirejala strogo literarne večcre,itak tekom eventualne prihod-: nje sezone in imata s tem večerom le 1 namen, občinstvo ne toliko seznaniti s tem ali onim pesnikom, kakor mu nuditi zabavo, seveda v besede viš-jem pomenu. Predvsem so na programu slovenski pesnikl in plsatelji, potem Shakespeare, Calderon, H. Heine, A. S. Puškin. Izmed sloven-5 kih pesnikov so tokrat zastopani: i Oton Zupančič, Ivan Cankar, Anton AŠkerc, Ksaver Meško in Josip Strl-1 tar. Tuđi japonski pesnik Okuri je na programu. Natančen spored še obja-1 vimo. Predprodajo sedežev ie pre-vzela iz prijaznosti gdčna. Jerica Do-lenčeva, trafikantinja v Prešernovi 1 ulici. Dobe se sedeži po 3 K, 2 K in 1 I K. Sedeži po 1 K staneio za diiake - 60 vin., a ti dijaški sedeži se dobe - sele na večer prireditve pri blagajni. Gledališki večer. Gojenci dramatične sole gosp. Danila so priredili v - soboto zvečer v Narodnem domu j gledališki večer, ki je bii izborno 3 obiskan. Vprizorili so »Desetega bra-x ta«. Občinstvo je bilo z vsemi gojenci jako zadovoljno; posebno je ugajal gosp. T r e b a r. Iz posebne prijazno- 3 sti sta pri predstavi sodelovala igral- - ca gg. Grom in Štrukeli. Po - predstavi je bila prav prijetna prosta e 1 zabava s plesom. 183. Stev.________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 11. avgusta 1913. Stran 5. Telefonska in brzojavna popočila. Oogodki nm Balkanu. Mirovna pogodba. Bukarešta, 11. avgusta. Mirovna pogodba, sklenjena včeraj v Bukarešti, ima sledeče besedilo: »Med boćarskim carjem in kraljl Grške, Crne gore, Romunske in Srbije (po alfabetičnem redu, op. ur), navdanimi od želje storiti konec sc-danjemu vojnemu stanju, prežetiml želje po redu v krajevinah in navdanimi volje napraviti mir med svojimi tako do4go preizkušanimi narodi, so imenovali vladarj'u da sklenejo definitiven mir, za svoje polnomočne zastopn'Kc (slede imena delegatov). Sklenilo se je: Clen I. Med bolgarskim carjem \u cstali-m! vladarji, njih dediči in nas!edniki bo vladal v bodoče mir in prijateljstvo. Clen II. Meja, dolocena v protokolu po aneksu V.. med Romunsko in Bolgarsko, bo šla od Donave nad Tutraka-nom in se bo končala ob Ćrnem oior-]u9 južno od Erkene, Izrecno se »e določilo, da se po-derejo najkasncje v dveh letih utrdbe v Ruščaku in Šumli in v pasu 20 km okrog Balčika. Mesana komisija bo tekom 15 dni na licu mesta določila novo mejno crto in izvršila razdell-tev po novi ineji razdeljenih posesti. V slučaju nesoglasja bo razsodil raz-sodnik v zadn(i instanci. Clen III. Meia. do1r>čena med Srbijo ?n Bolgarsko, bo šla od planine Partari-ce ob stari bolgarsko-turški meii ter sledila razvodju Vardarja in Strumi-ce, izvzemsi zgornjo dolino Strumi-ce, ki ostane Srbiji, ter se bo končala pri Belašici planini. Mešana komisija bo tekom 14 dni določila novo mejno crto in pre-vzela razdelitev posesti. razdeljenih po novi meji pod pridržkom eventu-alnega razsodišča. Clen V. Vprašanja, ki se tičeio stare srb-sko-bolgarske meie. se bodo resila v zinislu storjenih sklepov. Clen V. Meja med Boie:ar«ko in Grško bo šla od nove srbsko-bolgarske meje ob slemenu Belašice planine in se bo končaia ob ustju Meste pri Egejskem morju. Mešana komisija priđe tuđi tu v poštev. Izrecno se je določilo. da se odpove Bolgarska že sedaj vsem za-htevam glede otoka Krete. Clen VI. Glavna taborišča posameznih ar-mad se obvestijo o podpisu mirovne pogodbe. Bolsarska vlada se zaveže tuđi, da že pnhodn.H dan začne z raz-oroženjem. Ćete, ki imalo garnizijo v okupacijskem pasu kake vojskujoče se armade, «e posljeio v kak drug kraj starih bolgarskih pokrajin ter se vrnejo v svoje navadne garnizije še-le, ko bo okupacijski pas izpraznjen. Clen VII. Izpraznjenje bolgarskega ozem-fja se prične tako.! po demobilizaciji bolgarske armade ter bo končano naikasneje tekom 14 dni. Cien VIII. Med okupacijo bolgarskega ozemlja imajo armade pravico do rekvizicij proti kupnini v gotovini. Uporab!ja!e bodo lahko železnice za transport Čet in živil brez odškodni-ne. Bolni in ranjeni bodo ostali pod zaščito armad. Clen IX. Vojni ujetniki se bodo kakor hitro mogoče dali nazaj. Vlade si bodo izročile sestavo neposrednih stroškov za življenske potrebe in za zdravlje-n5e vojnih ujetnikov. Clen X. Predstojeća pogodba se bo ratificirala tekom 15 dni, če mogoče tuđi prej, ter se bo izvršila izmeniava rati-likacii v Bukarešti.« Slede podpisi in pečati. Pred vsem se je prebralo ofici- I fozno besedilo mirovne pogodbe, na-kar so delegati podpisali pogodbo v alfabetičnem redu. Samo prvi delegati misij so pritisnill tuđi svoj pečat na pogodbo. V trenofku, ko je bila mirovna pogodba podpisana, so zagrmeli topovi na utrdbah v znak, da je mir ne-preklicno sklenjen. Zvonovi so zado-neli in godbe so zaigrale v slavnost-no okrašenem mestu. Venisilos je nato izrekel romurs--kemu ministrkemu predsedniku Ma-orecu zahvalo za nepristranost in za njegove nasvete. Izjavil je med drugim: Ime Majorescu bodo imenovali /si narodi, katerim je prinesla konfe-renca v Bukarešti mir, z globoko hvaiežnostjo. Ko so ponehale ovacije Majore-scuju, se je zahvalil romunski mini-strski predsednik z besedami: Zasluga, da se je sklenii mir, gre vsem dclegacijam, ki imajo zaradi svojega i spravljivega postopanja pravico do hvaležnosti balkanskih narodov. Zadnja seja mirovne konference v Bukarešti bo danes ter ima resiti samo nekaj postranskih formalitet. Poslednja seja mirovne kooference v Bukarešti. Belgrad, 11. avgusta. (Izvirno poročilo srbskega tiskovnoga urada »Slovenskemu Narodu«) Mirovna konferenca je imela predvčerajšnem dopoldne zadnjo sejo. Srbski mini-strski predsednik Pašič je prečital deklaracijo, s katero si Srbija pridr-žuje pravico predložiti mirovno pogodbo haaškemu razsodišču. Spreje-ti so bili nato Členi o demobilizaciji, o transportu čet z bolgarskega ozemlja, o vojnih ujetnikih in ratifikaciji pogodbe. Belgrad, 11. avgusta. (Izvirno poročilo srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«) Avstro-ogr-ska nota, ki želi revizijo mirovne pogodbe je napisana v rezolutni obliki, ruska nota pa v obliki miroljubnega pridržka. Belgrad, 11. avgusta. (Izvirno porocilo srbskega tiskovnega ur^Ja »Slovenskemu Narodu«.) Ministrski predsednik Pašić je brzojavil snoei predsedniku narodne skupščine Andriji Nikoliću: Veliko delo srbskega naroda je izvršeno pod modrim vodstvom našega vzvišenega kralja, s pomocjo brezmejnega rodoljubja in cnodušnosti narodne skupščine. Danes (t. j. včeraj, 10. avgusta) dopoldne bo podpisana mirovna pogodba, vsled katere se vračajo pod njegovo žezlo stare srbske zemlje, žalite toli-kokrat s krvjo Srbov, prinašajoč Srbom slavo in vsako srbsko srce izreka priznanje rodoljubnim narodnim predstaviteijem. — Nikola PaŠić. Andrija Nikolić je poslal nato sledečo brzojavko: Z največjo ra-dostjo sem sporočil vašo brzojavko narodnim poslancem in ne bom za-mudil prilike sporočiti je narodni skupščini v prvi seji. Današnji sveti dan bo ostal Srbstvu v spominu kot dan božjega plačila za veliki trud srbskega naroda, ki korak za korakom s svojo silo dviga svojo svobo-dno državo. Narodni poslanci kot izraz naroda so enodušni kakor so bili do sedaj v sodelovanju pri veli-kem delu tuđi sedaj v priznanju svet-lih del, ki jih je izvršil s pomočjo božio kralj Srbije, podpiran od sode-lovanja celega naroda in zlasti podpiran od svoje junaške vojske in svoje modre vlade, kateri predsedujete vi s tako srečnim uspehom.— Andrija Nikolić. Kreta. — Zeleznice. — Srbske fi-nance. Belgrad, 11. avgusta. (Izvirno poročilo srbskega tiskovne??* urada »Slovenskemu Narodu«.) Člen IV. mirovne pogodbe se tiče grško-bol-garske meje. V posebnem dostavku se odpoveduje Bolgarska vsem pra-vicam do otoka Krete, ki ga je za-vzela Grška in ki je prešel v kondominij vseh štiriri balkanskih držav. Belgrad, 11. avgusta. (Izvirno poročilo srbskega tiskovnega urada Slovenskemu Narodu«.) Nonena že-lezniška koncesija, ki jih je dala Tur-čija tujim strankam, se ne bo priznala. Za železniške gradbe, ki so se pred vojno že pričele, dobe podietni-ki odškodnino. Belgrad, 11. avgusta. (1 virna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Fiinnčno ministrstvo je sestavilo posebt ) komisijo za proučevanje dosedanjih fi-nančnih operacij v novo pripadlih pokrajinah. da se bo rnoglo finančno zakonodaistvo ozirati na rezultate teh udejstvenj. Nova Balkanska zveza? Bukarešta, 11. avgusta. Na so-botnem dineju v zunanjem ministr-stvu je odgovoril ministrski predsednik Pašić na napitnico Majores-cuja: Izrekam željo, da naj Rotnun-ska ostane na čelu narodov,ki so skle-nili mir in da jim pokaže pot k redu, miru in napredku. Pašićeva napitnica je bila z demonstrativnim pritrjeva-njem sprejeta. Splošno se smatra kot napoved nove Balkanske zveze. Dunaj, 11. avgusta. »ANeues Wie-neu lagblatt'< prinaša interviv z Ve-nizelosom, ki je haje naglašal: Trdno sem prepričan, da je mir definitiven. Revizijska pravica Evrope se bo bo omeiila na ratifikacijo naših sklepov. Kar se tiče razmerja med balkanskim! državami, naglašam: Će so velesile upravičene v svrho zašči-te svojih interesov ustvariati skupine in zveze ter smatrajo to za neob-hodno potrebno, potem je zveza med malimi državami še tlsočkrat bolj potrebna in koristna. Demonstrativne brzojavke cesarja Viljema. Dunaj, 11. avgusta. Demonstrativne brzojavke cesarja Viljema ro-munskemu kralju in imenovanje ur-škega kralja za nemškega feldmarša-la so napravili na Dunaju silno mućea vtisk. Med avstriisko in aemško politiko vlada odkrtto nasprotstvo v re-vizijskem vprašanju. Politični krogi trde, da bo nesporno zmagaio nem-ško nazlranie. Nemskl krogi trde, da je nameravai cesar Viljem s svojlinl brzojavkaml demonstrirati proti na-meravanl av serijski akciji. Po sklepu miru. — Odi kovanja in posvetovanja. Atene, 11. avgusta. Nemški cesar Viljem je imenoval ob priliki sklepa miru z Bolgarsko grškega kralja Konstantina za feldmaršala nemške vojske. Petrograd, 11. avgusta. Ruski zunanji minister Sazonov je imel včeraj posvetovanje s franeoskim in angleškim veleposlanikom in s poslanikom Romunskein Srbije. Atene, 11. avgusta. Kralj Kon-stantin je izdal na grško vojsko sledeče armadno povelje: Vi ste dosegli povečanje Grške. Kri, prelita na bo-jiŠčih, boji, pomanjkanje in žilavost grške armade nišo storili Grške samo velike in močne, temveč so ji tuđi priborili čast in spoMovanje ćele Evrope. Žal mi je preštevi'nih tovarišev, ki ne morejo več sl;šati mojih besed, toda njih kri ni tekla zastonj. Njih spomin nam bo ostal na veke. Vam živenm izrekam svoje občudovanje za junaštva in ponos, da sem poveljeval taki armadi in takemu ^rodovju. Naše delo pa še ni končaro. GrSka mora biti velika in močna, zeio močna. De-lali borno naprej, da dosef^mo ta cilj in vi, ki ostanete pod zastavami, me boste podpirali. Bukarešta, 11. avgusta. Romunski kralj je odlikoval srbskega mini^ rskega predsednika Pašića, ki ima že veliki križ Zvezdnega reda s svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Venizelos in Vukotič sta dobila veliki križ Zvezdnega reda, Spalajković in Panas pa veliki križ reda Romunske krone. Bolgarski delegati so izrekli željo, da naj se jim podele odlikovanja sele, ko bodo diplomatične zveze zopet urejene. Belgrad, 11. avgusta. Sto in en strel so naznanili včeraj dopoldne tre-nutek, ko je bila podpisana mirovna pogodba. V mestu vlada velik?nsko veselje. Mesto je v zastavah, zvečer je bilo iluminirano. Ob 11. dopoldne so naznanili zvonovi katedrale in vseh cerkva v Srbiji in v okupiranih deželah sklep miru. Po vseh cerkvah se bodo služile slavnostne zahvalne službe božje. Revizija mirovne pogodbe. Belgrad, 11. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada „Slov. Narodu*.) Iz Londona poročajo, da hočejo velesile revidirati mirovno pogodbo v Bukarešti, toda ne na škodo Srbije. Belgrad, 11. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada „Slov. Narodu".) Ruska vlada je predvčerajšnem sporočila romunskemu mi-nistrskemu predsedniku Majoresceju, da si pridržuje Rusija v vprašanju Kavale in v vseh vprašanjih, ki se ti-čejo evropskega interesa, pravico na-knadnega proučenja odlokov konference Belgrad, 11, avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada „Slov. Narodu*.) Vesnićevi razlogi proti reviziji mirovne pogodbe odstrani velesil so našli obče odobravanje v pariških političnih krogih. Na fran-eoskem nikdo ne želi, da bi se izvršila taka revizija. Francoska vlada je odkrito proti reviziji ter izjavlja mne-nje, da mora biti edino oni mir trajen, ki ga sklenejo balkanske države med seboj. Belgrad, 11. avg. (Izvirna brzojavka srbskega tisk. urada „Slov. Narodu1*.) „Štampa" konstatira v posebnem članku vseobčo radost ćele Evrope nad zaključenjem miru, ki jo kvari samo Avstro-ogrsko časopisje (pač samo nemško — in tega ni smatrati, da reprezentira ćelo Avstro-Oerrsko! op. ur.), ki zahteva revizijo, češ, da ne more dopustiti, da bi se Bolgarska prcveč oslabila. Ta bojazen je neupravičena, ker ostane Bolgarska vendar največja država na Balkanu južno od Donave. „Samouprava" upa, da velesile ne bodo prenarejale mirovne pogodbe v Bukarešti, marveč da bodo to pogodbo sprejele na znanje, ker je v občem interesu, da pusti Evropa balkanskim državam svobodne roke ustvariti svoje notranje razmere. Diner pri romunskem kralju. Bukarešta, dne 11. avg. Sinoči je dal kralj romunski diner, katerega 50 se udeležili poleg kralja in kraljice s spremstvom tuđi mirovni delegati. Pašič je sedel na desni strani kraljice. Pri desertu je kralj v daljši napitnici slavil uspeh mirovnega dela balkanskih držav ter izvajal: Ni le moja iskrena želja temveč tuđi moje prepri-čanje, da se bodo pokazali v par letih, če bodo naše države mogle nemoteno nadaljevati svoje delo in svojo organizacijo na polju gospodarskega na-predka, sledovi tega truda in prizade-devanja. Nova era, katere inavguracija je odvisna od nas vseh, je iskrena želja tuđi romunske vlade. Srčno želim da se združimo k skupni akciji za plemeniti skupni veliki cilj. Prepričan sem da bo mir trajen. Moja največja želja je, da ostanejo ohranjeni med Romunsko in kraljestvi balkanskega polotoka najboljši prijateljski stiki v interesu nas vseh. Bolgarsko časopisje in mirovna pogodba. , Sofija, dne 11, avgusia. Bolgarsko časopisje piše oštro proti sklepu miru v Bukarešti ter pravi, da nemiri na Balkanu ne bodo prenehali, dokler ne bodo odpravljene krivice, ki so jih baje zakrivile balkanske države nad Bolgarsko. Srbski list1 preti Rusiji. Berolin, 11. avgusta. Iz Belgrada poroča „Vossische Zeitung", da je skupno postopanje Rusije z Avstro-Ogrsko v vprašanju revizije mirovne pogodbe vzbudilo v srbski javnosti neljubo senzacijo. Srbski krogi trde, da stoje pred uganko zlasti ker končni cilj držav, ki zahtevajo revizijo, ni isti. Rusija hoče Bolgarski kolikor mogoče mnogo resiti, dočim hoče avstrijska politika Srbom kolikor mogoče malo pustiti. Listi napadajo Rusijo, češ, da je delala nekonsekventno politiko, ki je za Srbijo bolj nevarna, kakor politika Avstro-Ogrske, ki je nastopala vedno vedno kot sovražnica. „Samouprava tozadevno popolnoma pravilno naglaša, da kljub navidezni nekonse-kventnosti ruske politike te politike ne gre pnmerjati s politiko Avstro-Ogrske, ker se ima Srbija vendar mnogo zahvaliti Rusiji za mnogo uspehov tuđi v zadnjem času. Odgovor porte na demaršo velesil. Berolin, 11. avgusta. „Berliner Tageblatt" poroca iz Carigrada: V zunanjem ministrstvu sestavljajo na pod-ui^, puruvlJ ..ujM poslanikov odgovor Turčije na skupni korak velesil v vprašanju Odrina in Trakije. Današnji ministrski svet bo to noto še enkrat prcdelal in odobril. Turska vlada bo v tej noti decidirano izjavila, da od-klanja zahtevo velesil, da bi dala Tur-čija Odrin Bolgarom nazaj. Ćelo iz Odrina si je naročila porta odposlan-stvo, ki naj zaprosi veleposlanike v Carigradu, da naj se zavzamejo za to, da ostane Odrin turski. Iz Carigrada potuje ta deputacija na Dunaj, kjer se razdeli in obišče Rim, Pariz in London, drugi del pa Berolin in Petrograd. Deputacija bo sestavljena iz po dveh Grkov, Armencev in Izraelitov ter iz tren turskih mohamedancev. Turska vlada bo seveda odredila, da spremita to odposlanstvo dva turska višja urad-nika. „Agence Otoman" poroča tozadevno : Da priđe volja ljudstva do ve-ljave, pripravljajo v Carigradu in Smirni zborovanja, da na ta način pokažejo da vlada v Turčiji zaradi Odrina raz-burjenje. Turčija v Trakiji. Dunaj, 11. avgusta. „Jugoslovan-ska korespondenca4* poroča iz Carigrada: Turčija je poslala v Trakijo vojsko, ki je večja, kakor v prvi balkanski vojni. Sedaj stoji med Čorlujem in Marico 5 armadnih zborov z 218000 možmi, dočim stoji 6 rezervna armada 35000 mož pri Čorluju. Duna, 11. avgusta. Neki Član mladoturškega kabineta je baje izjavil, da je Turčija odločena Odrin in Trakijo obdržati za vsako ceno. Kelmorajn, 11. avgusta. Enver beg se pripravlja na prodiranje proti Plovdivu. Turki imajo v Trakiji okrog 400000 mož. Crnogorske zahteve. Pariz, 11. avgusta. „Temps" poroča, da zahteva Crna gora ves sandžak Novi pazar in Djakovico in Prizren. Če bi ne prišlo do sporazuma, naj bi prevzela neka prijateljska država raz-sodništvo. Roparski vpadi Albancev. Bukarešt*. 11. avgusta. Glasom raznih brzojavk koraka 25000 Albancev pod poveljstvom Ise Boljetinca proti Bitolju. Albanci so baje že za-sedli Dibro in Blažice. Albanci imajo najmodernejše orožje. * • * Avdi enca. Išl, 11. avgusta. Prestolonasled-nik Fran Ferdinand je bil danes ob 11. dopoldne sprejet od cesarja v av-dijenci, ki je trajala 1 uro in 20 min. Kriza v avstrijskem zunanjem ministrstvu. Dunaj, 11. avgusta. Iz Pešte poročajo, da se popolnoma gotovo pripravlja izprememba v zunanjem ministrstvu in da namerava groi Berchtold od-stopiti. Odpuščanje rezervistov. Dunaj, dne 11. avg. Vojni minister in zunanji minister sta imela dol-go posvetovanje. Gre za odpuščanje rezervistov 15. in 16. armadnega zbora, ki se bo pričelo baje že prihodnji teden. Toca na Goriškem. Gorica, 11. avgusta. Sinoči je razsajala v goriški okolici strahovita nevihta s iočo. Toča je padala tako . silno in gosto, da je pokrila vso pokrajino z debelo ledeno plastjo, kakor da bi ležal na nji sneg. Med Štanje-lom in Rihenbergom je toča zasula ves Železniški tir. Uničena je vsa le-tina. Škoda je ogromna in se ne da sedaj niti približno preceniti. Nevihta ja trajala tri četrt ure. Kolera. Pulj, dne 11. avgusta. V Kotoru se je pojavil še en slučaj kolere. Vo-jaške oblasti so odredile vse potrebno. Nesreča v gorah. Ljubno, 11. avgusta. Neki gospod Nussbaum iz Augsburga je napravil s svojo ženo izlet v gore. Vrnila se je samo njegova žena; moža pogrešajo. Komisija na Češkem. — Vlada grozi. Praga, 11. avgusta. Namestni-štvo te izdalo na glavarstva ukaz, da naj preprečiio vsak protest proti upravni komisiji eventualno tuđi s silo. Zlasti naj pazijo na časopisje ter zabranilo z oštro konfiskacijsko prakso vsak protest. Ukaz naiaga glavarstvom, da naj na vsak način preprečijo demonstracije in shode pod milim nebom ter na! rabiio pri vsakem odporu takoj orožje. Ta ukaz narnestništva je provzroćil na celem Češkem silno razburjenje. Pacak ne odstopi. Praga, 11. avgusta. „Narodni Listyu poročajo, da vesti o namera-vanem odstopu bivšega ministra dr. Pacaka ne odgovarjajo resnici. Hrvaško. Zagreb, 11. avgusta. Kakor se zatrjuje, je predložila koalicija komi-sarju Skerletczu pismen memorandum, ki našteva in utemeljuje vse želje. Budimpeštanski veliki župan umri. Išl, 11. avgusta. Budimpeštanski veliki župan dr. Heltav je danes umri. Indijski mohamedancl za Turčijo. Kalkuta, 11. avgusta. Šestdeset milijonov mohamedanskih Indijcev se je polastilo veliko vznemirjenje. Mo* hamedanci so pozvali angleško vlado, da naj ne stori nobene akcije, ki bi se mogla smatrati kot pritisk na Turčijo zaradi izpraznenja Trakije in Odrina. Okraden prino. London, 11. avgusta. Princ Alek-sander Batenberg je bil na neki železniški vožnji okraden. Zmanjkalo mu je dragocenosti za 150000 frankov. Današnji list obsega 6 strani. Izđajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasinina in tisk »Narodne tiskarne«« Meteorologijo poročilo. Vlšlna nad morjem 300-2 Srednji zračni tlak 736 mm ~ ' Čas ' S'inJe : ĆŠT' S opaio- " o.- Vetrovi Nebo 9. 2. pop. 732-6 i 17-5 j si. szah. dež ., 9. zv. | 7329 i 13 1 j . nevihta 10. 7. zj. l 7350 11-3 si. jzah. oblačno „ 2. popJ 734 7 17*5 'moč.jvzh. „ ! 9.zv. 7379 135 \ brezvetr. dež 11. i 7. zj. 740-1 10-2 j . oblačno i - i Srednja predvčerajSna temperatura 1345°f norm. 193° in včerajšna 14*1°, norm. 19*3°, Padavina v 21 urah 21*7 mm in 11*3 mm Oglaiga zastopnika za mesfo Ljnblfano išče zacrebški dnevnik in ilustrovani tednik. Reflektanti naj se obrnejo osebno na hotel „Union" soba St. 66 Jutri od 8. do 10. dop. ali od 1. do 3. popoldne ali naf puste svoj naslov pri portir Ju. 2833 Lepo pritlično stnnovnnle obstoječe iz 4 sob z vsemi pripadki se odda za novembei 1913 v Koaflovi ulici 5. Podrobnosti v upravništvu „Nar. tiskarne". Krao stnonnje v I. nadstr., 2 sobe z balkonom, pred-soba, kopalnica in del vrta 86 Odda za november. — Istotam se odda nielil. iseiia soba. Pot w Boino dolino itov. .48 2782 stran 6-_____________________________________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 11. avgusta 1913. 183 štev. [Modna trgovina] v Ljubljani Stritarjeva ulica št- 7. I Solidno biago. Nizke ceoe. Vzorci poštoine prosto m m UD 1U n jIIiIJ j I tn f:: Konfekcija ::1 I za dame in deklice, I I bluze, modno blago, snkno, platno, I I garniture, preprogo, šerpe, rate, pletl. 1 Učenca. poštenih staršev, s potrebno Šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine spreime takoi pod ogodnimi pogoji J. Kaflao, trgovina ipeterije 10 đež .priUU. Lep lokal z veliktm izložbenim oknom, prav ugo-den za prodajalno ali obrt, se takoj ali s 1. novembr. odda. I Po/e se v pisami Filipa Zupančiča, B!eiweis*Ya cea. fttl&i L aadatr. Poslovodja trgovine mehane stroke z većletoimi spričevali teli eaakega mesta. — Pterai H ini iio tnrovme ■ •¥. i gostilno v najem. ^83o Cenj. ponudbe upravi »Slov. Naroda« Pozor! 2796 Pozor! | Naznanjam cenjenim trgovcem in gosti Iničarj em, da sem pričel izdeiovati sir v hlebih 1_4 kg. Sir je polnomasten ter jako okusčh. Glede kvalitete se more meriti s siri iz inozemstva. Ker sem delal v raznih sirarnah Švice, Nemčije in Moravske, mi je mogoče postreči z najboljSim blagom. Cene zmerne. \\m JeseaoTBC mleta, Preiotii pri Ml Izučena kut arica, vajena gostilne, loli prevzeti na račnn dobro idoćo gostilno. * Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Vodo driečo 2791 PLAHTO (će tuđi že rabljeno), za velik lojterski vai, kupi Peter Strel tipa v Mmm Kontorisf srednje starosti iz špecerijske stroke, samostojen )n zanesl|iv korespondent, ki vodi vse kontorno de!o ter nem- skega in sloveoskega ie«iiki ve>ć, se WM v nekeiD mesta 03 Su. StsifrsHeni. FcDudbe nem>ko pod|f3taiO±en 2800" na upravnistvo »Slovenskega Nar uda«. 2800 ¥»o noč ^^^^^"^^iF ^^''^»»©rijanska ulica &t. 6, Jvo Tramšak; \ • trgovec —>5- poročena. -*f»- ^27 Đobreco'.je. dne U. augusta IS13. Priporoča se ANTON SA KC trgovina s perilom, pralnira in likalnica %*^ lj)uhl)ana, Selenbunjova ulica .5. Pozor! Fozor! Ne zamudite prilike!2768 Naprodaj je novo zidana visokcpritliCRg ||jši z dvorišćnimi stanovanji, pritiklinami in vitom v Uubljani, po i iko nižki ceni in pod ugodnimi p^goji, plačilo takoj 5000 K, drugo ostane lahko vknjiženo. Letni donesele stanarine je 8°'ft. Lejja ^Vo Irn^. — Natančnej^e pri tsstn-.Vn P. Maritncn« mestnema iesarskemu moj-fra v Lubini. SlađnI te\ mm Jin". -. . I 50 ' ■ orJh: anka tuli na mle-]\X\! ku ln slsdkorin in okusen zaftrk, fttžino dosežeio oni, ki namesto ktve vxaja, kakao, sladne kave, pijeio Sladu! ća|, Ako se sza upurablja pri dojenčkih namesto moke za otrokt-, so otroške bolezni mani nevarnc, - Je za roiovico cenej^i. Dr. pl Trnk6czyjcv siadni *aj ima ime Sladin in je vedn Mflfl ^°'J Pri'iublien Povsod [4k^za-JHUv • VOj 50 vin Tuđi pri trgovcih. Po pozu rošlje najiiarr 5 zavojev lekatnar Trnkćczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s hladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7fJraV*l>! ^^c^v ; Schonbrunnerstrasse tm\I\a*'Xm st. USi, Josefstiidterstrasse št. 25, Radetzkvplatz §t 4. V Gradcu: Sack-strasse §t. \. Priporočljiv zlastj za one, ki se čutijo boine in slabe Za resničnost tepa naznanila jainči 5 tukaj navedenih vrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodnesod-be zaupanja vrednih oseb. Kupiti se želi vseh vrst. kakor slikef vS^žsna in rezljana oprava skrisfe, nioš-njičke iz vezsmh bissrov. bar-vaste steklens predjele, poreda- naste predmete, stara nakitja, oroije itd. Ponudhe pod 2821 „Schlcsseinrichtcn", Lfsbljana f ===== poste resiante, — ■ i 1 poilnl zavitek H| (3 kg n.tto) ČM :: popolnoma naravnega :: H posije franko po poštnem pov-Ej ■ zetju za K 5"60 c. kr. dvorni ■ za'o?nik lekani.ir G. PicCOli, I Ljubljana, Kranjsko. Pošil;a ■ se tuđi v sodčkih in v stenli- J^__-------ziranih steklenicah. - M______________ Karlo^s!^a cesta štev. 28 ! ^>bstoječe iz hiše z dobro idočo go- t:!n< , hleia vrta in travnikov se ceno proda. Hiša je posebno pripravna za nesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotam. 1829 Ena ali d%?e1817 solnčnizračni, | se oddasta tako! v viii Vladimir ! v Zarnikovi ulici poleg r. drž. gimnazije. — Poizve se istotam. Iščem ™5 za dva otrr>ka resno in ljubeznjivo ev. penzionirano učiteljico, katera bi nekoliko gospodinjstva ra-zumela. Ponudbe upravništvu »Slov Naroda«. is if. 179 v Opalili z zraven pripađajočo parcelo je naprodaj. 2778 Ve6 pove Ivan Belič, Ljubljana, Du-— = najska cesta štev. 8. —■- Samostojnega 2759 kleparskepa pomoćnika in dva u5esica spreime Fran Gradišar, SelenLiurgava ul. 6. v večjem, zelo prometnem kraju na hrvaško-Štajerski meji, obstoječa 40 let, se zaradi dru-gega podjetja daje obenem z opravo in blagom v zakup. — Potrebni kapital 8000 kron. Vprašanja pod „Ć. 8. 2703" na upravn. .Slov. Naroda". 2703 Kupi se iep in dobro ohranien doiiine 4 metrov, kateri je stal v ma- rnanufakturni ali galanterijski trgovini. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Puđel". 2801 Izšla je znamenita strokovna knjiga * w V knjigo je ražen poljudnih razprav sprejetih 95 tabel z raznovrstnimi vzorci in338 nazornimi slikami. To knjigo bi morala imeti vsaka gostilna, brez nje ne bi smei biti nobeden natakar. nobena natakanca, sploh nobena hiša ki ima kedaj opravka z e:osti. — V platno vezana knjiga stane K 5—, po pošti K 5*50, proti povzetju K 5'7O. Naroča ?e pri: „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskom" aH on uDrarništvu „Oostilničar-skega vestnika", Ljubljana, Gradišće št 7. ^^.^— PoŠilja se le proti naprej plačani naročnini __. ^.^«_ ali proti poštnem povzetju. —^ v lastnem 'nt«=re>u nemudoma breZplaČUO in JJOŠt- nine prosto prvi slovenski pravkar izišh bogato ilustrovani cenik 1913 za koiesa in posamezne dele. Pogleite ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvOVTStno blago po nafnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Kars! CamerniK & Ko.. Lliiafla, Dunalska cesta 9-12, Spetialna trgovina s kolesi, motorji, artoiaobili in posameznimi deii, mehanitna delavnica in garala. i Jadranska banka iiiijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. b Živahna xveza % Amerlko. a Delni&ka glavnica K 8,000.000.________Ilakaz!lavilmerlkotaakredltl»L Enpnie In prodaja vrednostne paplrfe ! (rente, zastavna pisma, delnice, srećke j itd.) — Valute in devize. — Promese j ===== k Tsem irebanfem. ===== |j ' Spre]ema ¥loge na nraailne kllžlce j ter na tlro In tekoči račun. 3?a {< \ Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. j Bentnl davek plača baaka Iz svofega. _____________.___________—------------------------»—-----------------------■------------^^f^*i^^BM^^^^Ti^^l^^lSff^^^^M*^f^B]iH!!^^iMHg^Wa^^**j Eskomptira: menice, devize in fakture. — Zavarovasfe vredn. papirjev proti knrzni izgnbL — Revizija irebanfa srečk brezplačno. — Rembonrs-kreditt. = Borzna naročlla. — Inkaso. ==: