NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. maja 1909. C. kr. poštne tiran, št, 64.846 Kr. oprske .............15.648 Vsebina s Vinorejske zadruge v Nemčiji. Gospodarski in socialni potnen kmetijskih zadrug v Nemčiji. Pučka škola i poljodjelstvo. Gospodarske črtice z Danskega, osobito razvoj njenega mlekarstva. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic Občni zbori. Vinorejske zadruge v Nemčiji. Pred več leti so bili tudi nemški vino-rejci v žalostnih gmotnih razmerah. Vino, katero so s težavo pridelali, so morali prodajati raznim vinskim veletrgovcem, kateri so določevali ceno vinu, kakršno so sami hoteli. Da pri tem niso gledali na korist ubogega vinorejca, ampak na lastni žep, je samoposebi umljivo. Seveda je kmet čedalje bolj propadal, ker se mu vinorejstvo ni izplačalo. Lezel je čedalje bolj v dolgove, zato so se mnogi izselili v Ameriko. Toda odkar so se vinorejci organizirali v vinorejske zadruge in uredili vinsko kupčijo, se jim je jelo boljše goditi. Kaj je namen vinorejskih zadrug? Namen vinorejskih zadrug je: 1. ) skupno vnovčujejo grozdje svojih udov, prodajajo namizno grozdje ter vino in iz grozdnih ostankov napravljeno žganje, 2. ) skupno nabavljajo vse potrebščine za vinorejstvo in kletarstvo (brizgalne, modra galica, žveplo itd.), 3. ) skupno pokončujejo vse trtne škodljivce, 4.) razširijo se med udi vse nove pridobitve v vinorejstvu in kletarstvu. Vinorejske zadruge takole delujejo: Kadar je grozdje zrelo, se določi za gotov okoliš trgatev. Udje prineso celo grozdje v zadružne prostore, kjer načelstvo določi po moštni tehtnici težo in kakovost grozdju. Udje morajo vse grozdje, katerega ne potrebujejo za domačo porabo, oddati zadrugi. Ne smejo sami stiskati, pa tudi prodajati ne grozdja, izvzeto je le ono, ki ga imajo okrog hiše. Grozdje razdeli od občnega zbora izvoljena preskuševalna komisija v gotove razrede. Sortirano grozdje pride nato v sode, kjer se ga pusti, da vre. Po vretju se prične iztiskati pod strokovnim vodstvom izkušenega kletarja. Načelstvo z nadzorstvom razdeli po nasvetu preskuše-valne komisije vino v razne razrede in določi ceno za prodajo, kakor tudi ceno grozdju, ki se plača udom. Zadruge skrbe za potrebne prostore za stiskanje in shranjenje vin, za vpeljavo novih vrst, za pravilno gnojenje in obdelavanje vinogradov. Da se vino laglje spravi v denar, so ustanovili centrale, ki vodijo kupčijo. Poglejmo par viuorejskili zadrug. Vi-norejsko društvo v Walporzheimu obstaja že od 1. 1875. Vsi zadružni prostori so stali 52.000 M. Zadruga izvrstno deluje in ima velik rezervni zaklad. Udje morajo vse grozdje oddajati zadrugi, ki pa slabega grozdja ni dolžna sprejeti. Preskušnja se vrši z moštno tehtnico. Spod 65 stopinj se ne sprejema, za vsaki 2 stopinji več se plača po 1 pfenig. Zadruga ima neomejeno jamstvo, deleži znašajo po 100 M. Vsak ud sme imeti samo po en delež, katerega pa lahko palagoma vplačuje, najmanj po 1 M. Eno desetino deleža se mora v enem letu vplačati, ostanek vsaj v 10 letih. Preskuševalna komisija obstoji iz 3 udov, katere voli občni zbor z večino glasov za dobo enega leta. Zberejo se v posvet, kadar jih povabi načelnik, da preskušajo, klasificirajo in določijo ceno grozdju in vinu. Dobiček se porabi za rezervni zaklad in za dividende udom. V rezervni zaklad se dene vsako leto polovica čistega dobička, in sicer toliko časa, da je ves premični in nepremični inventar plačan. Pozneje se mora v rezervni zaklad do zneska 30.000 M dati vsako leto vsaj 100/o čistega dobička. Ta kapital se porabi v pokritje kake zgube in se ne sme razdeliti med ude. Delovanje vinorejske zadruge v Neuen-ahru je podobno onemu v Walporzheimu. Ceno grozdju določi nadzorstvo z načelstvom po nasvetu preskuševalne komisije. Ta se voli za tri leta. Deleži znašajo po 30 M. Vsak ud sme imeti le po en delež. Delež se lahko ves naenkrat vplača, ali pa polagoma, vsaj 6 M na leto. Da se vinorejstvo v Nemčiji tako lepo razvija, k temu je pripomogla zelo veliko ravno zadružna organizacija. Naj bi se tudi slovenski vinorejci začeli organizirati v zadrugah, potem bodo tudi zanje boljši časi. Naj bi se pri nas doma manj pilo in pristno domače vino eksportiralo po zadrugah v druge kraje. A. M. Gospodarski in socijalni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. c) Druge centralne zadruge. Osrednjih zadrug za prodajo masla je 8, a imamo le od 6 podatke za leto 1906. Prodale so: prodajal, zveza severonem. mlele 12,765.680 M mlekarska zveza „Kleeblatt“ v Preuzlanu za 1,910.499 „ zapadnopruska zveza za prodajo masla v Danzigu za 2,050.000 „ glavna zadruga oldenburških pristav v Oldenburgu za 120.000 „ zveza oldenburških pristav v Oldenburgu za 575.000 „ spodnjebavarska zadruga za prodajo masla v Passauu za 2,885.944 „ Skupaj 20,307.123 M V Eltvilleu in Strassburgu sta centrali za vino, v Kolinu centralna zadruga za sadje in zelenjad, v Ludwigshafenu prodajalna zadruga za tobak. O vseh teh nimamo podatkov. V Niirnbergu je bavarska centralna zadruga za prodajo hmelja, ki pa je imela vsled pomankljivega vodstva in vsled tega, ker je predrago skupovala hmelj, precejšnjo zgubo prejšnja leta. Sedaj so razmere že bolj ugodne, v letu 1905/06 je prodala 1335 stotov hmelja, v 1. 1906/07 pa 1790 stotov hmelja. Za skupni nakup kmetijskih strojev skrbi poleg centralnih nakupovalnih in prodajalnih zadrug vzhodnopruska centralna strojna zadruga v Königsbergu. Razuu te so še tri druge centrale, ki pa niso zadruge, namreč v Hallu, v Miinstru in Kolinu. V 1. 1906/07 so prodale strojev: centralna strojna zadruga v Königsbergu za centralna prodajalna v Hallu za centralna strojna prodajalna v Münstru za centralna strojna prodajalna v Kolinu za 1,945.066 M 2,019.209 „ 550.000 „ 159.218 Skupaj 4,682.493 M Na Pomeranskem skrbi za skupno prodajo špirita prodajalna zadruga za špirit. V 1. 1906 je prodala 27 milijonov litrov špirita in imela čistega dobička 248.000 M. Omenimo še nabavno združbo nemških poljedelcev, ki ima namen skupno nabavljati tomaževo žlindro. Kot udje so pri tej družbi nemška kmetijska družba, zveza poljedelcev, krščanska kmečka društva. V 1. 1906 so naročili 56.000 vagonov tomaževe žlindre v vrednosti 24 milijonov M. III. oddelek. Gospodarske koristi kmetijskih zadrug. Kmetijske zadruge se ustanavljajo v prvi vsti za to, da nudijo kmetu mnoge gospodarske koristi. Poglejmo, kake koristi nudijo kmetu posamezne zadruge. 1. Hranilnice in posojilnice. Zasluga hranilnic in posojilnic je, da kmet varno in na lahek način obrestonosno nalaga svoje odvisne novce, in da ima priliko dobiti potrebni kredit, kadar je v sili. a) Varčevanje. Hranilnice in posojilnice so se silno razširile. Varčevalcem nudijo a) veliko priročnost. Ni treba ljudem delati dolge poti v mesto, ker imajo doma hranilnico, kjer obrestonosno nalože svoj denar. Preje so se morali mnogi daleč voziti do mestnih hranilnic ali bank, zgubili so mnogo časa in zapravili tudi mnogo denarja. Posledica je bila, da ljudje manjših vlog sploh niso nalagali v hranilnice, ampak jim je denar doma mrtev ležal, ali so ga zapravili. Sedaj je 14.000 kmečkih hranilnic, njih število se pa še vedno množi, tako da bo skoro v vsakem večjem kraju hranilnica. V mnogih krajih so napravile hranilnice nabiralnike, kjer se vloge sprejemajo. S tem se ljudem silno olajša b) varčevanje malih zneskov. Sicer tudi mestne hranilnice sprejemajo manjše zneske, vendar niso tolikega pomena za kmete. V mestne hranilnice vlagajo svoje visoke zneske bogati mestni prebivalci. Hranilnih vlog imajo mt stne hranilnice do 13 milijard M, zato nimajo povoda, da bi pospeševale varčevanje malih svot. Vse drugače je pri kmetijskih hranilnicah in posojilnicah. Na deželi so ljudje manj premožni. Kdor pa ima večje svote, jih rajši nese v mestne hranilnice, ker misli, da so tamkaj njegovi zneski pred davčno oblastjo in pred drugimi ljudmi bolj skriti. Zato so kmetijske hranilnice in posojilnice navezane na manjše zneske. Ljudstvo, je spoznalo, da je varčevanje malih zneskov mogočno sredstvo za nravno in gospodarsko zboljšanje manj imovitih slojev. Vpeljali so celo vrsto novih naprav za pospeševanje varčevanja malih zneskov, n. pr. hranilnice za šolarje, za birmance, za prvo-obhajance, posle, nevzdigljive vloge, hranilne knjižice, pobiranje malih vlog po hišah, premije za pridne varčevalce, domače šparovčke i. t. d. Pobiranje vlog po hišah je že več let v navadi pri mnogih hranilnicah in posojilnicah, in sicer ima to pobiranje velike uspehe. V soboto popoldne ali v nedeljo hodi pobi-ratelj po hišah varčevalcev ter prodaja hra-nilue karte v vrednosti 20—50 Pf., 1—3 M, ki se potem na vsako četrtletje oddajo in zavračunajo. Na ta način je 135 hranilnic in posojilnic pri hesenski zvezi 1. 1903 nabralo 1,446.565 M, vseh varčevalcev je bilo 23.456. Na enega varčevalca pride letno 62 M, ali tedensko 1 20 M. Te številke kažejo, da se le ubožnejši sloji poslužujejo tega načina varčevanja. Povprečno pride pri hranilnicah in posojilnicah na Westfalskem na eno hranilno knjižico znesek 696 M, v SchlesAvig-Holsteinu 494 M Pri mestnih hranilnicah je bil znesek še enkrat večji 1354 ozir. 993 M. Potemtakem se kmetijskih hranilnic in posojilnic poslužujejo le bolj mali varčevalci. — 156 - d) Varnost hranilnih vlog. Hranilnice in posojilnice nudijo večjo varnost hranilnih vlog kakor druge hranilne ustanove. Omejene so na majhen okoliš, pri dovoljevanju kredita se zelo pazi, revizija se vrši po nadzorstvu in po revizijski zvezi, za varnost vlog jamčijo udje s svojim premoženjem. Vse te okoliščine dajejo hranilnicam in posojilnicam dalekosežno varnost. Seveda tudi zgube pri hranilnicah in posojilnicah niso izključene, zlasti, ako kak upravni organ kaj poneveri. Tudi taki slučaji so se že primerili, vendar vložniki pri tem niso pvav nič trpeli, ker so udje pokrili vse zgube. Pri 94 °/0 hranilnic in posojilnic je jamstvo neomejeno, torej udje jamčijo z vsem svojim premoženjem. Kako velika je ta varnost, vzemimo si en zgled. 375 hesenskih hranilnic in posojilnic je imelo koncem 1. 1903 52 milijonov M vlog, a udje so imeli obdavčenega premoženja 597 milij. M neobdavčenega „ 12 „ „ Skupaj 609 milij. M Potemtakem so imele hranilne vloge 12kratno jamstveno pokritje. e) Boljše obrestovanje. V hranilnicah in posojilnicah se vloge ne samo priročno in varno nalagajo, ampak se tudi boljše obrestujejo kot drugod, n. pr. v mestnih ali drugih javnih hranilnicah. Pri (javnih) mestnih hranilnicah na Pruskem so se vloge povprečno obrestovale 1900 : 3-30®/o 1901 : 3-42»/0 pri hranilnicah in posojilnicah glavne zveze v Neuwiedu pa so se obrestovale povprečno 1900 : 3-58°/o 1901 : 3-65°/0. Vložnikom so se torej 1/4°/o vloge boljše obrestovale, kakor pri mestnih hranilnicah. Seveda je bilo to radi tega mogoče, ker so pri hranilnicah in posojilnicah upravni stroški zelo majhni in ker se pri njih novci bolj dobičkonosno nalagajo. Osebni in lokalni kredit pospešuje boljše obrestovanje hranilnih vlog. Pučka škola i poljodjelstvo. Što je djetetu za tjelesno njegovo življenje majčino mlijeko, to mu je pučka škola za duševnu njegovu naobrazbu. Pučka škola ima mu dati takovu temeljnu pouku, da postane korisnim članom čovječje družbe. Zaisto je svaki napredak kao i opstanak pojedinca čovjeka, a uslijed toga i cijeloga naroda, odvisan od dobrog uredjenja pučkog školstva. Nije zato ni čudo, ako se svi napredni narodi upravo natječu, kako bi bolje uredili pučko školstvo, da što bolje odgovara raznim potrebama pučanstva. Nije tome mnogo godina, što istarski Hrvati uživaju blagodati pučkog školstva; moramo se dapače potužiti, da ima i danas još veliki broj hrvatske djece u Istri bez školske obuke. Nije to krivnja naša, već onih, koji misle, da su dužnosti jedino za podanike, a ne i za poglavare. Istina je, da je pučka škola opća, a to znači, da je za sve stališe: i za djecu poljodjelaca i obrtnika i trgovca i gradjana i učenih ljudi, bogatih i siromašnih, ali je ovo načelo, da bude pučka škola praktična, opće pripoznato i od svih slojeva i naroda opće zahtijevano. I baš od nepraktičnosti boluje ljuto naše pučko školstvo u Istri, što se ja ne žacam istaknuti; otkrivajmo si rane i pregledavajmo ih, ne bi li im našli brzoga i uspješnoga lijeka. ('uli smo često puta tužbe roditelja: „Otkada nam djeca hode u školu, nemaju više veselja ni za blago ni za radnje na polju. Kad ih šaljemo na pašišta ili na oranice, počmu se ispričavati sa školskim domaćim zadaćama. Ako izadju iz pučke škole sa odličnom svjedodžbom ili srednjom, onda misle odmah na razne službe, samo ne na poljodjelstvo; pogospodit bi se htjeli, a poljodjelstvo im je nešto omražena, niska. Šta će biti od našeg gospodarstva!“ Ovakve tužaljke nijesu bez temelja, niti ih mi smijemo prezrijeti. Dok boravi seljačko dijete u kući svojih roditelja, vidi samo poljodjelstvene poslove; čim pako stupi u školu, otudjuje im se (poljodjelskim poslovima), a kroz šest godina, što polazi školu, otudji se sasma zašav u novi život, koji nije srodan onome poljodjelca i gospodara uopće. Zato je posve naravski, da izgubi veselje do stališa, iz kojega je niklo, jer ga pučka škola, kakova je danas, nije znala niti smjela po sadašnjim propisima za to zainteresovati. Ono primitivno znanje, što ga je dijete — primitivnim putem dakako — steklo kod kuće, gubi na neki način u sadašnjoj pučkoj školi, pa kad dovrši šest, odnosno osam godina škole, nije bolje što se tiče smisla za poljodjelstvo, zbog čega se porodi u njemu — u mladiću — nezadovoljstvo, pa da se riješi težačkih radnja, bježi u svijet. Očinska kuća osku-djuje za tim na radnim silama, a o poljo-djelstvenom napretku ne može biti govora. (Da seljačka djeca bježe u svijet ostavljajući očinske domove i rodjenu grudu, tome su krive i gospodarstvene vrlo loše prilike Istre: nemamo vode, ni puteva, ni cesta; ne možemo prodati plodova krvave muke kmetske; biju nas tuče i suše i velike daće. Od mnogih ovih nevolja morali bi nas oslobadjati naši poglavari.) Da se djeca, kad navrše pučku školu, ne posvećuju poljodjelstvu, nije krivo naše učiteljstvo, koje savjesno obavlja svoje teške dužnosti, već je krivnja na organizaciji pučkog školstva uopće. Učevni nacrt za Istru morao bi više odgovarati značaju i zahtjevima poljodjelskog stališa, pa bi se tako djeci vratilo i umnožalo umjetno i znanstveno u školi sve ono, što gube za-puštajući za 6 ili 8 godina očevo gospodarstvo. U domaćoj učioni primio bi učenik najpotrebitije stručno znanje o razumnom gospodarstvu. Pučka škola morala bi u djetetu uzbuditi ponos, daje poljo-djelao. Na dnevni red javnih rasprava, u skupštinama društvenih i zakonodavnih korporacija morao bi stupiti predmet reorganizacije pučkog školstva u ovom smislu, a ponajprije preuredba onih zavoda, na kojim se uzgajaju pioniri pučke prosvjete — to jest učiteljišta. Pitomci učiteljišta morali bi si prisvojiti za vrijeme nauka toliko teore-tičnog i praktičnog znanja, da uzmognu kao učitelji uspješno nastupiti pred narodom. Rabili bi doduše više vremena za svoje študije, a za to morala bi im se odrediti bolja nagrada. Učevni nacrt na učiteljištima morao bi odgovarati i značaju dotične pokrajine pogledom na poljodjelstvo ili obrt — ili na oboje —, kako već u kojoj pokrajini prevladjuje jedna ili druga grana, ili bi prevladjivati morala. Imadjasmo zgodnu prigodu, da nešto postignemo u Istri u ovom pogledu, a da i ne bi bilo trebalo dirati u sada postojeće naredbe za ustanovljivanje srednjih školskih zavoda. Hrvatsko učiteljište imalo se smjestiti u Pazin, gdje postoji državno uzor-gospo-darstvo, na kojim bi imali kandidati učiteljstva prilike, da se teoretički i praktično pouče u poljodjelstvu i u razumnom gospodarstvu uopće. Gradu Kastvu moglo se isposlovati potpunu obrtnu školu. Počinjena pogrješka mogla bi se ispraviti jedino pre-mještenjem učiteljišta ili ustrojenjem novog uzornog gospodarstva u Kastvu, ali ovo pošljednje je za ondješnje prilike isključeno s prirodne strane onog kraja i sa strane privredne onih naših ljudi, koji su ponajviše zanatlije. Za temeljitu naobrazbu učiteljstva u racionalnom gospodarstvu mora se nešto učiniti, jer naš učitelj u Istri uzgaja mladež izravno za život, dočim ih gradske škole pripravljaju ponajviše za dalnju stručnu naobrazbu. Da svršimo! Znademo, da se učevni nacrt naše pučke škole ne će tako brzo promijeniti u smislu našeg razlaganja, zato predlažemo, da se za sada bar u zadnjim dvim školskim godinama pučke škole uvede pouka o gospodarstvu. Kao pripomoćno sredstvo imali bi služiti dobro uredjeni školski vrtovi. Napose bi preporučili, da se upotrebljava školska mladež za pošumljivanje goloti, kako se to zbilo već u Bermu s dozvolom nadležnih oblasti. Za ovakove radnje teško je s proljeća naći radnika, a djeca su ko rodjena za to. Pod nadzorstvom vještih šumskih organa ovršuje školska mladež taj posao uz manju plaću uspješnije od odraslih ; no što je još poglavitije: djeca dobiju ovakovim i sličnim radnjama veselje za razne gospodarske grane, pak če s ljubavlju i sami praktično upotrebljavati stečeno znanje i iskustvo, kad odrastu i stanu na snagu. J. G. u „Narodnoj Prosvjeti“. Gospodarske črtice z Danskega, osobito razvoj njenega mlekarstva. Spisal Anton Pevc. IV. Krmljenje živine. Stari pregovor že pravi: Krava pri gobcu molze; to pomeni, da je največ na tem ležeče, kako in s čim krmimo živino, ako hočemo imeti od nje lepih dohodkov. Kolikor se moram prepričati na svojih potih dan na dan, je pri naših slovenskih gospodarjih krmljenje živine in prešičev sploh še malo vrejeno in premalo obrestonosno. Ne tajim sicer, da so nekateri napredovali, a velika večina še ne. Gotovo je krmljenje mnogo odvisno od kraja, v katerem se nahaja gospodarstvo, od množine in cene krme; a vselej mora biti gospodar v tem prepričan, ali je ta način pravi ali ne, ali se obrestuje delo in troški ali ne. Potem mora poseči vmes z trdno pa varno roko, da si pametno uredi krmljenje svoje živali. Zato hočemo zopet pogledati, kaj mislijo drugod in kaj nam priporoča veda in skušnja. Ako pogledamo naokoli raz kakega zelo visokega hriba, kako raznovrstna je lega naše zemlje! Na eni strani so nepregledne planjave, na drugi strani visoke gore. A povsod živijo ljudje, ki se borijo za vsakdanji kruh. Črede lepe živine se pasejo po gladkih travnikih v planjavi, črede krepke živine pa tudi iščejo svojo hrano po visoko-ležečih planinah. Razmere so dokaj drugačne na planinah kot v ravninah; podnebje, o-zračje, gorkota, vlaga, zemlja, vse je drugo na visokem hribu, kakor pa v globoki dolini, v planjavi. Zato mora kmetovalec, ki stanuje na ravnem, dokaj drugače gospodariti ko sosed iz hribov; tudi svojo živino mora krmiti prvi drugače ko drugi, ker so obema na razpolago različne krme. Vendar ako hočeta doseči obadva enak vspeh pri enakem namenu, morata tudi obadva enako krmiti, enako delati. Ker so te črtice spisane za mlekarstvo, ozirati se moram povsod na svoj namen, tudi pri krmljenju. Planine, ki jih imamo po naših gorenjskih hribih, morajo se znatno zboljšati, da bodo odgovarjale zahtevam umne živinoreje in dajale pasoči se živini dovolj hrane. Kdor se bode pečal intenzivno z mlekarstvom, in bode hotel dobivati od svojih krav kar največ mleka, ta bode go tovo prepustil planine mladi in jalovi živini, dobrim mlekaricam pa dajal dovolj dobre in raznovrstne hrane v hlevu. Je-li naj krmimo živini samo seno in umetno klajo o zimskem času, ali naj rabimo še drugo krmo, to je odvisno od našega mnenja in od okolščin, kake krme je živina, ali bolje rečeno, gotova pasma na- v vajena. Švica in bolj napredne planinske dežele, in ravna obmorska Holandska imajo lepe, zelo mlekovite krave, ki se krmijo poleti le z soenato travo, deteljo in oljnatimi tropinami, pozimi se jim pa pokladata izključno seno in malo slame, tudi s tropinami. Njih krave so stare čistokrvne pasme, ki so se dosegle s stoletnim marljivim odbiranjem, in ki znajo štedljivo pretvoriti vse seno v mleko. Nasproti njim pa stojijo danski živinorejci z mlado pasmo, ki je bolj mlekovita kot švicarska in holandska; in ti živinorejci trdijo, da krava ne more dati veliko mleka pri samem senu, ampak se morajo šoki sveže trave nadomestiti s kakimi drugimi šoki. Kdo ima prav? Menim da trdijo pravo tako Danci kot Holandci in Švicarji, edino da so prvi naredili živinorejo umetnost, ki se more razviti le z dobro kmetijsko-strokovno izobrazbo, pri drugih je pa živinoreja čisto naravna in preprosta, ker so izločili iz svoje živine take živali, ki znajo same najbolje izkoristiti naravo, ne da bi si moral človek za nje ubijati glavo. Oglejmo si toraj v bližini dansko krmljenje. To je dokaj drugačno nego pri nas. Glavno krmo tvori le pesa in umetna krmila, seno se poklada le v mali meri po zimi in po leti; v pomladnem in jesenskem času se živina pase zunaj od jutra do večera, in ostane zunaj celo po noči. Ne smemo misliti da niso kraji ugodni za rast trave, ker vidimo povsod line in krasne travnike. Večina teh služi svojemu namenu le kakih 5 let, drugi za 10 do 20 let; potem se preorjejo v njive. Zato se sejejo najfinejše trave, ki tvorijo gotovo izvrstno seno; izjemno seveda razni bolj močvirni kraji, kjer je krma prekisla. Ako vprašamo torej, zakaj rabijo na Danskem le v mali meri seno za krmljenje govedi, je odgovor, da s senom ne moremo o zimskem času nikakor zdržavati goveda pri svoji teži in ne krave pri njeni množini mleka. To opazujemo tudi sami o času ko gre živina iz zelene krme na suho; v tem času živina očividno shujša, in množina mleka mnogokrat za polovico ali popolnoma vpade. Ne z mastenjem goveđe, ne z mlečno množino, ne moremo doseči o zimskem času kaj vidnih uspehov, ako z senom ne rabimo tudi sočnate krme — peso, korenje, kolerabo i. t. d. — in v primerni množini umetno ali krepilno krmo, bodi že seno fino kakor hoče. V. Redilna snov in nje razmerje v krmi. Glavna snov v krmi, ki brani žival, ji tvori meso in ohrani njene moči, je le beljakovina; sladkor in tolščoba služita le za to, da raztopita beljakovino, da se laglje pretvori in posreba od krvnih čevčic, ter tako sodelujeta in vodita pravilno pretvorbo. Ako hranimo žival s samim sladkorjem ali samo tolščobo, zgublja žival polagoma svoje moči, bolj počasi kot pri lakoti, in konečno pogine. Jo hranimo z sladkorjem in tolščobo skupaj, bode žival obdržala svojo težo, mnogokrat se celo odebelila in postala težja, vendar se bode iz nje počasi zgubljalo meso, moči pešale, dokler ne pogine. Ako jo pa hranimo s samo beljakovino in jo prisilimo to vživati v zadostni množini, ostane žival pri svoji moči in obdrži svujo težo dokaj časa nespremenjeno: vendar se ji oslabi želodec in drugi notranji organi prebave, tako mora konečno za lakoto poginiti. Zato je za zdravje živali potrebno, da se z beljakovino nahajata v krmi v pravem razmerju tudi sladkor in tolščoba. Ako krmimo živini le naravno krmo, to je seno in slamo, naj nam ne dela označeno razmerje nikakih preglavic. V dobrem senu je razmerje že iz narave primerno, pri slami pa vsakdo ve, da ji primanjkuje beljakovine in še ta je v slami težko prebavljiva. Kedar nadomestimo pri krmljenju seno s slamo, moramo toraj tudi poskrbeti za beljakovino, ki je ima slama manj kut seno, krmiti moramo močno klajo. To kar velja za seno, velja tudi za dobro deteljo. — 160 - Težavnejša pa postane stvar, ako krmimo klaje, ki nimajo iz narave svojih snovi primerno razdeljenih. Recimo, da krmimo peso ali repo, naj si bode že prešičem ali govedi. Korenstvo sestoji skoraj izključno iz vode in sladkornih snovi, torej ne more samo rediti žival; treba je poseči na klaje, ki imajo veliko beljakovine in jih zmešati s peso, korenjem itd. Tukaj mora živinorejec poznati sestavo obojnih živil, to je množino in kakovost redilnih snovi v pesi in enako v do-tičnem beljakovine bogatem živilu, da more na podlagi te sestave živili tako zmešati, da odgovarja razmerje snovi v umetni zmesi naravnemu, oziroma razmerju, ki nam ga je skušnja pokazala za najprimernejšega. Za preračunanje razmerja v krmi imamo posebno formulo ali predpis. Namreč: množina tolščobe v krmi se množi z določenim številom 2 • 4 ; h produktu prištejemo množino sladkorja; tako nastalo število delimo z številom, ki nam znači množino beljakovine v krmi. Število 2,4, s katerim množimo tolščobe, nam izkazuje, da ima toščoba 2-4 krat toliko redilno vrednost, kot sladkorna snov. Vsled obrazca ima toraj mleko z 3T5°/o beljakovine, S'Sö0/» tolšče in 4-8 °/o sladkorja, sledeče razmerje snovi: 3'35 beljakovine proti „2’4 X 3,35 tol-šče + 4,8 sladkorja“ = 3T5:12‘84 = 1:4*08. Razmerje hranilnih snovi v mleku je toraj 1 :4*08, to se pravi: na vsak kilogram beljakovine najdemo v mleku, ki ima goraj označeno sestavo, 4*08 ky sladkorja z odnosno množino tolšče Kot najboljše razmerje živilnih snovi v krmi se hvali sledeče, izdano od E. Wolffa: Za molzne krave.....................1: 5*4 „ teleta stare 2—3 mesece . . . „ ,, „ 3 6 mesecev. . . 1:5*0 „ mlado goved, stara 6 12 mesecev 1:6*0 „ „ „ „ 12—18 „ 1:7*0 ji )> )) 16 24 ,, 1:8*0 „ vola, v prvem času pitanja . . 1: 6*5 Za vola, v drugem času pitanja ,, ,, ,, tietjem ,, ,, „ konje, pri navadnem delu . „ „ „ napornem „ . „ svinje, stare 2—3 mesece . ^ n n ° n 5__a ?? ii ii u ^ a ii ii ii 6 ,, ii n ii 8-12 „ . 1 : 5*5 1 :6*0 1 : 7*5 1: 5*6 1 : 4*0 1:5*0 1:5*5 1:6*0 1:6'5 Iz označenih številk razvidimo, da rabi žival v prvi mladosti primerno več beljakovine v razmerju z tolščo in sladkorjem, nego pozneje. V prvem času mora žival hitro rasti in beljakovina tvori v tem času le meso in kosti. Ko je pa postalo tele ali prešič staro kake 3 do 4 mesece, postaja v nadalje razmerje snovi vedno širje, poklada se živali vedno več in več sladkorne snovi in razmerno manj beljakovine. Zakaj tako? bode vprašal čitatelj. Žival ne more več po rahljati vse beljakovine za meso; ako pa pričenja beljakovina preostajati, tedaj to cepi in tvori deloma meso, deloma tolščo. Kjer se pa mlado živinče začne debeliti, tedaj zaostaja nekoliko v rasti in spolni nagon se prekmalu vzbudi. To je skrajno škodljivo osobito pri plemenjakih, kjer želimo videti lepe velike živali. Priporočam vsakemu naprednemu kmetovalcu, da naj se pri vzgoji ozira na tu navedena razmerja. Pri računanju razmerja se rabi le istinito prebavljiva množina redilnih snovi. Mesto imena sladkor rabijo mnogi pisatelji tudi ime „brezdušičnate snovi“. Kemično sestavo najbolj rabljenih živil najde čitatelj v brošurici „Živinoreja in mlekarstvo“. Vestnik Zadružne zveze. Načelstvenim ravnateljem Zadružne Zveze v Ljubljani je bil v odborov! seji dne 10. maja t. 1. mesto odstopivšega dr. Vladimira Pegana izvoljen (\ g. Ivan Traven. Dr. Peganu, ki je odložil svoje mesto, ker je preobložen z drugimi — 161 posli, se je ob tej priliki izrekla zahvala za njegovo požrtvovalno delo in previdno vodstvo. JJove članice. Načelstvo Zadružne Zveze v Ljubljani je v svojih zadnjih sejah sprejelo v članstvo naslednje zadruge: Šmarje pri Jelšah, Kmečka hranilnica in posojilnica. Šmartno pod Šmarno goro, Kmetijsko društvo. Šmihel pri Pliberku, Hranilnica in posojilnica. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca aprila t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove slovenske, hrvaške in srbske zadruge: Na Štajerskem: Studenice (okrož. sod. Maribor), Bikorejska zadruga v Studenicah, reg. zadr. z omej. zavezo. Na Primorskem: V a 1 u n (okrož. sod Rovinj), Ribarska zadruga u Valunu, registrana na ograničeno jamčenje. Libušnja (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica na Libušnjem, reg. zadr. z omej. zavezo. Trst (dež. sod. Trst), Gostilniška zadruga „International“, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Velike Zabije (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Velikih Zabijah, reg. zadr. z neomejeno zavezo. V Dalmaciji: K o loče p (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga, registrana zadruga na ograničeno jamčenje za mjesto Koločep i Zaton. Polji ca kod Imotskega (okrož. sod. Split), Prva Imotska vinarska zadruga, registrana uz ograničeno jamstvo. Janjina (okrož. sod. Dubrovnik), Uljarska zadruga, uknjižena na ograničeno jamčenje u Janjini. Dubrovnik (okrož. sod. Dubrovnik), Centralna kasa srpskih privrednih zadruga na Primorju, protokolisano udruženje s ograničenim jamstvom. Vala luka (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno-obrtna zadruga, uknjižena na ogran. jamčenje u Velojluci. Izbrisani sta bili iz zadružnega registra: Kamnik (dež. sod. Ljubljana), I. okrajna hranilnica in posojilnica v mestu Kamnik, reg. zadruga z omej. zavezo v likvidaciji, vsled končane likvidacije. Mala Nedelja (okrož. sod. Mar boi), Kmetijska zadruga, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom v Mali Nedelji z ok olico, vsled končane likvidacije. Zadružna šola v Darmstadtu je 26. aprila zaključila svoj četrti polletni tečaj. Koncem tečaja je bilo vseh slušateljev 31, in od teh se jih je 30 podvrglo javnemu sklepnemu izpitu. Med slušatelji je bilo tudi več Avstrijcev, kakor smo svoječasno poročali. Kongres kreditnih zadrug na Francoskem. Od 8. do 10. maja t. I. se je v mestu Pau vršil 15. kongres francoskih kreditnih zadrug, katerega je priredila francoska osrednja zveza teh vrst zadrug. Ta kongres kakor tudi prejšnji, ki jih je priredila omenjena zveza, naj bi imel pred vsem namen, da širi zanimanje za ureditev kredita potom zadružništva. Med kmeti je zadružna kreditna organizacija na Francoskem že močno napredovala. Ne pa tako tudi v mestih. Zato se je na kongresu določilo največ časa obravnavam, kako povzdigniti doslej zanemarjeno mestno zadružništvo. Hranilnica in posojilnica za Višnjo goro in okolico je živinorejcem v svojem okraju prodala več lepih enoletnih telic. Pogoji so bili, da se mora kupec zavezati, da bo telico imel do tretjega leta, da bo redil prva tri teleta ali pa jih po dnevni ceni prodal posojilnici, ki jih bo zopet oddala živinorejcem, dalje da bo telice vodil v določenem času in k določenem biku. — Posnemanja vredno! Sckcijski načelnik dr. Ertl v Dalmaciji. Sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu dr. Ertl se poda v Dalmacijo nadzorovat delovanje vinarskih in orljarskih zadrug ter deželnega gospodarskega sveta. O svojem opazovanju bo poročal ministrstvu ter stavil primerne predloge za povzdigo oljarstva in vinarstva. Vlada namerava v Dalmaciji ustanoviti osrednji urad za oljarske in vinarske zadruge. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 18. (Hran. in pos. v Št. P.) Nek posestnik, ki prebiva v okolišu naše zadruge, bi rad dobil pri nas posojilo na posestvo, katero pa leži že izven našega zadružnega okoliša. Ali je to dovoljeno? Odgovor 18. Ako daste dotićniku posojilo, ne prekoračite svojega, v pravilih določenega delokroga. V pravilih se glasi: V zadrugo se sprejemajo osebe, ki prebivajo v..................Lega zemljišča torej ni merodajna za Vas, pač pa prebivališče dotičnega dolžnika. In ker stanuje ta v okolišu Vaše zadruge, morete mu dati posojilo proti vknjižbi, čeprav leži zemljišče zunaj Vašega okoliša. S takim postopanjem se Vaša pravila ne kršijo in zato se Vam tudi ni treba bati, da bi davčna oblast nastopila proti Vam ter Vam delala sitnosti zaradi pristojbinskih olajšav. Vprašanje 19. (Hran. in pos. v S.) Pri nas ima nek vlagatelj vinkulirano vlogo. Vinkulacija se glasi tako, da se sme edino vlagatelju vloga izplačati. Sedaj pa je dal svojemu sosedu pismeno pooblastilo, da sme mesto njega dvigniti vlogo. Ali se sme pooblaščencu izplačati? Odgovor 19. Ne. To bi se smelo zgoditi k večjemu v tem slučaju, če bi bilo v vinkulaciji sami označeno, da se sme vloga izplačati ali vlagatelju ali temu sosedu. Kakor je pa razvidno iz Vašega pisma, glasi se vinkulacija edino le na vlagatelja. Zato hranilne vloge ne smete nikomur drugemu izplačati Vprašanje 20. (Kmetijsko društvo v S.) Na dnevni red letošnjega občnega zbora smo pomotoma pozabili postaviti tudi točko: „Poročilo o reviziji.“ Deželna kot trgovska sodnija je zaradi tega vsem članom načelstva naložila globo. Ali imamo proti temu ukrepu kak pravni pripomoček ? Oogovor 20. Odlok sodnije je v zakonu utemeljen. Zato se ne da izpodbijati. Po § 8 zak. z dne 10. junija 1903, drž. zak. št. 133 (revizijski zakon) ima zadružno načelstvo dolžnost, da takoj po prejetem revizijskem poročilu v skupni seji načelstva in nadzorstva (če nadzorstvo obstoji) sklepa o tem in da ob sklicanju prihodnjega občnega zbora dene revizijsko poročilo na dnevni red kot predmet, o katerem naj se sklepa. Ako se ta določba ne izpolnjuje, smejo sodnije po § 11 istega zakona nalagati kazni zaradi nereda v znesku od 20 — 200 kron, ki teko v ubožni zaklad tistega kraja, kjer ima zadruga svoj sedež. S kakim prizivom bi se torej ne doseglo nič. Pač pa lahko vložite prošnjo za milostno znižanje kazni. V prihodnje pa bodite bolj previdni ob sestavljanju vsporeda za občni zbor. Vprašanje 21. (Kmečka hran. in pos. na Lj.) Prosimo pojasnila, če mora na zadolžnici porok svojemu imenu dostaviti tudi pripombo, da se zavezuje kot .porok in plačnik“. Odgovor 21. Ni potrebno. Iz besedila zadolžnice samega je namreč že razvidno, kake obveznosti je porok prevzel, ko je podpisal, zadolžnico. Zato se tak dostavek lahko brez škode opusti. Vprašanje 22. (Ljudska hran. in pos. v M.) Če je zadolžnica kolkovana po drugi lestvici, ali je potrebno, da se po preteku štirih let obnovi ? Odgovor 22. Ni potrebno. Pač pa se morajo obnoviti po preteku tega časa zadolžnice, ki so kolkovane po prvi lestvici. Vprašanje 23. (Mlekarska zadruga v R.) Od deželne sodnije smo prejeli odlok, v katerem se nam preti z globo, češ da ne rabimo pravilne firme. Na štampilji imamo vrezano tvrdko: „Mlekarska zadruga v R.“ Nam se to zdi pravilno, posebno ker ni pri nas nobene slične zadruge. Ali je zahteva deželne sodnije upravičena? Odgovor 23. Stališče deželne sodnije je v tem oziru popolnoma pravilno. Tvrdka (firma! se mora glasiti tako kakor je to določeno v pravilih in poleg tega mora obsegati dostavek, ali je zadruga osnovana na omejeni ali na neomejeni zavezi. Tega dostavka pa Vaša firma, kakršno imate na štampilji, nima in zato je napačna in ne soglaša s pravili. Vsled tega si dajte napraviti novo štampiljo ki bo narejena pravilno. Dotlej pa pišite na vseh listinah firmo z roko in ji dodajte pristavek „registrovana zadruga z omejeno zavezo“. Gospodarske drobtine. Izložba hrvaških vin v Pragi. Osrednje gospodarsko društvo za kraljevino Češko priredi v Pragi občno gospodarsko razstavo od 29. maja do 6. junija. Te razstave se udeleže tudi mnoge hrvaške gospodarske organizacije, tako hrvaško-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu in slavonsko gospodarsko društvo v Oseku, ki s pomočjo podpore hrvaške vlade razstavijo ondi domača vina. Hrvatje si hočejo osvojiti kolikor mogoče ta zelo povoljni vinski trg. Nameravajo tudi na Češkem osnovati stalna skladišča in pro-dajalnice svojih vin. In naše vinarske zadruge? Zinisliii rž kot krma za govedo. Za letos pridemo z naslednjim nasvetom že prepozno. toda vreden je, da se ga zapomni za drugokrat. 20. aprila smo videli rž kositi za zeleno krmo govedi; rž je bila visoka 40 cm. Dotični posestnik jo je koncem lanskega septembra posejal v ne-gnojeno njivo in sicer za 1 tretjino do 1 polovice bolje gosto, kakor so seje za zrnje. Do začetka majnika bo rž visoka 50 cm in tedaj se bo njiva izpraznila. Kar se dotlej ne bo položilo zeleno, se bo posušilo. Po suhi krmi cenjeno, bo en oral dal 20 do 30 q. Na izpraznjeno njivo se bo sadil krompir, lahko pa bi se tudi sejala koruza; ker zemlje rž čisto nič ne oslabi, jo bo treba le malo gnojiti. Pri nas je sicer stara vera, da se krompir mora saditi velikega tedna; a ta vera je prazna: modri kmetovalci že dolgo vedo, da je krompir saditi najbolje začetkom maja; vzrok pa je ta, ker ga ona bolezen, ki se sicer dela na listju, ne napade tako lahko. Je H gnojiilčna jama \ hlevu nezdrava za goved? Gnojnica se v jami pretvarja in razvijajo se plini, ki odhajajo v hlevski zrak, kar gotovo ni zdravo, kajti goved v hlevu tem bolje uspeva, čim čistejši zrak vdihava. Sicer je pa bil v hlevu gotovo še slabši zrak, dokler ni bil hlev tlakan, kajti zrak je bil še bolj nasičen z raznimi škodljivimi plini. Ce je hlev dobro prezračevan, gnojnična jama pa zaprta in morda še tako prirejena, da morejo v njej razvijajoči se plini naravnost na prosto, potem se o kaki posebni škodljivosti gnojnične jame v hlevu ne more govoriti, dasi je drugače na vsak način edino pravilno, da se gnojnična jama naredi zunaj hleva. Podpora proti bedi v Istri. Dne 25. aprila se je vršila na tržaškem namestništvu konferenca, ki je določila vporabo nove državne in deželne podpore po 100.000 K za olajšavo bede v Istri. Sklenilo se je, da se porabi 80.000 K na nabavo živil (turžice, krompira, fižola,) ki se bodo dajala stradajočim družinam po znižani ceni, v slučajih velike revščine pa tudi brezplačno. Polovico te vsote dobi na razpolago „Gospodarska zveza“ v Puli, polovico pa italijanska „Zveza“ v Poreču. 100.000 K se porabi za javna dela, večinoma ceste. Izvoz krompirja. Minulo zimo se je s kolodvora v Kranju izvozilo okoli 200 vagonov krompirja v približni vrednosti 160.000 kron. Olajšava dovoza po železnici za sredstva, ki služijo proti peronospori. Po ukrenitvi železniškega ministrstva se je po avstrijskih državnih železnicah in po zasebnih železnicah dovolila že mnogo let sem olajšava dovoza za pokončava nje peronospore namenjeno modro galico in kristala-guzin. Sedaj so se omenjene odredbe od ministrstva tako daleč prenaredile, da bo v kratkem mogoče tudi „Tenaks“, ki je tudi sredstvo proti peronospori, dovažati po istih olajšavah Železniško ministrstvo je že uvedlo tozadevna pogajanja z zasebnimi železnicami. Prepoved terminske kupčije v Ameriki? Poslanski zbornici vašingtonski je predsednik poljedelske komisije predložil načrt, po katerem naj bi bila prepovedana terminska kupčija za pšenico, bombaž in druge kmetijske pridelke. Uvoz jajec v Nemčijo. Lansko leto se je v Nemčijo uvozilo za K)1/* milijonov mark manj jajec nego 1. 1907. Vrednost uvoza je znašala namreč I. 1907 149-71 milijonov mark, 1. 1908 pa le ISO^ milijonov. To zmanjšanje uvoza je v prvi vrsti pripisovati dejstvu, da se je iz Rusije prodalo za 86.617 metrskih stotov manj jajec nego prejšnje leto. Avstro-Ogrska, iz katere se za Rusijo uvaža največ jajec na Nemško, pa je v isti dobi svoj izvoz znatno pomnožila, in je za 4 odstotke prodala na Nemško več jajec nego 1.1907. Uvoz mleka iz Danskega na Nemško. Mala danska državica izvaža na Nemško čimdalje več svojih mlečnih izdelkov. Leta 1903 se je uvozilo iz Danskega 5783 # svežega mleka in smetane, 1. 1904 že 17.037 g, 1. 1905 93.493 q, 1. 1906 140.847 q, I. 1907 213.454 q in 1. 1908 pa 265 552 q. Dansko mleko je izpodrinilo rusko in avstrijsko in si vedno bolj osvaja nemški trg. Razvoj velikih mest v mnogih ozirih značilno osvetljuje sedanjo „moderno kulturo“ in njen vpliv na socijalne in gospodarske razmere naše dobe. Znamenito je v tem pogledu največje mesto na svetu, London. O razmerah te največje človeške naselbine, ki šteje skoraj sedem in pol milijonov prebivalcev, se izdaja vsako leto obširno statistično poročilo z nebrojnimi številkami in drugimi podatki. V teh številkah nam stopa London pred oči, kakor živi in raste, kakor dela in uživa, kakor se smeje in — joče. London ni samo največje, ampak tudi najbogatejše mesto. Njegovo javno in zasebno premoženje je samo proti ognju zavarovano z ogromno vsoto 25 milijard kron. Državnih davkov plačuje 540 milijonov kron, a mestna blagajna izplača na leto okoli 600 milijonov kron samo za javne namene Hiš šteje 612.000, njega ulice so dolge 3442 kilometrov. Te številke so vredne mesta, ki ima več prebivalcev nego Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Hrvaško in Slavonija, Primorsko in Kranjsko — 164 - skupaj. Gela vrsta evropskili držav zaostaja za njim, ko „štejejo glave svojih dragih*. To velikansko nakopičenje ljudstva na enem kraju ima seveda tudi prav žalostne posledice. Nepopisna revščina, velHca. umrljivost pri otrocih, strašni narastek umobolnih (zlasti vsled pijančevanja), nebroj zločinov, vedno rastoče zadolževanje, neznosna beda med rokodelci in malimi obrtniki, nesnažnost, zanikrnost: to sliko dobimo, ako si London ogledamo v njega bolj skritih ulicah, zlasti v predmestjih. Kako velika mora biti revščina, sodimo lahko po tem, da je treba povprečno 140000 ljudij preživljati na mestne stroške. Od vsakih 33 ljudij je eden tako ubožen, da mora iskati pomoči javne dobrotvornosti, in od vsakih 100 ljudi jih povprečno umre 20 v ubožnicah ali v bolnišnicah za reveže. V eni sami zimski noči so naleteli na 1683 moških, ženskih in otrok, ki so iskali ležišča zunaj po stopnjicah, klopeh, pod mostovi ali po golih tleh. Povprečno je v Londonu 28.373 umobolnih, od katerih morajo za 25.000 skrbeti davkoplačevalci. Najtemnejše in najgroznejše poglavje v kroniki londonskega življenja pa tvori ogromna množina kaznovanih in nekaznovanih hudodelstev, ki se dogajajo vkljub izvrstni policiji. Samo v enem letu se je zaznalo za 20.000 večjih hudodelstev in je bilo prijetih 14.000 udeleženih oseb, od katerih pa je bilo dejansko kaznovanih samo 10 000, tako da je približno vsak drugi hudodelec odšel kazni. Revščina in pregreha rasteta enakomerno z razvojem tega sedemrnilijonskega mesta, ki je najbogatejši kraj na svetu in središče najdražjega razkošja, pa tudi najbrezobzirnejšega izkoriščanja in največje bede. Hlajenje mleka v poletnem času. Pri prodaji mleka je paziti, da se mleko po molzi bolj ko mogoče shladi, Ako imamo mrzlo vodo, naj se v vodo postavlja, da se čimpreje shladi. Ge nimamo vode, naj se postavlja na hladne in zračne prostore. Ge ne ravnamo tako, se nam kvari in prehitro kisa. Paziti je pa tudi po hlevih, da so zračni in hladni, kajti mleko iz soparnih in premalo snažnih hlevov se tudi hitreje zasiri kakor iz zračnih in snažnih hlevov. Pred molžo je zmeraj dobro, da se hlev prezrači. Soparni hlevi. Nič ni slabšega za živino, kakor če so hlevi o poletnem času soparni. V takih hlevih se živina slabo počuti, manj žre in tudi krma toliko ne zaleže. Živina se poti in s tem mnogo krme zapravi, kajti vsako potenje je v zvezi s porabo telesnih moči. Zato je pa skrbeti, da se taki hlevi hladijo, dočim naj se po dnevu na solnčni strani zapirajo. V tem oziru so naši hlevi še zelo pomanjkljivi. Kdor pušča gnoj pod živino, mora še bolj paziti, da se hlevi dobro zračijo, sicer trpi živina, saj je živini za dober počut, in za zdravje čisti zrak ravno tako potreben kakor ljudem. Laška ljulika je letošnjo zimo v deteljnih mešanicah pognila, vsled česar so deteljne mešanice tudi slabe in jih kaže mestoma preorati in obsejati z zeleno turščico ali pa grašico in ovsem. Ako ima laška ljulike biti tako občutjiva po zimi, potem ne bo imela bodočnosti za skupno setev z deteljo. Kokoš ima piko. Pri nas se pri kuretnini pogostoma pokaže bolezen, ki jo imenujejo pika in katero zdravijo na ta način, da piko izderejo z jezika. To zdravljenje je surovo ravnanje in nič druzega Sedež bolezni v tem slučaju niti na jeziku ni, če tudi dobi jezik piko, ampak sedež je v želodcu in krofu. Nastane pa bolezen vsled prehlaje. Kokoš sedi žalostno in nima teka. V želodcu nastane vnetje vsled česar postane jezik suh in trd. Najboljše sredstvo proti piki je to, da se da skozi nekaj dni nekoliko poprovih zrn zavitih v maslo in da se da poleg tega kaj mehke piče, namočenega kruha, ali kaj takega. Kako se popravi ciknjenc sode? Da vino oziroma sod cikne, so temu vzrok male stvarce, takozvane ocetne bakterije. Ako je bilo v sodu ciknjeno vino ali pa je sod kisel ali ciknjen, vrinejo se te stvarce v doge, zato tak sod ne ozdravi, ako se ga le oščeta in z vodo oplakne. Te stvarce treba je naravnost umoriti, kar se pa doseže le s pomočjo kake razjedljive tekočine in gorkote. Najboljša tekočina za popravljanje ciknjenih sodov je lOodstotni lug, napravljen iz jedkega natrona, to se pravi: na vsakih 10 litrov vode naj se vzame 1 kg jedkega natrona. Na vsak hektoliter vsebine soda naj se vzame 1 l tega luga, ga zavre in zlije v sod. Nato naj se sod z veho dobro zamaši in ga kota na vse strani tako, da prime lug po vseh dogah. Gez nekoliko časa naj se lug izlije iz soda in sod zaporedoma parkrat dobro splakne z vrelo in končno z mrzlo čisto vodo. Izbije naj se čep in veho, obrne sod na veho, da se dobro odcedi in osuši. Ko se je osušil, naj se ga prav dobro zažvepla in pusti nekaj tednov na miru. Preden se sod rabi, oplakne naj se ga večkrat z mrzlo vodo, da se odpravi iz njega žveplena sokislina. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec april 1909. Pre- IzH.ntUi Denarni Hranilne vloge Posojila - o Ime jem ki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K 1 v K 1 V K 1 V K 1 v K V K V Ambrus . . . 15074 5( ) 14688 5f 29768 05 14968 25 30C — 4600 — 17 Artiče . . . . 11551 2‘ 641 41 22468 78 8348 6( 5018 — 810 — 81 — 177 Besnica p. Kranju Bajagić . . . Barban . . . Baška . 397 S 2( ) 3911 45 7891 65 221 — 2398 35 1450 _ 118C — 53 Beram . . . . Belapeč . . . 12244 U 12324 58 24568 77 9527 8316 71 298 15 857 77 — Biograd . . 1083C 41 15029 33 — 2520 — 250 24 12479 42 2958 78 795 Blagovica. . . 7160 5£ 9454 9C 16615 45 6856 23 6159 21 2220 200 — 217; Bled . . . . 11894 62 18021 18 29915 70 11320 — 7850 45 3080 500 213 Bloke . . . . 66221 7t 60629 03 126850 79 10462 14685 45 3540 ___ 4920 16 353 Boh. Bistrica 25083 — 26065 1C 51148 1C 21939 69 5455 95 1670 _____ 3052 90 145 Boljun . . . . 4006 2( 3946 59 7952 85 — — 702 50 784 60 1301 55 114 Boljunec . . . 2587 92 2412 01 4999 93 720 324 62 2070 — 1457 75 3371 Borovnica. . 47407 35 37348 20 84755 55 15301 60 22530 66 6520 — 1300 — 336 Boštanj . . . 8841 57 6502 49 15344 06 8313 72 289 83 200 — 430 — 92 Bučka . . . 8889 35 6487 80 15377 15 1776 — 4094 78 1500 — — — 268 Buzet .... 30760 13 29991 47 60751 60 19420 22476 16 6740 — 9940 50 1376 Banj .... 0792 22 6699 35 13491 57 3359 05 — — 16407 49 1002 06 78 Bobovišče - Brač 3701 15 3947 97 7649 12 2387 15 319 39 — 119 62 52 Bogomolji . . Celje . . . . Cerklje.... 471 54 3239 70 3611 24 446 ' 40 “ 45 Cerklje pri Krš. Cerkno 4717 06 3550 92 8267 98 4290 - 2475 28 1060 255 — — Cirknica . . . Cirkovce . 29184 93 34056 13 63241 06 10703 97 23910 48 9050 - 7684 87 616 Col Cres .... Čatež . 3038 41 3381 74 6420 15 1852 50 904 98 2473 50 1230 ' 133 Češnjica . . Čitluk .... Crmo.šnjice . . 35067 86 35073 10 70140 96 10325 67 19952 72 11710 10455 54 206 Crna gora 4841 50 5796 54 10638 04 4340 414 11 2060 — 350 — 110 Crni vrh . . . 10511 34 10000 42 20571 76 2150 37 3625 10 6365 — 5220 — 224 D. M. v Polju . Dicrno-Donje Dob .... 7292 28 8043 70 15335 98 5929 1014 84 1650 425 112 Dobje .... Dobova . . . 3243 26 2249 52 5492 78 800 418 92 1800 70 137 Dobrepolje . . 30661 13 30047 32 60708 45 7668 10649 66 11054 18 14409 10 +4 Dobrinj 20665 31 10301 85 30967 16 5320 68 10851 75 3320 375 — 419 Dobrova . . . 4070 37 3833 39 7903 70 4033 86 606 60 425 — — — 29 Dobrna . . . 10923 14 7141 01 18064 35 8956 63 4418 23 1300 1330 — 138 Dol .... 6972 48 8069 10 15041 58 1640 3660 — 3200 100 — 58 Dolsko . . . 3658 50 4347 8005 50 2819 547 — 200 — 800 — 61 Domžale . . . 22024 38 25773 69 45798 67 6400 50 7921 52 5850 470 — 314 Dračevica . . . 30482 76 29965 22 60447 98 9424 93 6095 22 10183 16 9972 53 58 166 - Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge P osoji la O > Ime jemki K J v K v promet K 1 v vloženo K 1 v vzdignjeno K 1 v dano K v vrnjeno K |T > C Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C D «J ■C/2 'O K v K v K v K ' V K V K' V K V Leskovica . . 5837 10 4350 60 10187 70 2840 28 2218 55 210 2832 98 93 Lindar .... 849 84 1466 89 2316 73 431 44 — — 1146 89 239 21 127 Ljubljana, Ij. pos. 29867(4 21 2969491 52 6946236 73 687063 13 296766 42 226611 46 53155 46 2507 Ljubljana, obrt. kreditna zadr. . 26556 88 26366 27 52923 15 2050 _ _ _ 16981 50 2946 61 82 Ljubljana, vzaj. podp. društvo . 2141068 23 2136238 32 4277296 55 544149 34 274927 21 189644 42 195505 01 Ljubno . . . 26859 30 30432 27 57291 57 9680 — 19291 98 1001 — 10303 01 156 Loka .... 8206 19 7528 88 15735 07 6044 90 1811 18 1200 — 115 71 49 Loški potok . . 15836 40 16635 26 32471 66 7026 43 7897 09 8504 88 — — 166 Leše .... 6435 50 4665 16 11100 66 6420 70 980 — 200 — — — 20 Lovrec .... Livade .... 13768 86 14509 78 28278 64 400 12 13 14337 82 11765 34 307 Lanišče Istra Lukovica . . . Mirna peč . . 2162 35 1230 3392 35 835 16 70 1160 300 43 Makarska . . . Makole . . . 41197 44 20291 40 61488 84 16752 62 18419 02 1140 4569 86 Mali Lošinj . . 36209 23 33503 03 69712 26 18486 92 25458 14 7840 — 9507 35 389 Marenberg . . Maribor: Sp. Lj. Pos. . , . . 55138 20 49333 22 104471 42 39301 21 14493 28 20950 390 182 Maribor: H. p. kat. meš. . . Medulin . . . 4458 78 3518 84 7977 62 2734 20 1135 99 2090 1445 82 390 Mengeš . . 21313 91 16721 70 38035 61 14714 80 7570 93 620 — 490 — 456 Metlika . . . Milna .... Mirna .... Mirlovič-Zagora . 1447 56 1000 2447 56 490 Mokronog. . . 12587 34 10639 40 23226 74 5597 — 9494 96 500 3745 — 315 Moravče . . . 22133 48 23757 36 45890 84 8210 — 8333 44 15380 550 — 155 Mošnje .... 6005 05 15282 07 21287 12 353 — 2487 96 — — 660 — 141 Mozirje . . . 16844 46 16561 54 33406 — 3478 — 450 — 16100 — 2600 88 Naklo .... 2482 45 2801 29 5286 74 2450 — 2484 38 300 — 5 — 76 Nerezine . . . 30945 33 30607 96 61553 29 16317 56 16149 45 7132 60 4185 40 149 Nova cerkev . . Novalja . . . Omišalj . . . 14666 23 14433 28 29009 51 12572 31 3630 61 739 58 1665 59 179 Otok (Han) . . . 3661 54 844 97 4506 51 100 — 615 75 844 97 — — 106 Oprtalj.... Otok kod Sinja Otrić - Strugama 4111 30 2132 27 6243 57 1250 400 1662 12 90 70 Polzela . . . 2305 53 2084 45 4389 98 2178 _ 375 — 200 — 48 75 58 Pag 17208 25 17068 99 34277 24 220 — 2282 55 — — 2028 87 204 Petrovče . . . 2102 86 1738 45 3841 31 2000 — 1139 95 550 — — — 68! Pišece .... 11653 57 11287 64 22941 21 7603 44 150 — 8960 — — — 40 Planina- Studeno 2241 51 3753 13 5994 64 1800 — 860 46 1070 — 20 - 184 Pločice-Konavije 29458 51 26977 66 56436 17 87895 31 5909 98 109723 43 6230 07 107 Podbabje , . . 3938 16 301 80 4239 96 3865 — — — 200 — — — 424 Podljubelj . . 465 80 1000 — 1465 80 360 — — — 1000 — 50 — 50 Polhov gradeč . 11570 42 12059 37 23629 79 7757 51 4351 20 1890 — 1885 99 164 Poljane . . . 31782 81 33308 87 65091 68 18422 — 16872 50 820 — 2250 — 440 Pomjan . . . 3264 67 4090 54 7355 21 2237 440 19 3272 — 260 16 276 Postojna . . . 7215 13 6867 75 14082 88 3773 88 2160 22 400 — — 94 j Ponikva . . . 10540 44 9465 67 20006 11 8972 — 2112 17 1044 - 300 — 58 168 — Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jem k K V K V promet ~K TT vložen K O v vzdiguje K no v dano K V vrnjen K O v > G S -5 •čn ~ Poljčane . . . Sp. Polskava Preddvor . . . 8865 01 7908 83 16773 84 1226 6602 94 1280 108 Preska .... 8350 40 8207 59 16557 99 2619 — 3036 52 5840 — 320 — +3 Prihova . . . 5936 51 5547 95 11484 46 5380 — 1145 03 200 — 40 — 56 Proložac . . . Prosek .... 14156 34 13732 25 27688 59 13135 2109 80 444 Pula .... Punat .... 74185 94 72827 04 147012 98 39826 37341 75 1300 850 80 j Podčetrtek . . 2092 41 1962 47 4054 88 323 50 740 — 1220 — — — 41 Podzemelj . . 437 87 520 30 958 17 435 12 — 200 — — — 34 Rab Radeče . . . 27909 11 34729 24 62638 35 12681 57 13505 37 20601 04 11001 14 528 Radoviča . . . 2559 49 4086 96 6646 45 570 765 — 1920 — 26 27 85 Radunić . . . Rajhenburg . . 6825 64 6380 79 13206 43 4488 24 578 33 1780 115 +37 Ravnidol . . . Rečica .... Reka koč . . . 1381 72 1800 2181 72 430 50 25 Ribnica . . . 47016 82 35975 93 82992 75 33453 71 25623 44 10080 — 3013 30 388 Ricmanje . . . Rob 7031 21 8760 14 15791 35 3108 6901 68 1360 400 228 Roč .... 6153 40 11831 84 — — 3950 — 3706 42 4492 42 1556 75 100 i Rogoznica . . 8694 66 9020 64 17715 30 4612 04 1453 35 2147 96 1232 74 136 Rova .... 1253 56 2557 23 3810 79 612 — 547 81 500 — 410 — 240 Rovte .... 14823 93 14840 94 29664 87 4825 . 5774 93 4430 — 2542 70 228 Sliv. pri Marib. . 4658 03 4367 67 9025 70 4182 — 2320 — 1980 — 230 — 68 Stoprce . . . 3015 29 2599 72 5615 01 540 — 218 — 2380 — 60 — 42 Stari trg pri Ložu 1 Studenci, Dalm. 1710 970 2680 400 800 1000 _ 123 Selca na Braču . 58474 67 57935 79 116410 46 12752 66 3791 — 19047 46 299 — 229 Selca p. Škof. . 8746 70 11324 43 20068 13 6347 — 6711 05 400 — 300 — 346 Semič .... 84281 50 88069 94 172351 44 61248 52 63152 93 6528 — 9409 87 16 Senožeče . . . 7881 22 7238 38 15119 60 170 — — 7140 — 1450 — 348 j Sevnica . . . 65889 54 64521 57 130411 11 33948 24 27154 81 34750 — 7811 66 2163 Slatina. . . 3165 82 3160 11 6325 93 2123 33 1926 15 11790 — 330 — 937 Slivnica pri Celju 5016 96 5012 77 10029 73 4320 — 4756 25 300 — — — 55 Sl. Gradec . . 11928 88 10856 35 22785 23 6973 12 1487 71 1360 — 1649 27 212 Smlednik . . 4218 63 4213 84 8432 46 1671 — 3358 83 845 — — — 145 Sorica .... 11739 54 8777 01 20516 55 264 — 8098 31 600 — — — 60 Spodnjaloka . . 2212 06 2212 75 4424 81 1949 — 210 — 200 — 100 * 16 Srednja vas . . 40475 34 37497 22 77972 22 16830 67 13762 28 16572 — 4770 — 423 Staracerkev . . 11086 17 10162 94 21249 11 6983 15 2586 29 — — 1000 — 61 Stara Loka . . 20705 87 18605 14 39311 01 7148 79 14952 52 3480 — 620 — +2 Starigrad . . . Starilog . . . 8133 85 7729 08 15862 93 1244 12 7017 29 300 1300 80 Stari trg . . . Struge .... 3098 81 2652 59 5751 40 570 635 1400 55 Studenci, Staj . Suhor .... 8969 21 3660 12620 21 6420 1120 1040 115 54 Sodražica . . . 23697 02 22259 20 45956 22 10595 — 6181 90 14010 — 200 — 80 Sv. Ema . . 912 57 742 37 1654 94 104 — 155 — 200 — 383 52 276 1 Sv. Ivan p. Trstu 32622 34 33388 62 66005 96 21510 66 5729 - 3895 — 2370 — 387 Sv. Jakob ob S. 15659 74 15303 34 30963 08 4397 — 5544 61 6000 — 50 — 191 Sv. Jur j. žel. . 91169 51 79819 51 171088 43 69551 10 29120 85 13969 23 718 50 331 Sutivan . . . 3592 10 3078 32 6670 42 1140 — 706 — 230 — — — 134 Pre- Ty.Hatlf i Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jpmki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Sv. Križ (Kastav) 1288 20 1001 44 2289 64 925 1000 350 116 Sv. Križ p. Kost. 10877 89 8476 18 19354 07 6208 — 5951 72 2370 — 2455 60 1 Sv. Križ p. Litiji 9572 68 11059 04 20632 72 6713 — 6567 40 1400 — 420 — 292 Sv. Kunigunda . 4866 96 4850 27 9717 23 3695 48 3798 82 1049 — 385 — 93 Sv. Lenart . . Sv. Lovrenc na Drav. polju . . 2914 51 3073 11 5987 62 2860 853 05 4 36 54 Sv. Lucija . . 66 54 — 15 66 69 — — — — — — — — 139 Sv. Križ pri Trstu 4371 31 4537 54 8908 85 927 — 560 — 3910 — 480 — 96 Sv. Bolfenk . . 461 28 1105 65 1566 93 356 — 750 — 350 — — — 38 Svečina . . . 4123 53 3130 18 6253 71 2110 78 810 — 300 — — — 18 Spod. Polskava . 6997 55 7263 33 14260 88 6277 33 1750 — 1500 — 40 — 72 Sv. Vincenat. . 5798 02 5804 56 11602 58 3141 04 1969 60 1969 60 3141 04 406 Sv. Benedikt. . 10378 44 6062 28 16440 72 5850 52 2220 55 3620 — 653 — 265 Sv. Mihael poleg Šoštanja . . . Sv. Nedelja . . Sv. Peter pri Novem mestu . . 9291 14 7078 32 16369 46 8690 11 1225 5845 400 83 Sv. Petar u Šumi 424 05 841 62 1265 67 100 — 700 — 120 — 320 — 77 Sv. Peter n. M. . Sv. Peter v S. d. 1362 85 1491 61 2854 46 973 908 520 300 56 Sv. Trojica . . Št. lij. pri Velenju 11834 68 8423 27 20257 95 3099 40 1101 58 2950 3435 61 100 Šmarjeta . . . 7940 09 6439 65 14379 74 7777 12 1194 40 1230 — 100 — 89 Šebrelje . . . 7089 31 5268 82 12358 13 5811 — 2390 30 560 — 505 50 123 Št. Jurij ob j. žel. Št. Ilj p. Turj. . Št. Janž (Dolenj.) 2851 33 3142 61 5993 94 2226 542 27 790 531 22 156 Št. Janž na Dr. p. 15459 68 12452 93 27912 61 9705 90 — — 7900 — 605 — 68 Št. Jernej . . . Št Jurij p. Kum 2932 2707 45 5639 45 2932 1707 45 79 Št. Jurij p. Kr. . 14811 20 4780 56 29591 76 6929 02 9213 13 2950 — 310 — 423 Št. Lambert . . 2567 56 2447 64 5015 20 1718 39 647 64 — — — — 29 Št Peter n. K . 26160 — 21771 45 47931 45 4875 66 8970 60 11686 — 5934 20 514 Št. Rupert . . 10408 79 12605 39 25622 07 8595 76 3775 79 5433 — 1410 — 311 Št. Vid n. Ljub. 26481 54 25870 91 52352 45 3277 94 4805 61 6412 50 950 — 109 Št. Vid pri Zatič. 64572 42 65617 16 130189 58 8809 — 36727 28 25200 — 35425 71 447 Št. Vid p. Grobel. 502 76 616 02 1118 78 434 — — - 560 — — — 31 Šibenik . . . 27682 71 27653 04 55335 75 19747 69 6684 70 20463 36 10098 95 747 Škocijan . . . Škofja Loka . . 65525 48 61172 75 126698 23 23380 24 7455 26 700 38500 95 Šmarje . . . 38859 60 7504 22 46363 82 2190 — 5788 31 16870 — 12000 362 Šmartno p. Kran. 66585 78 65098 37 131684 15 26133 73 9557 27 29228 62 25315 62 130 Šmartno p. Litiji 34801 95 32750 72 67552 67 23728 2782 42 5870 — 6810 — 276 Šmartno p. Šm. goro .... 19510 21 19076 50 38586 71 14980 1 2356 720 1000 49 Štokovci . . . Šturije .... Šmarjeta . . . Št. Vid p. Vipavi 1023 11 2443 10 3466 61 732 24 584 1825 200 67 Trata .... 2520 66 4580 — 7100 66 2490 — 180 — 2000 — — — 17 Tinjan .... 237 448 — 685 — 210 — — — 428 — — — 246 Tomaj .... 14691 29 13229 04 28720 33 3605 54 5089 93 8100 — 700 — 577 ■ Tomišelj . . . 14574 08 10042 09 24616 17 3434 87 7259 09 2118 — 4744 n 325 Toplice . . . 6497 24 5710 69 12207 93 4225 — 2912 52 2572 — 1180 — — 170 — Pre Denarni Hranilne vloge Posojila .2 > 1 § w ec To Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K ! v K V K ! v K V K Iv K V Trebče .... Trebelno . . . 6741 44 12018 27 18769 71 4725 34 5799 75 2700 — 650 — 285 Trilj . . . . 1214C 88 14549 58 26690 46 8018 80 120( — 1670 - 3970 — 758 Trnovo . . . 32516 80 29133 46 61650 26 14042 47 12724 43 9576 20 2742 25 831 Tržič . . . . 6588 65 10548 54 17137 19 5969 — 10513 54 25 —- 620 — 208 Tučepi . . . 21672 25 21065 27 42737 52 — _ 1432 51 6784 96 7481 18 136 Tunice .... 8176 07 7736 96 15912 99 4401 _ 5173 87 553 2000 47 1 Trebnje . . . 21412 55 20348 72 41761 27 4757 _ 4691 — 15620 1400 129 Tržišče . . . Velika nedelja . 727 83 1521 10 24964 23 670 100 1410 31 Vabriga . . . Vače .... 38524 85 38007 60 76532 45 25542 62 9668 54 7950 1050 47 Velke Lašče . . 198462 58 194333 66 392796 24 23857 57 24973 49 145637 — 600 — 336 Vel. Lošinj . . 6452 49 5818 99 12271 48 1695 — 1238 47 4500 — 430 — 104 Videm .... 3271 75 2877 39 6149 14 1324 — 2437 — 300 — 683 — 195 Vinjani. . . . Vipava .... 29987 15 25284 84 55271 99 10254 16104 21 5720 7552 1262 Višnja gora . . 39069 02 35973 41 75042 43 7071 75 12683 69 11550 — 7938 18 607 Višnjan . . . Vodice .... 11083 21 11549 61 22632 82 10490 16 5775 04 1460 265 08 156 Vodice (Dalm.) . Vojsko .... 1729 08 1564 86 3293 94 852 1026 24 5 366 45 44 Vrbnik.. . 8656 96 10604 51 19261 47 7598 36 8932 58 1610 — 20 — 364 Vrhnika . . . 28694 53 24240 42 52934 95 14478 — 10492 27 4540 — 5268 — +31 Vrlika .... Vrvari .... Vurberg . . . 2997 28 3779 50 6776 78 2308 682 96 1080 650 59 Velikovec . . . 56730 44 45845 47 102575 91 15586 50 13725 42 12720 — 7534 — 615 Vič 1858 79 2026 50 3885 29 1575 99 920 — — — 20 — 33 Zagorje ob Savi 12660 23 12516 89 25177 12 4178 55 1429 06 600 — 400 — 85 Zagradec . . . Zaostrog . . . 2373 64 3260 04 5633 64 689 _ 1233 24 104 40 268 Zatičina . . . Zg. Besnica . . Zg. Tuhinj . . 8578 96 8397 97 16976 93 2795 6503 48 1800 — — — 73 14545 66 11764 52 26310 18 9269 3183 72 3548 50 2092 50 195 Zibika .... 8220 65 3252 14 6472 79 1865 — 2340 — 870 — 10 — 81 Zreče .... 5255 30 5255 30 11710 60 1205 — 4100 — — — — — 27 Zrenj .... Žice 6155 38 6266 29 12421 67 5123 31 2627 09 6 71 Žiri 14986 82 14234 71 29221 53 12429 43 8608 83 5550 — 1960 — — Zminj .... 3378 48 1160 — 4538 48 2550 — 421 30 738 33 684 — 320 Župa-Raščane . Žužemberk . . 28591 90 31328 73 59920 63 11109 27 4328 04 6834 88 7467 92 Živogošče . . . 632 02 724 10 1356 12 60 623 65 60 47 Vojaški dopusti ob času žetve. Lansko leto je vojaška uprava za poskušnjo uvedla dopuste ob žetvi, ki so trajali povprečno po tri tedne. Dopust je bil dovoljen kakim 47.000 vojakom, od katerih je bilo 25.000 iz Avstrije, ostali iz ogrske polovice. Dopusti se bodo dovoljevali tudi letos, čeprav vojaška uprava trdi, da dosedanji uspehi niso kaj ugodni, ker se dopustniki iz revnih pogorskih pokrajin in iz Galicije ne per-vračajo v službo v posebno dobrem stanju. VABILO na DEVETI REDNI OBČNI ZBOR Zadružne tiskarne v Ljubljani, registrovane zadrug© z o m ©Jeno zavezo v soboto dne 12. junija 1909 ob 5. uri popoludne v posvetovalnici „Zadružne Zveze" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Potrjenje letnih računov in bilance za leto 1908. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev 4 članov uprav, sveta.* * v) 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 24. maja 1909. Upravni svet: Dr. V. Pegan. Matija Kump. Gjuro Rašica. *) Po § 16 pravil so izstopili sledeči gospodje iz uprav, sveta, katerih triletna doba je potekla: Dr. Janez Krek, Jos. Šiška in Gjuro Rašica. Voliti je tudi upravnega svetnika namesto pokojnega gosp dvor. svetnika Jos. Šumana. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrovi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. junija 1909 ob 3. uri popoldne v v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vrhniki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, se preloži vsled nesklepčnosti prvega občnega zbora na dan 13. junija 1909 in se vrši ob 4 uri popoldne, na istem mestu in po istem dnevnem redu, kakor je bilo razglašeno v 9. številki Narodnega Gospodarja z dne 10. maja 1909. Redni občni zbor Mlekarske zadruge za blejski kot v Gorjah, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, se preloži na dan 27, junija t. 1. in se vrši na istem kraju ob istem času in po jstem dnevnem redu. kakor je bilo razglašeno v 7. številki .Narodnega Gospodarja* z dne 10. aprila 1909. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. junija 1909 ob 3. uri popoldne v čitalniški sobi. Dnevni red: 1 Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1908. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti načelstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, vrši se na istem mestu in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Kmetijskega društva v Stari OselicI, registrovane zadruge z omejeno zavezo, se vsled nesklepčnosti prvega občnega zbora preloži na dan (i. junija 1909 in se vrži na istem kraju, ob istem času in po istem dnevnem redu, kakor je bilo razglašeno v 8. številki .Narodnega Gospodarja“ z dne 24. aprila 1909. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Sevnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. junija 1909 ob 10. uri dopoldne v posojilničnih prostorih v lastni hiši v Sevniei. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1908. 3 Izvolitev ravnateljstva. 4. Izvolitev nadzorstva. 5. Sprememba društvenih pravil. 6 Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število došlih zadružnikov. Vabilo na XI. redni občni zbor Kmetijskega društva v Metliki. registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. junija 1909 ob 9. uri dopoldne v društveni prodajalni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za !. 1908. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov Vabilo na redni občni zbor Posojilnice na Črni gori pri Ptuju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. rožnika 1909 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Potrjenje računskega zaključka za I 1908. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trati nad Škofjo Loko, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6 junija 1909 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1908. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Ako hi ta občni zbor vsled nezadostne vdeležbe ne bil sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal pri vsakem številu udeležencev. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Brezovici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne ti junija 1909 oh 3 uri popoldne v šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1908. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6 Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Brezovici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6 junija 1909 ob 3. uri popoldne v šoli. Dnevni re <1: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 0. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na občni zbor Pašniške zadruge v Gornjemgradu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vrš i dne 13. junija 1909 ob 3. uri popoldne v župnijskih prostorih v Gornjemgradu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 4 Slučajne pritožbe udov. 5. Nasveti in predlogi Načelstvo. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.