271. številka.
Ljabljana, v petek 26. novembra 1897.
XXX. leto.
rt    i 1 "t
i        1... ■■
lihaja viak dan «e**r, izirrli nedelj« in praznik«, Ur velja po posti prejem an sa avstro-ogerske detel« za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld , sa četrt leta 4 gld., za jedan mseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jedeu naeseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa, se po 10 kr.
na meeac, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko 'več, kolikor p<ifttnina znafia. Za oananila plačaje St od štiristopne petit-vrate po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po d kr., Se se dvakrat, in po 4 kr., Pe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae ievolt frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trga st. 12, Opravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon sit. :«-a.
Konec anarhija.
Nečuvene dcgodbe v parlamenta obudile no občno ogorčenost, in čnjejo ae g lanovi, da bi bilo najbolje, ako M naredi konec vaeaaa parlamente-r i srn o, češ, anj ni upanja, dn aa razmera prtaaes*, da ta omogoči redno in mirno delovanja.
Nt dvomimo, đn ima jeden dal zamikih po slance v rta voljo, onemogočiti vaako parlnmtatnrno tlelo vanje in apeljati parlamentarizem aplob ad ab-surdom. To je tisti dal namlkib potlaacav, katari nploh delo je in kateri jo, spoznavši, đn je daadanet poulična revolucija nemogoča, uprizoril rsvclto v parlamenta. ; ,
Maj nemiko inteligencijo ae nahajajo tedaj drŽavi naši najnevarnejši elementi. Za naj parlamenta nito v atanu, kaj uprizoriti, kar bi bilo dr* šavl nn škodo, in omejiti ae morajo na raiiirjavenja ovojih veleiadajakib idej, toda v parlamentu tamem •o imeli avo bod ne roke, ker je državnosborski opra* tilnik iako pomanjkljiv, da predsednik abtolntno nič ne more storiti proti renitentnim poti sucem. Mod predsednikova je iloiorns, in valed tega zamore mala kopica poalancev etcriti, kar hoče, more uprizoriti i najttčjt Skandale, ne da bi predsednik nc gel dotični kom do živega.
Prav. radi toga je bil možen veliki, ta aaft parlament aramotni škandal, kateri te je I godil t predvčerajšnji aeji, in zadnji ena.je it bil, da je deta i ca poskrbela za prerr ombo opravilnika, aa tako premene bo, po kateri ima predsadaiatto ia ima zbornica aama vaaj toliko disciplinarne moči, kakor jo ima apeaker angleškega parlamenta ali predsednik francoske zbornice. ;.,
Potreba take premembe aa je iskatala tudi včeraj. Komaj je bil predsednik Abrahamcvrica natopil v dvorano, začeli to ga nemški kulturoDoaoi obsipati a najdranejšimi in najpodlejšimi psovkami in aicer tako, da je moral sejo pretrgati. -<
-   Toda v tem te je bila desnica »jedinila aa odločen korak in ga tudi izvršila. V imena cele |
desnice je grof Falkenbavn predlagal, sborniea naj brez debate sklene premeniti provizorično ae« danji opravilnih in naj določi:
1. Ako kateri pcslance navzlic dvakratnemu oprminu v aiojem govoru, z mej klici ali s svojim vedenjem surovo žali parlamentarno destojnost ali če zadržoje z izgradi in drugimi naeilatvi obravnave, imn predsednik pravico, izključiti dotičaega poslanca sa tri sejo, na prsdleg predsednikov pa ga ame zbornica iakljnčiti k večjemu za 30 daij. Dotični aklepi se store brez debate. Ako bi se poslaneo iz kljnčeajo prostovoljno ne udel, ima predsedaik pravice, da ga đa iz zbornice odstraniti, ia sicer po eksekutivnih organih, katere mu da vlada aa raz polagaaje. Izključeni poslanec izgubi dijete začenši od daeva iz ključanja pn do dneva, ko je zopet na znaail avoj vet op v zbornice. Isključeni poslanec ne sme vstopiti v parlameatovo poslopje ves čas, za kateri je izključen.
2. Vlada se pozivlje, dati predsednika za vzdr-sevanje reda potrebne eksekuoijske organe na razpolaganje.
3 Tiste določbe sedanjega opravilnika, katere ae (oglašajo ■ temi določbami, se suspeadirajo za toliko časa, dokler sa opravilaik zakonitim potom ne prsnaiedi.
Falkeanavnov predlog je Nemce akrsjoo raz-togotil.  Obsipali so F«lkenhsyca s surovimi psov kam', upili, razgrajali in razbijali po mizab, Wolf pa je vzel piščalko in nanjo piekal, da so si po* tlanoi kar ušesa mašili.
Vzlic hrapu je predsednik dal Falkenb»vnov predlog na glasovanje, povdarjeje, da je ta predlog tilobran proti uničenju parUmentarizna, silobran proti revoluciji v parlamentu, in zbornica je prtdlog viprajtla.
Mej glasovanjem, zlasti pa po glasovanju ao Nemci aopat uprizorili *e.ike škandale. Nekateri ao okušali tiloma naskočiti prcdaedništvo. Tulili ao, razbijali in piskali, psovali predsednika Abrahamo-wicza, ministerskeg« predsednika grefa B*deaija in |
železniškega ministra Gutteabfgt, potem pa ped vodatvom dr. Lemischa jeli ekakati čez cgra[o okrog predaedništva. Pahnili so predeednika Abrahamovvicza v stran in zasedli pradiedništvo, prad vsemi Lemisch, Hoc henbarger, Dcbernig in Wulf, tako da je moral Abraham-.w;cz ^ pust.ti dvorano. Hrnp je trajal dclgo. Ko ae je polegel, ss je vrnil Abrabamowica in zaključil eejo.
Upajmo, da je bil to zadnji škandal f Opravilnik je tedaj izprerzecjen in želeti j«, da se njsgove do* lo'be izkoristijo z vso krutostjo in brezobzirnostjo. Red ee mora narediti in Nemci se morajo naučiti dostojnega vedenja. Anarhiji se mora narediti konec in z novim epravilnikrm se tudi naredi.
w IJiiblJ*»nl, 26 novembra.
Odstop grofa Badenija. Antiaemitsks „Riicht-pest" javi », na ;e izvedela iz povsem zsnesljivega vira, da kani I^d-n endi decembra, po sprejetju provizorija, odstopiti, na njegovo mesto pa etopi zičasno sedanji domobranski mini« ster, gref VVelssrheimb. — Neverjetna je ta vest. D« bi odstopil Badeni po sprejetju provizorija, ni vzrtka. Sicer pa ja tudi iatina, da je Badeni žt jako naveličan evrje dokaj neprijetne službe.
Hrvatske volitve Dne 1. decembra ss vrše t Dolini S ub ci dopoldne velitvs za deželni zbor. Okcajno glavarstvo je odredilo v ta aamen priprave, ki to naravnost klasične. Voliloi morajo priti po svoje certifikate osebno; sa to ata določena le dva dneva lc taak dan ssmo dve uri! Misliti si moremo, koliko km&takib volilcev ne bo utegnilo priti prav cb tisti uri h glavsrfctvu. Brez ct rt tikata pa se bo bdv 1 mh'e na voliš Je. Za volišče jt določen glavni trg v Subci! Trg bodo strašili orožniki in policijsti. Zares, to bo vzor svobodne volitve.
Grof Goluchowaki in grof Caprivi. V tvojem eksfozeja je dejal gtfoi Goluchowaki: Kakor ata bila 16. in 17. vek izpolnjena s verskimi boji, kakor je p-: um I 18. vek idejo liberalizma in kakor je označen 19. vek z ljuttmi narodnost-
LIST JEL JtC,
„Pari z".
Ali ni to čudno? Vse zabavlja, bujtka in prepoveduje, in vendar ae prav vet literarni tvst zanima, kadar izide novo delo Emila Zole. Žt leto dnij naprej prinašajo časopisi poročila ia skrivnosti ia Zobne literarne delavnoe; kadar pa ss gleda beli dan nov roman, tedaj nastane v hipu cela literatura o njem. Jedni povzdigujejo delo do nebes, drugi iščejo po slovarjih beoed, da bi pisatelja bolj oblatili in pobili . . . občinstvo pa te trga ia najnovejše dale, naroča, kupuje, čita in razpravlja, da ae smeje srce i pisatelja i ziložnika. Tolike hvale ie ni zel noben literat, toliko grajo ni doživel še noben pisatelj, kakor Zola, a dela nobenega pisatelje niso toli razširjena, kakor prav Zolina. Zadoji njegov roman »Rim* je začel izhajati hkrati v francoskem, italijanskem in nemškem jeziku.
lato se ponovi tudi tedaj, tvst u J h Zolin najnovejši, težko pričakovani roman jo začel namreč pred par dnevi izhajata t francoskem l>stu .JcumaJV Roman „Paria", katari iaveatno ne bq vzbujal samo radi svojs velikanske, aamvi splošne pozornosti, kakor so jo vzbujali sploh vsi Zolini teman:, se odlikuje posebno zato, ker pisatelj, živeč ram v Parizu, pozna popolnoma vele-zanirrivo živl;enje tega modernega mesta in mu ni
bilo treba tega še Is Študirati in ogledovati. Rimaa .Pariz-, s katerim js Zola završil tvojo trilogijo: .L ur d — Rim — Pariz", je b*je najboljše in največje delo pisateljevo.
Zola sam je pravil nekemu žaraalista „Tempen" o svoji knjigi to le:
aPanz" ima več dramatičnega življenja in več {spreminjajočega sa dejanja nigo BRim". Opisovalni dsl obsega Ia par stru ni j, ker to bolj obširni opiti različnih krajev Pariza že v mojih prejšnjih romanih. Tako eo n. pr. opisane prodajalne izložbe v flAu Bonheur des Dames', veliki trg v , Ven tre de Pariš", delavski del Pariza v „Assomvoir" itd. in jt sploh jako nehvaležno delo opisov«ti Pariz. Ob času tukajšnje svetovne razstave I. 1867. jo hotela neka skupina pisateljev napisati nekaj tacega. Ob težoa knjiga, katere uvoi je spisal menda Victor Hago, ee je prodala le v prav maloštevilnih iztiskih in je bila kmalu Čisto pozabljena. Ta izkušnja mi jt koristila. Sploh na bodi „Pariz" nikakšaa .petna knjiga"; istotako bi se ne strinjalo s mojim po klicam zomanepisen, ako bi napisal zgodovino tega mesta, ki jt sednj prav tako mesto vseh mest, kakor js bil včasih Rim. Torej nikak „plagijat", nt .potna knjiga", ne „zgodovinski spit" I Mislim, da so. mi je posrečilo, cguiti ee teh treh težav, seveda ne brez troda.
V romanu nastora mnogi oseb v nailisuja, čigar ue kartiklenetičce posebnosti se vidijo že na
ajih; finančniki, literati, učenjaki, umetniki, ljudje boljše dražbe, proletarijat, politiki . . . ProsJ bi Vas, da pomirite vae tiste, kateri so me delžili žt naprej, da sem portretiral živeče esebe. To ni bil nikdar moj nameu in as str njalo se bi z mojo previčnostjo Ladje, ki sa zanimajo le za škanda le, bodo torej preverjeni.
Pariš cb'ara in navdnši vaakega tajca, tem bolj drag mora biti srcu PtriŽana Jaz ljubim in občudujem to mesto. Vendar kakor tisti kotel čarovnic v „Macbethu", Bkriva tudi Paria v tebi vsega nek .j : najhujše in najooljSe, plemenite lastnosti, ostudne brlezt-i, herojičao samezatajevanje in najnižja bododeletva; i kratka : vsa različna pojave človeške narave. Ntkak zastor ne pokriva njegovih grehov v moji knjig ; če se zdi komu vslei tega, da aem gradil proti piatati, steni sem to samo radi tega, da m pokažejo izvanredna prednosti Parisa v tam lepšem aijaju. — Na tem ognjišču vede in dobrote hoče ogreti abbć Froment juuak cela trilogije, svoje srce. Tu šele zadobi pojem o veri, bodočnosti, o prihodnjem boljšem socijalnom stanju, kateri st razvija v cgrocinein delu tega mescu dan na dan . . . Abbe ki je zapustil v srcu oezadcvoljea i R m i Lurd, najde št le v Pariz i, kjer prebije tre je let, svoio notranjo zadovoljnost . . .
Navedeno misli »o glavna nit t. - Id trilogije. In konec, kater^a s^ra označil lu, odgwar,a nao-
■ i m i boji, prav tako prinese 19. vek nov boj, goipodsrski boj. Prekomorska drživa so Ev-ropi sila nevarne, sato treba, da se zvežejo vlasti, ter da složno, rama ob rami odbijajo naskoka Amerike. Grof Ciprivi, bivši nemški kancelar, je lata 1891. izrekel isto misel. Tali on js kazal ni veliko nevarnost, katera grozi K/ropi v bodočem veka na gospodarskem polja. Države, ki so sedaj vele vlasti, postanejo materijalno ničevne državce. Ako hočejo evropska države obraniti svoje svetovno sta« lišče, tedaj se bod) mo:ale tesno zjediniti. Prišel bo čas, da države spoznajo, koliko pametnejšega in nojaejšega dala imajo, kakor da droga dragi pije kri, ker bodo v gospodarskem boja primoraie zastaviti vse s vej s meči sa ohranitev svojega obstanka.
Avstro ogersko ruska zveza. »Nov. Vremja" pišejo: Še nikdar ni zuuaaji m nist*r Habsburške monarhije tako cdkrito in naravnost prizaal nesebičnosti mike politike v krščanskem orijentu Nobea prelnik GjIucIkwikeg* ss ni cdolil razpravljati to vprašhn.o v tri', odličnem t nu. dasi cimi čaša vlada na H.'i » u nrb nih dragih namenov, kakor zavračati Rebičce nameće nekaterih evropskih vla*tij. Odločne i?jave grcfi G)Iochcw3kega smatramo za provažeo doku: r$~* izprenaeinbs v - a • r ti J i.n • skega k b - fa gle !■•'.. a .i. r kat re moravršdi na B Ikina. Pol g tro*vtze in f aseosko raske z/eze cbitoja sedaj tuli &7stro ogfr?ko raska zveza z oz'-rom na orijentsko vpraiinjs. Pri sedaniem položaja Fvrope je to dejstvo jako važao in pom:rljivo.
Nemiri me; Albanci V zgoranjem dala Al-ban j1 je začelo mej rarodom zopot prav nevarno vreti. Albanci se mir." j i vojaški slažbi ter nočejo plačevati davkov. M icgo krajev sa je drignilo z orožjem proti turškim oblastveno, in vlada je poslal« v Verisovič in tkol;<.o dei t tata',o jjv foj -.k;;. Nade.ajo si. da so udaćo A'banci brez prelivanja krvi. Položaj js tolikanj kritičnejši, ker so Albanci s daj dobro oboreženi ter so po grško turški vojni šs vsino jaVo boi^vPi
Afera Drevfus Eszterhazv narašča. Preiskovalna enketa, k-ten nače^uje geuerd P«il e sx, je poki cala iz Tnnisa polkovnika Picqaarda, ki bo danes zapristžm in z;slišan krt glavna rriča proti E'Zterhszyia. V stanovanja F. i'.r->rha-y.a in Pi< , mrli so bde že preiskave ter so našli važas listine. Ž do\ski časopisi prinašajo vsak dan nove polatke, ki naj bi dokazali DrFyfosovo nedolžnost, aot semitski časopisi pa trd jo, da je vsa afera sad najoesramnejšpga židovskfgi slsparenjs, ki hoče ce dolžnega K izttrhizj a uničiti.
DopisL
Iz celovške okolice, 22 novembra. Kdor natančneje premišl.aje žalostni položaj, v katerem ž votarimo koreški Slovenci že od nekdaj ceu, po* eebno pa v zadnjem čutu, ko takorekoč bijemo Ijnti boj za svoj naredni obstanf k, ta se mora po vsej prsvici vprašati če je splch mogoče, da p<~jde Šs zaoaprej tako dt.lje. Mislim, da bode vsak trezno-misleč in razsoden Slovence brea ozira na načela, katera tudi nas Slovence ločijo v različna stranke, zanikal to vprašanje. Znaco je ramreč, da je naše
jemn lastne*a naztrsnja o sreči sedanjosti, o vzvi čenčati človeške usede, kadar bede človeški družbi jedini temelj „delo".
Ii h k cen pravi Zola: ,0 tam svojem delu asm pripravljen slišati prav taiste kritike, katera eeaa ža (nI o vseh prejšnjih tvojih spisih. Upam ps, da bodo po moji smrti drugače sodili, saj bodo spoznali, da nisem bil niti pesimist niti pohujšljivec. Kdor poje vedno življenju slavo, tisti ni pesimist, in nikak pohujšljivec ni, kdor ne-utru lljivo oznanja velike dobrote dela. Ako pročitate mojo romansko serijo: „Rougon Macqaart", čitali bode te na vsaki strani ljubezen do življenja iu navdušenje do dela . . . Nič ni hujšega, zego je pnšioba in smrt. Smer, katero eem jaz izoral na nebvalsžnem polja literature, je ljubezen do dela in do življenja. Laž je torej, da eem hotel dnbove pokvariti in oplašiti jib; in kakor ms taki nazori m&Io brigajo, mislim tudi, da izginejo prej ko prej ..."
Želeti je, da izide v dobrem slovenskem prevoda vsaj nekaj poglavitih cddslkov slavne tri logije „Lnrd — Rim — Pariz". Tu bi spoznali vso gigantičnst Zclinah aujetov in prekrasne, elementarno nplivajoče prizore v tem poetičaem, dasi realističnem de!u Zole tudi oni Slovenci, ki mečejo blato nanj ir na njega učence, dasi jim js ta trilogija do cc!a neznana ! K. G.
vzorno .Katoliško poli tičao ia gospodarsko društvo za Slovence aa Koroškem" povodom poslednji* volitev bodisi v deželai  kakor tudi v dižavni zbor sklenilo nekak kompromis s tukaj na Koroškem obstoječo katoliško ali koservativao nemško stranko, in sicjr v .leJ izrscoeg« sahtevaaja našeg* kneao-škofa dr. Kabm, ki je — kar bodi posiboo po-vdsrjano — hotel, da oba društvi vzajemno posto pati za risi volitsv. Nj, ali se je pa s tam ubrala tudi prava struna, ni namen t.di vrstic tu podroo ■eje razpravljati, saj se bo to že sčasoma pokazalo. Tjda h',d    po postopanji nemške katoliške ali kon eervativne "tranke in po pisavi glavnega glasila ta stranke ,Ka ntner Zotang" se ja bat*, d« t) aao deloven e* za nas Slovenca ne bo koristno. Čedalje ttdaejšj pjatija mnenje: Boljše je samo nekaj  lastnHga,   pristnega,  kakor pa Bog ve* kako veliki (!?) uspehi, katsre s m o baje dosegli skupno. Na mhel mi pri tem pribaja ona stara pripovedka o lisici ia o ježa, katerega   je   prva   prostovoljno  vzela   pod  s vej o streho. J-ž as je nekaj časa res stiskal v kot lisičinega brloga, a ko ie p stal bolj domač, tedaj si je laogečno okupiral ves pnstjr   tako,  da je na-posle i morala ši uj< g wa  dobroto ca lisica pobrati šila in kopita ter iti. Nekako na tak način bo menda tuii z našimi ^nepoklicanimi goeti", kateri se vedno boj šopirijo in djma n:iii]o pri nas. Tod t preveč sem že zazUgnil to stvar, ali  prosim, g. urednik, t pro tiU ker to ju tako važno, da se ne s ne pre zrvti,  kajti to eem Vam  Ia mimogrede omeail v f pomin v i h o-db, ki taknpndio sau^jo oprati ta rradež.  Danes \*m bočsm navesti le jsden slo-čaj, niM.i     ia ie najnovejši, katerega gotovo ša niste čuli.  V srce me j a zibolele, ko esm J it* I ,Fie e St m aen", da hoče naša nemška katoliška stranka za celovško okolico ustanoviti svojo posojilnicopoRaiff-eisenovsia ziBte ma. Za B :ga, ali že nimamo osnovane take posoj laico, kieeimenaje: aH;auilno in posojilno društvj?" Ali vprašajmo aa pa vendar, kmuu n^i bi s'už.la ravookar us aaovljaio.'i se po-t" j Inica? V celovški okofiol prebiva poleg Slovencev, ki se št niso izneverili ovcemu rodu, tudi nekoliko Nemcev. Po mišlieniu so skoro vsi strastni nemški naci;ooaka ; privržencev kttoliške nemške straaks je v tej okolici tako bore malo, da hi iib niti opo ledne z lau otreg iskaje ne ništil 50!  Zi poio j iu -.o je pa na vsak nalin  treba *sa drugsčnega števila, kakor je ravno imenovano. Kir aas ja Slovencev ta, imamo ž-* svojo poioj Ino društvo, naci-jonalni N -m. i pa noalju danar alt ga hodijo iskat v 8 /o;o sbramho, katero iaajo tuii v Ciovcu Kaj t •-. r - j preostaja dragega, neg j da heča novoustanovljeno društvo  konkurirati z  našim slovenskim zavodom. Nastati bo3e ns ta način mila državca v državi.  Konkor^ocj  hočejo innti na vae atram. O.novali so si Jož fovo tiskarno ter kuj-tfova-.n o:,  da m.r--jo tekmovati z ono družba sv  M hcr;i.   Sedaj  jim je šj naša posojilnica na poti, tudi tej miilijo škodovati. Če si sfokrat v ira šuiemo, kaj js vzrok ali js naše slovensko posojilno društvo prsmalo katoliško ali kaj js krivo tonu? Premalo katohško msnia ne bodi, kar sa nahaja v rokah samo strogo katoliških m >ž, maj katerimi je taii gosp. Val. Podgorc  A i gospedja, ki bočejo osnovati novo jeiaako dreštvo, ne bi mogli mu ti denarja v to našo  posojilnico in  hranilnico ia bi p ten dobivali iz nje denar?  Toda  njim ne diši, kar je tj slovenska pos >] laica, ia ker v njej ne morejo oni zaukazovati, so si brž izmisli i, da si ustanove lastno.   Ni vemo s cer, ali sa jim ta namera izvestau obasse, gotrvo pa je, da skušajo oslabiti moč naše slovenske poaojilaica. Taki prijatelji so torej ti nemški konservativci! j.
Dnevne vesti.
V Ljabijaai,26 novembra
— (Imenovanja v pravosodja) Mestni po-l:c jeki komisar gosp. Fran Podgoršek je imenovan sodnim pristavom v Logatcu, sodni pristav v Logatiu, g Fr. C o t m a n je premeščen v L tijo. Odhod gosp. Podgorška iz mestne službe moramo iskreno obžalovati. Gosp. Podgoršek ja policijski urad izborno orgiaizoval in izvrševal svoje poila vestno, marljivo in taktno tako, da je občinski svet imsl opetovano pr liko, izreči mu svoje priznanje.
— (Komisija za pridobninski davek) Ta komisija se bo megla že v kratkem konstituirati, ker se je po sjoriči'u „Frsmdenblatta" Baančoi minister že odlečil, kako naj se sestavi komisija. Minister imenuje namreč predsednika in njegovega namestnika, ter polovico komiaijakih členov.
— (.Slovensko trgovsko pevsko društvo v Ljubljani" ) Vlada je potrdila pravila tega novega oruštva in mi le želimo, da postane središče in zbirališče narodnih trgovcev in trgovskih pomočnikov. Društvo ss je ustanovilo pod ugodnimi avspi-cijami in si gotovo pridobi najsplošnejša simpatija.
— (Volila.) V Preski umrli župnik Martin Derčar js zapustil j*ko veliko premoženje. Mej drugim je volil 1200 gld. za dijaško ustanovo, dražbi sv. C.rila in Metoda je zapustil 5517 gld.,
družbi sv. Mohorja 500 gld., ljubljanski dijaška kuhinji ps 200 gld.
— (Iz Spodnje Idrije) se nam piše: .Slovenec" ns ljuoi resnice in zato mu tudi njegovi dopisaiki najraje postrežejo z lažmi. In lagati susjo, ti njegovi dopisniki, prav kakor da je to njih poklic Poraza pri volitvi v Sp Iiriji aSlo-venčev" d ipisnik ns more preboleti. S • J■»I je za miao in napisal dopis, kateri je priobčil sSlovenec" dne 17. t. m. V tem dopisu kvasi dopisal« o neki „anokraško liberalno narodni zv<*at", in saka vso stvar tako, kakor da ao vsi tisti sami brezverci, ki so volili proti volji klerikalcev. Ls poč »sil T idi mi smo se že naučili raslo'tovati maj vero in maj duhovščino. Ktkor nista sod lik in pravo jeidaaka nerazložljiva pjima, tako tadi ni vera ia duhovnik. Kakor ea mej sodniki najde nič/reiea človek, tako B8 najdejo taki ničvredneži tudi mej duhovščino. Mi saio dobri katiličani in mm iii-mi svojo vero, da bi pa biti duhovniki naši gospodarji, nezmotljivi in vaegarao; čat, mi ;>i n ii brezpravni htapc', — tega pa ne! I).unukova tiditev, d« P 1J <tu diši županski stal •,»» saešaa izmišljotina. Djpisnik bi pač rai naredil razpor mej sadaojim jako veataioa, marljivim tu ob spoštovanim županom ia d ugmi možat. K na f: io pa ji, da |o gosp idu kaplanu dišal — d žjloosborski mandati Govori se, da ja v t m smisla agi^oat p> Kaain-Ijah Da bi ljudi laizlje ujel na svoja Ihnemce, jim ie maada obljaboval železne brvi ii žilizae mostore. Popolna laž je, da ja vi j aaakal z; i , aao tre i", da bi bili vpisani v volilni inainik, kajti itt&ojeJaema se je naredil rakurs. Ranica js tudi, da si ima dopisnik zahvaliti sami velidašaoiti ooete tipeaegt otroka, da ni prišlo do tožb<s, in rasaica j* tadi, da ja dopisnik rekel dvema posestnikoma naj greita po V dd ta, kadar ja bo treba obhajati. G h »ji do-pisnik! Pometajte najprej prod pragom Vašo družne, Vaših starišev, potem pred P d le o vi hišo! Posaemijte tuiš g.i g žaonika, ia vladala bosta mir m sprava tadi v nas. Da bi V-ua še kdaj kaj odgovarjali tega pač niste vredni.
— (Iz Medvod) s« nam piša: Goričaae ja zadela nesreča, da imajo achul^ereiasko šolo. T« »a o i ob s iii;ejo samo otroci fabriŠziU d-lavcev. Tovarna si na zadovoljuje samo s tem, da slovenske delavca kar mogoče izkorišča, polakomaila sa je tudi njih otrok in j.h sili v schulveriinsao šilo. Na tej šoli poučaje ačiteli, kateri je sicer strasten German, tako da začne kar btMetj, če kjs zagleda lSloveaski Narod" ali vžigalica dražbe a v. C rila in M to la, ki pa kot u5'telj ni dosti pridi. O.roci, obiskujoči njegovo šilo, niti slo-esuk-h črk ne po zasjo, daai so vsi slovenskega rodi, sato pa ao sa aaučtti besed in izrasov, katere obujajo raslične slatnje . . .
— (Privatni otroški vrtec v Kranju ) Deželni šolski svet ja dal okrajaem šolskema nadzorniku v Kranju, g. Andraju Ž u mru, dovoljenje, da u ta novi in vodi privatni otroški vitec.
— (Nesreća) V Miidiče*em mlina v Kamniku j« ponesrečil mizar Eivard Koblar, in sicar vsled lastne neprevidnosti. Padla je nanj dviga-lica in ga tako pobile, da je naslednji dan umrl.
— (Požari ) V Tepah pri Polšaiku v litijskem okraja sta poatorsle poaeatn ka Jaaea VodiŠek in Franc Zagore Voiišek ima škode 1800 gld., Zagore pa 1700 gld. Na Himca v kamniškem okraja je ogeoj un čil prslopja treh posestnikov. Skupna škoda znaša 2600 gld.
— (Tatvina) Kak h 30 let star človek jo posestniku Antonu Franku iz Hitenj v postojinskem okraju ukradel iz hleva konja ia ga odgnal proti Urama. Tatu zaeledajejo.
— (Osebna vest) Voditeljem okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradci je imenovan komisar celjskega glavarstva Zoff.
— (Narodni dom v Maribora) je bil mino lo soboto dozidan, te dni pa sa nanj postavi streha.
— (Politično društvo .Edinost" v Trata) priredi prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. popoladne v Bazovici v gostilni sPri lipi" gosp. Josipa Ur-bančiča javen shod, na katerem bo poročal tržaški deželni poslanec g. Vekoslav Gorju p o delovanja dež. zbora oziroma obč. svata tržaškega.
— (Slovenski klub na Dunaju) priredil ja pred kratkim prvi večer v te- sezoni v lepi in prostorni dvorani hotela .zar goldenen Ente". Prisotnih je bilo več dam, nekaj cerkvenih dostojanstvenikov (čč. gg. dr. Sadej, mons. Jančar, župnik Bartelj, dr. Pavlioa), iimsj posvetne gospode omeniaa dvornega in sodnega odvetnika dr. Sssbuaa, prof. dr. Primožiča in dca. Pajka, pevovodjo M IlubaJa, minist. tajnika dr. Pioja, došlo je več slovenskih učiteljev in tndi nekaj visokošolesv Gospodična Marica Luzarjeva igrala je kaj spretno in mnogim občutkom na citrali ter bila od vssb strani odlikovana. Nasdravljalo ss je vč. g. dru. Sadeju, vrli rodbini Laaarjevi, najmlajšima častnima udoma slovanskega pevskega društva, gg. M«t. H obadu in Jak. Pukla Č-tstitalo se je klubovima udoma gg. dr. Petra Laharnarja, ki je imenovan okr. glavarjem in g. Antona Daleau, ki je odlikovao s Fran Josipovim vit. redom. Prijazen večer ostane vsem v prijetnem spomina.
*        -ataa aa      '.»f ffl — (Slušatelji lvovakega vseučilišča) 10 priredili profesorja dru.  O.  Balierju, avtorja včeraj tadi v .Slovenskem Naroda" kratko označenega odgovora na Mommsena, veliko ovacijo. Ko je stopil v dvorano,  začeli ao velikoeolci plo skiiti, modroalovec Wroblewiki   pa  sa  je zahvalil imenom slovanske mladine za krepko obrambo Slo vanov.   Profesor B»lz r ee ja  zahvalil  za ovacijo ter dejal, da je smatral  ia svojo đoliooat braniti igodovinsko istino ter zavračati neresnične napade na Slovane. _
* (Tragedija treh rodbin) V Pragi si zaprli oktobra mtrssca m. 1 lw.,i» H nn «, poštnega ©pravitelj«, ker so ga snmaičli, d-« j< iznaakoil de marno p;s -io, v katerem i« biln 16O0O gl i Kur je aedostajalo dokaziv, so porotniki II aiea sicer upro stil*, a poš'na direkcia ga je d scipun srnina potom odpustila. To j < H in i »•» »o br lelo, da ga )• loti'a melanholija in anflica. SUdipč ja pr-šlo na dan, d« m op-avitalj J Sanaek 1.1, katnn ie slni-bc! al s H duom ca isti pršti. Sunek ju ves aknama prznal, da ]e */■■! d-«' r kvc se je hotel s h ojo ljubico pomčiti. Tu nj giv ćii pa ja »m-I atrarin« pcaledi.e. Hun je umrl pred krakun od žalosti, ker so gi p> kr*vem 8 Iti n fidi. N <■.:< v> at tro maer je aadela srčna kap, umrla j*krzau. P.iStoi cfici(al U-ban pa si je I >*a fl •.■» h! da b) i on po kri vem obddžen, žuto )« zb'axuel ter ptei par doevi umrl. Tadi t j»g<iv» h • pršita ]■ valtd može.e smrti znorela. I i aoai.no je .S :u ko j a ljutica tak sto du ševco cbolaia, da ba e ni upanja, da bi ozdravela. Tud . > j '->« nati je vsfd žab «f hudo obolela.
* (Denar in — slava)  N d>*oo se je ba.e ponudil nt ka  podjeten etikbilmski knjigozaložmk uglednemu  norveškemu   pisatelja, da natisne vs* njegova dela v švedski  pre«tavi.   „ It z ume se, da mi to podjetje ne bole nali n k k g» d bička ; ta se gre samo za — slavo. Z to tadi za trdno pri čakujem, d.   ne bodeče   zahtevali noben*gii hoao rarje", ja piaal založnk   P sitelj pa ma je sledeče odgovoril: ,V čudnih čtsih živimo.  Pisatelji pišejo koj-ge radi — denarja,  kniiRozaložniki pa j>b za lagtjo radi — slave. Id »e idar imajo aalužjiki de dar, pisated'i pi le — slavo"
* (Ali smejo učiteljice kolesariti F) To vprašanje vzbnrjt« 8«dt*j Pnria. Već uć>t*i;ic je biio radi koIe8<-renja n&krat odpuščenih ali pa preme ščenih. Obč. svetnik L^risBe je zato napodi proti dotičnim ravnateljstvom ostro spomenico. Da bi bili pariški Ijndskcšclski ravnatelji toliki fitastri brez povoda, ni verjeti. Bržčas 8) kolesarile učitiljice v oblekah, ki je bila vendar malo preveč — moderna. Ali pa so celo v hltfab ocuferale.
* (Roparstvo v Španiji) V okolici mesta Oranade sh potika 10—12 ropar.ev, kateri so že veliko ljudij crjpsli. Nedavno so napadli bogatega posestnika, pridrvili so v njrgov grad, vzeli mu veliko denarja in drugih dr«g*cenostij ter ma smrtno ranili hčer, katera je klicala ponoči. Ri parji noorarajo biti zelo premeteai, kajti do sadaj js bil ves trnd, meti jih. zaman.
* (Električno železnico preko morja) so naredili od bright nske obali  ti , 6 kilometrov od daljenega Rottitigdeana V .tj.- ni itnaio cbliko parotoza
* (Ženski me tni odbornik ) Občinski avet nik Klotz   v   Ptnsvvao ji j«   pi milovanja vreden
; človek.   Kadar koli jo imel kaj težavnega reševati, i je — »obolel*. Kadar jq pregloboko v kapico po gledal, je tudi — »obolel*.   Nekega je dne je bil zato v strasnih škripcih.   Neko stvar je bdo treba v obč. svetu nujno rešiti, on pa je bil zopet ,bo I lan".   Poslal je tedaj svojo  18letao bčer v na. sto i ! odbor;  ta je tako dobro  izvršila  nalogo,  da je : ostala od ti*tihmal stalno mesto očeta v elaŽbi.
* (200 000 mark za zbodljaj moakita } Mr. , Atnberg v L nv Iu se j« bil  va*nro»al pri splos
[ nem zavarovalnem dru't m v Itiedinjenih državah j loper asarsi o in za življenje. Pr«d par meseci ga je pičil moskit, vsled zbodljajt se ma zastrupila kri in mr. Amberg j« nonrl Njegova žsna je zahtevala zavarovalno evoto 200 000 m-rk Ker se je banka branila, jo je tožila pri sodišča. Prva in drage instmca sta go*>po odklonili, Dajvišja instanca pa je izrekla sodbo, da je zadela Aoaberga velika aesreča, kur je moral umreti in zato bauka mora izplačati vso svoto. To se j« tadi zgodilo.
Darila i
Prosto volj nema gasilnemu društvu v Ljubljani je firma G. Toanus povodom evoje pet desAiJetmce podarila 80 gld.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 26 novembra. Opozicijonalne stranke so imele včeraj dolga posvetovanja glede korakov, katere naj store radi sklenjene premembe opravilnika. Ker nasvet, naj op o *icijonalne stranke izstopijo iz drž. * b © r a, vsled odpora socijalnih demokratov in krščanski h s oc i j ali st ov obveljal, so Nemci to misel opustili ia skle-da ostanejo y državnem zboru.
a a     v < f "v
Revolucija v parlamentu.
Dunvij 26. novembra. Z bestijalno po tli ■ janosrjo se je opozicija uprla zahtevi, naj se v redu in dostojno reši borba strank. Prizori, kateri so se primerili, prekašajo vse, kar jih je bilo doslej, a desnica se ni dala ugnati. Predsedstvo je porabilo včeraj sklenjeno pre-membo opravilnika. Vkuloirjih je bilo zbranih 60 redarjev pod vodstvom dveh policijskih komisarjev v uniformi. Vsled nezaslišanih brutaluo-stij je bilo predsedstvo primorano izključiti  13 poslancev.
D maj 26. novembra.  Seja se je začela ob Val2. uri. Komaj se je predsednik Abra ha m o\vi c z   prikazal m svojem mestu, usula se je nanj ploha najustudnej^ih psovk Nemci in socijalni dem<)kratje so nmj vpili „Scliuft", „Falot", „Gauner", in klicali „Ven  ž njim", BVrzimo ga  ven".    Socijalisti  so   se   na to zbrali okrog predseništva in nakrat ju Berne r kakor maček splezal čez ograjo, pla nil na Abrahamovvicza  in  ga sunil s pestjo.    Poslanci desnice so prihiteli ni po moč. Za Bernerjem je splezal tudi Hesel n* predsedniški oder in z.a njim socijalist Beneš. Poslanca Ud rž al in I)yk sta vrgla Ber-nerja, Beneša in   Resla z odra. Nastal je boj. Socijalisti so dobili brez števila  zaušnic in  udarcev spestjo, ali to  jih ni   ustrašilo.    Verkauf in Daszvnski   Bta  jim   z raznimi Nemci prišla   na   pomoč,   a   socijalisti so stali v prvi  vrsti,  šli   so za nemške nacijonalee  v   boj   in delali so tako, ka kor  sta  jima v loži   nahajajoča  se voditelja dr.  Adler   in   Pernerstorfer velevala. Vsled silnega hrupa je predsednik pretrgal sejo.
Dunaj 26 novembra. Soc'jalni demo kratje so se škandalozno vedli. Daszvnski se je vsedel na predsednikovo mesto, K e s e 1 pa je z obema nogama stopil na predsedoikovo mizo in ob viharnem odobravanju razmetaval predseduikove spise. V tem so se odprla vrata in pod vodstvom policijskih komisarjev prišla jeiz kulo arja v dvorano kolona redarjev. M i n i s t e r s k i predsednik jim je zaklical: „Laufsc hritt". Ko je opozicij a zagledala redarje, zagnala je silen vihar. Nemci so tulili kakor divje zveri in najeto galerij sko občinstvo jim je pomagalo. Policija je obstopila predsed-ništvo. Podpredsednika dr. Kramar in dr. Fuclis sta stopila k soc. demokratom, iu Kramar jih je dva krat pozval, naj takoj zapuste predsedniški oder. Socijalni demokrat j e so odgovorili s psov kami. Ko se socijalisti tudi pozivu reditelja posl. Langa niso od« zvali, je Lang velel policiji, naj socijalne demokrate šiloma odstrani s predsedništva. Zdaj je nastal uprav nepopisen prizor. Socijalni dem o kr at je so se redarjem uprli z vso silo, pehali redarje od sebe in z rokami in z nogami suvali na vse strani. Nekateri so se vrgli na tla. Iledarji so jih morali iz dvorane nest i, držeč jih za roke in noge. Odnesli so iz dvorane Bernerja, Kes la, Steinerja, II y besa, Kiesenvvetterja, Ver-kaufa, Beneša in Daszynskega. Bila je silna gneča. Jeden razgrajačev je Kronavvetterja z nogo suuil v želodec tako, da je omedlel in da so ga morali dunor peljati. Mej tem, ko so redarji socijalne demokrate iz dvorane nosili, so Nemci na vso moč ploskali in se rogali redarjem in desnici, zlasti je SckOnerer zasramoval redarje.
Danaj 26. novembra. Ker se je mej popisanim prizorom pokazalo, kako soglasje vlada mej opozicijo in galerijskim občinstvom, ker je to občinsto zasramovalo predsedstvo in opoziciji prirejalo ovacije, je predsednik ukazal, da se galerija izprazni. Levica je galerijsko občinstvo hujskala, uaj se ne uda, naj
se šiloma ustavi. \Volf pa je zaklical: Pri cesarskem dvorcu se že strelja!
Dnnaj   26. novembra.    Ko  so ob 12. uri prišli ministri in predsednik Abrahamovvic zopet v dvorano,  začeli so Nemci znova razgrajati in Bidenija in Abrahamovvicza psovati pri   čemer   se je  posebno   odi koval \Volt. Abra h amovvi cz   je   poklical policij skega  komisarja  in   mu   uka/al, odstraniti Wolfa. Wolf je psoval kakor pijan p o balin in zbežal k Pferschejn in Novaku, katera sta se ga oklenila. Redarji so Wolfa šiloma odpeljali i/ dvorane v predsedniško pisarno, kjer se je Wolfu  naznanilo,  da  je  za tri seje izključen,  potem pa so ga odpeljali iz parlamenta na cesto.
Dunaj  26.  novembra.   Po odstrauitvi W«)lfa je predsednik prej pretrgano sejo z »per ot oni    V tem so se bili vrnili poprej šiloma odstranjeni, a ne izključeui socijalni demokratje Obsipali so predsednika z najinfamnejšemrl psiv kami kakor „G.luner", „ehrloser llund", „Zucht h .u - a >;.<!: 1 i; '• itd. Zlasti se je odlikoval Dae zynski. P/edsednik ga je dvakrat poklical k redu, ker pa se DaBlvnsn za to ni zmeuil, ga je predsednik izključil za tri seje. Redarji so   morali   I)aszynskega šiloma vleči iz  dvorane, ker se je branil z rokami in z nogami
Dunaj 26. novembra. V tem, ko s«t redarji imeli opraviti z Daszynskim, si j»^ Schonerer naredil iz platna vrečo, nametal vanjo ra<nih reči j in tolkel ž njo po svojem pultu. Predsednik ga je izključil za tri seje in ga dal odpeljati iz dvorana, »cho »erer s redarjem ni upiral. Podal je K i ti u in Turku roko in jima rekel „Heil", potem pa šel, tuleč ,,tlurrah Germania''.
Dunaj 26. novembra Vo odstranitvi S^bOriererja je prevztl dr. Kramar predsedstvo. Opozicija ga je pozdravila s „Pfuiu in „ II a n b a H. Kramaf je dal besedo grofu StUrgkhu, da utemeljuje svoj protest radi premembe oprivilnika. Mej tem so socijalisti Kramara neprestano psovali. Kramaf je prttrgsl sejo in izključil Steinerja ter ga dal odpeljati. Komaj je pa z< p*t otvoril sejo, začelj s<> socijalni demokratje na razne načine razgrajati, vsled česar so bili izključeni Schrarnmel, Verkauf, Kiesevvetter, H y b e š in še nekateri drugi, potem pa sd je seja za-kiju :la.
Dunaj   26. novembra.    Prihodnja seja pos^nske zbornice bo jutri ob 10. uri dopoludne.
Narodno-gospodarske stvari.
Osebni kredit po kranjski doželi.
(Spisal Ivan Ti a p nj ne.) II.
Kako dobe osebni   kredit mali kmetski posestniki? 1.) V katerih zavodih?
Kranjska dežela šteje dandanes že precejšnje število  raznih  denarnih in  kreditnih zavodov, ki skrbe na jedni strani, da se razpoloživi deaar plodonosno naloži (hranilne vloge), na drugi strani pa, da  zadobi   domače   prebivalstvo   potrebni kredit (posojila). Ti kreditni zavodi se ločijo v hranilnice in posojilnice.    „Hranilnic"  v pravem pomenu besede, ki so osnovane  na podlagi hranilničuega zakona, je sedaj na Kranjskem 6   Najstarejši in naj bogatejši tak zavod,   ki je po svojih pravilih prav za prav  le „društvo", je   „kranjska hranilnica" v Ljubljani,   ki deluje z najboljšim  uspehom že nad 75 let. Za njo je najstarejša hranilnica mesta Kočevskega. Mlajše pa sa v najnovejši dobi osnovan-* hranilnica mest:   Ljubljana,   Kranj,   Novomesto i*a Radovljica. Razen teh denarnih zavodov, „branilnie*, se nahaja na Kranjskem danes še 63 .posojilnic*1, ki so vse osnovane na  podlagi zadružnega zakon. z dne 9. aprila 1873. 1., oz. postave  z dne 1. junija 1889. 1. Radi tega so te slovenske posojilnic«* registrovane zadruge, deloma z omejeno (1) deloma z neomejeno (5G) zavezo.   Mej vsemi  temi zavodi je le jeden,   ki deluje že nad  40 let,   in ki je bil ustanovljen še pred omenjenim zadružnim zakonom , ta zavod je „Obrtno pomožno društvo* v Ljubljani, ki danes seveda ni  nobeno „društvo" več, ampak je kot „zadruga" urejeno.    Vse  te posojilnice, ka terih poslovna   leta  so   ' azlična (od 1 do 40 let>, imajo   ponajveč svoj  sedež  v  sodnijskih   okraj ii , tako da smem reči, da je na Kranjskem v 31 sod-nijskih   okrajih  že  63  okrajnih  posojilnic.    La S 8jdnijski okraji  še  nimajo svojega denarnega za-
^voda, t. j. Tržič na Gorenjskem in kečevaki okraj, fm novomeški okraj (v Novemmesta pa je hranilnica ) (Dalja prib.)
- •
I mrli so v I Julaljaiil:
T1 t'1 24. novembra: Nela (Tetmlar, delaivčava žena, "Wl let, K»r nnki r«sQ* st. Ift, bronchitis. • — Marija Bico-vičar. gostij«, 81 let, Straliike .ulire st, 12, ostereloat.
V otrofiki bolnici:
Dn* 25. novembra: Resa Močnik, delavčeva hči, 4 leta, «1 u6l,iVi kaaalj.
V delelni bolnici:
23. novembra:   France Oman,  delavec,   15 let,
jetika.
Dne .'1 I« -v. 1 Alojiij Hlebec, delavčev ain, 4 na-aere, opekline.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
Trgovski
1 -O B I |	Caa op«-aovaaja	Stanje barometra v mm.	Ib :«i ■ j 1 ralvra Vetrovi v "C	Nebo	r»Jma» t mm. v 34 arah
25.	9, zv*č«r	740-3	—18  (p. m. avcb.	oblačno	
Si«.	7. ajntraj	743-3	— 8'fi   j ar. avzh.	jaano-	8-5
	2. popni.	7445	—05    ar. jzav.	jaano	
Sreanja  včerajšnja  temperatura   0 9*,   aa   0'6* pod aormalom.
3D\x:n.aJslcsi borza
dn»- 26. novembra 1897.
Ukupni državni dolg v notah .   .   .   .   . 102 gld. 25 kr.
Skupni d rta viii dolg v srebra ..... 102   . 25 „
Avstrijska zlata renta....... 122   „ tJO ,
Avstrijska kronska renta 4   ,..... 102   n 20 „
Ogeraka alata renta -t ■' „....... 122   „ 35 ,
Operu k a kronska renta 4°/,,..... 100   , — p
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 947   „ „
Kreditne delnice......... 353   „ 75 „
London vista........... 120   „ 05 ,,
NemAki dr*, bankovci za 100 mark ... 58   „ 95 ,
20 mark............ 11   , 78 ,
20 frankov........... 9   „ 55 ,
Italijanski bankovci.....j   .   . 45   ' 37'/, _
C. kr. cekini........... 5, 68 „
Dne 25 novembra 1897.
4'/, drtavne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 1S0 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.     . 191   , 75 „
Dunava reg. srečke 5°'0 po 100 gld.    .   . 129   „ — g
Zemlj obč. avstr. 4'//f. zlsti zaat. listi    . 98   „ 60 „
Kreditne srečke po 100 gld.   ..... 200   „ 50 „
Ljubljanske srečke......... 22   „ 75 „
Rodolfove srečke po 10 gld...... 24   , 50 ,
Akcije angio-avBtr. banke po 200 gld. .   . 162   „ 50 „
Tramvvav drost velJ. 170 gld. a. v. .   .   . 430   . — „
Papirnati rnbelj.......... 1   g 28»/« ,
s najboljilrtl spričevali. Izurjen v taeh strekAh trgovstva lica alnfb* atorl. sUt 15. deoambfaf 'P
Ponudbe na) se pod ,,Tra;. pomočnik." pobijajo uStvu ..Si i
upravni
lovenskega Naroda'
(181fi—2)
Izvod iz Mr/uHtfga reda
^^l*nr»-«TPk*.(rr»» adL 3... o3ct©"ks>x» \&$**r7 Odbvd Ii T,|nblji»iie jnž. kol l*ro«a *>a Trtait
Ob 12. ori 5 m. po nofii osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzenfests, Ljubno; eez Selzthal t Aasse, Soluograd; če* Klein-Reifling v Stt yr, Line, na Dunaj via Arartettan. — 01: 7. ur1! 5 m. zjutrsj osohni vl.ik v Trbiž, Pontabil, Beljak Celovec, Franze-isCeste, Ljubno, Dunaj; čez Selztbat v Soino-gred; čez Amstetten na Dunaj. - Oh 11. uri 50 m. dopoludne, osobni vlak V Trbiž, Pontabftl, Ueijak, Celovec. Ljubno, Selz-tbal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 in. popoludne osojni vlak V Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Len<5 Gaatein, Zeri ob jeaem, Inomost, Bregenc, Canh, Ocnevo Pari«; caz Klein-Reiiiing v Stejr, Line. ii.idojrv- •. Tlzenj. Marijine vare, Heb, Fraacove VHre, Karlove vare, Prago, Lip-ako. Dunaj vta Amstettert. — Pr«ir» v slovo uie«to> ta v Ko«#vJe. Ob 6. uri 15 m zjntraj meaani vlak. — Ob 12. ari .*>5 m. popoludue rneftAni vlak. — Ob 6. uri 30 m zvečer nieSani vlak. — Prihod v LJubljano, j. k. llr«»KH Ia TrbitM. Ob 5. uri :">2 m. zjutraj oaobni vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlo vih'varoT, lieba. Marijinih varov. Plznja, Badejevib, SoIm> grada, LinčA, Steyra, Auaseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Fran zeoafeate. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du . na-a via Arostettan.' Karlovih varov, lieba, Marijinih varoe Plsnja, Badeji-vic, Solnograda, Linca. Stcyr-». Pariza. Ganeva Cariha, Bregenca, Inomosta Zella ub jezeru, Len«! Oaateina Ljubba, Celovca, Ltnca, Pontabla. Ob 4. ari .fi7 m. popola-dne nsi.bni vlak t Danaja, Ljnbna, Selztbala, Beljaka Ca-lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari B ta. zvečei osobnivlak z Dtioaja via Amstetten, Ljabna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l'roi(a ia Novega lueataa In 1« Ko*es-|ta. Ob 8. uri 19 m, zjutraj uiesant vlak. — Ob 2. uri 32 m, popdlddne mešani vlak — Ob 8. nri 35 m. ivečer raeSani vlak. — OUliod ta l.|ublJHiit> d. k. t Kamnik. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 to, zvečer. — Prihod r I.|ulil|wuo d. k. Ia Kamnika. Ob 6. uri 56 m zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. nri 2o m. zvečer. (962—2,71) ;
Trgovski pomočnik
i m če n trgovine i mešanim blagom*, znrožetf slovenskega ia nemakea« jer.ik*. al žali pVeiuen.ti svojo aedanjo službo.
Ponudb«, naj ae blagovolijo .pošiljati  na upravniatvo. „81oven»iega rTaroda". ' (1819—2)
z večletno prakso, neoŽenjerjega, veščfga obeh dežel-skih jezikov, vzprejme elr. It. Beiek, c. kr. notar v ZmllViiif. (1801—3>
šlasom ju^t. miKv^t. vvAa^a & dne. 9. at»^tt<>ta t. t. &odo <jo>po3|č j-votični itr^a3nvfii > poćetrVom t. 1S9S. jaoni^ oGtau-uaw opvavtfati v (1761-3)
S tem dajeva na &(<%aov<>tj+\o znanje, da- motava v^t«2- dokavtjati po najni&jift cčnafv in prosiva aotpodz wiadni&ct da vpoStevajo najino yon\%d^o, ado oi ornimi' i jo ta&o o&tcfia.
^>aaotav(yajoča najcenejšo in naj-sotidnejšo   yo^cž>(>ot $c   pxipoxočaoa %>
c?t^itnove -ufice ot. 9.
I „Kondor". 1
^    1788-«) ^1
Št. 3091.
(1786 —
Uradni prostori c. kr. deželne sodnije v civilno pravdnih zadevah, nahajajo se r hiši baronice de Truux
na Bregu št 20;
uradni prostori deželne sodnije v kazenskih zadevah, okrajne za m. d. sodnije v kazenskih zadevah in državnega pravdnistva pa
v Hrenovih ulicah, št. ll/a
kjer ae bodo za naprej tudi poratne razprave vršile.
C. kr. dež. sodnije predsednistvo v Ljubljani
dne 18. novembra 1897.
Moravska R. A. SIMEKAL
Moravska
c. k*, ptfv- tovarna brizgalnic, cevij in kmetijkih $trojev
priporoča
vsake vrste
brizgalnic in cevi
! 1 zaf 1
ognJegaBna društva
ter
kmetijske stroje
pO najnižji ceni
tudi na obroke.
Podružnica: R. A» Smokal v Zagrebu.
Slavna tvrka R. A. Smokal, podružnica Zagreb.
Vsa čast Vam! napravil sem dne ft. septembra t. !. vajo in sem povabil sosedna društva in nafta bla^aana je dvomu vodo dajali lako, da niti shajati nista mogli. V K Vaa bodem toplo priporočal, kar sem že jodeukrat storil. Sledi Vam tudi potrdilo iu aahvala od Odbora požarno hrambe.
Koroška Bela »Gorenjsko), dne Ki. septembra 1897. (15O0—7J
A. Potočnik m. p.
Prva in najstarejša zaloga klavirjev
v Ljubljani, Florijanske ulice št. 50
si nsoja naznanjati veltcfnjpnpmu p. n. občinstvo v Ljubljani in okolic', da ima na prodaj po najnižjih cenah od danes naprej kratke klavirje m planine najboljše vrste, ki |iq đanea došli, >z najbolje renomiranih dunlj'akib tvrdk : c. kr. dvorni dobavitelj Kutscliera, zadnja nI.yra", Stelzhammer itd Popolnoma novi klavirji od 240 gld. naprej a 15'etnim jamstvon: ee oddajajo na obročna plačila; Izposojajo se od 2 gld. naprej. St^ri klavirji se jemljo v zameno, vbiranja in poprave ae izvršujejo najtočnejše. Z vel^apostovanjem
Ferd. Dragatin.
(1710—6)
rov-*-
R. DIT M A R
Di c. kr. dež. priv. ,
tovarna za svetilke in kovinsko blago J na Dunaju
« Petrolejske svetilke
X Moderateur-svetilke
MElektrični razsvetljevani predmeti otl najpreprostejših oblik do najele^antoejbe oprave iu v vseh vrstah:
AInstalacije (1802-1) za
Relektrične razsvetljave. Bitmar-jeve svetilke v vseli renomlranln 1? prodajalnlcali svetilk.
TararniAka inimlit.
Izda uit
i* olU.
L&atnina in tisk BNarodne Tiskarne*.
4244