Spedlrlone (n ablVonamenfo postalo
Poštnina plačana « gotovini
Naročnina mesečno 13 Lir, za inozem-»tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce« loletno 34 Lir, ea Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za Inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
g Uredništvo In apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. Izključna pooblaSPenEa ta oglafevanje HaTTjanslčega la lujega | Redazione, Amministrnzione: Kopitarjeva t, Lubiana. izvora: Uninne Pubblicita Italiana S. A, Milano.	g	Telefon 4001—4005,
Izhaja rsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. OredniStvo In npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, g
Abbonamenti: Meta 18 Lire. E.tero, me-■e 31 50 Lire. Edi-zione domenica, ao-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.i Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10349 per la in-■•rziooi.
Flllalal Novo mesto.
ConeM^onarla eseluslva per la pubbTTrllS HI provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Bollettino No 1024
»LEmpress of Oanada« colato a picco
dal'un sommergibile italiano in Atlantico - Due cacciatorpediniere inglesi affondati - Un convoglio nemico attaccato - I MAS italiani nelle acque
del Mar Nero
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
II maltempo ha limitato in Tunisia le operazioni terrestri ed aeree; un velivolo nemico e Ktato distruttu dal tiro delle arliglicrie.
Sul C a 11 a 1 e d i S i c i 1 i a cacciatori ger-manici abbattevano in combattimcnto uu bimo-toro ingleso.
Nostri acrn-silurantl hanno attacrato nelle acque di Bona un convoglio scortato da navi e da aerei. eon siluri, rcutranilo un piroscalo di grosso tonnelhiggio:
Nella notte sul 14 moto-siluranti tedesche si sono seontrato al largo della eosta t u n i s i n a , eon nn grup|io di cacciatorpediniere britannici, due dei quali vcnivano alloudati e altri due si-
cur.imento eolpiti senza alcuna perdita da parte germanica.
In A tla nt le o un nostro sommergibile al eomando del tenente di vasrello Gianlranro (Saz-zana da Milano. colava a picco il transantlantiro inglcse »Enipress ol Canadu« di 23500 tounellate, carico di truppa.
Mas italiani in agguato sulle coste n o r d-orientali del Mar Nero attacravano un gruppo di moto-siluranti e motovedette russe daniiegiandono due rientrando incolumi alle base.
Aerei nemici hanno sorvolato il terrllorio della provinria di Frosinone e la loralitii di I* o z z a 11 o (Ragusa) provocando lievi dauni; un morto ira la popolaziono di Pozzallo.
Vojno poročilo št. 1024
od neke italijanske podmornice v Atlantskem morju - Dva angleška rušilca potopljena - Italijanski MAS-i v črnomorskih vodah
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Tunisu je slabo vreme oviralo kopenske in letalske boje; topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo.
Nad Sicilskim prelivom so italijanski lovci zbili en angleški dvomotornik.
Naša torpedna letala so v vodah pri Boni napadla konvoj, spremljan od ladij in letal ter s torpedi zadela nek velik parnik.
V	noči na 13. marec so sc ob tuniški obali spopadli nemški motorni čolni s skupino angleških rušilcev, od katerih sta bila dva potopljena, dva pa zadeta, ne da bi bilo na nemški strani kaj izgub.
V	Atlantskem morju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Gianiranca
Gazzana iz Milana potopila 23.500 tonski angleški prekooceanski parnik »Empress oi Canada«, nato-vorjen s četami.
Italijanski hitri čolni so v preži na severno-vzhodnih obalah Črnega morja napadli številno skupino ruskih motornih torpedov in motornih čolnov in dva poškodovali ter se nepoškodovani vrnili v oporišče.
Sovražna letala so priletela nad ozemlje pokrajine Frossinone in napadla kraj Pozzallo (Ragusa) ter naredila lažjo škodo. Med prebivalstvom je en mrtev.
Rim, 13. marca. AS. Dozdaj ugotovljene Izgube pri zadnjem bombardiranju Cagliari ja so narasle na 052 mrtvih in nekaj stotin ranjenih. Med ir.rivi-mi jo veliko državnih uradnikov.
četrta obletnica slovaške neodvisnosti
Hitler odlikoval slovaškega predsednika dr. Tiso
Bratislava, 15. marca. AS. Slcrvaški narod je z resnimi proslavami obhajal četrto obletnico svoje državne neodvisnosti. »Slovak«, glasilo vladne stranke, je objavil uvodnik predsednika republike Tisa, ki je dejal, da je slovaški narod samemu sebi in svetu dokazal svojo zrelost za državno neodvisnost ter resno in poln zaupanja zre v razvoj sedanje vojne, katere se udeležuje s svojimi pogumnimi sinovi za dosego končne zmage ob boku osnih sil. Listi objavljajo slike predsednika, ki jc za četrto obletnico državne neodvisnosti izdal obširno amnestijo, obsegajočo tudi politične zločine. V narodnem gledališču je vojni minister general
Čatloš orisal navzočim političnim in diplomatskim osebnostim politično in vojaško zgodovino mlade države, njeno zvestobo prijateljskim pogodbam, katere jo vežejo na prijateljski sili Italijo in Nemčijo. Predsednik Tiso je po radiu govoril vojski. Višek manifestacij je bila velika parada čet in mimohod pred vrhovnim poveljnikom, predsednikom Tiso, dvema članoma vlade, diplomatskim zborom in drugimi osebnostmi.
Berlin, 15. marca AS. Tlitler je oblikovni slovaškega predsednika dr. Tiso z velikim zlatim križem reda nemškega orla.
Finska odklanja vsiljen mir
Helsinki, 15. marca. AS. Ves finski tisk ima uvodnike za tretjo obletnico sklenitve neenakega miru z Moskvo. Listi pišejo, da je finsko ljudstvo preizkusilo mir z Moskvo in ne bo brez borbe živelo nemogočega življenja. Zavedajoč se pravice do življenja, do svobodnega obstoja in do svobodne države, finsko ljudstvo ne mara ponovitve 13. marca 1940. To je naš odgovor na nekatere nevarne nasvete: ali se boriti za varen obstoj ali pa se podvreči novemu miru z Moskvo. Te alternative ni. Neki list piše, da bi mir z Moskvo pomenil
prekinitev obrambne vojne. Tisti, ki so nam preje želeli zmago in ki se danes vesele boljševiških uspehov, tega dejstva ne bodo spremenili in ne bodo odločali v naši vojni, List »Ajasunta« ugotavlja, da so Sovjeti pred vsem svetom pokazali, da z njimi ni mogoče skleniti nikake pogodbe in nadaljuje: »Zato se bomo borili, dokler ne bo miren obstoj finskega ljudstva zavarovan pred boljševiško nevarnostjo. S pomočjo Nemčije in drugih narodov, borečih se proti boljševizmu ta svoj cilj lahko dosežemo.«
lasmi Edenovega obiska v Wasfoingtonu
Buenos Aires, 15. marca. AS. Kakor pravijo dobro poučeni politični krogi v Washingtonu, odkriva nenadni obisk britanskega zunanjega ministra Edena v Združenih državah prav jasno, kako nujno se zdi Angležem potrebno, da si zagotove in ohranijo popolno sodelovanje Amerikancev, čeprav za ceno novih žrtev, da bi si zagotovili njihovo prijateljsko stališče za rešitev številnih vprašanj v bodočnosti, posebno pa trenutno perečih vprašanj. Radi bi izdelali skupen delovni načrt in tako odstranili hude skrbi, ki izvirajo iz čudnega stališča Sovjetsko Rusije. Vsi so si edini v tem, da se Eden no bavi z vojaškimi stvarmi in da bo imel v času svojega obiska, ki pa bo trajal precej dolgo, izključno le politične in diplomatske razgovore z Rooseveltom, Stimmerjem \Velleeom, sovjetskim veleposlanikom Litvinovim in gospo Čangkajškovo. Do Edenovega obiska je prišlo, vsaj tako pravijo uradno, na povabilo ameriške vlade, toda zdi se, da si britanski zunanji minister ni dal vabila ponoviti, pač pa je oddrvel v Ameriko v imenu neke vrste prijateljstva, ki ga veže do Rusije, da bi poskušal doseči zbližanje med Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo, med katerima obstojajo resni spori tako glede poljskega vprašanja kakor tudi jugoslovanskega i Ul. Druga naloga, katero je Eden ob tej priložnosti prevzel, je ta, da bi skušal spraviti v sklad načrte starega britanskega imperializma z načrti novega prodirajočega ameriškega imperializma, ki je v Londonu |>ovzročil toliko skrbi. Napovedano potovanje v Kanado se zdi kot* nekakšen poskus, da bi se v britanski skupnosti obdržal dominijon,
ki se polagoma, toda nezadržno, včlenjuje v vpliv-nostno območje Združenih držav. Skratka, med iskanjem vzrokov, sicer manj očitnega, toda enako globokega nesporazuma med Anglijo in Ameriko. med vprašanji povojnega civilnega letalskega prometa na Antilih, v Tihem morju, med vprašanjem Vzhodne Indije, državic, začasnih vlad vo-jujočih se zaveznikov ali ne, bo moral Eden poiskali tako rešitev za splošen sporazum. Razen tega mu je bilo naloženo, naj odpravi motnje v obtočju in številne čire. ki uspevajo še naprej, čeprav jih znana anglosaška hinavščina prikriva, pa dokazujejo vso gnilobo in izumetničenost zavezniškega tovarištva.
Berlin, 15. marca. V zvezi z Edenovim potovanjem v Ameriko tukajšnji krogi s precejšnjim zanimanjem zasledujejo poročila nevtralnih opazovalcev v Washingtonu, ki pravijo, da je angleški zunanji minister Eden nesel v Ameriko osebno Churchillovo poslanico, ki vsebuje med drugim predlog za spremembo načrtov, sprejetih na sestanku med Rooseveltom in Churchillom v Casa-blanci. Spremembe so nujne zaradi nekaterih važnih nepredvidenih vojaških in političnih dogodkov v zadnjih tednih. Med temi nepredvidenimi dogodki so nedvomno sovjetski porazi pri Harkovu, ki bodo prisilili zaveznike, da bodo morali nekaj storiti pred določenim rokom.
Po poročilih iz istega vira naj bi Churchill tudi prosil Roosevelta za večjo vojaško pomoč Rusiji in zlasti več letal, katera bi poslali po poli Aljaska-Sibirija. Zelo značilno je tudi Reuterjevo poročilo, objavljeno s posebnim poudarkom v ce-
Osne podmornice udarjajo dalje
Potopile so znova 14 ladij z 92.000 tonami - Harkov ves v nemških rokah Sovražni protinapadi zahodno od Bjelgoroda zlomljeni - Sovjeti odbiti
tudi pri Staraji Rusi
Hitlerjev glavni stan, 15. marca. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo:
Protinapad, v katerem so oddelki nemške vojske na jugu po večtedenskih bojih pognale nasprotnika čez Doneč nazaj, je včeraj rodil popoln uspeh.
Po vročih bojih, ki so trajali cele dneve, so nemški napadalni oddelki ob izdatni letalski podpori po obširnem nastopu s severa in vzhoda znova osvojili mesto Harkov.
Nasprotniške izgube v moštvu in orožju se še niso dale prešteti.
Hitlerjev glavni stan, 15. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje izredno poročilo:
Naše podmornice udarjajo dalje. Ob vzhodni obali Južne Amerike so napadle močno zavarovan konvoj ter potopile iz njega 7 parnikov s skupno 49.000 tonami, uadaljni parnik pa je bit torpediran, vendar njegove potopitve zaradi hude obrambe ni bilo mogoče opazovali.
Razen tega je bilo 7 nadaljnih ladij s 43.000 tonami potopljenih na ostalih operacijskih področjih Atlantika.
Tako je končalo spet 14 ladij s skupno 92.000 tonami svoje vožnje za Anglijo ca dnu morja.
Hitlerjev glavni stan, 15. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je bil včeraj protinapad, s katerim so skupine južnih vojsk po tedenskih borbah vrgle sovražnika onkraj D o n c a , kronan s posebnim uspehom. Po srditih borbah, ki so trajate ves včeraišnji dan, so oddelki SS, učinkovito podpirani od letalstva, z uspešnim uspelim manevrom s severa in vzhoda
zopet zavzeli mesto Harkov. Izgube sovražnika, ljudi in materiala še ni bilo mogoče preccniti.
Jugovzhodno in severno od mesta tja do prostora okrog Bjelgoroda so naše napadajoče divizije vrgle sovražnika dalje proti vzhodu.
Zapadno od Bjelgoroda so skušali Sovjeti napredujoči nemški napad ustavili z novo pripeljanimi silami. Sovražni protinapad sc je zrušil ob visokih krvavih izgubah. Pri tem je uničila pehotna divizija »Velika Nemčija« v sodelovanju z letalstvom 41 oklepnih voz izmed 60, ki so bila v napadu.
Na srednjem odseku vzhodnega bo|išča so se izjalovili število! med seboj nepovezaui sovražni napadi.
Na bojnem področju pri Staraji Rusiji je sovražnik po močni topniški pripravi in z uporabo oklepnega orožja ter s sodelovanjem bojnih lc-talcev ponovno prešel v napad. Sovjetski oddelki so bili v ogorčenih borbah vrženi nazaj.
Letalstvo je uničilo na vzhodnem bojišču pri dveh lastnih izgubah 64 sovjetskih letal.
Nemške pomorske sile so potopile ob kav-kaški obali pred Tuapscjcm 7000 tonsko sovjetsko petrolejsko ladjo.
Pri sovražnih napadih proti obali »apadneija zasedenega ozemlja so bili sestreljeni v letalskih bojih 4 Spitlireji pri posameznih nočnih poletih, nad Porurjem pa 4 nadaljnn letala.
Nemško letalstvo je s hitrimi bojnimi letali podnevi napadlo vojaške cilje na angleški vzhodni obali, v noči na 15. marec pa so oddelki hitrih bojnih letel izvedli močan napad na ladjedelnice v Sundcrlandu. Eno lastno letalo se ni vrnilo.
Sovjetski poraz ob Borcu
Drugo razdobje zimske bitke, v kateri so Nemci sretfj obrambnih bojev
prevzeli pobudo
Berlin, 1". marca. Velika bitk« v Ilarkovu 'je končana. Močne zadnje straže so sc z obupnim pogumom borile za vsako ped zemlje, sledeč .Stalinovemu povelju, da v mestu ne sme ostati kamen na kamnu. Jasno je, da je sov jetsko vrhovno poveljstvo s to nou.mno obrambo zn ceno potokov krvi skušalo pridobiti čas, da bi lahko zbralo nove rezerve nn določeni obrambni črti vzhodno od ukrajinkse prestolnice. Mogoče si tudi domišlja, da m>u !k> uspelo ponovno zavojevati Harkov. Toda zadnje čase so vse sovjetske nade in utvare splahnele. Nemci so prodrli v zgornji Doneč v smeri proli Bjel-gorodu. Z utvarami sovjetskega poveljstva pa so se razblinila v nič tudi dokazila angleške propagande, ki so do danes skušala opravičevati sovjetske poraze ob srednjem Doncu. >Ti-mes<-ov dopisnik je namreč takole poročal: Očividno je, da so Nemci mogli doseči znaten uspeli, ker so osredotočili cvet svoje vojske na znlo kratkem odseku. Nad 300.000 vojakov in 900 tankov, kakor tudi mnoga krdela bombnikov in lovccv. Tako jim je uspelo pregnati Sovjete proti vzhodu Toda uspeh je velj.il Hitlerja velike izgube. Treba se je vprašati, če nemški vojaški stroj ne bo zaradi tega doživel težkih posledic prav v trenutku, ko sc bodo začeli pomladanski in poletni l>oji.
Berlinski krogi pripominjajo, da zdaj ne gre za velike ofenzive, marveč imajo tvoji le krajevni značaj, skušajoč polagoma onesposobiti uspehe, katere so rdeči zn ceno velikanskih žrtev dosegli v svoji zimski ofenzivi. Iz tega položaju pa vsekakor izhaja naslednje:
t. Nemci so znali ohraniti pobudo v obrambnih nastopih Če bi to ne bilo res, bi ne mogli zmagovito preiti v protinapad;
2. pokazalo 6e jc, da so sc v zadnji zimski
ofenzivi slabše odrezali Rusj, ki so se začeli zavedati zmote, da so butali v zid, nc da bi šteli strahotne vrzeli, nastajajoče v svojih vrstah. Ko so inoruli imeti dovolj sil za uresničenje določenih strateških ciljev, so se znašli pred sovražnikom, ki jih ni le ustavil, marveč jih je tudi prepodil iz zavojevanih postojank;
3. če sc je Nemcem med taljenjem snega posrečilo doseči to, kur so dosegli, sc iz tega lahko smatra, kaj nameravajo stvoriti prihodnjo pomlad.
Anglosaška propaganda je seveda na v«e načine začela opravičevati sovjetski umik. »Chikngo Tribune« piše, da je bilo to. kar se zdaj dognjn v Sovjetski Rusiji, vse predvideno v zavezniških načrtih. Ko so Nemci sprejeli borbo, jim sovjetske vojske zadajajo velike izgube. Najvažnejše pa je. do vežejo nn vzhodu glavnino Hitlerjeve vojske. Malo bolj cinične so izjave lista »\Vnsliington Post«, ki namigujoč na proslula Edenova priganjanja- daje razumeti, dn je prav, ako se Nemci in Rusi medsebojno pobijajo, ter tako ustvarjajo pogojo za trajno evro])«ko ravnotežje. Razumeti duje, dn naj bi bili Anglosasi listi tretji, ki naj bi imel dobiček od dveh. ki sc prepirata. liist seveda tudi širi londonsko novice, češ da so tuko nemške kakor ruske izgube zelo velike in kakor da bi si mel roke. prihaja do zaključka, da je »položaj zelo zadovoljiv«. Ni odveč sodba. da je treba te pripombe pripisali kakemu prijatelju ameriškega poslanika v Kujbiševu, admirala Stnndleva, kj ho verjetno ostal na svojem mestu, dokler ne Ihi prišel v milost pri Stalinu, ki Ihi moral zopet zahtevati drugo bojišče ali vsaj nadomestilo zn drugo bojišče /a •kritje velikih vrzeli, ki jih jc vsekal nemški vojni stroj v boljševiške vrste.
Angleško-ameriška nasproistva glede Sovjetov
Madrid, 15. marca. AS. Tukajšnji časopisi pišejo o članku, ki ga je objavil »Times« in ki v njem daje Rusiji pravico, svobodno razpolagati po sedanji vojni z ozemlji v Vzhodni Evropi, ter poudarja londonski predlog, da se skliče angleško-rusko-ameriška konferenca, na kateri naj bi Anglija skušala pripraviti Združene države, katerih javnost nasprotuje razširjenju boljševizma, do tega, da bi dovolila in priznala razkosanje Evrope v sovjetska in angleška vplivna področja. V tukajšnjih krogih pripominjajo, da omenjeni članek »Timesa« ne samo dokazuje nesoglasja med Londonom in Wa-shingtonom glede ruskih zahtev, ki so se pokazale v zvezi s Poljsko, in ki so vedno večja, temveč tudi kaže, kako se Angleži prizadevajo, da bi določila za zdaj v sporazumu z Združenimi državami angleška in ruska vplivna področja v Evropi, in sicer z namenom, da bi Moskvo zvezali z neke vrste pogodbo, po kateri Rusija ne bi mogla požreti vse Evrope in bi pustila Anglijo »v suhih ustih«. Dej-
lotnem angleškem tisku, ki pravi, da je Japonska sklenila tolerirati prevoz vojnega gradiva v Sibirijo, hoteč s tem pokazati, da po črki in duhu spoštuje nenapadalni pakt, sklenjen s Sovjetsko Zvezo. Najkrajša pot Amerika-Anglija-Arhangelsk je polna nevarnosti, ki preprečujejo, da bi ladje, natovorjene z vojnim gradivom, prispele na določeno mesto. Podmormška nevarnost je z bližajočo ! se pomladjo vedno večja. Zato se očividno name-' rava ustvariti nadomestilo za drugo bojišče z le-j tali, ki morajo preleteti 25.000 km. Na tako d'.1gi I poti se še tako odlični motorji pokvarii: pjj. I hova bojna sposobnost se znatno zmanjša.
stvo je, — pripominjajo — da takšna domislica ni preveč duhovita, zakaj boljševizem bi v primeru zmage sam določil, kako bodo potekale njegove meje in se ne bi oziral na angleško in ameriško privoljenje ali ugovore. »Timesov« članek zgovorno dokazuje, da bi zmaga demokracije in najboljšem primeru pomenila suženjstvo evropskih narodov pod Rusijo in Anglijo in da so bile trditve demokratičnih držav, ki so sprožile vojno, da bi se borile za svobodo in samoodločbo narodov, samo nova laž, zakaj evropski narodi vedo, česa se morajo držati.
Angleška letala nad Švedsko
Stoekholm, 15. marca. AS. V noči od sobote na nedeljo je kakih 20 angleških letal letelo preko južne švedske obale. Švedska protiletalska obramba je močno streljala na letala. Švedska vlada bo verjetno protestirala v Lodonu.
Angleška podmornica potopljena
Lizbona, 12. marca. AS: Angleška admirali-teta uradno poroča, da je bila potopljena angleška podmornica >1' 31«.
Ameriško vojno posojilo
Buenos Aires, 15. marca. AS. Iz Washinglona se je izvedelo, da je vlada razpisala vojno poso-jiso v znesku 13 milijard dolarjev,
Morgan umrl
Ru.-nos Aires. 15. marca. AS. V Bnch Grando (Florida) je umrl 13. marca ameriški bankir Mor-
Ducejeva Befana za otroke železničarjev v Zaloga
Dne 8. t. m. zjutraj, je razdelil želczničar-ski Dopolavoro ljubljanske pokrajine v Zalogu okoli 1000 zavojev, darov Ducejeve Befane.
Lepa mladinska manifestacija se je vršila v dvorani tamkajšnje posadke, ki jo je dal na razpolago poveljnik, ki je slavnosti skupno s poveljnikom železničarsike postajne milice predsedoval.
Pri manifestaciji je bil prisoten predsednik Dopolavora železničarjev, ki je s pomočjo imenovanih in tovariša Bertija razdelil darila.
Slovesnost se je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil poveljnik posadke, vsi prisotni otroci so dvignili roke v rimski pozdrav.
Ing. Guerra si je nato ogledal prostore, ki bi bili primerni za krajevni, odsek železničar-skega Dopolavora, ki bo začel v kratkem času delovati v Zalogu.
V dneh 6. in 7. t. m. je priredila glasbena šola, odsek »Concordia-Sloga« železničarskega Dopolavora, 2. in 3. produkcijo za svoje gojence z obširnim in pestrim sporedom. Spored je vse-boval dela Mozzarta, Diabcllija, Gordanja,
Pnganinija, Vivaldija, Ilandela, Schtiberta, Du-
škina, Svetela.
Obema produkcijama je prisostvovala množica izbranega občinstva, družinskih članov, gojencev in ljubiteljev glasbe, ki so sledili izvajanju glasbenih točk z živahnim zanimanjem in nagradili mlade gojence s ploskanjem.
Posebno so se odlikovali: Bešter Helena, solistka 1. razr. šole g. I.ovšc, Mauser Dušan, ki arinet, 2. razr. šole p. CJregporca, Sovre Savo, posli, i razr. Siišter.šičeve šole, Mukoter Marjan, solo petje, šola g. Ixivšetove, Pekle Vladimir, flavta, 3. razr. Čampove šole, Gregorin Miro, solo petje, šola g. Ixivšetove, Ta.nzig Branka, klavir, 3. razred šole g. Štrukelj, Patik Maruška. solo petje, 3. razred šole g. Lovšetove, Mlakar Mira, violina, šola g. šušteršičo, Pcrle Fedor, klavir, 2. razr. šole g. Illadnik, Čare Anton, kitara 2. razr. Prckove šole, Rodič Zdenka, klavir, 2. razr. šole gdč. Nojlijeve, Smrekar Danico, violina 3. razr. šušteršičeve šole, Inti-har Silva, solo petje 2. razr. g. Lovšetove, Zc-lrnko Vlado, klavir 3. razred šole g. Illadnik, Pritekelj Milan, klarinet, 5. razred Gregorčeve šole.
Razmerje med Nemčijo in Francijo
Že nekaj časa je izoblikovanje nemško-fran-coskega razmerja predmet vedno večjega zanimanja mednarodne javnosti. Naslednje poročilo posebnega dopisnika iz Vichyja (poroča »Pester Lloyd«), pa kaže podobo tega vprašanja v drugačni luči, kot smo bili do doslej vajeni videti jo.
Težko bi bilo navesti natančno število tistih Francozov obeh 6polov, ki 60 v teh treh letih po razsulu Francije bivali le mimogrede ali 6talno v Nemčiji. Od začetka so govorili v Vichyju o kakih 1,8 milijona vojnih ujetnikov. Od teh so jih nekaj kmalu poslali domov, 6aj je bilo Nemčiji 6ami innogo do tega, da bi evropska celina v skupni borbi dosegla čim višji delavni potencijal. Tako so se od teh vojnih ujetnikov vrnili skoraj vsi železniški in poštni uslužbenci. Malo kasneje 6o poslali 6pet številne ujetnike domov v Francijo, kar je bil spet jasen dokaz, da se Nemci želijo s francoskim prebivalstvom sporazumeti. Domov 6o bili odposlani predvsem tisti letniki, ki 60 se bili udeležili že prve 6vetovne vojne in ki so imeli vsaj nekaj razumevanja za sporazumno politiko Petai-
Najdba Grozdetovega trupla
16. februarja so našli približno deset minut proč od gradu Itakovnik, ležeče za ozko skalo, truplo mladca KA Grozdeta Lojzeta, ki so ga partizani na novega leta dan prijeli, ko je hotel iti v Tržišče pri Mokronogu k svojim za nekaj dni na počitnice.
Desno uho je popolnoma odrezano, prav tako tudi desnega očesa ni videti, pač pa zeva od očesa do ušesa globoka rana. Tudi levega ušesa manjka polovico. Hoke so 6icer cele, a videti je, kakor da so bile zvezane. Pač pa je vseh deset prstov na nogah prlrezanih. Truplo je ležalo na goli zemlji in ni bilo niti zakopano.
Truplo nesrečne žrtve partizanksega divjanja in komunistične besnosti so pokopali v št. Ruperfu.
S to najdbo je bilo potrjeno, kar smo Že prej pisali o nečloveškem mučenju nedolžnega fanta in kar je hotelo zakotno partizansko glasilo z lažmi ovreči.
Zaplemba imovine upornikov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odlok, po katerem se zaplcnja vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Gorenca Ivana živ. Ivana in Neže Tommasin, roj. v Raki pri Krškem dne 5. aprila 1907, biv. v Ljubljani, Poljanska cesta št. 69, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Nadalje je izšel istočasno odlok, po katerem se zaplenja vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Šenirla Ivana živ. Franca in pok. Godin Frančiške, roj. 20. januarja 1901 v Planini, biv. v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 16, v prid Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, znplenjene upornikom v Ljublj. pokrajini.
Pozivajo se po čl. 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI. št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe temu Zavodu, Napoleonov trg 7-11. stvari, ki jih imajo, in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari uli dolgovani znesek tudi le deloma plačati.
na, razen aktivnih častnikov. Dalje so prihajali ves ča6 domov ranjenci in bolniki, in spomladi 1942 je načel ministrski predsednik Laval veliko propagando v korist »nadometstovanja« treh strokovnih delovnih moči za einega vojnega ujetnika iz krogov poljedelskega poklica. Ta 6tvar, ki je potekala spočetka počasi, se je proti koncu leta pospešila, tako da bo število 150.000 strokovnih delovnih moči, kakor je bilo 6početka zasnovano, brežkone še prekoračeno. To se bo razvijalo še dalje, tako da je upali, da 6e bodo še drugi vojni ujetniki na podlagi te tvorne francosko-nemške pobude vrnili domov. — K tej organizirani uvedbi za vojne ujetnike se je pridružilo še število delavcev, ki 60 odšli v Nemčijo. Zaradi dobrih mezd, dobre prehrane in stanovanjske preskrbe, česar irancoski delavci večkrat dotna nimajo v taki meri, in da bi z zaslužkom podpirali domače, se je priglasilo mnogo francoskih delavcev. Tu 60 vsakršni poklici zastopan, od služkinje do brezposelnega izobraženca, ki je ponudil svoje jezikovno znanje, da bi se udej6tvoval kot tolmač med francoskimi delavci v Nemčiji.
To je za splošno vojno evropske celine velikega pomena, saj je Francoz izvrsten delavec, ki 6e odlikuje zlasti z veliko inteligenco in iznajdljivostjo, da6i manj z vztrajnostjo. Se bolj pa je • važno to mešanje narodov za bodočnost Evrope, saj ni bilo doslej še v nobeni dobi take prilike, da bi 6e bili utegnili ljudje tako od blizu spoznati. Kje je bilo prej kdaj mogoče, da bi več ko 2 mi-
Delovne tekme
Glavna komisija »Delovnih tekem« javlja, da je vpis podaljšan do 31. marca in da se prijave sprejemajo v Dclavaki zvezi, Miklošičeva cesta 22, soba 5-1. nadstropje v uradnih urah.
Različne nagrado, ki so določene za Delovne tekmo znašajo preko 50.000 lir in so bodo delile pri delovnih tekmah, ki hodo meseca aprila.
■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aa
fo nemških častnikov in vojakov francoski jezik, rancija je bila v očeh Nemcev večidel tista dežela, kjer se da prekrasno živeti, kjer 60 povsod sami lepi buljvari, pa mične ženske, pa bujna morska obala — pa nič delavnika. Zdaj pa 6e lahko na milijone Nemcev na lastne oči prepriča, da zna tudi Francoz delati in da je zmožen vsakršnih tvornih 6it — pa ne samo v modni industriji.
Vsi pogledi so zdaj tako izključno uprti v velike boje na vzhodu, da človek nehote spregleda učinke sedanjih dogodkov za poznejše razvoje. Sredi skrbi za vsakdanjosti pa ne bi smeli prezreti te svetle točke v fiodob: bodoče Evrope. Harold
1
DALE CARNEGIE
Kako si pridobiš prijateljev
lijona Francozov bivalo v Nemčiji, ee ondi naučilo jezika in se spoznalo z ljudmi! In kdaj je utegnil prej kak Francoz, ki se je bržkone le 6jX)toma
ustavil kje v Nemčiji, spoznali življenje in nehavje nemškega kmeta in delavca, kot je to mogoče sedaj? Ta stvar ima pa še drugačen pomen. Z nemške strani ni bilo zoper Francoze nobenih predsodkov, kar je najbolj vidno po tem, da zna mno-
Lamb je v svoji knjigi v Džingiskanu napisal, da so njegovi vojni pohodi povzročili neskončna opustošenja ljudi in kulturnih dobrin; umetnost Perzije, ki je nekoč tako cvetela, je bila tedaj povsem uničena, — vendar si je človeštvo za to neizmerno ceno kupilo tudi majhno korist. Hermetično zaprte meje med narodi in kulturami 6o 6e zaradi vojska velikega kana podrle, in fiozneje se ni, navzlic zemljepisnim in političnim zaprekam, nikoli prenehal promet 6 karavankami, kupčevanje med temi državami, med Mongolijo in Perzijo in med Perzijo in Indijo,
Tu sc nam nehote vrine primera: tudi Evropa plačuje zdaj neskončno bridki detež človeških življenj in kulturnih dobrin — a tudi tu je posledica vojne ta, da so 6c podrle meje med poedinimi narodi, da spoznavamo drug drugega iz bližine. Ce je ntoral list jMoniteur«, ki je nekakšno Lavalovo glasilo, te dni zapisati, da zdaj ni poglavitno, ali imajo Francozi Nemce radi ali nc, ampak je važno to, da morajo prav koj planili v borbo Evrope, ker sicer bodo morali občutiti tudi Francozi tiste posicdice, ki bi zadele Nemce, če bi podlegli, kar je resnica. Od desetih Francozov je najmanj sedetn takih, ki so odločni nasprotniki boljševizma, in najmanj eden, če ne dva sta pristaša svetovnega nazora, ki ni moskovski. Mogoče bodo današnje, tako moreče zadeve položile temelj nekemu drugemu mednarodnemu značaju; nemara se bo kdaj v zgodovinskem pogledu v preteklost izkazalo, da nesreča večletnega ujetništva cele armade, dalje na-domestovanie delovnih moči in udejstvovanje prostovoljnih delavcev le ni bila nesreča, ampak da 60 bili to dragoceni doneski v današnji skupni borbi in tudi zidaki za gradnjo nove Evrojje.
Foresla, d. d. iz Genove je dobila od Visokega komisariata dovoljenje, da sme osnovati podružnico v Kočevju.
Občni zbori: Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice 29. marca ob 9.30 v poslovnih prostorih. Motvoz in platno, d. d. v Grosuplju 30. marca ob II. v Ljubljanski kreditni banki.
Italijanske železarske industrije. Finsidcr, finančna družba za železarsko industrijo je prenesla svoj sedež iz Genove v Firenze. Kovinska družba Franco Tosi v Milanu predlaga zvišanje glavnice od 91 na 133 milijonov lir.
Predsednik me sprejme z največjo dobrohotni nosijo ter s pravcatim navdušenjem. Kake pol
■	ure sva kramljala o filaleliji ter občudovala sliko 2 njegovega sinčka. Potem me je pa brez vsakega H vprašanja od moje strani zadržal več ko eno uro " pri vprašanju, ki sem mu ga stavil prešnji dan, J| mi dal najrazličnejše informacije, izprašal o tem H svoje uradnike ter šel celo tako daleč, da je
■	telefoniral enemu svojih družabnikov.« H Še drug zgled:
K Neki Knaphle že leto dni poskuša prodati
§ svoj premog neki veliki mestni magazinski družil bi, toda brez vsakega uspeha. Lahko si mislite, H kako je divji. Svetujem mu, naj spremeni takti-
■	ko, in zdaj jioslušajte, kako se je stvar končala.
Povzročil sem dehato o večji ali manjši vred-
■	nosti splošnih skladišč. Gospod Knaphle je po S mojem nasvetu goreče branil zadevo splošnih p skladišč. Sel je nato k enemu skladiščnih ravnali tel je v in mu rekel: »Nisem prišel prodajat svoj 9 premog, temveč vas prosit za neko uslugo.« Nato H mu razloži zadevo glede debate in doda: »Samo B vi mi lahko pomagate ter mi daste Informacije, J| ki so mi potrebne za mojo trditev. Hvaležen vam
■	bom za vsako sporočilo.«
»' »Ta mož, ki je v začetku pristal le na petij minutni razgovor, me je zadržal točno eno uro M in sedeminštirideset minut ter mi obljubil dobavo
■	knjig, ki so obravnavale vprašanje splošnih skla-9 dišč. Njegove oči so kar žarele, ko je govoril, goli voril pa je o stvareh, ki so marsikje popolnoma ■l spremenile moje dosedanje naziranje. Ob slovesu S me je pospremil do vrat, me prosil, naj ga pri-
■	dem še obiskat, ter zaključil: »To pomlad se bo-|>J mo domenili glede dobave premoga!« Zdelo se 2 mi je kar čudežno. Ponujal so je, da odkupi pre-B mog, ne da bi ga sploh za to poprosil. Zanimal " sem se zanj in za njegovega vprašanja ter na ta 9 način dosegel v dveh urah mnogo več. kakor pa
■	bi mogel doseči v desetih letih, če bi ga silil, ■j naj se zanima za moj premog.« Seveda to ni nova " ideja, dragi gospod Knaphle, kajti nekaj 6to let
■	pred Kristusom je že neki rimski pesnik tole na-
Na tukajšnji kliniki je ugasnilo življenje našega dobrega, nepozabnega moža, očeta in brala, gospoda
FHAHCA DOLENCA
posestnika in gostilničarja
Blagopokojni leži do srede, dne 17. marca 1943, do osme ure zjutraj v kapelici sv. Aniona pri Sv. Križu. Po blagoslovu bodo prepeljani zemski ostanki z avlofurgonom na Vrhniko, Cankarjev Irg št. t, od koder bo pogreb v sredo, dne 17. marca 1943, ob 16 na iamošnje pokopališče.
Vrhnika, Ljubljana, dne 14. marca 1943.
Njegovo prerano smrt objokujejo: FRANCKA, žena; JANEZ in JOŠKO, sinova; VIKI RAMORJEVA, sestra - in ostalo sorodstvo.

_ pisal: >Za druge se zanimamo samo tedaj, kadar
*	se drugi zanimajo za nas!« Če torej hočete postati H priljubljen, je prvo pravilo, ki se morate po njem g ravnati, tole: imejte resnično in globoko zanimanje H za druge!
Preprost način, kako narediš dober vtis K Neka gospa, ki je podedovala precejšnjo g vsoto denarja, je potrošila za majhno premoženje J kožuhovin in dragih kamnov, da bi naredila doli ber vtis na nekem kosilu. Svoj obraz pa je polj polnoma zanemarila. Na njem je bilo opaziti vso S njeno sebičnost ln dolgočasnost. Vsi pa vemo, da
■	je izraz na obrazu žene mnogo važnejši od njene
*	obleke. (Načelo, ki velja tudi takrat, kadar se U žena poteguje, da bi dobila denar za nov plašč!) m Kari Schvvab je rekel, da je njegov nasmeh J veljal milijon dolarjev. Gotovo je imel prav. Svoj H izredni uspeh je namreč v velikem delu dolgoval
■	svoji ljubeznivosti, svoji privlačnosti, sploh svoji 9 osebnosti, ki je bil njen nasmeh eden najmočnejši ših činilcev.
w Preživel sem nek popoldan v družb! z Mau-9 rlcem Chevalierom in sem bil globoko razočaran. S Bil je turoben in molčeč, čisto drugačen kakor B sem si ga pa predstavljal. Kar nenadoma 6e je 9 pa nasmehnil. Zdelo ee je, da se je sonce pri-n kazalo iz oblakov. Če ne bi imel tega svojega B nasmeha, bi Maurice Chevalier skoraj gotovo bil 9 šo danes v Parizu navaden tapetnik kakor nje-H gov oče in njegovi bratje.
ks Nasmeh pove več kakor tisoč besed: »Uga-9 jate mi, zelo sem vesel, ko vas vidim!« To je B tudi razlog, zakaj psi človeku tako ugajajo! Ko H vidijo gospodarja, kar nore od veselja, in težko H jih je ne ljubiti. Ne govorim o onem lažnem
■	nasmehu, ki nikogar ne prevara. Govorim o nagi vadnem neprisiljenem, prisrčnem nasmehu, ki H osvaja srca. Ravnatelj velikega skladišča mi je
■	rekel, da vzame v službo rajši malo izobraženo § dekle, toda prijaznega nasmeha, kakor pa kak-B šen zaklad znanja, toda suhoparnega in zadirč-S nega obraza.
^ Če hočete v svojem delu dobro uspeti, vam B mora biti vaše delo prijetno, morate v njem g najti svoje duhovno veselje.
Če hočete, da hodo ljudje radi pri vas ali N v vaši družbi, pokažite najprej sami, da vas zelo
■	veseli, če ste v njihovi družbi.
r: Dal sem nasvet več tisočem ljudem, naj se B vsak dan čez ves teden vadijo v nasmehu eno ® uro na dan, ter naj mi nato sporoče o uspehu. Prinašam en odgovor:
>2e osemnajst let sem poročen,« mi piše ® nekdo, »in ves ta čas se nisem nikoli nasmehnil H ali govoril s svojo ženo, kadar sem vstajal in B odhajal na delo.«
Ko pa ste mi dali Idejo, da naj poskušam z D nasmehom, sem ee te Ideje oprijel. Bil sem rav-O no pred zrcalom in si česal lase. Ko sem videl J kisel obraz pred sabo, sem si rekel: »Dovolj je i te puščobe!
Uoj za bagdadsko že!@zn"c®
Med tem časom je cesar Viljem sklenil še enkrat obiskati Bližnji vzhod. Baje je že dalj časa mislil na obisk svetih krajev v Palestini in na to romanje se je hotel podati izrecno samo iz verskih nagibov. Toda za tem potovanjem so vendarle morali tičati tudi politični nameni. Že nekaj let so Francozi poudarjali, da so oni pravi zaščitniki katoličanov v krajih na Bližnjem vzhodu. Seveda je tako naziranje žalilo narodnostna čuistva Italije in Nemčije in obe vladi sta poudarjali, da imata onidve pravice na zaščito svojih vernikov v tujini. Te zahteve so postale zlasti utemeljene tedaj, ko po zavezništvu med Francijo in Rusijo francoska vlada ni storila več ničesar, kar bi zavrlo rusko udejstvovanje v Palestini in v Siriji, Vsemogočna carska ruska družba za Palestino je pripravljala velik načrt za razmah pra-voslavja v sveti deželi in je sklenila grško-prvoslavno duhovščino v Palestini nadomestiti z domačim pravoslavnim duhovništvom iz vrst Arabcev. Ista družba je prirejala velika romanja Rusov na svete kraje in po ruskhi misijonarjih se je širil ruski vpliv v vse smeri. Francoski zgodovinarji v svojih knjigah sami obžalujejo, da francoska vlada v tistih časih ni dovolj storila, da bi tak razvoj položaja zavrla. Nad svetimi kraji je francoska vlada imela stare pokroviteljske pravice, toda vlada je nanje pozabljala in je prepustila vso svobodo ruskim spletkarjem. Zavezništvo z Rusijo je majalo temelje francoski moči na Bližnjem vzhodu in Rusi so že odkrito trdili, da bo Sirija njihovo oporišče ob Sredozemskem morju.
Nemci so sklenili izrabiti tak razvoj dogodkov in so tudi začeli rušiti francoski vpliv na Bližnjem vzhodu. To so skušali doseči zlasti na ta način, da so hoteli izrabiti sultanovo jezo na Francoze. Nemška vlada se je tudi naslonila na težnje nemških katoličanov. Na pomlad leta 1898 je nemške vlada nagovarjala papeža in sultana, da bi se med Vatikanom in Turčijo vpostavile diplomatske zveze. V Vatikanu je bilo tedaj mnogo zanimanja z« to in to stališče so podpirali kardinali Ilohenlohe, Galimberi in Ledochowski. Francoski poslanik v Vatikanu Lefevre de Behalne pe je s pomočjo kardinala državnega tajnika Rampolle preprečil ta načrt.
Novico o bližnjem romanju cesarja Viljema II. v Palestino so v
Parizu sprejeli s silnim nezaupanjem. V Parizu so poudarjali, da potuje cesar v Palestino samo zato, da bi okrepil nemški vpliv v teh krajih in podprl razmah nemške trgovine na Bližnjem vzhodu. Širile so se celo govorice, da mislijo Nemci kolonizirati Sirijo in Palestino in da se mislijo polastiti Hajfe, Akona ali pa otoka Rodosa. Niti v najhujšem metežu fašodske krize pariški tisk ni pozabil na spletke v Palestini, Francoski humoristični list »Rire« je 26. novembra 1898 objavil posebno številko pod velikim naslovom: »Potovanje Viljema II. — Štirinajst dni v Palestini, Turčiji, Jeruzalemu in na 6vetih krajih.« Številka je bila polna škandaloznih slik. Ena zmed slik je kazala, kako Viljem II. lovi Armence obenem z okrvavljenim sultanom.
V bistvu pa je bilo vse to veliko pretiravanje. Preden je Viljem II. odšel v Palestino, so Francozi v oktobru 1898 prejeli od papeža potrdilo vseh svojih starih pravic v Palestini. Bili so še naprej proglašeni za pokrovitelje krščanstva na Bližnjem vzhodu in tako je Viljemovo romanje izgubilo precej na svojem pomenu.
Cesar in cesarica sta odpotovala z velikim spremstvom. Obiskala sta sultana v Carigradu, kjer sta ostala od 18. do 22, oktobra, nato pa sta potovala naprej v Palestino. Pred prihodom cesarskih veličanstev je turška policija izvedla na|strožje »čiščenje« in sultan je v Jeruzalemu na vso naglico od nekega Arabca kupil zemljišče, ki se je nazivaio »Počivališče presvete Device«. Zemljišče je bilo vredno komaj nekaj sto frankov, Nemci pa so nato turškim oblastem plačali zanj 120.000 frankov. Romanje je poteklo precej mučno predvsem zaradi velike vročine, vendar pa je Viljem II. med obiskom raznih krajev lahko imel več govorov in nastopov na svoj priljubljeni način.
Cesarsko potovanje se je zaključilo z obiskom Damaska, kjer je imel Viljem II. največji govor, ko je proglasil, da lahko tri »to milijonov mohamcdancev na svetu računa na njegovo prijateljstvo. Ta nesrečna izjava, ki jo je Biilov v začetku hotel zatajiti In črtati, je neizmerno ugajala sultanu Abdulu Hamidu, cesarju pa je zelo škodovala. 1 o njegovo izjavo so nato še med prvo svetovno vojno sovražniki Nemčije izrabljali, ko so trdili, da hoče Nemčija dvigniti ves mohamedanski svet proti Angliji, Franciji in Rusiji, Resnici na ljubo pa je treba izjaviti, da so tedaj le redki postali pozorni na to cesarjevo izjavo. Angleži so bili tedaj zapleteni v spor zaradi Fažode
in so na potovanja in besede cesarja Viljema II, gledali celo z nekoliko prijaznim očesom. Nameravali so se celo odreči zanimanju za nemške namene v Turčiji.
Cesarjevo romanje ni neposredno vplivalo na načrte o bagdad-ski železnici. Ko je bil Viljem 11. v Carigradu, je bil tam tudi Siemens, ki je bil sprejet pri sultanu. Toda Turki so še hoteli imeti progo iz Ankare v Diarbekir, nemški bančniki pa so bili proti temu. Siemens je imel le malo zaupanja v bodočnost Turčije pod Abdul Hamidom in sklenil je, da ne bo storil ničesar takega, k čemur ga ne bi prisilila konkurenca. Trenutno so se zato Nemci trudili, da bi dobili koncesijo za zgraditev pristaniških naprav v Haidar paši, kjer je bilo izhodišče anatolske železnice. Koncem januarja 1899 so prejeli tisto, kar so želeli in so takoj začeli z deli.
Koncesija, ki so jo Nemci dobili v Haidar paši, je bila izredno važna v nadaljnjem poteku boja za bagdadsko železnico.. Francoske družbe, ki so imele monopol za dela v carigrajskem pristanišču, so trdile, da se njihove koncesije raztezajo tudi na azijsko obalo in so zato silovito protestirale proti koncesijam, ki so jih prejele nemške družbe. Njihovi protesti pa so imeli zelo malo zakonite podlage in zato Francozi niso ničesar dosegli. Dogodek pa je francoske bančnike prisilil, da so morali začeti proučevati ves obssg nemških vplivov v Turčiji. Novi francoski veleposlanik Constanc je sklenil obnoviti francoski vpliv pri turški vladi. Njegov predhodnik veleposlanik Cambon je predvsem silovito protestiral pri turški vladi zarndi pokolja Armencev, Constanc pa je sklenil pridobiti si sultanovo zaupanje. Priznal je, da zavezništvo Francije z Rusijo ne more ugodno vplivati na turške vladne kroge in zato je bila nojboljša tista taktika, ki je Turčiji velevala naslonitev na Nemčijo. Tedanji francoski zunanji minister Delcase je bil istega naziranja in je zato prejel tudi posebno pohvalo od nemške vlade. V aprilu pa so se v Berlinu začela in končala pogajanja med nemškimi in francoskimi finančniki. Pogojanja so se končala s sporazumom in tekma za železniško progo v Mali Aziji bi se morala končati, ker bi nemške in francoske družbe pri vseh delniških družbah za turške železnice v Mali Aziji imele enako število upravnih svetnikov, Francozi bi opustili sVoj načrt proge v Bagdad in bi sodelovali z Njmci, ki bi jim pri lej progi prepustili štirideset odstotkov delnic,	(Dalje.)
Katoliška akcija je slovesno proslavila obletnico kronanja Pija XII. in 60 letnico ljubljanskega škofa
Ljubljana, 14. marca.
Cerkvene slovesnosti ob priliki četrte obletnice kronanja Pija XII. in 60-letnega jubileja našega g. škofa so včeraj privabile v stolnico številno občinstvo, tako da je bila cerkev natrpana do zadnjega kotička.
Slavnostni govor je imel dr. Janko Arnejc, ki je škofu pridigoval že na njegovi novi maši. Govoril je o papežu kot stebru vere in edinosti v Cerkvi, obenem pa poudaril pomen škofovega poslanstva in dela za njegov narod. Le ob škofu se mote ustvariti prava edinost, le na njegovem nauku moramo zgraditi skupnost, ki nam je danes tako zelo potrebna. Nič drugega nas ne more obraniti kakor vera, vso moč in odpornost proti razdiralnim silam bomo našli v Cerkvi in njenem nauku. Zato pa molimo in molimo, da bi bili vsi eno.
Najsilnejši vtis pa so naredile na zbrane vernike besede, ki jih je našemu g. škofu ob njegovem zadnjem obisku pri sv. očetu dejal Pij XII.: »Povejte Slovencem, da jih ljubim«. Kakor balzam so bile te besede in ponašamo se lahko z njimi; saj moli in misli na nas Kristusov namestnik in V njegovi molitvi lahko iščemo poguma in tolažbe.
Nato je prevzvišeni sam opravil ob veliki asistenci pontifikalno sv. mašo, ob koncu pa so vsi verniki, prežeti od navdušenja zapeli papeško himno.
Popoldne so se v frančiškanski dvorani zbrali člani KA k prisrčni, a obenem udarni proslavi današnjih jubilejev. Nad odrom je bila velika slika prevzvišenega in papeška zastava — skromna, a učinkovita ter prijazna zunanjost resnim in klenim besedam posameznih govornikov.
Proslava se je začela s himno »Povsod Boga«, ki so jo vsi navzoči stoje in z velikim ognjem
Jubilejna razstava prof. S. šantla
Nedeljska jubilejna raz=tova slikarja prol. Saša Šantla ob njegovi 60 letnici je privabila veliko njegovih prijateljev njegove umetnosti k otvoritvi. Paviljon v Tivoliju je bil tako poln kot redko kdaj, da vsi udeleženci niso mogli v njegove prostore ter so čakali pred vhodom, da so prišli na vrsto. Vse to priča, kako globoko se je Šantlovo delo dojmilo slovenskega kulturnega človeka, saj mu Šantel daje od svojega slikarskega in glasbenega talenta in bogastva. Odprtja razstave se je udeležil podprefekt comm. dr. David ter mnogo drugih odličnih osebnosti slovenskega javnega življenja, tako predsednik sindikata Svobodnih umetnikov inž Pirkmajer, rektor univerze dr. Kos, predsednik Nar. Galerije dr. Windischer, vodja kulturnega oddelka pri mestu dr. Pretnar, skoraj vsi ljubljanski likovni ter glasbeni umetniki. Zvezo prof Šantla s slikarstvom in glasbo je poudarila tudi otvoritev sama, ko je dirigent D. Šijanec 6 svojim komornim orkestrom zaigral slavljenčevo suito za godalni orkester.Nato pa je spregovoril tajnik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Mirko Šubic, ki je podal zaokrožen portret slavljenčev ter označil njegovo mnogovrstno delo kot slikarja, glasbenika, grafika, strokovnega pisca ter kritika, posebej pa kot odličnega stanovskega organizatorja ter požrtvovalnega predsednika DSLU, poleg tega pa soustanovitelja Lade. Še posebej pa je s prisrčno besedo podal oznako njegove izredne človeške dobrote, ljubezni in poštenosti v javnem življenju, katere bo prof. Šantel gotovo še dolgo ostal svetel zgled. — Nato je izročil gospe soprogi lep šopek v znak ljubezni do dela njenega moža, jubilanta. Po govoru prof. Šubica je čestital s'avljencu tudi predsednik Umetniškega sveta pri Narodni Galeriji predsednik prof. Goimir Anton Kos, na kar se je slavljenec ginjeno zahvalil.	_ _
Nato so si udeleženci razstave ogledali bogato tridesetletno delo prof. Šantla. Razstava ima namreč retrospektiven značaj, ter je tako nakazana razvojna črta tega značilnega umetnika iz časa sece-siie. V glavni dvorani je razstavljena njegova velika slika iz Filharmonije predstavljajoča slovenske glasbenike, potem več študij za to sliko ter vso serijo portretov, ki jih je izdelal za Matico. Tako tudi to delo kaže na zveze z glasbo. Poleg oljnih podob iz raznih dob, so tu zanimala predvsem grafična dela, v katerih je Šantel mojster, tnko lesorez, radiranka, suha igla, bakrorez itd. Štiri dvorane je zavzel s svojim delom, ki budi živahno zanimanje pri udeležencih. O razstavi sami bomo še posebej poročali.
I zapeli. Nato so se vrstili pozdravni in vdanostni govori zastopnikov vseh slojev, ki imajo že svojo KA. Vsi — od Mladca do člana delavske KA, od nameščenca do kmeta — vsi so se sešli ob prazniku svojega vodnika in učitelja, da mu po sinovsko povedo vse, kar jim leži na srcu, da požive povezanost z njim in da se ob njegovih besedah navzamejo novih moči za težko delo, ki jih čaka — vsakega v svojem okolju. S ponosom so se spominjali lanskega leta in lanskoletne borbe z nasprotniki vere, ki so zbrali vse svoje silo in pritegnili toliko pomngačev v oboroženo organizacijo in to samo zato, da uničijo narodu vse, kar mu je sveto. Naloga K A ni v tem, da mirno in vdano v usodo čaka, kakšna bo bodočnost, pač pa da svoje sile prav tako poveže v še boljšo in še bolj strnjeno organizacijo, ki ne bo samo kljubovala nasprotniku, pač pa bo preprečila vse njegove nakane in spet privedla ljudstvo v pravo skupnost okrog svojega nadpastirja, predstavnika Cerkve in njenega nauka. Zato bodo svojo delavnost povečali, delokrog apostolata razširili in kot organizacija, ki je bila ustvarjena škofom v pomoč, in v služIli naroda pripomogli k temu, da med našim ljudstvom spet zavlada Kristusov nauk.
Končno je spregovoril prevzvišeni sam, ki se je mladini zahvalil za njene sinovsko vdane besede in predvsem za izvršeno delo, nato pa poudaril, da ne bi slovenske KA, če bi jo moral šo enkrat ustanovili, niti za pičico spremenil ne na metodi, ne na delovanju. Če bi se je vsi I
•1- I
jeli, kakor so se je maloštevilni, bi danes vseh teh grozot ne doživeli v tolikšni meri.
Mnogi so KA nasprotovali. Toda vsak katoličan, ki je iskren, mora danes priznati, da nam je KA nujno potrebna, da je naša KA pravilno delovala in da je naša KA prava takšna, kakršna je. Obžaluje samo, da se je niso bolj oklenili. Ko je prevzvišeni pred časom govoril, kako težkim Časom gremo nasproti, so mnogi rekli, da gleda prečrno, da je pesimist. Pokazalo pa se je, da so časi še hujši, kol je pričakoval. Narod sc mora versko preroditi. mora postati zopet res katoliški, potem se ga bo tudi Bog rajši usmilil. Ta verski preporod pa bo prišel_ le po Katoliški Akciji.
Danes je pridigar citiral izjavo, ki jo je sv. oče dal Prevzvišenemu: »Povejte Slovencem, da jih ljubim, da sočustvujem z njimi in da molim zanje.«
Ta papeževa molitev je poroštvo za nas, da bomo obstali. Če so papeži molili za nas, so molili za nas kot katoličane. Sv. oče Pij XII. pa moli za nas kot narod. Razcvet verskega in narodnega življenja bo prišel, samo tega ne vemo, če ga bomo mi dočakali. Mi moramo sedaj orati in sejati, sadove pa bodo poželi najbrž drugi.
Po teh škofovih besedah se je s papeško himno veličastna proslava zaključila. Pokazala je, da je naša mladina razumela klic časa in vstopila v vrste KA, ki »bije miroljubni boj za Kristusovo kraljestvo«.
Ženska katoliška akcija je imela podobno
Obletnica dveh žrtev
Leto dni je ie minilo, ko ita sredi Liubljane drug za drugim padla kot žrtvi komunističnega strahovanja dve svetli osebuosti iz vrst katoliške akademske mladine: Jaroslav Kikelj in Franček 2upec. Dne 16. marca 1942 je bil ustreljen Franček 2upec, 18. marca, dva dni za tem, pa akademik Jaroslav Kikelj. Njuna smrt, čeprav tako tragična, saj sta padli dve mladi, toliko obetajoči življenji, je pomenila naravnost novo razdobje v zgodovini slovenskega ljudstva. Mnogi so bili namreč do tedaj še zaslepljeni in nikakor niso mogli razumeti, da steza nad Slovenijo krvoločne prste komunistična revolucija in jo skuša odtrgati od njene krščanske tradicije. Kri Kiklia in 2upca pa je škrlatno obarvala obzorje nad Ljubljansko pokrajino in glasno zavpila o bližajoči se nevarnosti. Duhovi so se začeli trezniti. Pogreb mladih akademikov, zlasti pa ogromna udeležba ljudstva na pogrebu akademika in predsednika akademske Katoliške akcije Jaroslava Kiklja sta pokazala, da se je do sedaj mirujoča volja ljudskega poštenja nenadoma zdrznila ter začela stvarno in hladnokrvno motriti delovanje komunizma. To je torej prav za prav največja zasluga, ki jo ima prelita kri Kiklja in 2upca za stvar poštenosti in za korist slovenskega ljudstva: da sta započela s svojo smrtjo novo dobo, dobo odločnega odpora proti komunističnim načrtom.
Sicer so že pred njima padle mnoge irtve, toda komunistična propaganda je skušala njihov značaj predrugačiti ter ljudstvo nekako prepričati, da je bila njihova smrt upravičena. Tako po de-
spočetka s takim ognjem in navdušenjem opri- I nanja
hm, u,	j ua |e Dna
proslavo v Lichtenturnu. Tudi te se je udeležil J fe|j kakor v Ljubljani je bilo prelito že ogromno g. škof sam. Tako je ljubljanska katoliška mladi- J krvi, ki je vsa obtoževala pripadnike levičarstva na dostojno proslavila obletnico papeževega kro- J kot svoje rablje in mučitelie. Toda šele smrt Klanja in jubilej svojega nadpastirja.	J kija in 2upca je zanetila iskro iz katere se
V ljubljanski Drami je bila stota predstava Hamleta
Ljubljana, 14. marca.
Kaj se pravi sto predstav Hamleta, bo težko povedati z besedami. Vemo le, da je to za nas, naše gledališče, naše občinstvo in če upoštevamo vso majhno možnost razmer, v katerih so ga prvič igrali pa do današnjih predstav, ko se s ponosom stavimo ob bok vsem velikim in tako slavljenim odrom, ne samo lep in zavidanja vreden uspeh, pač pa praznik, kakršnih malo in malokje drugod praznujejo.
Zato vedno in povsod z vso upravičenostjo govorimo o našem Hamletu, ker se je v kratki dobi niti pol stoletja tako spojil z nami, postal ves naš, da ni ostal samo med igralci in ozkim krogom okrog odra, temveč si je osvojil svoje občinstvo, ki ga ne zapusti. Vsa besedičenja o preživetju klasičnega repertoarja, vsa mnenja o težki umljivosti klasičnih del, ki ne vlečejo več. naše dramsko gledališče podira in z uspehom ruši prav s svojimi predstavami Hamleta. Poleg starejšega
občinstva, ki Hamleta na njegovi zmagoslavni poti spremlja, se pridružuje temu zmagoslavju tudi tista mladina, ki običajno trdi, da je filmi v kostumih ne zanimajo več in da se pri njih dolgočasi — k Hamletu v dramo pa vedno rada pride na obisk. Saj ga je vendar prav ista mladina v svoiih dijaških društvih ponesla tudi no podeželske odre in našla polno razumevanje pri občinstvu.
Včerajšnja predstava je bila vsa v znameniu tega praznika. Ne samo lepo okrašen oder, niti ne številni šopki, ki sta jih prejela g. Jan kot odličen Hamlet in mladi, a nadebudni g. Tiran prvič v vlogi Laerta, ampak tisto domačnostno razpoloženje in prijetna povezanost občinstva z igralci sta dali osnovni poudarek slavnostnemu obeležju. Pred razprodano dvorano je Hamlet stopil pred nas, bo stopal v tej sezoni in Bog ve, kolikokrat še, in vedno bo imel obiskovalcev, ki se bodo na-paiali in uživali ob polnosti besed ter sc poglabljali v tragiko brezčasnega Hamleta.
Proslula štibernikova tolpa pri Grosupljem prijeta
Predvčerajšnjim zjutraj je šlo 24 fantov iz Protikomunistične legije na Vel. Mlačevem na svoj službeni obhod proti št. Juriju. Ko so prišli v bližino vasi Pecc, so zagledali v bližnjem redkem gozdu malo purtizansko taborišče, katero so takoj obkolili.
Iz taborišča se prikaže S prelašenih parti-zo.nov in t partizanka, hoteč streljajo n« fante zbežati. Vendar pu jih je roka pravice doletela pet, le cnetnu deloma ranjenemu sc je posrečilo uiti.
Borba med obema taboroma je bila kratka, a napeta: en partizan — Štibernik Franc, doma iz šentjurske občine — je bil že ranjen, a je še vedno streljal: ponovno zadet se je zgrudil mrtev. Partizonka — Rode Rozalija iz Vel. Mlačevega — je bila tudi ranjena, a, je še vedno streljala: ko je bila ponovno zadeta,, je obležala mrtva. Tretji partizan — štrubelj Anton iz Grosuplje — se je zgrudil tež'ko ranjen. Dva pa so ujeli in sicer Čelesnik Jožeta, po rodu iz Je-scnic na Gorenjskem in šerjaka Jožeta iz Pec pri št. Juriju. Vseh pet so pripeljali v Grosuplje.
Oglejmo si te naše »osvobojevalce« malo natančneje: najbolj zloglasen med njimi štibernik Franc, ki je bil nekak politični komisar v šentjurski okolici. On je sokriv več umorov nedolžnih ljudi in raznih roparskih pohodov. Nekaj čnsa je študirali gimnazijo, potem pa šolo obesil na klin in stonil v služIjo pri Kranjskih dežel, elektrarnah v Grosuplju. V tem svojstvu je skoraj stalno hodil po okolici in razen oz. namesto svojega poklicnega dela vršil službo
terenskega propagatorja. Celo lastni brat je i moral pred njim be/aii s svoje rodne grude na ^ varno v Grosuplje, štibernik Franc je bil vnet ^ sodciavec grosupeljskega veterinarja Valentin-čiča in okr. zdravnika dr. Podkoritnika, iki sta bila iansko jesen obsojena zaradi komunizma oz. partizanstva na dosmrtno ječo.
Tudi istočasno ujeti šerjak Jože je po lastni izjavi šel med partizansko druhal največ na pritisik Štiberniko.
Rode Rozalija, tovarniška delavka, je bila zadnje mesece priležnica Štibernikova, zelo »bojevita« partizanka in tudi sokriva več umorov nedolžnih ljudi.
ie
pozneje razvil očiščujoč požar. Nastala je ta iskra neprisiljeno, sama od sebe, kot izraz krščanske tradicije slovenskega naroda ia samoobrombe proti zločinstvu.
J V onih dneh je ta ali oni podvomil in se zbal, i da ljudstvo ni bilo vzgojeno dovolj krščansko in i protikomunistično. Površen opazovalcc je res do-i bil vtis, da so vse stare vezi tako na področju verske, kakor na polju nravne in prosvetne^ vzgoje popustile in da se je narod kar na slepo in brez premisleka predal komunizmu. Toda kako je bila ta sodba zmotnal V onih dneh so razna podtalna in zakotna komunistična glasila proglašala komunistično Osvobodilno ironto kot edino resnično predstavnico mišljenja in hotenja slovenskega ljudstva. Vse zločine, ki jih je ta podtalna organizacija počenjala, in teh je bilo ogromno, jc pripisovala volji naroda, proglašala pa za izdajalca vsakogar, ki bi se drznil zoperstavljati se nienim navodilom. Toda kako se jc ista organizacija žc nekaj časa za tem razgalila v vsej svoji sramoti pred očmi vsega ljudstva! Izkazalo sc je, da so bili tisti, ki so sebi lastili naslov edinih narodnih predstavnikov, le navadni izvržki civilne družbe in plačanci mednarodnega zločinstva, kakor švicarski jud Aleksij Baebler, mednarodni potepuh Boris Kidrič ter njegov sodrug Kardelji Se tisti ostanki zaslenljencev so sedaj ostrmeli in se s studom obrnili od te družbe in njenih predstavnikov, ki so jih pod krinko lepo donečih iraz zapeljali v tako sramoto. Ne rečemo, da nimaio ti ob vsej tej svoji zaslepljenosti nobene krivde. Drli so namreč v to družbo brez vsakega pomisleka in z vso nerazsodnostjo, niso na poslušali opominov resnih ljudi. Kri, ki je je toliko preteklo, pada tudi na njihove roke in težko bo najti opravičila, ki bo te madeže iz njih izbrisalo. Svetle žrtve pa, kakor sta bila med drugimi tudi Kikelj in 2upec, so to nezdravo in strupeno nejasnost s svojo krvjo izmile.
Nedavno smo slišali ljudi, ki niso mogli dovolj obsoditi Kikljevega umora. Govorili so res f iskreno in iz dna prepričanja. Toda isti ljudje so
Štrubelj Anton je hotel biti gosposki kmet f ob smrti tch akademikov molčali, ker niso vedeli
— ni se mu več ljubilo delati, pa je šel med hostarje, kjer so mu obetoli »sijajno« korijero. Sedaj pred smrtjo je izjavil, da je te njegove pogube kriv že prej omenjeni veterinar Valen-tinčič, češ du ga je on prisilil, da mora iti k
partizanom; pred nekaj tedni se je hotel že	, . ,
predati vojaškim oblastem, dn pa mu je to zn- * mož in fantov, žena in deklet, starčkov in otrok, i -i	___:	n_____L-: i ki so vsi nadli nnd no7em. nnd revniveriom nli
zavzeti pravilnega stališča. Preteči ie moralo mnogo krvi, preden so se jim zamajali vsi predsodki in preden je prenehal vpliv brezbožne propagande.
Tako danes nt več nobenerfa poštenega Slovenca, ki ne bi znal ceniti žrtev brezštevilnih
branil zloglasni Šuligoj iz Grosuplja. ki je pred nekaj tedni sam nad seboj izvršil smrtno obsodbo.
Čelesnik Jože, Todom iz Jesenic, je prišel po zadnji vojni na Polico, kjer se je hitro našel z vsemi tam zbranimi najslabšimi ljudmi, s pro-slulim Potokarjcm Ladom na čelu. čiga.r desna roka je potem postal. Čelesnik je bil komunist že prej, ko je bil v službi v tovarni na Jesenicah in torej ni čudno, da ni zgrešil njemu enakovrednih postopačev, malopridnežev in dc-lomrznežev na Polici.
ki so vsi padli pod nožem, pod revolverjem ali pod puško brezboštva. Kri je vendarle bolj zgovorna od vsakega dokaza. In tudi v tem je njena veličina, tudi to je zgodovinsko dejstvo, ki mu gre vse naše priznanje in vsa naša hvaležnost.
V taborišču so našli veliko nnropanih odej, dalje masti, kruha, propagandnega materiala, spiskov itd.
Tako je torej roka pravice zopet doletela pet grobokopov in uničevalcev lastnega naroda.
KULTURNI OBZORNIK
Razprave iz »Etnologa«
Zadnjo številko »Etnologa«, glasilo Etnografskega muzeja v Ljubljani, smo ob izidu že naznanili, obenem pa tudi podrobneje podali vsebino prve razprave dr. Kotnika o Blagoslovu zelišč na kres in čaru kresnic. Ker se je zanimanje za slovensko narodopisje v zadnjih letih zelo razvilo in zajelo s svojimi etnografskimi zanimivostmi ter sistematično razlago pomena naših starin široke kroge, naj tudi o drugih razpravah v tej številki napišemo več besed-
Ena glavnih razprav je nadaljevanje opisa in razlage čarodejnega obreda in mita »nako-lenčiča« in »bosmnnn« v slovenskih ženitovanj-skili običajih, ki jo je napisal Boris Orel. Zdaj v tej številki je izšel drugi del, ki podaja začasno poročilo o bosmanu, je pa v bistveni notranji zvezi s prejšnjim delom, ki je izšel v prejšnjem letniku Etnologa. Zato se v tem poročilu oziram na celotno razpravo, ki je izšla tudi kot sepnrat. »Nakolenčič« je belokranjski, istrsko-kraški in notranjski ženitovanjski obred, pri katerem nevesta prijaha na ženinov dom, sede na pragu na stol, tedaj pa ji nevestina mati posadi dečka iz ženinovega sorodstva na kolena. Nato nevesto vodijo trikrat okoli pojočega kola, in trikrat obrne otroka proti soncu, obenem pa ga ljubkuje ter ga na koncu ob-dari. — Orel opiše razširjenost te navade, ki ima še sedaj smisel v želji, da bi nevesta rodila moškega otroka. Toda Orel gre v razlagi simbola te stare navade še dlje ter nn primerjalni etnografski način razloži vsak gib te navade posebej in ugotovi v njih ostanke starega mitičnega obredja, katerega izvori segajo daleč v prukulturo. Posebni mitični simbolni smisel ima žc koleno snino, potem koža, sedenje — kar vse govori o mitičnem češčenju božanstva rodovitnosti, kateremu se pridruži še češčenje božanstva sonca, darilo pu je ostanek starega žrtvovanja bogovom. V luči te razlage se pokaže ta navada po svojem izvoru kot prnkul-turnn poroka z bogom, ki nuj jo navda s porodno močjo, potem prošnja za rojstvo otroka in srečo v zakonu, ki naj ji nakloni sonce božanstvo, ter zaključeno darovanje bogu, s ka-
terim se obred zaključi. Tudi časovno je ta obred starejšega kakor indoevropskega izvora ter sega v dobo prakulturnih narodov, v očetovsko pravni kulturni krog totemističnega lovca na primarni stopnji ter se je najbolj ohranil prav na Balkanu, kjer vlada še kolikor toliko patriarhalna kultura. — Take duhovne osnove je Orel dognal za »nakolenčiča«. Sedaj pa na isti metodični način ugotavlja tudi elemente v vzhodnoštajerskein in prekmurskem ženitovanj-skem običaju z ženitovanjsko štruco v obliki otroka: bosmanu. Tudi tu najprej podaja gradivo, deloma že zapisano, deloma po ustnih poročilih, ugotovi zemljepisno razširjenost obreda ter njega različnosti in razvoj (vzhodno štajerskem bosmanu sta sorodni pohorska štruca in prekmurska pleteniku) ter ugotovi notranjo tesno zvezo s prejšnjim nakolenčičem kot običajem istega pomena in mitičnega obreda. Bos-man ima namreč isti pomen otroka ter je v tesni zvezi s krstom otrokovim — torej samo simbol za »nakolenčiča« v Beli krajini. V toliko je to isti obred. Toda obred lx>smana je zvezan tudi še s posebno ceremonijo, ki jo Orel imenuje »poljedelski obredni prizor«, ko bos-mana nakršujejo. Ta vsebuje: prinos bosmana pred starešino, dvogovor med starešino in pozvo-činom ter gostuvanjska pesem in ples. Ta prizor ima osnove v splošno alpsko-panonskem običaju prinašanja jedi namizo pred starešino ter izraža obenem tenek okus panonskega človeka za dober kruh, kar se kaže v popravljanju napak pri obdelavi žita za bosrnun. Končno pa je bosmnn tudi ženitovanjski kruh, ki je zato tu, da ga gostje pojedo (ime Nnčetek, Poje-dek!). Izvor tega kruha vodi v Rusijo, dočim je beseda verjetno tutarsku. Še en odtenek je važen pri bosinanu v Prekmurju, namreč vera v Vidovino: temu, kdor jč bosman, stori copcr-nik Vidovina, da rodi cesarje, junake in kralje. Po razlagi teh simbolov, ki vodijo v store mitične obrede, ki so pospeševali rodovitnost nevesti, pride pisec do zaključka, da je bosman eden najlepših slovenskih ženitovanjskih kruhov, ki ima tudi zelo globok pomen.
Tako je skušala ta razprava najH izvor dvema slovenskima običajema ter ga našla deloma v mitičnem obredju iz prakulturncga čusa.
Univ. doc. dr. Milan Grošelj pa je skušal dognati izvor stare antične pravljice, ki jo po-
znano iz Apulija ter nam je na razpolago v leped Sovretovem prevodu, pravljici o Amor-ju in Psihi. Na podlagi obširne literature je prikazal problem te pravljice v klasični filo-logiji ter nato sam poiskal temu tipu pravljic daljno osnovo v prakulturnih bajkah o bitjih z dvojnim, fluidnim življenjem. Njegova razlaga je prepričujoča ter nam odkriva tudi zanimivo razvojno linijo evropskih pravljic, ki temelje na predstavi te prakulturne vere v dvojno življenje bitij, kar se je šele sekundarno razvilo v čarnnje po copmicah. — Tako nas je tudi dr. Grošelj pripeljal v prazgodovinsko kulturo na osnovi antičnega pravljičnega motiva.
Zato je zanimiv širši članek urednika dr. Ložarja, ki govori o prazgodovinskih osnovah slovenskega narodopisja. Tu govori o prazgodovini (arheologiji) kot pomožni vedi etnologiji ter se postavlja za tako preusmeritev etnografskega raziskovanja, ki omogoča sodelovanje strok, ki jim je predmet raziskovanja najstarejša davnina. Zato se izreka proti temu, da bi bila folklora vedno barbarizacija visoke umetnosti, temveč se nasprotno mnogim sedanjim oblikam da z gotovostjo dognati ostanek prakulturnega življenja. Tako v prvem delu razprave govori o takih splošno prazgodovinskih osnovah etnografije, kakor so študij raznih kultur, lovskih, nomadskih, kmetskih, rožnih socialnih oblik, estetskih (ornamentika), i predvsem pa oblik materialne kulture (gospodarskega orodja, stavb itd.), kar pomeni pritegnitev celo važnega področja v etnogrofijo, pri katerem lahko arheologija nudi veliko pomoč in sodelovanje. Moderna etnogrofija se je tudi preusmerila v zadnjem času v to smer raziskovanja najstarejših oblik, katerih ostanke in razvoj lahko razlaga še iz sedaj ohranjenih oblik in funkcij. Zato v drugem delu nakaže nekaj problemov iz slovenske etnografije, ki se dajo razlagati iz arheoloških osnov. Tu se dotakne zgodovine kmeta na slovenskem ozemlju, ki se mora pričeti pri neolitskem kmetu ter raziskavanju njegove kulture. Nomadska kultura je ohranjena še v slovenskem planšor-stvu ugotoviti pa bi morda kazalo tudi kateri današnji element jc prevzel etnološko funkcijo lova. Na arheološko osnovo in izvor se da razložiti barjansko zeljarstvo, svinjereja
itd. v območju gospodarskih oblik. V območju umetnosti belokranjski ornnment po tudi razne oblike materialne kulture (štajersko dimnico, stavbe, vrhhlevna hiša, oprema sobe itd.), prav tako noše, izdelovanje oblačil, čolni, (tu bi uporabil za barjanski »brunik« tudi Jalcno-vo ime »drevak«, ki ni slabo.
Tako Ložar usmerja slovensko etnogrnfijo v raziskovanje etnografskih zanimivosti, ki vodijo do p r a o b 1 i k.
In res vidimo v tej številki več dokazov te nove metode. Soj vsi članki vodijo v prazgodovino po svojih zadnjih dognanjih: Kotnikov članek vodi v oricntolno prakulturo, Orlova razlaga je nravnost rekonstrukcija prakulturnega obredja, Grošljcv odkriva prakul-turni izvir antični pravljici in našim čarovnikom, ki so sekundaren pojav. Tako vodi. ta preusmeritev etnografskega studijo naravnost k praobiikam, dočim smo bili vajeni doslej, da smo k prakulturi prihajali preko prosi o v a n s k e kulture. Zdi se mi, da raziskovanje folklornih elementov, ki so skupni vsem slovanskim narodom (za to pričajo ista imena) ne gre puščati ob strani, temveč jih v današnjem času poudarjati, dasi gre nova metoda še korak dalje v indocvropsko in prazgodovinsko skupnost.
Kot etnografsko gradivo je priobčil Vilko Novak opis ovčarstva pod Stolom in v Planici, v kateri je zbral mnogo zanimivih etnografskih doneskov, ni jih pa razložil in jim poiskal starodavnih oblik. Da se je tega lotil, bi lahko reduciral to ovčorstvo na praobliko nomndstva, obenem pa opozoril na nekaj običajev (n. pr. polivanje z vodo na kresni dan), da so v zvezi s proslovanskim in še starejšim češčenjem sončnega boga itd. (istega izvora je umivanje in kopanje v kresničnih rožah, ki ga omenja Kotnik). Dr. Lokar priobčil je nekaj zagovorov iz borovniško okolice ter razlago pomen fraze: Vsi poj-te rakom žvižgat!
Tako se Etnolog uveljavlja v noši znn-nosti z sodobno znanstveno metodo raziskovanja slovenskih in svetovnih folklornih problemov ter toko lepo predstavlja slovensko etnografsko znanost pred svetom.	td.
Stran ^
■>W/>VEKEO, Torek", 1«. marea «WS-XXI.

te novice
Koledar
Torek, 16. suicai Hilarij in Tacijan, mučenca; Heribert, škof; Agapit, škof.
Sreda, 17. sušca: I. kvatre; Patrik, škof; Je-dert, devica; Jan. Sark., mučcnec.
Zgodovinski paberki
15.	sušca
L. 44. pr. Kr. so zarotniki umorili C. Julija Cezarja, enega izmed največjih državnikov in vojskovodij ne samo starega Rima, ampak človeštva sploh —
1. 933. je Henrik I. premagal ob reki U n -is t r u t madžarska krdela, ki so plenila po južni Nemčiji —
1. 1824 se je rodil pesnik Branko Radi-č e v i č —
I. 1867. se je rodil v Begunjah pri Cerknici slovenski pisatelj Jože Debevec. Po očetovi in ljudski šoli je študiral gimnazijo v Ljubljani, filozofijo na Dunaju in v Gradcu, bogoslovje v Ljubljani in na Dunaju. Po dovršenih študijah je služboval v raznih krajih, nazadnje kot profesor na sedanji klasični gimnaziji v Ljubljani. Pisati je začel že v srednji šoli, predvsem za mladino. V mladinsko-vzgoj-no slovstvo spada tudi povest »Vzori in boji«, dragocena slika slovenskega prosvetnega življenja v 80. letih preteklega stoletja v zrcalu dijaških notranjih in vnanjih doživljajev. Njeno nadaljevanje je povest v pismih »Do zmage«, ki slika, a ne več s tako živimi barvami življenje slovenskih študentov na Dunaju. Največje njegovo delo je prvi popolni slovenski prevod Dantejeve »Divine Comme-die« (Dom in svet 1910—25), ki mu je oskrbel tudi komentar. Debevec je pisal tudi številne kritike, največ književne in književno-zgodovinske —
1. 1883. se je rodil v Gorizii profesor Saša Šantel, slovenski slikar in skladatelj.
16.	sušca.
L. 37. po Kr. je umrl cesar Tiberij, pastorek in naslednik Augusta, ki je zadušil veliki ilirsko-panonski upor pod vodstvom Batonov v letih 6—9 po Kr. —
1. 1811. se je rodil v Trbojah ob Dravi slovenski pesnik Jožef Hašnik. Ljudsko šolo je obiskoval v Marenbergu in Šmartnem pri Slovenj-gradcu, gimnazijo v Mariboru, dovršil 1. 1831 filozofijo v Gradcu, nato pa stopil v cclovško semenišče, kjer je bil štiri leta kasneje tudi posvečen v duhovnika. Služboval je v raznih krajih na Štajerskem, umrl jc 6. sušca 1. 1883 kot župnik pri Svetem Juriju ob juž. žel. Hašnik je hodil v nemške šole, zato se je v mladosti le malo zanimal za slovenski preporod, šele pod vplivom Slomška, ki je opazil njegove sposobnosti, se je šele v zreli dobi uvrstil med slovenske preporoditelje. S Slomškom in Orožnom tvori med pesniki celjskega okrožja trojko, ki se je v 3. in 4. desetletju preteklega stoletja mogla meriti s kranjskimi sodobniki Fr. Prešerna. Hašnik je bil spreten verzifikator, ki je z lahkoto oblikoval, ni pa imel globine in sile, da bi vedno našel skladnost med obliko in vsebino. Iz omenjene trojice je imel največ literarne ambicije, bil izvirnejSi od Orožna ter svobodnejši in manj tendenciozen od Slomška.
1. 1935. je Nemčija uvedla splošno vojaško 'dolžnost —
1. 1939. je izdal Hitler zakon o Ceško-moravskem protektoratu.
Kovi grobovi
+ Anton Dekleva. V Ljubljani je umrl upokojeni profesor glasbe gospod Anton Dokleva. Blagega rajnega bodo pospremili na zadnji poti v sredo, t?, sušca ol) pol 3. popoldne iz Kapele 6V. Andreja na Žalah.
Naj mu sveti večna Luč! Vsem ki žalujejo za njim, naže iskreno sožalje.
Župnik Alojzij Peterlin umrl
V nedeljo zvečer ob pol 9 je umrl v Leonišču preč. g. Alojzij Peterlin, duhovnik triestinske škofije. Rodil se je v Kamniku dne 12, dec. 1872, Služboval je v trestinski škofiji. Zadnja leta je bival v zavodu Marijinih sester v Šmartnem ob Savi. V nedeljo zjutraj ga je po sv. maši zadela kap. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča svetega Jožefa. Truplo pokojnikovo bo prenešeno danes ob 8 v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo slovesni rekvijem; nato bo prepeljano na Zale, odkoder bo ob pol 3 popoldne pogreb k Sv. Križu. Duhovnim sobratom in vernikom ga priporočamo v molitev. R. I. P.
—	Rekvijem za pokojnim Karlom Lipovškom
bo v torek, 16. t. m. ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
—	Na obletnico tragične smrti akademika Francka Župca, v torek, 16. t. m. bo zanj ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju sveta maša in Requiem.
—	Slovesna maša zadušnica za obletnico tragične smrti akademika Jaroslava Ki kij a bo v ljubljanski stolnici v četrtek, 18. marca ob 7 zjutraj.
—	Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROZA«, cvetličarna.
Berite najboljši slovaški satiričen roman
»DEMOKRATI«
Spisal Janko Jesensky.
V nekaj dneh ho izšlo najlepše delo velikega italijanskega pisatelja Fogazzara
»PESNIKOVA SKRIVNOST«
Roman je pesem ljubeznL
Iz Novega mesta
Smrt uglednega moža. V Brusnicah pri Novem mestu, je v petek dne 12. marca umrl tamkajšnji posestnik in gostilničar gospod Andrej Hudoklin, moš poštenjak, mož, ki je moral na stara leta namesto počitka občutiti vso težo življenja. — Pokojni Andrej Hudoklin je dosegel visoko starost 72 let. Vse življenje je trdo delal in odgojil svojih pet sinov v strogo krščanskem duhu. Vsi njegovi sinovi so danes popolnoma preskrbljeni, a eden je umrl. Eden je posestnik in gostilničar v Brusnicah, drugi je občinski tajnik brusniške občine, tretji je podčastnik bivše mornarice, četrti pa je posestnik v Suhadolu. Mož se je zadnje
Z Gorenjskega
Poklicna šola v Kranju. Od 1. januarja posluje v Kranju poklicna šola. Nad 700 mladeničev iz vsega kranjskega okrožja obiskuje pouk na tej šoli. in sicer v strokovnih razredih kovinske in lesne obrti. Dalje v razredih za ostale rokodelske poklice, v trgovskem oddelku, v razredih male in velike trgovine ter v knjigovodskih razredih.
Požar v Kranju. Suho vreme je pripomoglo, da se je po neprevidnosti nekega delavca razvnel požar v buraki stavbne tvrdke Bidovec v Kranju. Gasilci so ogenj pogasili, vendar je baraka skoraj pogorela.
Učiteljski izpiti v Kamniku. Zadnji teden je bil v kamniškem okraju izpit za učitelje. Izpit so napravilo učiteljice Herzog, Zeginigg, Lagler, Cej-ka in Kaiser.
Smrtna kosa. V Lučah' pri Šenčurju pri Kranju sta umrla 66 letni posestnik in gostilničar Ivan Jekovec ter 80 letna Marjana Pordan.
V	Repnjah je umrl Ivan Illebčar, v Zg. Teneti-šah Helena GrašLč, na Golniku Alojzij Zidar, v Seničnem Emil Veternik, na Pristavi pa Antonija Primožič. V občini Št. Vid nad Ljubljano so umrli: Alojzij Lampič iz Stnnežič, Ivan Kosmatin iz Vižmarjev, Ljudmila Verbič iz Vižinarjev, Stanislav Cedilnik iz Zgornjih Gameljnov, Franc Ločniškar iz Vižmarjev in Ivan Vočič iz št. Vida.
V	Poljanski občini so umrli Jožef Frlan iz Poljan, Ivana Bogataj iz Javorij, Ivan Tavčar iz Ja-porij, Ivan Čemažar iz Murave. V občini Trata v Poljanski dolini so umrli: Feliks Končan iz Bre-bovnice. Kari Mihael Paul iz Fužin, Franc Der-mota iz Fužin, Neža Špiček iz Stare Oslice. V Ratečah je umrl občinski ubožec Julij Drešček.
S Spodnjega štajerskega
Imenovanje. Bivši ravnatelj tobačnega skladišča v Gradcu nadinspektor Vladimir L a s s je postavljen od finančnega ministrstva za upravnega ravnatelja pri višjem finančnem predsedniku na Dunaju. Vladimir Lass je bil doslej v službi pri tobakarni »Austria« v Mariboru.
80 letnico je praznovala nedavno kmetica Terezija I g 1 a r j e v a v St. Lovrencu na Pohorju. Daleč naokoli znana ženica je v visoki starosti še izredno čvrsta.
Kaznovan trgovec. Pred deželnim sodiščem v Gradcu se je pred nedavnim zagovarjal 45-letni, v Maribor pristojni in v Mozirju rojeni trgovec Jožef Dobrovnik zaradi tihotapstva z devizami. Obdolžen je bil, da je v času od avgusta 1911
čase zelo veselil počitka po trudapolnem delu v krogu svojih otrok, od katerih je upravičeno pričakoval, da mu bodo sladili večer življenja. Toda današnji čas je neizprosen gospodar vseh, zato tudi njemu, starčku ni prizanesel. Mesto mirnega in udobnega življenja, mu je prinesel razburljivih in težkih dni, prinesel mu je bolest, ki se mu ie zajedla globoko v srce. Zbolel je in končno podlegel ... Z njim je legel v grob eden zdravih pristno dolenjskih kmečkih mož, na katere vedno redkeje naletimo. Kakšen ugled in spoštovanje je pokojni užival, pričajo dejstva, da je bil dolga leta porotnik, sodno zapriseženi cenilec, nad 30 let občinski odbornik in dolgoletni član hranilničnega načelstva. Pokojni je bil tudi strasten lovec in vnet častilec sv. Huberta, kar ni prav nič čudnega, saj je bival pod Gorjanci, v katerih je še danes različne divjadi dovolj. Bil je lovski zakupnik dolga, dolga leta. Tudi dober pevec je pokojni bil in se jc kot tak dolgo vrsto let udejstvoval pri cerkvenem zboru iarne brusniške cerkve. Kot mož katoliškega prepričanja, je bil pokojni zvest naročnik in bralec vseh katoliških listov. — V nedeljo, dne 14. marca je bil pokopan ob veliki udeležbi ljudi na larnem pokopališču v Brusnicah. — Naj mu sveti večna luč, prizadetim naše iskreno sožalie.
Mojstrski izpiti v Novem mestu. Vse kandidate, ki so se tekom leta 1942 prijavili za polaganje mojstrskih izpitov, kakor tudi one kandidate, ki so se že v tekočem letu prijavili k tem izpitom, pozivamo, da se zglasijo v pisarni obrtnega združenja, Poverjeništva v Novem mestu, med uradnimi urami, kjer bodo prejeli vsa zadevna navodila. Zglasiti se je v temle vrstnem redu: V ponedeljek, dne 22. marca naj se javijo mizarji, kjučavničarji, kleparji in pečarji, v torek, dne 23. marca kolarji, sedlarji, krojači in šivilje; v sredo, dne 24. marca mesarji, čevljarji in brivci. — Pozivamo pa vse kandidate, da se navedenega vrstnega reda točno drže. One kandidate iz podeželja in bolj oddaljenih krajev, in pa one iz Bele Krajine, opozarjamo, da prineso vse potrebno orodje (vsaj glavno) in pa ves potrebni material s seboj, da bodo lahko takoj, po prejetih navodilih pričeli svoje praktično delo za izpit v delavnici, ki jim bo odkazana. — Teoretski del mojstrskih izpitov se bo pa pričel v soboto, dne 27. marca zjutraj. Tončno uro bodo kandidati zvedeli, ko se bodo osebno javili v naši pisarni. — Združenje industrijcev in obrtnikov, Po-verjeništvo v Novem mestu.
do aprila 1942 na različnih krajih Sp. Štajerske razpolagal s tujimi devizami, in sicer najmanj z 210.000 kunami in 93.000 lirami. Za ta denar pa ni imel pooblastila in tudi denarja ni ponudil uradu za devize, kakor bi ga po predpisih moral. Zagovarjal se je, da predpisov ni poznal. Obsojen je bil na 4 mesece zapora, 2000 mark kazni in 3588 mark odškodnine.
Huda nesreča pri premikanju na kolodvoru. Pretekli četrtek se je zgodila na mariborskem kolodvoru huda nesreča med premikanjem tovornih vagonov. 46-letni premikač Ivan Kranjc iz Pe-ker pri Mariboru je po nesreči prišel z glavo med odbijače. Z nevarnimi ranami na glavi so ga prepeljali v bolnišnico. Isti dan se je ponesrečil prav tam 32-letni premikač Jakob Mlakar iz Studencev. Tega je le podrl vagon, tako da si je pri tem zlomil nogo.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 79-letna zasebnica Rozalija Krajšek, 41-letna zasebnica Frančiška Kotnik, 16-letni čevljarski vajenec Alojzij Pras iz Slivnice, 88-letna zasebnica Ivana Lešnik s Pobrežja, 35-letna žena polic, uradnika Ačko Jožefina roj. Potokar, 26-letna zasebnica Ivana Krautberger iz Zg. Selnice, 40-letna delavčeva vdova Marjeta Ronšek, 31-letni pomožni delavec Peter Krenčnik iz Selnice, čevljarjev sinček Her-bert Lešnik, delavčeva hčerka Terezija Bebič iz
Selnice ob Dravi, 72-1 etni viničar Jožef Ferk, 68-letni trgovec Ivan Stieberz, zasebnica Fani Fijavž roj. Volavšek. Na Dunaju je umrl posestnik in ključavničar Henrik Dobnik iz Konjic, star 51 let. V Ormožu je umrla 92-letna vdova zdravnika Anastazija Helss roj. Rupnlgg. Na bojišču v Tunisu jo padel 27. februarja 20-letni Matija Jug, vojak v polku gorskih lovcev, doma iz Maribora. V obrambnih bojih pred Stalingradom je padel 5. februarja inž. Fritz Cihal, vodja radijske Datrole, doma iz Maribora.
Iz Hrvaško
Zborovanje višjih ustaških funkcionarjev. Pretekli teden so se zbrali v Zagrebu vsi višji usta-Ski funkcionarji ter so imeli daljšo konferenco z ministrom za narodno gospodarstvo dr. Balenom, pravosodnim ministrom dr. Artukovičem. državnima tajnikoma dr. Vrančičem in Markovičem in glavnim ravnateljem za propagando Kovačičem. Zborovanje je vodil vodja ustaške organizacije državni minister dr. Šole, ter je imelo namen po-jačlti medsebojno delovanje ustaških organizacij in državnih oblasti na polju prehrane in državne obra mbe.
Stalno naraščanje Števila prebivalstva v Zagrebu. Zagrebško časopisje poroča, da Meje mesto Zagreb trenutno okoli 900.000 prebivalcev s 70.000 gospodinjstvi. Leta 1040 je imel Zagreb 242.500 prebivalcev in 57.780 gospodinjstev.
Letalski promet med Zagrebom in Milanom. Dne 8. t. m. so zotet vpostavili redni letalski promet med Zagrebom in Milanom ter med Zagrebom in Budimpešto.
Prijeta partizana. Pred naglim sodiščem v Zagrebu sta se pred kratkim zagovarjala Josip Po-ropatič, rojen v Zuniču, občina Vinica v črnomelj-skem okraju in Milan Ivkovič iz ogulinskega okraja. Oba sta državljana NDH in sta pripadala partizanskim skupinam ter se udeleževala raznih partizanskih oboroženih napadov. Naglo sodišče ,ie oba obsodilo na smrt ter je bila 6inrtna kazen tudi izvršena.
Ukrep proti pijančevanju. Oblasti v VareS-Majdanu so izdale odredbo, po kateri gostinski obrati v dneh, ko prejemajo delavci tamkajšnjih državnih rudarskih podjetij plače, po 18. uri sploh ne smejo več točiti alkoholnih pijač.
Smrt hrvatskega književnika. V Jaskl Je pred dnevi umrl hrvatski književnik Vlado Vlaisavlje-vič, znan po svoji zbirki novel »San i java< in po pesmih, ki so bile lani objavljene v zborniku pesmi »Ranjeni galebe. Pokojni Vlaisavljevič je bil v zadnjem času urednik »Književnega tednika« v Zagrebu.
Iz Srbije
Prvi transporti obveznikov srbske delovne službo odhajajo na obvezno delo. Beograjski nemški dnevnik »Donau Zeitung« poroča, da Je dno 12. t. m. odšel iz Beograda v Bor prvi transport obveznikov srbske delovne službe, letnikov 1917 do 1921. Fantje in možje, ki so bili vpoklicani na štirimesečno obvezno delo za izvajanje javnih del na srbskem področju, so se omenjenega dne zbrali na dvorišču poveljstva gasilske straže v Bitoljski ulici. S seboj so prinesli potrebno perilo in jedilni pribor. Preden so se razporedili v šliristope, jih je nagovori! upravnik mesta Beograda in beograjski župan Draga Jovanovič ter jih je vzpodbujal, naj se vsakega dela lotijo s koraižo in veseljem, da bodo srbskemu narodu delali čast. Ob koncu njegovega govora so vsi vzkliknili: Živela Srbija. Zatem je vsak obveznik dobil hrano za pot, in sicer 1 kg kruha, pol kg slanine, četrt k« salame, četrt kg šunke in pol kg grozdnega sladkorja. S prvo skupino, ki je štela 750 mož in kateri bodo kmalu sledile še druge, je odšlo tudi šest kuharjev. Vsi obvezniki so bili razdeljeni v posamezne skupine po 150 mož; vsaki skupini je bil dodeljen tudi zdravnik. — Preden so obvezniki odkorakali na postajo, jih je nagovoril in pozdravil tudi zastopnik nemške organizacije Todt.
		■ ' '. ■. ' ' ' ! 'f m i #			
U} M ,r f !vM	Umrl nam je naš ljubljeni, dobri oče, stari oče, bral, slric in fast, gospod ANTON DEKLEVA profesor glasbe v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 17. marca 1943, ob pol ireh popoldne z 2al, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Stožice, dne 15. marca 1943. ŽALUJOČI OSTALI				i m ;! 1 - &
					
lz cieBa in življenja - od iu in ia m
Drobna lfubl{<
Za stare In onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japl.levl ulici je uprava sindikata lokalnih železnic v Ljubljani poklonila v počastitev spominu svojega dolgoletnega in zaslužnega člana uprave g. inž. Antona Klinarja, gradbenega direktorja v p., 1500 lir. Dobrotnikom starih in onemoglih Ljubljančanov v mestnem zavetišču v Jap-ljevi ulici izreka mestno županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v iincnu podpiranih. Po-častite rajno v dobrimi delil
Podpornemu društva za gluhonemo mladino je poklonila uprava sindikata lokalnih želoznic v Ljubljani v počastitev spomina blagopokojnega g. inž. Antona Klinarja znesek 1500 lir. Plomeuitim dobrotnikom, ki so so na tako lep način spomnili naših gluhonemih sirot, izreka društveni odbor najprl-srčnejšo zahvalo.
Sadjarska In vrtnarska podružnica LJubljana I vabi člano, ki bo naročili sadno drevje, da pridejo ponj na dvorišče Kmetijske družbo. Novi trg 3. Obenem prosi podružnica vse one člane, ki so s plačilom članarine v zamudi, da jo poravnajo tukoj in tnko prihranijo podružnici dolo iu sebi stro-6ke izterjevanja.
Poitronlcrljev kvartet bo Izvajat Jutri zvečer poleg Boceherinija in Smetane. Beethovnov godalni kvartet op. 74, ki jo bil napisan leta 1809 in eno leto zatein izšel v tisku. Ta Beethovnov opus je splošno znnn pod imenom »Harfenkvartel«, to pa zato, ker so v 1. stavku vrstijo posamezni Instrumenti z arpežirnnimi picikati. Ta kvartet je sluvni mojster zelo hitro ustvaril in njegovi življenjopisci pravijo, da je bil tnkrat izredno dobre volje, poln inspiracij in zalo mu je šlo delo tudi hitro od rok. Beethovnov Kvartet opus 74 je poleg opusov 59 in 95 najbolj jnnno in najbolj pogostokrat izvajana mojstrova skladba. Kvartet Poitroniori sestavljalo naslednji člani: I. violinist je mojster PoltriMiterl sam, II. violino Igra O. C»r-pi, violo O. Alessandrl In čelo A. Valisi. Vsi štirje člani Poltroniorljevega kvarteta so odlični solisti in prirejajo tudi samostojne solistične koncerte. V komornem združenju delujejo že več let. so zato sijajno uigrani in niiiiova interpretacija posameznih del je naravnost odlična, Koncert Foltrouierijeve-
ga kvarteta bo prvovrsten umotniški dogodek letošnjo sezone, zato opozarjamo nanj in vabimo. 1'redprodaju vstopnio v knjigarni Glasbene Matice
Sv. Frančišek Aslškl je spreobračal ljudi k pravi veri na najrazličnejše načine. S ptiči, s kuhinjo, z metlo. Kako je to naredil in še mnogo drugega iz življenja velikega svetnika boste videli v Gheouovi igri »Božji trubadur Frančišek«, ki jo bodo igrali Veliki Frančiškovi križarji na Jožefovo v frančiškanski dvorani, Kor bo na praznik pred blagajno navul, si preskrbite vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju.
Vodstvo Korepetltorlja vabi starše dijakov srednjih, meščanskih ln ljudskih šol, dn jih vpišejo k nam, kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji šolski dan. (Razlaga, naloge, izpraševanje.) Posebni poldnevnl alt celodnevni tečaji za privatno tn razredne Izpite. Honorar nizek. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od II uo lfi. Korepctitorlj, Mestni trg 17-1.
V nedeljo 21. t. m. uprizori Rokodelska Igralska družina japonsko drnino »Praznik cvetočih češenj«, ki .io je po Takedo Isumi spisal Klabund S tem delom zaključuje Rokodelski oder letošnjo igralsko sezono, zato se bodo vsi sodelujoči potrudili, da ustvarijo čim dostojnejšo predstavo. Pričet«!: predstave bo oh pol 6. popoldne, konec pa po 7. Opozarjamo na predprodajo vstopnio, ki bo na dan predstnve od 10—12 In tri ure pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12. I. nadstropje, desno.
Prva postna nedelja v Ljubljani je bila v znamenju zelo lepega vremena, ki je izvabilo mnogo sprehajalcev v najbližjo okolico mesta. Ljudje so se zlasti zanimali, koliko novih travnikov in polja .ie sedaj obdelanega. Glavno zanimanje meščana jo sedaj pač zemlja. Med drugimi pa so se Ljubljančani šo posebej zanimali za oho umetniški razstavi, namroč za ftantlovo, ki je bila včeraj otvorjena v Jakopičevem paviljonu, In za Klemenčičovo v salonu g. Kosa v prehodu nebotičnika. Po cerkvah so bile rnv.ne postne pobožnosti, ki se .iih je udeležilo prav mnogo vernikov. Tudi drama je bila v no-deljo nabito polna občinstva, bila je namreč stota predstuva llumicta, ki je postala žo
naša prava ljudska igra in no samo literarna umetnina za poznavalce. Jubilejna predstava Hamleta je doživela v naši Drami popoln uspeh.
Dovolj solate na trgn. Ljubljanski trg je sedaj prav dobro založen z zgodnjo solato. Predvsom je sedaj v obilici domačega mo-tovilca, tako da se gospodinjam ni treba več drenjati zatij. Dosti je tudi uvožene solate iz gorizijske pokrajine in drugih južuih kra-jev. Enako jo tudi trg dobro zoiožcn s pomarančami in s čebulo. Pri semenarieah se razvija živahna kupčija s semeni. Semena so nekoliko dražja kakor lani; običajen zavitek jo po 1.50 lire, prav krepko ceno pa imata zlasti somenski grah in čebuljček.
v Ljubljani so umrli od 5. do 11. marca:
Potočnik Marija, sestra Karmela, 03 let, šolska sestra. Lončarska steza 2; Kalister Marija roj. Blažič, 83 let, vdova carinskega uradnika, Vidovdanska costa 0; Golee Jurij, 7!) let, delavoe, Korotanska ulica 19; Kotnik Karolina ro.i. Fabijančič, 57 let, vdova fotografa, Domobranska e. 5; Lokar Dušan, 23 let, poročnik korvete bivše jugoslovansko mornarice, Prijateljeva ulica 8; Robida Albin, 00 let, bivši trgovec, Japljeva ulica 2; Fekonja Marija roj. Sojer. 53 let, postrežnica, Poljanski nasip 40; Rožanec Frnnc, 79 let, mizarski pomočnik, Japljova ulica 2; dr. Suyor Albin. 81 let, odvetnik, Rcsljova cesta 15; Podkrajšek Uršula roj. Zodnikar, 94 let, vdo-vn magistralnega ekonoma, Ilirski ulica 10; Dobnikar Jože, 58 tet, posestnik. Toško čelo 7; Koth Leopold, 80 let. okrajni glavar v p., Vidovdanska cesta 9; Oovsec Ivanka roj. Maležič, 51 let. žena strojnika. Kopitarjeva ulica 0; StrmSck Ilrigitn roj. Bezlaj, 30 let, žena zidarja. Trsalska ulica 5; Pinterič Marija roj. Schrank, 08 let, vlš.il sodni ofie. v. p., Rožna dolina, Cesta VI-3; Štrukelj Motena roj. Znrnik, 82 tet, vdova sodarskejra mojstra, MUSinskega ulica 20; Lipovšek Karel, 70 let. uradnik drž. žel. v p., Prijateljeva tillea 8; Gnsnr Tvnn. .1 leta, sin čevljarskega pomočnika, Podutik 17; Blanč Franc, 45 let, univerzitetni uradnik, Mnlgajeva ulica 13; Humcr Marija, 72 let, kuharica Japljeva ulica 2: Stopi e -t«*«, Ofl let. pečar, Prcdjnmska ulica 37; Hlode Tomaž, 70 let, krojaški mojster. Goriška ulica 35; Faganel Vekoslav, 23 let. sin posestnika, Ižanska 380.
V Ljubljanski bolnišnici so umrli: Mrak Frančiška ro.i. Bedenk, 73 let, iona mizarskega pomočnika, Ločnikarjeva 7; 1'rem Al-
bert, 29 let, brivski pomočnik, Rožna ulica 27; Štrukelj Marija roj. Bernik, 82 let, vdova pleskarju, Janševa ulica 1; Toinažič Elza roj. Majce, vdova faktorja. Domobranska cesta 25; Volaj Franc, 40 let, dninar, Kopališka ulica 5; Kalar Anton, 40 let, hlapec, St. Pavel 24 pri Stični; Toff Marija roj. Hihšer, 40 let, žena uradnika OUZD, Staretova ulica 19; Kralj Angela, 42 lot. delavka, Mlešče-vo, občina Stična; Pire Marija, 48 let, žena lesnega trgovca, Rakek 170; Marovec Ana, 2 in pol leti, hči sedlarskega pomočnika, Su-štaršičeva ulica 15; Kristan Karel, 57 let, knjigovozniški pomočnik, Rožua dolina. Cesta 11-30; Bouman Franc, 1 leto, sin zidarskega mojstra. Corknica 235; Einspieler Ema roi. Omahen, 80 let, vdova sodnega svetnika, Streliška ulica 34; Pire Branko, 40 let, vrt-nnrski pomočnik, Belgrad; 11 jn Marija, 29 let, hči posestnika. Gornji Brnik 83, občina Cerklje pri Kranju; Kottar Bernard, 2 meseca, sin znsebne uradnico, Za garažami 113 a; Ravnikar Helena, 74 let, tovarniška delavka, Sostro 48, občina Dohrunje; inž. Klinar Anton, 81 let, grndbcni direktor v p., Nunska ulica 8: Wagner Stanislnv, 64 let, vpokojcnec, Bolgarska ulico 20; Brus Justina, 32 let, žena posestnika. Hotedršlca 77 pri Logatcu: Možina Ivana, 52 lot, žena paznika, Brezovica.
Opozorila davčne uprave
Taksa na hišno služlnčad In na biljarde.
Zaradi prenosa davka nn služnbništvo in tukso na biljarde na mestno občino je bilo pobiranje obeh davščin ustavljeno pred potekom prijavnega roka. Sodaj so bosta obe davščini zopet pobirali iu sicer do konca marca 1943-.\XI. Do tega roka morajo torej davkoplačevalci prijaviti še vso neprijavljeno biljarde in plnčati takso v sobi 5-1, oziroma nabaviti davčno karto na sobi 14-11 davčne uprave za mesto v Ljubljani, za vso služkinje, za katere do sodaj Se niso nabavili davčne karto. Proti onim. ki hi do tega roka no plačali ohe navedoni taksi, se bo uvedlo kazeusko postopanje.
Gledališče
Opera: Torek, II. marca: Zaprto. Sreda, 17. marca, ob 17: »EvgeDlJ Onjegln«.
Iied A.
Četrtek, 18, marca, ob 17: »Janko In Metka«.
Premiera. Red Premierski. Petek, 19. marca, ob 14: »Prlnccska In zmaj«.
Mladinska opereta. Izven. — Ob 17.80;
»Beg Iz seraja«. Izven. Prvi nastop Nade
Stritarjeve. Cene od 28 lir navzdol.
Prvi nastop Nade Stritarjeve. V petkovi
predstavi Mozartove opere »Beg iz seraja« bo nastopila prvič sopranistka Nada Stritarjeva v glavni ženski partiji Konstance. — Stritarjeva je gojenka operne šole in učenka Julija Betetta. — Namesto bolne Polaj-narjeve bo pela odslej partijo Blonde Ivanka Ribičeva, ki je podala to vlogo že pred leti. Ostala zasedba bo običajna.
Drama:
Torek, 1(. marca, ob 17.30; »Veliki mož«. Red
Torek,
Sreda, 17. marca, ob 17.30; »Jesen«. Red
Sroda.
Četrtek, 18. marca, ob 17.80: »Ples y Trnovem«. Red Četrtek,
Pasljonske predstave v dramskem gledališču. V letošnjem postnem času bodo uprizarjali v dramskem gledališču v Ljubljani pasljonkso dramo »V času oblskanja«. Prvič je bila uprizorjena ta draina leta 1935 na odru Državnega gledališča in igrali so jo v dnoh Evharističnega kongresa pred nunsko cerkvijo. Drama je spisana na podlagi evangelija in zgodovinskih ugotovitev iz časa, ko so križali Jezusa. V nji nastopn veliko število svetopisemskih in zgodovinskih oseh. Uprizoritev zahteva mnogo priprav, ki se že vršijo. Pasijonske predstave bodo oh delavnikih, nedeljah in o velikonočnih praznikih, na kar občinstvo že danes opozarjamo.
V zadnjem času so našit v Drami telo predmete: 1 boo, sivo moško usnjeno rokavico, etul 7.a očala. Lastniki dobijo proilmo-te pri mojstru Lebnu v Drami,
Naznanila
ROKODBI.SKI ODER. Nedelja, II. marca, ob pol t popoldne Klahundova drama »Praznik cvetočih češenj«. — Predprodajn vstopnic v nedeljo dop. od 10—12 in tri uro preti pričetkom predstave v društveni pisarni. Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet. Bleiweisovn cesta 43; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4, in mr. Uslar, Selenbur-gova ulica 7.
General Queipo de Liano
V teh dneh je bil upokojen Španski general Queipo de Liano, ki je star zdaj 68 let in ima za seboj tako življenjsko pot, ki vsebuje mnogo zanimivh dogodkov. Kot potomec ugledne asturij-ske plemiške rodbine, se je odlikoval kot konjiški častnik v dveh vojnah. V špansko-ameriški vojni se je boril na Kubi v času, ko je Španija izgubljala poslednje postojanke svoje nekdanje imperialne veličine, in boril se je v Maroku proti rifskim upornikom, ko si je Španija utrjevala svoje mesto na afriškem ozemlju. Tu v Maroku se je dvignil španski narodni zanos pod Fran-com. Quelpo de Liano se je bolj kot vojaško udeležil španske državljanske vojne v pogledu propagando in sicer na tak način, da si te vojne brez tega generala sploh ne moremo več misliti. 2e v
prvih dneh upora v Maroku je Queipo de Liano kol pristopil k Francu. 7. drznim udarom na Se-villo je maroškim Francovim legionarjem zagoto-
covo<, da Je bilo videti, ko da jo dotok Izkrca-nih čet neusahljiv. Hkrati se je tudi koj poslužil naprave, ki je s spretnim ravnanjem postala v naslednjih treh letih njegovo najboljše orožje, to je: radio. To svoje orožje je v svojih radijskih govorih, ki so bili polni šegavostt in hudomušnosti in naslovljeni na prijatelje in sovražnike, nepre-
stano brusil in brusil, tako da je utegnil slednjič sije v Italiji.
reči, da je radio prav tako pripomogel % zmagi kakor bajoneti in granate.
Takrat so Queipu de Llanu koj izročili poveljstvu južno armade, ki si je i njo izvojeval več zmag. A ljudstvu je bil bolj vSeč kot radijski general kakor kot poveljnik zmagovite armade. l'o končani državljanski vojni je Queipo de Liano izgubil svoj glas, to se pravi, da se ni več oglašal v radiu. Kmalu zatem je odšel iz Španije in je do svoje upokojitve bival kot načelnik vojaške mi-
POVEST PILOTA ŠTEFANA
Šport
Livorno: Triestina 9:0
V nobenem športu niso možna tako velika i Novara—Pescara 4:1, Savona: Savona—Alcs-presenečenja kot v nogometu. Kdaj pa kdaj se J sandria 3:0, Cremona: Cremonese—Modena 0;U, zgodi, da zaigra to ali ono moštvo tako uspešno
vil trdnjavo na španski kopni zemlji. Vprav na nekem inšpekcijskem potovanju v Sevllll Je bil Quelpo de Liano dno 17. julija 1936 prejel obvestilo, da je v Maroku izbruhnil odpor. Poveljujoči general v mestu se ni mogel odločiti, na katero stran bi vzpostavil svoje čete. Queipo de Liano je brž planil vanj, rekoč: »Moje čete so pred vratmi. Takoj prevzamem poveljstvo« — in je dal poveljnika prijeti. Tistih nekaj mož, ki jih je res imel na razpolago, je dal opremiti s ponarejenimi bradami ln peljati v tovornih avtomobilih po seviljskih cestah kot »avantgardo Fran-
»Gromovnik« ali P 47?
»Blisk« (Lightning), »Peklenski potapljač« (Helldiver), »Maščevanje« (Vengeance), »Zmaj« (Dragon), »Neustrašen« (Dnuntless) so nekatera imena, ki jih bodo ameriška bojna letala imela v bodočnosti. Doslej so jih poimenovali večidel po njihovih graditeljih ali tvrdkah in so bila glede na posamezne vrste označena s številkami, kot nu pr.: Douglas, Curtis, Vought-Sikorski ali Grumman. Mimo tega so imela pri armadi svoje vojaške številke. Težki in srednji tx>mbniki so se začeli z B, lahki bombniki z A, Lovska letala s P. Tako se je doslej bodoči »Gromovnik« (Thunderljolt) imenoval P 47, »Leteča trdnjava« B 17, in »Uničevalec« (Havod) A 20. Z novimi, bolj romantičnimi imeni so ameriške vojaške oblasti posnele navado Angležev, ki so že prej krstili svoja letala z imeni: »Hur-ricane« (Vihar) in »Spitfire« (Vročekrvne?.) in ne s številkami. Taka imena hočejo imeti zdaj tudi Američani, le dn jih jezi, ker so jim Angleži že vzeli vsa boljša imena, da — prilastili so si celo laka iz ameriškega življenja, kot »Tomahavvk«, kot spomin na divje indijana-rice, in »Kittyhavvk« kot spomin na kraj, kjer sta brata \Vright spustila svoje prvo letalo v zrak.
Resnim letalcem v Ameriki pa ni ta sprememba imen prav nič všeč, saj se zavedajo, da se njihova, predvsem pa lovska letala ne morejo primerjati ne z angleškimi ne z nemškimi letali. Graditelj letal Serverskij je še nedavno dejal, da bi v Ameriki najbolje storili, če ne bi nič več gradili takih lovskih letal, kot so jih doslej, in naj bi proizvajali samo »Spitfire«, čeS — saj ni mogoče, da bi še pred koncem vojne dohiteli evropsko gradnjo letal. Če bodo pa zdaj ameriška letala, čeprav tako malo zmorejo, imela taka imena, da od niih občinstvo čim več pričakuje, se strokovnjaki bojijo, da bodo ljuaje še manj navdušeni zanje in za vojno, kot so bili doslej.
zgodi.
ali srečno, nasprotno pa tako slabo ali nesrečno, da postavi na glavo vso nogometno logiko in matematiko. Livorno je trenutno najmočnejša enajstorica v državnem nogometnem prvenstvu. Livorno je v družbi 16 moštev na prvem mestu, Triestina pa na dvanajstem. Po vseh logičnih rnčunih bi se moralo zgoditi, da bi Triestina pustila včeraj obe točki v Livornu. Izid pa je l)il neodločen 0:0 in to pomeni v drugem delu državnega nogometnega prvenstva največjo senzacijo.
Najtežjo tekmo so gledali včeraj v Milanu, kjer se je kosala Amnrosinna z Juventusom. Številni gledalci so morali biti pač zndovoljni s svojim moštvom, s slavno Ambrosiano, ki je zmagala z 1:3. Predstavnik Milana si je spet opomogel za dve točki in je sedaj v družbi s Torinom na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Juventus zaostaja za njima za polne tri točke in je sedaj že gotovo, da je izločen iz kombinacije za prvo mesto.
Isti izid kakor v Milanu je padel tudi v Torinu na tekmi med domačo enajstorico in Benečani. O slednjih bi lahko rekli, da se poslavljajo iz tovariši je najboljših, zakaj po pru-vilih prvenstva izpadeta zadnji dve moštvi in preideta v drugi razred. Venezia je zadnja in sameva na repku razpredelnice s 13 točkami. Torino je torej zmagal, izid pa je bil 3:1. Od osmih včerajšnjih tekem jih je končalo kar pet neodločeno, v ostalem pa so dosegli naslednje rezultate:
Torin: Torino—Venezia 3:1 Genova: Liguria—Milano 2:2 Bergamo: Atalanta—Vicenza 2:2 Rim: Lazio—Fiorentina 3:3 Bologna: Bologna—Roma 4:2 Bari: Bari—Genova 0:0 Milano: Ambrosiana—Juventus 3:1 Livorno: Livorno—Triestina 0:0.
Triestina je zmanjšala naskok Livorna za eno točko. Igrali bodo še šest nedelj in še vedno je možno, da so bosta Torino ali Ambrosiana pojavila na prvem mestu. Livorno vodi s 35 točkami, zn njim pa sta omenjena dva z 32. Vrstni red naslednjih je tale: Juventus 29, Genova 28, Milano 27, Bologna 26, Fiorentina 25, Lazio in Atalanta po 23, Roma 20, Bari 19, Triestina in Liguria po 18, Vicenza 16, Venezia 13,
B razred
V B razredu je zanimivo spremljati usodo Modene in Napolija, ki sta igrala v pretekli sezoni v najvišji skupini. Doslej sta nn drugem, odnosno na četrtem mestu. Najuspešnejša je še vedno Spezia, ki je odpravila včeraj Palermo Juve v 3:0 in si zagotovila vodstvo z 32 točkami. Pregled rezultatov v B razredu je naslednji: Pisa: Pisa—Pro Patria 1:0, Pescara:
Na bojišču v Tunisu: protitankovski top na postojanki.
Kriminal v t&irkusu
Kriminal v cirkusu? Da bi se v cirkusu lahko zgodil kak zločin? Saj so vprav cirkuški »umetniki« navajeni na to, da se morajo znati premagati in se strogo držati discipline I Vendar tudi vanje šine časih satan in jih obvlada, kakor nam povedo sledeči primeri iz cirkuške zgodovine.
Eden najbolj senzacionalnih cirkuških kriminalnih primerov je bil že pred več leti primer Hopperja. Američan Hopper je bil eden najslavnejših mojstrskih strelcev, na 30 m razdalje jo prestrelil vizitko, ki jo je kak gledalec v cirkusu držal v roki. Visel je z eno nogo s sedla na dir-kajočem konju in streljal v majhne steklene krogle, ki so bile na glavi njegovo žene. katera ga je spremljala na njegovih turnejah. Majcene žogice, ki jih je kdo metal v zrak, so se razpočile pod njegovimi streli.
Hopper je nazval svojo »točko«: »Mr. in mrs. Viljem Teli«. Krasna, mlada Hopperjeva žena je vzbujala zanimanje med občinstvom. Med njenimi oboževalci jo bil tudi sin nekega milijonarja. Nekega dne se mu je bilo posrečilo priti v hotelsko sobo, kjer je stanovala Hopperjeva. Lepa ar-tistova žena je ogorčeno zavrnila milijonarja in ga vrgla ven. Svojemu ljubosumnemu možu pa jo to zadevo zamolčala, vendar je zvedel zanjo od drugih oseb. Nič ni črhnil o tem svoji ženi. Zvečer je kot navadno samozavestno nastopil v cirkusu. Ko si je položila njegova žena majhno, stekleno jabolko na glavo, |e Hopper jako skrbno pomeril. Lo neki hlevnr jo bil opazil, kako se mu je roka tresla. Orkester je bil liho. Gledalci so vsi napeto zrli v dvojico. Strel je počil. Presunljiv krik — in Hopperjeva se je vsa v krvi zgrudila na tla. Krogla ji je bila prodrla čelo v sredini med obema očesoma. »Preveč globoko
sem pomeril,« se je mirno odzval artist in se je dal odvesti po policijskih stražnikih. Kasneje ga je sodišče oprostilo.
Cirkus Belli je potoval po južni Nizozemski. Kot povsod, je tudi tu vzbujala največ navdušenja »Brigantina«. Brigantina je bila vitka, rjava ciganka, zvezdnica cirkusa Bellija. Jezdila je v lahni obleki z rdečimi koraldami krog vratu in na rokah. V svilenem mošnjičku je imela pri sebi svoje žonglerske kroglice. Počenjala je razne vratolomno umetelnosti na svojem belcu brez sedla in urno ko mačka metala kvišku svoje kroglice ln jih spet ujela.
Nato je prišel poglavitni trik. V sredo ma-neže so položili desko in narisali nanjo s kredo obliko moškega. Jahal'ki so dali šest majhnih, leskelajočih se sekir, ki jih je med divjo ježo metala v desko. Kakor strele so švigale ostre sekire skozi ozračje in udarjale v desko, zadi-rajoč se vanjo po obrisih moškega. Slednjič se je postavil pred desko njen tovariš, prav tako umetni jahač.
Nekoč sta se bila Brigantina in njen tovariš sprla. »Nesramnical« je bil zavpil tovariš nanjo, »Bojazljivec,« je ta udarila nazaj. Brigantina je bila v dno duše užaljena. Pa ni bilo časa za kako spravo, zakaj vodja cirkusa je že poklical: »Vaša točka jo na vrsti!«
Ciganka je planila na konja. Točka se je začela. Slednjič ie poslednji trik. Orožen, živalski krik — in Bekira je obtičala v vratu njenega tovariša. Njegova kri ee je pomešala s svežim žaganjem v maneži...
V primeru slavnih bratov Cadonn pa ni bila maneža prizorišče njih grozodejstva Stvar se je tudi sicer drugače razvijala, kot ie bilo to videti , v tozadevnem filmu. Res pa je. da so bile ženske vzrok nesreče bratov Cadonov. Alfredo Ca-i dona je s svojim bratom Lalom in tovnrlšico Pero Brucejevo nastopal na »letečem trapecu«. Njegov
Udine: Brescia—Udinese 1:0, Siena: Anconitana—Siena 3:0, Laspezia: Speziu—Palermo Juve 3:0, Lodi: Funfulla— Pudovu 2:0, Rim: Muter— Napoli 0:0.
Vrstni red in točke: Spezin 32, Modena in Pisa po 31, Napoli in Pro Patria po 30, Brescia 29, Padova 26, Fanfulla in Cremonese po 25, Anconitana 24, Novara 21, Pescara 20, Udinese 19, Siena. Alessondria in Savona po 17, Palermo in Mater po 16. Med vodilnimi moštvi je torej gneča in pot do naslova prvnkn v B razredu je odprta še vedno lepemu številu moštev.
Domača igrišča oživljajo
Mars in Mladika sta otvorila letošnjo domačo
nogometno sezono.
Sedaj, ko se približuje ljubljansko nogometno prvenstvo, so začeli nekateri klubi »pet s treningom. Tudi do javne tekme je že priilo včeraj in 6icer na igrišču za Kolinsko tovarno Mars je povabil Mladikarje na prijateljsko srečanje, tekma sama p« je spet privabila lepo število pristašev nogometne igre. Led je torej prebit in nogometaši bodo kmalu zapletali prvo kolo. Včeraj je imela na igriiču za Kolinsko tovarno prvo besedo enajstorica Marsa. Živahno je zaigrala in poslala Mla-dikarjem kar tri žoge v mrežo. Izid je bil 3:1, čeprav ne bi mogli reči, da je moštvo Mladike tako hudo zaostajalo. Ima pa Ahilovo peto v vratarju, ki it bo moral z večjo vnemo lotiti svoje športne obrti. Tokrat je šlo seveda bolj z* vajo, čez dva tedna pa bodo nastopila moštva spet v svoji polni bojni opremi.
športni drobiž
Nogometne starine na igrišču v Zagrebu. Dobrih 5000 gledalcev je privabila v nedeljo v Zagrebu nenavadna nogometna tekma, na kateri so nastopili nekdanji ljubljenci Haška in Gradjanske-ga. Med drugimi so bili na zelenem polju tudi Ba-bič, Mihelčič, Kunst, Rupec, Zinaja itd. Domenili so se za skrajšano igro, izid pa je bil neodločen 2:2. V drugi tekmi je spet nastopila enajstorica starih oženjenih in enajstorica neoženjenih. Sreča je bila na strani oženjenih, ki so zmagali s 6:1. Izkupiček zabavne športne prireditve je bil namenjen za zimsko pomoč,
Odlikovanje veslačev, ki so ga uvedli pred leti v Nemčiji, je pokazalo tudi v pretekli sezoni lepe uspehe. Najbolj vneti veslači dobijo namreč poseben znak, ki ga smejo nositi eno leto. Zato morajo tekom leta veliko veslati, razen tega pa morajo prestati tudi plavalni izpit, ki obstoja v plavanju na 15 minut. Kdor si pribori veslaški znak petkrat, ga sme potem trajno nositi. Letos so izdali 452 takih znakov. Med odlikovanci ženskega starostnega razreda od 40 do 50 let je bila tudi gospa, ki je prinesla ocenjevalni komisiji potrdilo, da je preveslala v preteklem letu nič manj kakor 4308 km.
Nils Karlsson je bil junak švedskega smuškega prvenstva. O Karlssonu poročajo, do je v tako sijajni lormi, da mu trenutno ni na svetu enakega. Prvič v zgodovini švedskega smuškega športa se je zgodilo, da je isti tekmovalec zmagal na obeh dolgih progah smuškega teka, na 30 in 50 km. Po 50 letih, odkar prirejaio državno smuško prvenstvo, se je posrečilo Karlssonu, da je zmagal v Istem letu najprej na 30 km in potem še v smu-škem maratonu. V teku na 50 km mu je bil zelo nevaren tekmec bivši svetovni prvak Dah!qui«t. Slednji na je zaostal za nekai minut in moril čestitati Karlssonu, ki je zmagal v 3 urah 44:23 min. Alfred Mahlquiist je bil torej drugi, Sven Edin pa tretji.
Achilles Jaervinen umrl Družina Jacrvinenov, ki je dala finski lahki atletiki vrsto svetovno znanih tekmovalcev, je spet v žalosti. Oče Jaervinen je zmagal že na drugi olimpiiadi, njegovi sinovi pa so se izkazovali zlasti pred 15 leti. Achilles Jaervinen je dosegel na amsterdamski olimnijadi srebrno kolajno v desetoboju, pozneie pa ie postavil v isti panogi svetovni rekord. Njegov brat Kalle, finsk! prvak v suvanju krotfle ie padel v rusko finski vojni, starejši brat Matti pa je znan kot svetovni prvak v metanju kopia. O Achillesu či-tamo, da se je smrtno ponesrečil in da je podlegel poškodbam v 37. letu starosti.
111.
. - -1
»Taka, vidiš je tn zgodbn, ki sem 11 jo obljubil,« je rekel Štefan. »Od tedaj je potekla lepa vrsta let. Postni sem velik in le od časa do čnsn se spomin i«m vseh len dogodkov.«
112.


v/rf
Jasno je, da sem se nato vpisal v letalsko šolo. Mujhna jadralna letala sem kmalu obvladal. Letanje z jadrnico se mi je zdelo lepše kot z motornim letalom, ker |> tnko tilio brzela po višavah.
113.
Prišel je dnn letalskih izpitov. Dosti ljudi se je nabralo na našem letališču in vsi so z odprtimi usti gledali vragolije, ki smo jih počenjali v zraku. Po končanih izpitih smo se postavili v vrste in jaz najmlajši med njimi sem bil imenovuu za zastavonošo.
ponos je bil trikratni, že nikoli prikazani salto v zraku. Večletno vežbanje mu je pripomoglo, da je dosegel ta smoter, a tudi večletno skupno sodelovanje obeh bratov s tovarišico Pero. Potem pa
Leitzelovo. Kakor lutka je s svojo nežno, vitko
nje
a je Alfredo Cadona spoznal artistinjo Lilijano
postavo in svojimi plavimi kodri vplivala poleg visokoraslega moža. Alfredo se je zagledal v pla-volaso Lilijano — do slovesa. Lilijana je odpotovala na sever, oba Cadona pa v Ameriko.
Mahoma pa se je Alfred pojavil nekje na Švedskem, kjer je Lilijana nastopala. Pripeljal se je bil za en dan z letalom tjakaj. Poročila sta se. Potem sta odšla vsak na svoje službeno mesto. Samo 24 ur sla uživala svojo srečo. Kasneje je Alfredo nastopal v Berlinu, Lilijana pa v Ko-danju. Bilo je 12. februarja 1031, Lilijana je strmoglavila iz obročev v globino. S posebnim letalom se je Alfredo pripeljal iz Berlina v Ko-danj. A Lilijana se v bolnišnici ni več zavedla in je umrla.
Čez štiri tedne nato se je Alfredo oženil z Vero Brucejevo, da je tako rešil svojo »točko«. Njegov trikratni 6alto v zraku mu je bil zdaj vse na svetu. Vera je zagrozila, da bo oba brala zapustila. Več let je trpela pod mukami ljubosumja — In je zraven molčala. Zdaj, ko je bila Lilijana mrtva, je tudi ona zahtevala svoje.
Cez tri mesece nato je padel Alfredo na tla. Zlomil si je roko v zapestju in ni mogel več nastopati. V Long Beachu ga je Vera Brucejeva prisilila, da je poslal v cirkusu ravnatelj manežo, dnsi se ie hotel ustreliti, ker ni mogel več uživati ploskanja množic.
Tako je potoval Alfredo iz mesta v mesto in je mor«' lo nemo gledati, kako so drugi uživali slavo Sam pa je stal spodaj v maneži v rdečem fraku, obšilem z zlatimi vrvicami. Al-Iredo nI mogel tega več prenašati. Tedaj se je Vera dala ločiti od njega ln je zahtevala denar.
Pri odvetniku sta se poslednjikrat sešla. Allredo je imel še 120.000 dolarjev, ki si jih je bil prislužil s svojim smrtnim saltom. Ta denar bi moral izročiti Veri, a potem naj bi životaril v cirkusih kot hlevar, nepoznan in nepriznan... Zmešalo se mu je. Dvakrat, triKrat je ustrelil v Vero in nnto še nase.
Sestre Voigtove iz Berlina, tri lepe, mlade artistinje, so z imenom »Leteče zvezde« nastopale v nekem poljskem cirkusu In žele obilo priznanja in slave. Ferdinand Kortes. ki je oskrboval pri nastopih višinsko razsvetljavo v cirkusu, se je zagledal v najstarejšo od treh sester, a ta ni marala zanj. Stvar je šla lako daleč, da Je Kortos ponoči vdrl v stanovanje 6ester in so ga sestre vrgle ven. Kortes te žalitve nI mogel pozabiti in je zasnoval satanski maščevalni načrt.
Trapeci, ki so sestre nastopale v njih. so se pozibavali na tankih vrveh iz žice. Žice so bile obešene v ogrodlu cirkuške kupole. V to ogrodje in žice pa je Kortes napeljal močni električni tok. Konec ogrodja je zvezal s kablom, ki je vodil k elektromotorju, s katerim so spuščali in dvigali težke kletke za zveri.
Pod odmoru se je začela točka »Letečih zvezd« z naslovom: »Igra s smrtjo«. Artistinle so ae oklenile zihajočih se trapecov. nežno so se po-zibnvale v ozračju, se vrlele v vrtincih, se odmaknile in se spet oprijele trnpecev. Istočasno so se odmaknile od trnpecev, spolzele druga nad drugo, se ujele za roke Bil je čudovit pogled nanje, zlasti Še v barvastih žarkih svetlobe.
Zgoraj pa ie na ploščadi stal Ferdinand Kortes. Oči so mu žarele od sovraMva in besnosli Dotaknil se je stikala In eleklrina te prešla v i žice. Vse tri sestre so hkrati strmoglavile v globino In si zlomile tilnik. Policija je prijela kri-' čečega, napol norega Korlesa. ne da b| prej ve-j dola, čemu so tri sestre popadale na tla. SIJsj »Letečih zvezd« je zamrl.
S.S. VAN DINE:	21
Umorjeni Kanarček
Vance se je dvignil.
»Ce je tako,«, je dejal, »čemu se je ta vaš izvežbani vlomilec najprej poslužil lako neprimernega orodja in zakaj je pustil omaro nedotaknjeno?«
»Vse to zvem, ko ga dobim v roke,« je -trdo odvrnil narednik. »Boter, s katerim želim govoriti, je tisti s svileno srajco in usnjatimi rokavicami!«
»Mene pa ta razgovor ne zanima bogve kako«, ie izjavil Vance, »Nikdar me ne boste prepričali, da bi 6e poklicni vlomilec posluževal grebljice, da bi odprl jekleno skrinjico.«
»Pozabite grebljico,« ga je nekoliko nevoljno zavrnil Heath. »Odprl je skrinjico z jeklenim dletom, s katerim je preteklo poletje nekdo vlomil nekje drugje... Kaj pravite k temu?«
»Prav to me muči, gospod narednik. Ce bi tega ne bilo. bi bil popolnoma brez 6krbi in bi vas takoj povabil na skodelico čaja.«
Tajnik je naznanil policista Bellamyja in Heath je planil pokonci.
»Zdaj bomo dobili jx)ročilo o prstnih odtisih!« je vzkliknil poln upanja.
Bellaniy je vstopil in se približal Markhamovi mizi.
»Pošilja me 6lotnik Dubois,« je dejal. »Pošilja vam sporočilo o prstnih odtisih, ki jih je našel v stanovanju gospodične Odeli.«
Segel je v žep in izvlekel ozek ovoj, ki ga je na Markhamov mig izročil lleathu.
»Dognali smo, kdo je |)itstil odtise. Stolnik Dubois je izjavil, da sta oba odtisa narejena od isle roke. Ta roka pa pripada Tonyju Skeelu.«
»Tony Skeel?« je razburjeno vprašal Heath. »Zdaj smo z zadevo precej na boljšem. Skeel je bil že predkaznovan in je pravi umetnik v svo|em poklicu.«
Odprl je ovoj in izvlekel iz njega podolgovat papir in ntoder list, na katerem je bilo nekaj vrst napisanih s strojem. Proučil je list, zadovoljno za-godrnjal in ga izročil Markhamu. Z Vancejem sva se približala prijatelju. Na vrhu sta bila dva jx>-snetka mladeniča gostih las, pravilnih potez in močne brade. Oči so bile velike in svetle. Brke je imel 6krbno pristrižene in lepo naravnane. Pod obema 6likama je bil kratek osebni popis, njegovo ime, priimek, očetovo ime, bivališče tn seznam zločinov, katere je zagrešil. Spodaj sta bili dve vrsti majhnih kvadratkov. V vsaki vrsti jih je bilo pet V vsakem kvadratku je bil po en prstni odtis. V peterih zgornjih kvadratkih 60 bili odtisi prstov na desni roki, v spodnji vrsti pa odtisi prslov leve roke,
»To je lorej elegantni mladenič, k! je vpeljal modo svilenih 6rajc k večerni obleki!« Vance je ogledoval list s satiričnim izrazom. »Pametno bi bilo, če bi bil uvedel modo golenic s frakom. New-yorška g:ed; lišča so pozimi strašno mrzla.«
Heath je spravi! list s slikami v ovoj in pregledal modri list, ki je bil temu priključen.
»Nobenega dvoma ni, da je to naš možakar... Poslušajte, gospod načelnik! Tony Skeel: dve leti v poboljševalnici v Ehniri, 1002—1904, eno leto v ječi v Ballimore zaradi tatvine, 1906, tri leta v
Saint Que.ntinu zaradi napada in tatvine, 1908— 1911. aretiran v Chicagu zaradi nasilnega vdcua v stanovanje, 1912, nato izpuščen, aretiran in obsojen iarad. tatvine v Albany, 1913, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, zaprt dve leti in osein mesecev v kaznilnici Sin Sing zaradi vloma, 1914—(916.«
Skrbno je zložil list in ga spravil v listnico.
»Je to vse, kar ste želeli?« je mirno vprašal Bellatny.
»Mislim da!« je veselo vzkliknil Heath.
Bellatny se ie še nekoliko obotavljal in gledal načelnika. Markham pa je vzel iz predala škatlo cigar in mu jo ponudil.
»Lepa hvala,« je dejal policist in izbral dve cigari ter ju spravil v žep. Nato 6e je priklonil in odšel.
»Ali 6e smem poslužiti vašega telefona, gospod načelnik?« je vprašal Heath in jiozval policijsko ravnateljstvo.
»Poiščite mi Tonyja Skeela in privedite ga takoj 6em!« je velel. »Poiščite njegov naslov v seznamu ter vzemite s seboj Burkeja in Emeryja. Ce je zginil, alarmirajte povsod in potrudite se, da ga najdete čimprej. Dobro ga zastražile, a ne ravnajte preveč slabo z njim. Poglejte tudi, če ima pri sebi kakšno vlomilsko orodje. Predvsem bi rad dobil v roke jekleno dleto, dolgo en palec in tri osmine, z majhno zarezo na kon?u... Cez pol ure pridem k vam.«
Odložil je slušalko in si pomel roke.
»Zdaj pa 6mo že na poli!« je dejal.
Vance je 6tal pri oknu in pozorno gledal proti mostu, držeč roke v žepu. Cez nekaj trenutkov se je počasi okrenil in zamišljeno pogledal lleatha.
»Nikakor ne, prijatelj!« je izjavil. »Vaš Tony je morda res odprl skrinjico, njegova glava pa ni
dovolj modra, da bi mogla pripraviti vse, kar 6e
je zgodilo snoči.«
Heath ga je zadovoljno pogledal in izjavil:
»Nisem specialist za možgane, zato 6e zadovoljim s prstnimi odtisi!«
»V tem je velika napaka, dragi moj gospod narednik!« mu je mirno odvrnil Vance. »Zadeva krivde v tem primeru ni tako preprosta, kakor 6i predstavljate. Naravnost satansko je zapletena. Ta elegantni gizdalin je 6amo še bolj zapletel vso zadevo, ki je že 6ama na 6ebi skoraj nerešljiva!«
X. Prisiljen razgovor.
Torek, 11. septembra, ob 20.
Markham je, kakor navadno, večerjal tudi ta večer v Stuyvesantu in povabil tudi naju z Vancejem, da sva ostala z njim. Brez dvoma je upal, da se nihče izmed znancev ne bo približal, če bo videl, da ima družbo. Ni se tnu ljubilo, da bi odgovarjal na vprašanja radovednežev. Pozno popoldne je začelo deževati in medlem ko smo bih pri večerji, je začelo liti kako» iz škala. Videti je bilo, da dež ne bo tako kmalu prenehal. Po večerji smo si poiskali samoten kotiček, kjer bi lahko v miru kadili. Sedeli smo šele kake četrt ure, ko se nam je približal debelušen možakar, cvetočega obraza, 6 sivimi in redkimi lasmi. Z veselim glasom je Markhamu voščil dober večer. Čeprav ga nisem jjoznal. sem lakoj uganil, da je to Karel Cleaver.
»Prejel sem vaše pismo, v katerem ste mi sporočili, da želile govoriti z menoj...« Njegov glas je bil čudno nežen za njegovo veliko in močno j»o-stavo. Čeprav je govoril ljubeznivo, je bilo v njegovem glasu mogoče spoznati hladnost in preraču-nanost.
Newyork leta 1943
Vojna je spremenila tudi obličje Newyorka. | Manhattan je ponoči v najhujši temi. Tudi sporne- | nik Svobode je zagrnjen s plaščem teme. Velikanske table s svetlobno reklamo so ugasnile — i ii, kar je prav čudno občutiti: promet z avtomobili se je zaradi skrčenih odmerkov bencina jako zmanjšal. »The horse is roming back«, pišejo ameriški lisli: »Konj bo spet prišel na vrsto.« Kdo bi si bil lo kdaj mislil, da se bodo na Brood-wayu pojavile 'kdaj kočije s konjsko vprego! Pa biciklji... Newyorčani se vozijo s kolesil A glede na zatemnitev stanovanj še ni vse v redu. Časniki tožijo, da se Newyorčani še nočejo prilagodili oblastnim predpisom, da bo treba, da jih bo kak letalski napad poučil. Na vseh koncih in krajih pripravljajo zaklonišča. Celo gangterske beznice iz prohihicijskih časov, ki so vse v jiodzemlju, so preuredili v zaklonišča.
Medtem so Newyorčani okusili tudi lo, kako je, če so živila odmerjena. Začelo se je pri sladkorju, bencinu in mesu, a na pristojnih mestih zahtevajo, da naj bodo tudi druga živila odmerjena, češ da revnejši sloji ne bi bili zapostavljeni. Posledica lega je, da potrošniki stojijo v vrstah. Lastniki restavracij so pred svoje lokale postavili klopi, natakarji pa dajejo čakajočim ljudem številke, da bi sleherni vedel, kdaj pride na vrslo. Na cesti prevladujejo uniforme. Na sto tisoče žensk in moških so vtaknili v civilno pomožno službo. Tudi obličje časnikov se je spremenilo. Članki o junakih »basehulla«, ki so biii prej na prvih straneh, so zdaj na zadnji. List >Daily Mail« piše, da so evropski potniki, prišedši v USA, jako osupli, videč, Tiako v Newyorku zmeraj obhajajo kako zmago, ko ni nikjer nobena dosežena. Ljudje se zaradi zmag kar naprej zabavajo. Vsak čas v dnevu preplešejo: v enem mesecu je bilo ustanovljenih 500 novih klubov, ki so mero-
dajni za proslavljanje zmag. Mnogo denarja se zasluži, a je zmeraj manjša možnost, da bi bilo moči za ta denar kaj kupiti, ker so zmeraj hujše prepovedi za prodajo nepotrebnih predmetov. Zato [■a ljudje v zabaviščih zapravijo skoraj ves svoj denar.
Ameriški vodja proizvodnje, Donald Nelson, je nedavno posvaril prebivalstvo, češ da naj nikar tako lahkomiselno ne gleda na vojno. Dobesedno je dejal: »Za zdaj se preživljamo še s svojo, shranjeno mastjo, a kaj kmalu bomo tudi mi prišli na kosti in mišice...« Vojna je porodila tudi novo gangstrske tipe, ki postopajo od hiše do hišo in ponujajo akcije nanovo ustanovljenih tovarn za sintetični gumij, ki jih ni; ali pa priporočajo vojnim obveznikom zdravnike, ki za poseben honorar najdejo !>olezen ali predpišejo zdravila, da ni treba k vojakom.
Jako so se pomnožili draguljarji in prekupčevalci s starino in slikami. Blago izhaja iz Evrope in so ga izseljenci spravili v denar. Komur izmed novo-bogatašev je kaj do časti, ta naloži svoj denar v Rubensa, Fransa llalsa in Rcm-brandta. Pri tem je brez pomena, da ti niso pristni. O kakem razumevanju umetnosti ni govora. To so isti ljudje, ki so prej svoja stanovanja napolnjevali s slabimi lilografijami. Dozdeva se, ko da je Nevvvork nenadoma postal svetovno središče za umetnostne kupčije.; tako pišejo listi, le da ni tistih, ki bi se na umetnost kaj spoznali. Zdaj kupčujejo s slikami, kot so prej z ledenicami in žvečilnim gumijem. \Vrighley, lastnik tvornic za žvečilni gumij, ta večkratni milijonar, je moral svoje tvornice zapreti.
Prometno zveze so tudi v znamenju vojne. Prej je med Newyorkom in San Frančiškom vozilo na dan po 12 vlakov, zdaj sla le še dva. Vlaki so prenajiolnjeni s prevozi vojnega mate-
■B^« ia • M^t 'v--; Ugsfsp < ■	v £ V:T''>.V- t& >;X frfešMI
Zahvala
Vsem, ki so nam ob slovesu od našega nepozabnega moža, očeia, dedka
in brala, gospoda
ing. Antona Klmarja
gradbenega direktorja v pokoju
izrekli svoje sožalje, spremili pokojnika na poslednji poli, poklonili krasno cvelje ali darovali v dobrodelne namene, naša iskrena zahvala!
Ljubljana, Jesenice, dne 13. marca 1943. Rodbina Klinarjcva
riala. Listi primerjajo letnici 1932 in 1942 in pravijo, da je bilo takrat malo denarja, a veliko blaga, zdaj pa je veliko denarja in malo blaga. Cene so poskočile za 15%. Hoteli so prazni, ker ni čezmorskih tujcev. Tako je vojna zasenčila tudi to 12 milijonsko mesto ob Iludsonu. in tisti ljudje, ki imajo denar in čas, se zatekajo na deželo, ker jim vojno obličje Ne\vyorka ni nič več všeč.
l su*«« a
Dobe:
Pošteno dekle
mlajše ali srednjih let, ki zna kuhati in opravljati vso gospodinjske pošlo — sprejmem. Mesočna plača 300 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1745.
(1)
Služkinjo
pošteno tn pridno, sprejme krščanska družina. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1710.	(b

Čebulo
svežo prispelo, doblto pri GOSPODARSKI JJVEZI, Ljubljana, Bleitvclsova c. št. 29.	.(1
Topinambur krompir
po 2.50 Ur kilogram doblto pri Sever & Komp.
Samska soba
zelo lepa, s kavčem, tri omnro itd., zelo ugodno naprodaj. šušteršlč, tricl-kelj-delavnlca, Blelvvelso-va ccsta 13 (Flsovec, levo dvorišče).	(1
Rumeno korenje
[ In krmilno peso prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v svojih skladiščih v Maistrovi ulici St. 10.
Hfflvto-motori
Motorno kolo in avto
(poltovornl), v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodaj. «GASOGENO— MERKUR«, Fuharjeva 6.
Električni motor
5 ln pol ks, kupim. Janez Boh, Zg. Duplice št. 4, p. Grosuplje.	(t

Pisalni stroj
v dobrem stanju ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica, italno Kupuje tn plača najvišje cene. »Eve-rest«, Prešernova 44. k
B Poizvedbe f$
Zapestna zlata ura
na črnem traku jo bila Izgubljena dne 14. marca na poti od cerkvi v Križankah, Gosposka ulica, Dvorni trg, Cankarjevo nabrežje čez Marijin trg ln Hribarjevo nabrežje |n med mašo v frančiškanski cerkvi ob 11. url. Poštenega najditelja naprošam, da Jo vrne proti nagradi v upravi »Slov.«.
Našla se je damska ura
v nedeljo popoldne ob pol 4 na Zaloški cesti. Dobi so pri ga. Vllar v trgovini Jeras, Miklošičeva 34.
Čitajte »Slovenca«
tel.
KINO SLOGA
n-i«
Velika ljubezenska drama mladega kiparja v čarobni okolici samotnega Jezera
»Vizija na jezeru« '•c
Javor Pal, Klari Tolnay, Ells Elmor. Predstavo ob običajnih urah I
rEU KINO MATICA
Predstave ob delavnikih ob 14.30. 16.30, 18 30 ob nedeljah ob 10 30. 14.30, 16.30 ln ob 18.30
. »Krvava svatba« r*:
Ljubavna žalolgra med tzseljencl-drvarjl I FIlm Izredno močnega dejanja In globoke vsebine. Ljubosumnost, strast, plemenitost' Fosco Glachettl. k. Ferlda. Beatrice Manclnl
reL.
12-11
KINO UNION
Sijajen film po znani Donlzettljevl operi
»Ljubavni napoj« "•c
V glavnih vlogah: Margherlta Caroslo. Ar-mando Falconl ln Roberto Vlila — Pojejo: M. Caroslo, Ferrueclo Tugllavlnl, V. Bettont.
PREDSTAVE: ob delavnikih ob 1« In 18.30; ob nedeljah In praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 in ob 18.30
Kupujte znameniti roman
»Postružka«
Spisal Dario Niccodcmi
Parcele
že od 23.000 Ur proda re-allteftia pisarna Prlsta-veo Franjo • LJubljana, Cesta Arlelle Rea St. I.
Trieiklje
različne velikosti, dobavlja še po fltarlh cenah »Gasogeno - Merkur«, Pu-harjeva ulica 6.
V neizmerni Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je naš dobri soprog. Iskreno ljubljeni, nepozabni oče, stari oče, tast, brat, stric in svak, gospod
Andrej Hudoklin
posestnik In gostilničar v Brusnicah
v petek, dne 11. marca 1043, ob trlčetrt na 12 ponoči po daljšem bolehanju, previden s tolažili svete vere, v 72. letu starosti,
mirno v Gospodu zaspal. Pokopali smo ga v nedeljo, dne 14. marca 1943, ob pol štirih popoldne na farno pokopališče v Brusnicah. — Svete maše zadušhice za pokojnega bodo brane v farni cerkvi v Brusnicah, Smlhelu in Novem mestu.
V Brusnicah — Novo mesto, dne 13. marca 1913.
Žalujoči Hudoklinovi in oslalo sorodstvo

Ljubezen Kristine Homanove
Čislo instinktivno jo mislila na kakršno koli prijateljstvo, ki jo čaka na poti. Težave zimskega in pomladnega časa so ji šele dopovedale, da se je varala. Ljudje, ki jih je odslovila, se niso več zglasili. Od poročenih bratov je sicer dobivala pisma: »Pridi k nam, Če si preveč sama,« toda tovrstna povabila niso zadostovala, da bi se jim odzvala. Skozi dolino žalosti je hodila čisto sama.
Njeno srce je bilo tako težko ranjeno, bolečine lako skeleče, da je pomenila vsaka ura utrujenosti že olajšanje. V ostalem pa ni imela dela. Vse, česar se je lotila, se je razblinilo v nič. Tudi
v črtanje knjig se ni mogla poglobiti; poskušala je z leposlovjem, njene misli pa niso hotele slediti branju.
Vsi hišni opravki so bili pusti, še več, načeli so bolečino iznova. Kajti njeno delo ni veljalo predmetom, temveč, človeku. Človeku, pri katerem so vasovale njene misli, tako nenavadnem, tako dragocenem, ki ga je radostno priznala za svojega gospodarja.
Njemu je veljala njena umelnost, samo njemu! Sedaj je postala tudi ta odvišna.
Koliko gorja jo občutila ob vsakem prebujenju! Koliko truda jo je stal vsak dan! Zakaj? Za koga neki? Niti vrta ni več ljubila. Spomladi ga je začela spet negovati, toda vsak popek, ki
se je razcvetel, ji je samo iznova pripovedoval o izgubljeni sreči.
Ai naj gre tako naprej skozi vse življenje? In hrepenenje, ki ne more biti utešeno, ali ne bo nikoli popustilo? Iz dneva v dan ji je bilo težje. In pred njo je zijala še tako dolga življenjska pot! Sele pet in dvajset let je bila stara!
»Dolžnost! Dolžnost!« jo je bodril stari zdravnik. Kakršno koli delo naj bi si poiskala, kakršno koli dolžnost, ki bi jo spet navezala na življenje. Samo z delom bi se lahko zamotila, samo z delom bi se lahko rešila otožnih misli.
»Škoda, da imate za življenje dovolj sredstev; škoda, da nimate potrebe, da bi se ozrli po zaposlitvi!« ji je dejal nekoč njen stari svetovalec.
Tudi sama je mislila na to. Prišlo ji je na misel neko noč, ko ni mogla zatisniti očesa. Njen dobri mož je bil preveč skrben. Takoj, ko sta se poročila, se je zavaroval za življenje, in sedaj so ji izplačali veliko vsolo denarja. Tudi dolg na hiši je pokojni Hotnan že izplačal. Kmalu po njegovi smrti je Kristina prodala konje in kočijo, odpustila voznika in zadržala samo eno hišno pomočnico. Ne, v stiski ni bila in je lahko tudi naprej stanovala v svoji lepi, veliki vili.
Zakaj je ostala v vili? Rada jo je imela, ker sta bili njena nekdanja reča in sedanja bolečina navezani na lo domačijo.
Zima je bila zelo dolga in takrat je šele občutila, kako jo zapuščena. Prišla je pomlad, novo življenje se je začelo buditi, njej pa se jo zdelo, kakor da čuti samo še okvir, v katerem je bilo nekoč toliko vedrosli. V vsakem koraku je čutila stopinje nekdanjo hoje v dvoje.
»Š časom bodo spomini obledeli,« jI je pre-
rokoval zdravnik s svojo mirnostjo in preudarnostjo. »Čas vas bo pozdravil, čas, ki zaceli vso rane...« Tako ne bo več, kot je bilo, rana je bila pregloboka.
Zdravljenja je treba tako ali tako.
Nekoč bo spet zaživela navadno življenje. Morda bo celo lepše kot navadno! Lahko se zgodi kaj posebnega, saj je toliko možnosti, ki jih ne slutimo. Kdo ve, če ji ne bo prišlo na dolgi poti naproti tudi kaj močnega, vedrega in dobrega?
Tako ji je govoril zdravnik !.n jo svaril še pred tem, da ne bi zbolela in da ne bi izgubila vseh stikov z ljudmi. Saj vendar ne ve, zakaj bo šo potrebna na svetu. Dela si mora poiskati in dolžnosti si mora naložili! Človek, kakršna je Kristina, se no sme zabubiti vase: v svet mora in svet pripada njej.
Temni in težki oblaki, ki so se zgrnili nad njeno dušo, so se premaknili. Zdravniku je bilo hudo, da ni mogel rešiti življenja svojemu dobremu prijatelju v veseli hiši na Poljanah. Sedaj je imel opravka s Kristino; tako dolgo ji je govoril in tako prepričevalno, da so se oblaki zganili.
Kristina se jo predramila in začela premiš-.ljevati o možnostih. Zdravnikovo prigovarjanje ni bilo zaman. Česa naj bi se lotila? Kaj, če bi začela poučevati otroke v glasbi? Tega se je domislila neko noč, ko je premišljevala o zdravnikovem nasvolu. Da, misel jo dobra, toda za to bi bilo polrebno, da bi se približala ljudem v mestu. V prvem hipu se ji je zdelo nemogoče, ljudje so so ji gabili — toda, to bi pomenilo zaposlitev in zaposlitev bi pomenila sprostitev.
Kaj bi se ji moglo zgoditi še hujšega?
Da bi morala kloniti?
Spomnila se je težkih sanj iz otroških let: hodila je po nizkih prostorih in hodnikih, v katerih se je morala močno pripogibati; to so bile njene najtežje sanje.
Sedaj bi se morala približati ljudem, do katerih so bile že dolgo vse vezi pretrgane. Romanova sta se povzpela nekam visoko in sta se močno oddaljila od družbe.
Kar je zmogla vdvoje, tega ni smela več sedaj, ko je postala sama. Prejela je nekaj sožal-nih pisem, odgovorila pa ni na nobeno. Nekaj gospa iz mesta jo je po moževi smrti celo obiskalo, toda Kristina tudi obiskov ni vrnila. Mi-nual je zima, in minula je pomlad, njej pa ni prišlo na misel, da bi katero teh gospa obiskala.
Sedaj se je odločila, da gre v mesto. Odločitev je bila težka, vendar odločna in srčna. To je bila njena prva pot v mesto. Sklenila je, dn bo obiskala nekaj družin ter jih povprašala, če bi ji zaupali otroke, da bi jih brezplačno poučevala v glasbi.
»Da, da, marsikaj sle prestali...!«
S temi besedami so jo povsod sprejeli v mestu. Tako približno so govorili, kakor da bi pravkar pogledali v knjigo o lepem vedenju in se naučili nekaterih tolažilnih izjav na pamet.
»Ah, to je res težko! Kako pusto mora biti sedaj vaše življenje!«
Da ji mora biti sedaj pusto, so ji povedali pri vsaki družini.
»Tako srečna sem, da si niti ne morem predstavljali, holela sem reči, da se ne morem vživefi v vašo usodo. — Toda. zelo žal nam je bilo in nam je še dandanes težko zaradi vaše nesreče.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: InL Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenfciž