Ka sviílobo dane C* h « krajnske kmetijske družbe. ecaj VS r srèdo 19. prosénca 48 List a okóra pore cl 11 i a sina Pustna pravlica po nemškim poslovenjena. oce, kakor toliko ocetov za pokoro Poredniga imel je sina Ze otrôk Anže • V nic pri-da ni obetal ? In koljkor starši ino veći je prihajal Toljk' bolj je Anže noril in razsajal; De Bog mu sinčika ni dal v podpor Je oce kmal spoznal. Karkolj se je 5 napcniga in norskiga Zgodilo Naj per v Začetnik bil BMpBj^WWfeJMSj^ t. Ze misli oče na vse kraj Mu A V t bil vladnik norčije, slednje hudobíj ? sina ukrotiti le ni moč; poslednjic sklene ga poslati Dve léti v Ameriko Se spametval. SI tam saj bo serboriti res mogel je jemati ? Desravno kislo gledala je mati Pa kaj pomaga kakoršen odide Ravno tak, še poredniši Anže zopet pride Kaj storiti?« daj Anžéta Za svèt popraša oče Za samoslavneže in Daj mu tega: terdé butíce r boljši sola b o razposajèn Soldaška vedno je Tu marsikteri sinček Do pameti že bil je pokorj< Anže očeta noče poslušati, Naj boben sluša Anžéta tudi ta, glej, nič ne izuči 5 mogel je vojsak postati ? Ostane divji Přejel od stotnika kot popřej noří. oce písmo »Uzmite ga nazaj ; iz tega nismo ■*t • 4 • v • . . * v Vstan storiti, ni več za terpeti Primoran bil je oče, dam ga vzeti. Tedej nad njim gotov zgublj je ze vse, Z Anžétam v • • v našim Pač ni vec poceti ? der, poslušajte, in čudite se Se preden dober mesec mine, Je kot otrok pobožen in krotak Anže Ko ia« »Kako Gotov' nje se obnaša, in ne zine« ? morde v ječo pustil ga v i () vreći s preti ga dal « Nič manj ko tó ? v • Drugač mu oče vedil je postreči vrr-onnin loi? ? vganete, kaj do dal mu je zeno. O n Vadlo a. '»C péšca m oznika gaz, to je ? dobra stêza narediti Mende de se to delo z manj troski storiti ne more, kakor z • v • trudam in z manjsmu odj > sano in kterimu po slovensko „na dl o g s v Žuneški komisii na Štajarskim je to ki je tukaj iu pra vij o. T rudi v ze veliko lét v rabi Kakor hitro snég zapáde, napové grašína po oskerb- ga"po komisijskih céstah nikih sosesk, de se irn vléci. Ta „nadloga brunov, ki so po dolgi, in tako med seboj sklenj v nadlo je pa neko oralo, obstoj v t sest debeli ? nekaj čez dva sežnja > de stori i tri je h eno drugi trije pa drugo stran Ti dvé eden drujiga strani ste spredej na špico sklenjene in z řinko previde ne, ob zadnjim koncu ste pa na blizo dva eežiija vsak in po moćnim poprečnim hlodu med seboj skle 5 sebi, njene, de ne razpadete. Poverh tega napravila so moćne dile poprék nabité, de možki na nje stopijo ali poséde- jo, in takó veči téžo storijo. V řinko sprédej se napréže dva ali tri páre kónj; na dile možkih zgorej se ustopi ali usede 5 10 1 15 in se več in tako gré ta nadloga po celi komisii od sela XV »«m* j ..........? — ----------—----------------- Ko se snég léías le ne naveliča nam klubovati, do sela; soséske se v delu verstijo, in veeidel so v bi lahko bravcam Novic věeč bilo zvéditi, kako se da enim samim dnevu vse steže céle komisije počédene , * Pričijočo podobo je izrisal J. F. Župan v Braslovčah na Štajarsk. Vredništvo. ter péěcam in vozníkam prilične. Po podobi te velike n nadloge" si nekteri manjši to nadloge u pèse pota sklopijo, in z enim samim konj iz sêla v sêlo stezo edé S semen za znamovano setev rabiti, kakor je (Dalje sledí.) v ti tablici za iijiietijska sola za mlade in stare. v Od lastnosti semenskiya žerna Terzaska družba zoper škodo toee. Očitna zahvala in priporočilo. i) p 3) Zerne, ki si ga za serne odločil, mora biti Po nesrecah vode t toče i. t. d. člověk 1 5 Z) peto, pol in težk to in vse glôte prost 4) 5 berz obnemore in pride na beraško palico; posameznimu e m ni dano se takim nesrecam vselej vbraniti, velike družtva poškod biti Semensko žerno mora biti el Nobena negodna reč ni za plémě dobra, ne pri člověku, živini, ne pri sad ji, tako tudi ne pri žernu. ne Nezrelo žerno je negodno v cimi, v moki in na jim zamorejo pa vec ali menj v okom priti. Ako ti 500 gold, vredna liiša zgorí, in de ninriaš v mošni čez 12 ti bo zlo těžko jo novo sozidati ; če se pa v bra-tovšnjo sv. Florjana pripišeš , ti bodo vsi štajarski Hi mm HHHH^^k^ gold., mt^mv 9 gorotánski in krajnski bratje pogorelo hišo, to je lusku in nima semenske močí seme dloči • bo tudi žito slabo in če se pa vunder za ceno z 500 9 m ? kerno Od de si veliko loze prezgodne žetve in če se odloči, pride drugo léto v nieo, ječmen in v relo žerno za seme v • tu tl rez : tisto dolg nkasto v pse 5 gold, povernili, zakaj v taki »panovíi so de vsi vkup pogorelcu hišo plačajo, novo sozida. Pred 24 leti so napravili v Terstu oskerbniško družtvo pod imenam : „Azienda as s i cura trice*, ktero ktero je kakor rog in kteriniu se babj ali v.------- w t, ............ zavaruje zraven his tudi vse drugo blagó, nej je y kjer gata rez pravi tako dolgo odložil, dokler ni žito popolna in tako bo tudi pri vsih druzih sadežih : Pametni kmet bo tedei žetev si ho?h ali v hisah> ali na cestah, rekah, morjih i. t. d. ; se vé , de za primerjeno plačilo. Ze več milijonov je ? pričakoval Semensko žerno mora biti péto, pol in těžko, ker le tako je popolnama zrelo in za zrelo los ti plaćalo na natečenih nesrečah ali škodah. S poštenim in vestnim ravnanjem pri poplačevanji zavarovanih škod si je v celim cesarstvu in zvunej cesarstva veliko slavo pridobilo. Ko je bilo v pervim začetku zavarovanim le setev dobro z dvema milijonama gold. Semensko zerno mora biti v • vse glôte in nesnage, kakor torice to in prost kalja, bodeš ? ke ? ko grahorja in kar je več take plaže. Kakoršno porok, zamore zdaj s sestimi milijoni poroštvo dati. Premoženje mu rase kot kvas. Nar imenitniši Teržaški možaki so glavarji in vo ditelji tega družtva. in pri zlo dobrim stanu njih de Z al tako bodes žel. name škrinje so si v skerb vzeli — ne zastran plačila ali ne m bit poškod ne na dobička, ampak zgolj iz ljubezni do domovinstva tudi moki in ne na lusku. Ako je cimafkal) poškodo vana 5 ne as te ? pak zerno sognj kokoš nič ne izvali ? kakor če je temuč jajce mnogoverstne sade že škode toče zavarovati. Se vé prida pri tem ne išejo, njih opra 5 de, kér clo nobeniga vilo le v tem obstojí, de od zavarovanih neke majhne jajce oskrunjeno, konec vzame. Ako je zerno v moki slabo, alfde in primerjene plačila prejemljejo, in jih konec léta med od toče pobité po primeri njih škode razdelé, in rajtingo zadnjiga vinarja speljano celimu svetu je clo nič ni, ceravno cima oživí, zavoljo pomanj kanj reje di vse vkup sognjije unierje ; ako je pa koža ranjena, od tega do drag Ulej tedej, lastnosti imelo, in skerbi oznanijo. Celo cesarstvo so po razločku dežel, ki so vec prijatel, de bo semensko ali menj toči podveržene, v 4 velike družtva razdelili, zerno popisane boš popolnama sulio vselej de spravlj i mel 5 pa eno ali d tudi na suhim kraji dokler ga ne poseješ. Kakó dolgo namrec: 1) v Nemsko-slovansko brez Česko Ceskiga . 3) V Î 3) O g e r s k o in 4) v Talijansko, h kte zerno m e n s k m ali rimu je tudi Primorje prišteto. Vsako družtvo za-se obstojí ; kar eno zloží, se med od toče poškodovane ? ljivost v sebi obderži, de je za seme dobro pokaže naslednja tablica, ktera je sostavljena po mnogih kmetiških skušnjali: ravno tega družtva razdeli. V létu 1846 je bila ta naprava tudi poNovicah v dokladi 17. lista oznanjena in priporočena; dano S é in e lét. mescov. Séme je bilo na vedenje, de gosp J. K a r i n g e r, kupec v lét. Ljubljani, so v teh rečeh velki opravnik za celo krajn mescov. sko dezelo; imenovanih je bilo v se druzih 16 manjih opravnikov okoli po Krajnskim, de bi se te i • ' 1 irv v . «1 r 1 4-1« v* v 9 reci loze v Zít sploh 3 — 4 - Deteljno 2 3 Prosá 2 - Lanéno 8 - Turšice 1 - Grahovo 6 - Javorovo - ' Lečje 2 - Brezovo 2 — Bobovo 5 ■ Bukovo — 6 Repno 3 Hrastovo — 6 Pesno 4 — Jelovo — 6 Kapusovo 1 5 1 - Jelševo 6 Bučno 4 ! - Lipovo 6 V Cebulno 2 3 Mecesnovo i - Kúmarno - 1 8 8merekovo s j 2 Salatno 4 5 Jabelčno 2 3 Spinačno 4 i 6 lirusevo 3 3 Špargelnovo 3 - Krompirjevo 6 — Celerjevo 3 - Korenjevo 4 1 » speljevale. Začetik vsake, tudi nar gorši reči je težik in počasin; nagovaran k temu od ediniga kmetovavca, ki je bil lani tukaj svoj sad zavaroval, in še cio zvo-ljen opravnik v Ipavskim kantonu, sim bil vender to sam v nemar pustil. Zavarovaniga poljskiga in nograškiga sadu je bilo lani v našim nemško-slovanskim druztvu sa Zložili so bili v ta namen i » 11 Oeravno nektere tukaj imenovanih semen 437,889 gold. 25 kraje, po razločku krajev in vrednosti sadů 6791 gold. 50 kraje. Vse po prisežnih možéh cenjene točne škode so znesle 6861 gold. 47 kraje. Opravniki po deželah dobé za svojo skerb in prizadevanje 5 od 100 od prejetih in naprej poslanih denarjev; vsi so dobili 339 gold. 36 kraje.; cenitevskim možem so pa plaćali 290 gold. 25 kraje.; razdelili so po tem takim med od toče pobité 6161 gold. 49 kraje, in slednji je dobil za vsacih 100 gold, točne škode malo de ne 90 gold, vsim skupej so pa ostali še dolžni 699 ■ gold. 58 kraje. dobro ohranj —U1.XI...JVUV— delj časa kaljivost obderžé, vunder skušnja pokazala, de ni varno starej Potem, ko sim za lani takó natisnjeno rajtingo vsih deležnikov, razločenih po deželah, kresijah, vaséh, z iméni in priimki, s štivilkami njih zavarvaníga sadů, / f njih plačila, jim po toči storj škode in dodeleniga povracila nagovarjati; prederznem se, grem po vsih prejel: me ni bilo treba lani clo nič k temu poredama vsaciga nedeljniga jutra %q o daj temu namenjenimu učeniku, in bodo sledili za e,adih po abijo se s tem starsi in hi Po de naj obernejo gledat svoje grojzdje, najdem, ko bi ga brat bratu dal, v prid svojim sinovam in svojim pitomcam (mla " ..........* v " čenim) to korist no napravo, ktere na gold bi moglo 1774 48 gold. 7 kraje, .in po 10 kraje, za vse stroške ? edno biti, in pošljem v Ljubljano denčem V se od ---j IT ---J — -J — ---J ^ --------- w--- ^ ^ . v - - . f m m vvt i Vf' 1/ l/^ i sacih sto sadne vrednosti men je pomnoxenje potrebniqa kmetijsk ■ i «V. • 1 v , , _ _ • m 'm , . m m - , zna oskerbniskiga druztva y te «J dej kup Na 1 gold med kmeti tega t eri tor ja, in tako tudi po v • • • 1/ « v « « ^ _ _ i množenje njih sreče přihodil) Napovedati se 25. dan po poslanih in že pozabljenih denarjih zna jo éolarji Áupanam ali oskerbnikam zunanjih a nm • ínon mi npbíovA nr4gl*ade nlrlnoíí snxpstlf ïcnltnv* ttirli ti Ajoj onla c.l's> U pride huda ura; toca mi nektei de je bila cenjena škoda 388 g o 1 d takó oklesti, sosésky kakor tudi v hiši sole kmetijske mi y dragi bravci, de serce 27 kraje. Verjemite me ni tako mocno ko druge- krate bolelo: mislil sim kej po v sklenjei V . y si, za mojih Od ces. kralj, magistrata v Terstu 14. grudna 1847. 1 gold bo vender 5 in v ze 30. listopada je bila v Terstu rajtin, 8 dni potem prejmem od gosp. K čez med ringerja iz Ljubljí naznanilam, de so mi v se svojih 338 gold. 44 kraje. gold. 43 kraje, dolžni ostali z 49 fstrijanski Slovenci Tei žaskim in Reskim moijem (Dalje.) - Veliko raji-bi bil vidil, de bi mi ne bila toča bila Nar pervo vam hocein enmalo popisati vere, prave y sim pa pri nesreći za oj ih 1 gold kér prejel 338 gold v • nasiga ljudstva. 44 kraje, in se up imam 49 gold. 43 kraje, přejeti, se od Jeruzalema, in clo od daljne Kine kaj mi zdi, kakor de bi mi bili ti denarji z nebes padli, m m napene, in tudi nektere vraže Dragi Slovenci! vi radi radi berete od Amerike IMPBB (^BMBBHMBIMBBM ° <* navad teh divjakov i. t. d.; ne boste le tudi radi brali > noviga , ne morem od menj, kakor de se tukej visoko veljavnimu navad tistiga ljudstva, ktero je po svoji kervi rodbina oskerbniškimu druztvu v Terstu in gosp. J. K vasa °*erj i? za za njih blagovoljno skerb in prizadevanje občinsko dobro ocitno zahvalim, in to kar koristno na Vsi Slovenci Istrije so pravoverni kristjani: samo y m malo jih je Gerkov. Oni so prava bramba lesnice právo vsim umnim kmetovavcam serčno in do živiga brez od več jih pohvaliti, vém, da večidel bi radi dali priporočim. Zavarovanja zoper točo ne bom svoje dni svoje življenje za véro svojih starejih. Oni se vadijo več pozabil, pa tudi moje sosede je to spodbodlo bodo raji v to bratovšnjo stopili. Lani so že bili v našim družtvu za 874.736 y de zemeljski sadii ovali tedej v se gold enkrat toliko molitve in stvari stalne (dogmata) naše sv. vere od svo- jako častijo in spoštu-Sveti Oče Papež in prečastljivi skofi so jim, ka-svetniki z nebes. Za veliko čast in za posebno jih redovnikov ( duhovnikov), ktere j e j o. kor kot predlanjskim — zložili so bili 13,201 gold. 44 kraje, poviksanje si imajo, ako kak redovnik doíde v njih hišo Toča je bila pa škode storila za 13,488 gold. 44 kraje, in da se, kadar mu po navadi jesti in piti ponudijo 9 y gold pa Opravniki po dezelah so přejeli 660 stroški za cenitve škod so znesli 779 razdelili so tedej med pobite 11,762 ostali so še vsim po primeri dolžni 1726 gold. 35 kraje, deržijo vsiga, kar nam naša s. katoljska cerkev zapo gold gold. 5 kraj 35 kraje posluži. Res je, da so tudi nekteri med njimi, kteri ne kaj čmo Oni se stalno ivi«,^., spostujejo ne cerkve, ne redovnikov, 9 kraje, in med vsako pšenico se ljulika najde. V t . m m v t i 1 Kakor berž bodo dohodki višji od škod, bodo tudi za- veduje, in ce bi kdo kaj protivniga govori! etanjke zravnovali. Nar več zavarovanih med Slovenci jih je bilo letas v Celjski in Dolenski kresii. — y ali pa se rugal (norca dělal) z Bozjimi stvarmi, mu bo valje od-govoril: „Naša svita majka cirkva ovo vadi i zapovida" Gosp grof K 1760 gold, vrednosti, z 70 val i. na Dolenskim so bili svoj sad, (Nasa sveta mati cerkev to V f UC1 in zapoveduje). gold in 24 kraje, zavaro Nar veći spostovanje pa imajo do presvetiga ^ uivt. i 1 vviuuuii j • vr ni * IV1UJV» /iU > Cil U" --------*---~ I--~ — ----J ^ r — ------J ~ --- JT ~ * v v * ^ točna škoda jim je bila cenjena na 720 gold., po- rešnjiga Telesa, ktero imenujejo „prisveto Tilo u vracila so přejeli 627 gold >0 kraje Krajnci sih Za tem pa imajo posebno spostovanje do Marije 7 treh kresij so lani zložili v zavarovanje zoper točo le kadar pride kak Njeni praznik, se pred ta dan po 850 gold. 38 kraje., potegnili so pa za odškodovanj stijo y naj bo post zapovedan, ali ne. Ime Jezusovo 2188 gold 18 kraje Tako natisnj raj t i n in Marije, kakor tudi imena svetnikov in světnic Božjih lahko vidijo bravci pri vsacim opravniku okoli po deželah. ne bodo nikdar izrekli, brez da bi valje tudi ne izgo V Ipav 1 pi 1848 vorili: „Slava ino čast njima budi". Ne mozkiga Jan. Nep. D ol e n c, ud c. k. krajnske kmet. družbe, ne ženske ne bos najdel, da bi ne nosil zmiraj kro --nice (paternoštra) v žepu. Ravno pri ti priliki vam pa Slovenska kinetijska sola V Verstu« hočem tudi neko prazno véro od njih povedati. Oni mi- , de molitva samo za tistiga veljá, kteriga je kro- slij o mca, ne pa za tistiga, slovensko v Laskih Novicah oznanjeria. Z veseljem smo undan v Teržaškim laškim časopisu(OsservatoreTriestino)sledeče slovensko oznanilo v slovenskim novim pravopisu brali, ktero od be- da mu ne more biti koristna. kteri moli na-njo; zato ne bo nikdar nobeden na kronico kakiga druziga molil, in ce kdo najde kakošno kronico, jo da valje nazaj , mislečí i sede do besede radovednim domorodcam v Novícah na znanje damo; takóle se glasí: (Dalje sledí.) v / Oznanilo 9) Gle de na zadovoljni mestne kmetijske sole pretečeniga léta oznani podpisani ces. kralj. magistrat, de se bodo tudi letas bravno - kazavni poduki v s tega teritorja davali. Načeli se bodo 26. dneva tekočiga mesca po gospodu Jerneju Rad Cerne in zlate bukve. V Pervi list létašnjih Novic je grajal Siškarje, ki so gosposkn do Ljublj ukaza pričakovali, de bi si stezo cez sneg loven ski m jeziku za kmečke mládenče ktei y desii naredili. Kaj bote pa od tistih kmetov rekli, osposke povelje zadobivajo k taki od Kakosin člověk je pa to profesor?" Je clovek, ki vse zr u J jim je razjasnil Celveger. Bo znal tedaj že tudi vrata odpreti," odgovoré dečki dobil ukaz, sosedam napovedati, de naj jo vléčejo v in se ne ganejo iz mesta. Šenčur. Župan, previđen mož , ......... ' (VVčela.) vlako ukazovat ? ? gre ali or » dvigneta in pravita l ej te j d hise do hise to okoustna bahača se dva sii pa že spet nova tlaka 5 mi nismo še nikoli teg del ali Ubogali so .ju, pustij mašino na srédi vasi v snegu ležati in se pósmehujejo. Preden je pa od gosposke zavolj te nepokoršine postavilo preiskovanje vpelj spodarja iz Smelednika joča in j« bilo ? živino S SVOJO v Šenčur peljala. Senčurčanje sta neka dva brihtna go-Terbojsko zanikernost sliša- pregla 3u i od v Terboje sla, sta mašino spo (I buj te naprave neutégama sklad po vasi edé 5 81 enako V • mašino omislijo, ter jo dalje na Visoko vlecej Kakor zašlužijo Terbojski terdoglav v u ih bukvah ocitno Smeledničai grajani bit ? amo proti za dv in Senčurčanje zlate bukve odpréti in njih radovoljnost do koristnih dél očitno hvaliti. Ali se pa ne najde med kmetovavci več tacih, ki /so imenovanim Terbojskim trapežem enaki? Ali ni več tacih i ktei tudi poleti rajši po grompljastih potih in cestah svojo živino pretepajo, kola in vozove tarej y Ja zraven ïjajo ste teg tudi svoje življenje v nost pri prav , kakor de bi kantonske in soseskne pot a in ce-popravljali? Večidel mora gosposka k takim delam izgovore si siliti. In kakó se marsikteri ob takih ukazih krémži kakošne nosti! Le lenôb si tak lenuh druge kakor de bi » jez zmišljuje, de bi se odtegnil ti dolž-slepôta to zanikernost zaredi. Misli . za V ze do svojiga domu percipam pa ne bom delal*: Tak ga člověk ni druziga vréden, er bi djali na kak neobdélan otok sam renčal, kakor volk v berlog N mislite kmetj de so take delà tlaka , ktere so le vam v prid. dríte svoje glave, de bote razumeli, kaj de je ob Zve st 5 de je z veza d 1 j u d prav perva podpora vsiga blagostanj a. k 7 ilomaea novíea* Idríi) je na s v. tréh kraljev dan A svojiga možá Valentina Majnika, i na Maj udokopa ? s trojcki razveselila, ktere so Gašperja, Melhjorj Boltežarja kerstili. (Illyr. Blatt.) Prilika Oznaníla. (Oskerbništvo c. k. železnice (Eisenbahn) da na znanje, de kér se bo létašnjo jesen vožnja po železnici od Celja do Ljubljane začela, bo za topot dérv za kurjavo hlaponov potreba. Kdor hoče tacih dérv na debélo prodati, naj se oglasi po pismih in naj na Dunaj ceno oznani (An das Central - Bureau der Wien-GIoggnizer Eisenbahn in Wien), ali pa v Gradec (Ober-Ingénieurs-Bureau der k. k. siidlichen Staatsei-senbahn in Gratz) do konca tekočiga mesca prosenca. Poléna pozimi sekanih, popolnama zdravih, ali smreko- vih, jelovih, bukovih, hrastovih ali pa jelsevih drevés morajo po 30 do 36 palcov dolge biti. Skladale se bodo v kolodvorih Laškiga, zidaniga Mosta, Zagorja, Litije, kamor se bodo imele že mesca Laz in Ljubljane, véliciga serpana in kimovca voziti. (Konje za voj ni š ko vprego (Fuhrwesenl kupuje vsako sredo in saboto od 10. do 12. ure vodstvo žebcarjev v Selih pod Ljubljano. Konji za to rabo morajo popolnama zdravi, 14 pesti in 3 ali saj 2 palca visoki, in popolnama 4 do 7 lét stari biti. cena, po kteri se boje kupovali, je 112 gold. Nar viši V Xlalitne sadite drevesa 11a prodaj Kori Spis, poleg nún v Ljublj vertnár v gosp. Dr. Eberl ani, prodaja práv po ceni : hi • v » ht d visoke reje, ktei mnosroverstnih » d w W OJ' h plemén, pritlicne in eta, dobro znaniga vert- » nárja v Wajdhofn obljubi, v pod njim Estrajhu dobiv m de bo vsak kupec s kupljenim drevjem gotov pi zadovoljen. Gosp. Dr. Rudolf, pri kt je ime novani zvěděni vertnár v službi, poterdijo po Jastni skušnji resnico te obljube. Kér Opoiftiíii zastraii Movie. bomo pervo doklado Novic „zlato vas u in po tem „divico orleanskoa, čeno hrepené, kmalo po kteri že Slovenci neizre za natis pripravljati začeli, opom nimo vse tište, kteri se mislijo na Novice naročiti i de naj se berž oglasé bi jim sicer bi se utegnilo primeriti, de poznej e ne môgli z stréči. Sicer pa še oznanimo , de je imenovanima dokladama po- 3 et as veliko novih Krotka in ljubeznjiva žena je srédnica med možem prejemnikov Navíc pristopílo, in de nekterim se nismo m angeljci — spacena in huda baba pa je srédnica med môgli pervih dveh listov mozem in hudicem. poslati, zato kér so nam poste prepôzno njih imena oznaníle. Vredništvo. Kratkocasiilcl Někdo je v di dokazo hudica ka u > kér i de ne verjame v ga se nikdar ni vidil. ;,Iz ravno tega vzro mu odgovori neka gospá bi utegnila jez d\ miti, ali imate vi pamet ali ne, kér je še nisim vidila." V neki vasi na Gorenskim je deček pri petih ali sestih létih zagledal šéme ali maškar iti šeškat Ko og leduj znaj ti j . V < ; té nečloveške in nesramne spake, se ne mor kaj bi to bilo, in popraša svojiga nekoliko sta kaj je to? pa ni člověk? rejsiga tovarsa: „Kóli ti III es RK ira. (Švicarski učen mož), Celveg po imenu je cestoval z nekim učiteljem po Apenceljskim. Prijezdita pa k m plotu, kteri je dvoje pašnje ločil. Za vrati se igra nekoliko Cei deckov. „Dečki, odprite t • tn » Kdo pa ste vi?" poprašajo fantinov vegerovo ime jim je bilo znano. „Kdo pal v J uni zavpije 3i. Cel- Î9« Vganjka zastavice v poslednjim listu o v í c e. Kitili kup« (Srednja cena). i MjJ li 6IJ n »i « J f Jtiš'njšij # i Prosenca. Prosenca. ffold. 1 mernik Pšenice domaće 1 » » banaške 1 » Turšice....... 1 » Soršice....... 1 » Reži......... 1 » Ječmena...... 1 » Prosa........ 1 » Ajde ......... 1 » Ovsa......... Cena pre si će v Prešici po 8, 7, in in 22 „rold. eênt. na somnji v Krajnji: 6 kraje. funt. Spêh po 20 Vrednik Dr. Janez Bleiweis Nátisk ar in záložník Jozef Btaznik v L jubljani m