©■ JjuStlCQ VE5TI IZ SLOVEillUC V GORNJE RADGONSKI | biti pravo sliko o razmerah med GRAD so iz Ljubljane pripelja- vojaki. Vojak mora poslušati in li več sto atarcev ih invalidov. ' molčati. Dvakrat tako je med V GORNJI RADGONI po,-stavljajo zadružni dom na mestu, kjer je prej stala Skrle-čeva hiša. Tak dom postavljajo tudi y črenševcih ob cesti pri kovačnici. DELAVSTVO je sedaj najbolj nezadovoljno s titovskim režimom. Osebno je delavec postal suženj režima, gospodarsko je na slabšem kot je bil v predvojni Jugoslaviji. Namesto prej--šnjih svobodnih stanovskih organizacij ima sedaj samo eno, ki je komandirana od zgoraj in nima pri njej delavsko članstvo nobene besede. ŽELEZNIČARJI, ki so tyli spočetka najbolj zanesljiva titovska garda, so sedaj največji reveži. Od železničarjev se zahteva, da morajo delati nepretrgoma po 48 ur. železničarji so odgovorni za nesreče, odgovorni za posledice prevelike obrabljenosti materijala in za nesposobno upravo. V MARIBORSKI TOVARNI AVTOMOBILOV so delavci enostavno zapustili delo, ko so dobili nalog, da morajo po nekaj ur na teden delati brezplačne za stavkujoče francoske rudarje. Vlada je pa lepo od njihovih mesečnih zaslužkov odtrgala kar jfi iflishlfl dati Francoze svojcev, posebno otrok. TATVINE. — Zanimiv pojav med delavstvom v Sloveniji so sedaj tatvine. Tatvine kažejo, da delavstvo krade iz pomanj kanja. V neki tovarni so delavko proglasili za udarnico, ker je prekoračila vse zahteve in storila največ v tovarni. Še isto popoldne je dotično delavko zaprla OZNA, ker je kradla. V Huttprjevi tovarni v Mariboru, kjer izdelujejo sukanec za šivanje, so napravili pregled vsega odhajajočega delavstva. Skoro vsak delavec je metal od sebe sukanec, ki ga je vzel v tovarni, da bi ga nesel domov družini. Pomanjkanje in beda, stiska, kraja, eno zlo rodi drugo. OVADUŠTVO. — Ovaduštvo je tudi karakteristično za razmere doma sedaj pod komunisti. OZNA je visoka šola ovaduštva. Ovaduhi OZNE so sicer najbolj zasovraženi in zaničevan’ ljudje ali vedno novi se dobe, ki se primejo tega posla, da izdajajo za judeževe groše. Vendar je padlo tudi ovaduštvo kot je padlo splošno zanimanje za Tita in njegov režim MED VOJAKI. — že v normalnih razmerah je najtežje do- komunističnimi vojskami. Nihče si ne upa z mezincem geniti. Vse je pod dvojno disciplino. Vojaška še ni tako huda. Strašna je partijska disciplina v vojski. Partija se zaveda, da ji nedisciplinirana vojska vsak čas lahko zavije vrat. Zato je pa-žnja na disciplino v vojski posebno kruto. Dejansko Tito več nima zanesljive vojske. Vojaštvo si želi samo spremembe ter komaj čaka da bi odvrglo orožje. Z vojaki postopajo neprimerno slabše kakor pred vojno. ROVI GROBOVI Jakob Knap Po hudi in dolgi bolezni je v sredo zjutraj umrl Jakob Knap na 6406 Varian Ave. Rodil se je v vasi Mahneta, župnija Cerknica. V Ameriko je prišel v letu 1900. Sedaj 'je bil že 80 let star. Zapušča ženo Mary, roj. Belaj in šest otrok : Frank je v Meadville, Pa.. Frances je v Evropi, Mrs. Dorothy Sajovec je v Willoughby, tu pa so še Mrs. Mary Modic, Mrs. Jean Beljan in Mrs. Molly Koren. Zapušča tudi 20 vnukov lin vnukinj. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 s ovem pog na 1063 E. 62 St. Joseph Eckart Še v ponedeljek je Šel na delo v American Steel and Wire Co., fcjer je bil zaposlen kot millwright. Ta dan je pa kar nenadoma hudo zbolel in sprotnik enakosti v civilnih pra-. Direktno iz Washingtona poroto STEPHEN M. YOUNG Conrressman-at-larre of Ohio Obveščevalna služba .Sedaj ima tudi Amerika zakonito vohunsko službo. Imamo tudi posebno kvoto v okviru katere bodo lahko taki lujci, ki bodo pomagali naši informativni Službi, prišli v Združene Države in tu živeli. Kongres je o-dobril ta zakon in ob enem tudi poskrbel za tajne fonde, s katerimi bo razpolagal predsednik za ta namen. Vse to se je soglasno sklenilo na soglasno priporočilo vseh članov odbora za oboroženo silo. Tu je bilo vprašanje naše narodne varnosti. Naš način življenja in mir sveta imata samo eno lesno grozečo nevarnost. Nikar se nič ne varajmo, ta edina nevarnost je komunistična Rusija in rdeči fašisti na Kremlju. Predsednik Truman je seveda odobril ta zakon. Amerikanci in naši sovražniki naj vedo, da bodo naši špijoni aili če hočete, naši obveščevalci, sedaj deilali rdečim' vladarjem vsaj toliko preglavic kolikor imamo mi muk in nadlog s sovjetskimi vohuni, v tej deželi. Če Joe Stalin lahko igra to igro, naj izkusi, da jo znamo tudi mi. Amerika bo dokazala, da jo zna igrati učinkovito. • ■ ■ — Maršal Sokolovski pomočnik vojnega ministra USSR Mariborski škof IDr. Tomažič umrl Berlin, Nemčija, — Vlada, Sovjetske Unije objalja, da je1 Preieli smo obvestilo od Rev. dosedanji komandant za Nem- Stefana Horvat, bivšega župni-čijo maršal Vasilij Sokolovskij *ta mariborske škofije, sedaj v imenovan za prvega pomočnika *uPn*j> SS. Cyril and Methodius, ministra vseh oboroženih sil Rossford, Ohio žalostno sporoči-Sovjetske Unije ini je razrešen *°’,c*8 ie dne 28- februarja ob 9. dolžnosti komandanta sovjetske ur^ zvečer umrl v Mariboru la-cone Nemčije. Za novega sov jetskega komandanta v Nemčiji je imenovan genera Vasilij čui-kov, dosedaj politiljni upravnik Turingije. Mladi Stalin nastopa Moskva. — General avijacije Vasilij I. Stalin, sin predsednika sovjetske vlade, je eden izmet delegatov na glavni skupščin kongresa Komsomolcev, to jt omladinske organizacije komunistov. --------------U,------- : vantinski škof Dr. Ivan Jožef Tomažič. Pogreb je bil 1. marca. Kakor smo poročali je pokojni škof Tomažič lansko leto dne ,6. marca daroval svojo zlato mašo. Za to slovesnost so ga prinesli v kapelico. Maševal je sede in dijakon mu je dvigal roke med sv. opravilom Kasneje se mu je stanje nekoliko zboljšalo tako, da je večkrat maševal v svoji sobi. Po drugih vesteh, ki jih še nismo mogli prekontrolirati in ugotoviti če so popolnoma točne, je mariborski pomožni škof Dr. Držečnik že dalj časa v zaporu in ga preganjajo komunistične Tudi skrbi za napredek Zakon o kontroli stanarin podaljšan do 30. jun. 1950 Washington. — Neposredno pred potekom veljavnosti zakona o kontrol! stanarin je kongres sprejel zakon s katerim se kontrola podaljšuje še za nadalj-nih 16 mesecev do 30. junija 1960. To je bil končni kompromis med poslansko zbornico in senatom. Daši predlog ne odgovarja zahtevam, ki jih je stavil predsednik Truman, bo verjetno zakon hitro podpisan, ker bi sicer nastopilo stanje brez zakona. fija brez škofa. Posle vodi generalni vikar. Braki med seboj lij one, je vodilna obeba v družabnem Washington«. le na ima milijone, ki jih je 'dobila iz in-dustrije olja, ipa prireja parties. Družabni ljudje, vključiv-ši kongresnike, ki radi sede .pri vseh kokteljih, so vedno pri njenih parties. PtaVijo in raz- Glavno glasilo jugoslovanskih širilo se je, da se skozi salone • komunistov, Borba, o ko-lažje pleza navzgor. , J munističnih rovarjenjih na Drugi si pomagajo, ali si Balkanu. naši«. I Ustavili so jih Washington. — Delegati na komunistični konferenci za mi> •v New Yorku so želeli potovati po Amerik. Hoteli so imeti v vseh krajih zborovanja o tem’ “nikdar več vojske.” To bi bil. sama komunistična propagan da proti Ameriki. Oblast pa jih je ustavila. Bili so obveščeni, d: vse oblasti smatrajo, da so vize potekle s koncem konference v New Yorku. Zato s propagandnim potovanjem po Ameriki ne bo njč. ———o------- General pride pred kazensko sodišče Tri na dan je napravil veliko šundra s svojim predlogom za pokojnine veteranom bo še velika tarča javne pozornosti. Rankin je Dixie-' crat. Ta mož smrtno sovraži komunizem in je zagrizen na-i Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Obsojeni pik eiirji— Sodnik Arthur-Day je obsodil 18 piketirjev, članov CIO, ker niso ubogali njegovega naročila in nadlegovali in ovirali delavce, ki so hoteli delati delati za časa stavke. Dobili so po 10 dni zapora in 600 dolarjev globe. Hrvaike mašne knjige— V Grdina Gift Shoppe na 6113 St. Clair Ave. lahko dobite sedaj hrvaške mašne knjižice. V bolnišnici v Akronu— Rev. Andrew A. Andrej, bivši kaplan pri fari sv. Vida v Clevelandu in sedaj župnik v Peninsula, Ohio, se nahaja v St. Thomas bolnišnici v Akronu, Ohio, kjer je srečno prestal operacijo zadnji petek. Številni prijatelji mu želijo, da bi mu Bog čimprej vrnil ljubo zdravje. Za vaše oil— Dr. Gerald Dorsky je odprl svoj urad na 6604 Superior Ave., kjer vam bo preiskal oči in tudi predpisal očala, če jih potrebujete. Podružnica št. 41 SŽZ— Članice te podružnice bodo imele v nedeljo skupno sv. obhajilo pri maši ob 8 v cerkvi Ameriški državni department je dovolil 23 prominentnim komunistom iz Rusije in od drugod, da so prišli v New York na “konferenco kulturcev za svetovni mir.” * * • Vsak otrok v Ameriki ve, da ni drugo kot propaganda komunistov proti Ameriki in vendar je šla naša modra vlada in izdala vize tem komunistom za prihod sem. * • • Ako bo Amerika kdaj padla kot zrela tepka v naročje komu: nistom, bo temu kriva samo naša naivnost, ali neumnost, ali oboje skupaj. sredo zjutraj že umrl ob 10:45. Joseph Eckart je živel na 1029 E. 77th St. Ravno zadnji ponedeljek je dopolnil 63 let. Bil je rojen v vasi Pri-pole, v župniji Sveta Marjeta na Dravskem Polju pri Mariboru. V Ameriko je prišel v letu 1920. Zapušča ženo, rojeno Bricelj, kasneje Mislej, ki je bila rojena v Bizoviku pri Ljubljani. Poleg soproge zapušča hčerko Mrs. Angela Petsche, pohčerki Frances un Mary Mislej in sinova Joseph in Ronald. Za njim žaluje tudi brat Louis v Euclidu in trije bratje in dve sestri v Evropi. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št.. 14 SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Cas pogreba še ni določen, pa ga bodo vsi, ki žele iti k pogrebu, lahko zvedeli v Grdinovem pogrebnem zavodu na 1053 E. 62 St. ---------------o------ Dre konferenci za Zedinjeno Evropo London — Istočasno, ko sestanejo eropski zunanji ministri v Washingtonu, da podpišejo sevemo-atlantski pakt in da se razgovore o nadaijnem delu za rešitev Evrope pred komuhi-stičnim napadalcem, imajo vicah. Demokratski voditelji sol ga bili že odstranili v začetku zasedanja iizi odbora, ki preiskuje neameriške delavnosti ali so ga pustili kot predsednika v odboru za veterane. Polovičarske odredbe nikoli niso dobre, pa se tudi v tem slučaju ni izkazalo prav, da so Rankinu pustili vodilno mesto v odboru. Sedaj to mesto izkorišča, da bi dobil čim več ljudskega mnenjk zase na najbolj cenen način. Mož ne izbira sredstev. Sedaj so mu veterani dobri za ta namen. Cilja na vodstvo v demokratski; stranki. Misli, da bo s tem, da je predlagal pokojnimo za vse veterane .brez razlike iz obeh svetovnih vojn, dobil simpatije tako veteranov kakor tudi njihovih družin in sorodnikov. Računaš je, da bodo člani kongresa morali glasovati za njegov predlog, ker si nihče ne bo hotel nakopati veteranskih glasov proti sebi. Njega pač nič ne briga, če bi njegov Zakon razrušil vse financiranje državnih izdatkov. Njemu je glavno, da spravi predsednika Trumana v zadrego. Res se je pokazalo, da kongres ni najprimernej še lovišče za boječe kongresnike. Predno pa bo konec sedanjega zasedanja ‘kongresa, bo pa tudi Rankin zvedel, da ni dobro izrabljati ameriške veterane za svoje postranske namene. Veterani tega ne marajo. Veterani, ki so doprinesli žrtve za ohranitev naše svobode in no V isti nj8k?. pravi, da so bolgarski ko-cerkvi krit Trumanovi. Ker pa mun;8ti *^ Jlh dneh^ vežjem Trumanovi vazhčne številu prešli na jugoslovansko <*rkhre ,s° taki pobožnjakarji, stnm gkuSajo š}riti med ,jud. k b‘ bili rodi z njim. pr, po- bol ko propagando> izvr. beknost,h, vedno v zadregah. q in sabotažo. Nedavno je neke sobote dobil _/ , . . „ njo po telefonu; Strašno važ. ko n,eje Albansko letalo, je meno bi bilo torne, da bi vedel, ali tf1° eta*f fotl *sl?V“kl bo predsednik Truman jutri v vladan oblastem. Albanske stra. vaši cerkvi pri pobožnosti. Ali *• 80 P<>™le celo vrsto štreni morete to povedati? Pastor lWJ na meH » 9P°r°v mef ob' je pa mirno odgovoril: Teaa mejnimi organl- Eorba se hudo vam ne morem reči, vem pa zagotovo, da Bog bo tu. Uspešni filibuster? Združili so se republikanci in dixikrati, da bi onemogočili Trumanov program o civilnih pravicah. SIpraviti so skupaj dovolj gasov. Menda se njiho- Frankfurt, Nemčija._— USA zrakoplovni general Clayton L. Bissell je obtožen, da se je pečal z nedovoljeno trgovino v času svojega aktivnega vojaškega Manje Vnebovzete. službovanja v Londonu in v mnoO<* }eta— Nemčiji. Zaradi tega je možno, Hočevar 14416 Dar- da bo prišel pred kazensko sodi- ^ n Ave;- obbaja 2’ aPrlla 9V0J -- la je general v kazenski preiska-'|<,a yj mnogo let. Prememba seje— Društvo Najsv. Imena fare zaganja tudi v albansko sodnijo? ki prav sedaj sodi nekatere Albance v Tirani, ki so obdolženi, da pristaši “jugoslovanskega trockizma.” Borba pravi, da s komunistična albanska in bolgarska sodišča mnogo slabša in hujša kot pa so bila nacistična' sodišča. Komunistične priče sp bolj brezvestne in bolj neumne kot Hitlerjeve, pravi Borba. Razne najoovejše svetovne vesti Marije Vnebovzete bo imelo svojo redno sejo v nedeljo 3. aprila ob 3. popoldne namesto 17. aprila, ko je Velika nedelja. Slovenski dom Lorain— Drugo nedeljo, dne 10. aprila bomo imeld v Slovenskem narodnem domu v Lorainu koncert slovenskih narodnih in cerkvenih pesmi in igro “Pri kapelici." Prireditev je za dobrodelni namen. Vstopnice so po 75c. Po operaciji— V bolnišnico St. Alexis je bila odpeljana Mrs. Anna Hrovat, 922 E. 70 St. in se je morala podvreči operaciji, katero je srečno prestala. Obiski so dovoljeni. Dobri slovenski ženi želimo skorajšnjega okrevanja. Londonu poseben sestanek ambasadorji evropskih držav vse zapadite Evrope, brez ozira nato ^__________ __________________ ali so članice bruseljskega pakta našega življenja, so dovolj pa- ali pa ne. Ta konferenca ambasadorjev bo trajala kakih deset dni. Ambasadorji imajo nalog da izdelajo mnoge podrobnosti skupne uprave zapadne Evrope, način zastopanja in glasovanja in podobne stvari, ki delajo težave v začetku. metni, da dobro vedo, da bodo oni glavni nosilci javnih bremen v par letih. Oni bodo plačevali 43% vseh davkov in taks za narodne izdatke. Poslanska zbornica bo še vse to ugotovila in takrat bomo drugače govorili o Rankinovem bonusu. MADRID..— špansko-ameriški odnošaji se zadnji čas hitro zboljšujejo. Razgovori med špansko vlado in USA so že privedli tako daleč, da je gotovo, da bo USA imenovala svojega ambasadorja v Madridu, španska vlada s svoje strani želi čim tesnejše sodelovanje z vlado Združenih držav, va koalicija nanaša tudi na dru-| • ge stvari kot na primer na gla- AMMAN, TRANSJORDANIJA. — Vojska je izvršila negovanje proti odpravi Taft-1 nadnj prevrat v celi državi neposredno predno je prišel posredo-Hartleyevega iprotidelavskega, Vaiec Zveze Narodov Dr. Ralf Buntsche, da začne razgovore za zakona. Pa ta zaveto ni prida, premirje ali končni mir med Transjordanijo in Izraelom. Sodijo, Republikanci kot senatorja da g0 preVrat podprli skrajni nacijonalistični krogi, ki ne morejo Morse in Ives že začenjajo ta- trpeti/ da bi cela palestinska zadeva prešla kar mirno in v poni-titi, da je njihova stranka opu- zanje arabskih rodov in interesov. V Damasku je vse vladne ura-stila napredne obljube, ki jih de prevzela vojska. Predsednika republike, predsednika vlade in je dala pred volitvami v svojem mnoge člane vlade je vojska zaprla. Poveljnik upora je izdal preprograms Nič kaj jim to ni g]as> da je v]adnj režim samo začasen, da bo začasna vlada ra?? všeč. Tudi senator Taft in dru- pjsa|a plebiscit o bodoči politiki države in potem volitve. Poročili republikanski voditelji se bo- ]a pravijo, da je v vsej deželi mir in red. Vodja upora je šef geje, da so radi trenotne taktične nerainega štaba polkovnik Husni al-Zaim. Novi predsednik vla-koristi v nevarnosti, da izgube de je prejšnji delegat Sirije pri Zvezi Narodov Faris al-Khorury, na tisoče glasov pn volitvah Radjj0 je jz Damska dal več obvestil o izvršenem uporu. Poročal ie> da 80 vladni uradi zopet odprti in normalno opravljajo posle, samo pod vojaškim nadzorstvom so. Uporniki so razglasili, da bodo brez usmiljenja in brez vsakega sodnega postopanja takoj Tele to ‘dtuaciia radi remtb- na Ucu mesta streliali vsakega, ki bi hotel delati kako zmedo ali 1 ikansko-dixikrateke zvezo. Mo- « meSati v P°litičen P°ložaj v državi‘ Vsak **> ustreljen kdor kirali so vsaj začasno predsed- nos* oro^e brez dovoljenja. ^ nikov program o civilnih pravi-] „ v , cah Republikanci so pa poza-1 NEW Y0R,C- — Na &lu sovjetske delegacije za glavno-skup-biii, da so oni prav tako kot de-1 wino Zveze Narodod je Andrej Gromiko. Prispel je v New York, mokrati ta program pred vo-lTakoj je začel s svojim znanim: “Nimam nič povedati, nimam litvami podprli in podpisali, i komentarja, ni pripombe.” Na nobeno vprašanje ni hotel odgo- ve Sovjetske Unije, da se prizna Indiana, Ohio in New York. Nova stranka IZ RAZNIH NASELBIN Ely, Minn. — Nenavadno zgodaj se je pričelo z odvažanjem železne rude od tukajšnjih rudnikov. Tudi parna lopata je 26. marca nakladala rudo iz zimskega skladišča Oliver družbe. Rudo pošiljajo v Two Harbors pristanišče, kjer jo vsipljejo v tovorne parnike, ki bodo odpluli po Superior jezeru. Tako je zopet dobilo zaposlitev več tisoč delavcev pri odvažanju rude. -----o----- Rus Gubičev bo sojen pred našim sodiščem Washington. — State Depart-Nimam nič povedati, nimam Jment je zopet zavrnil vse zahte- Predsedmik je stvar smatral resno in jo tudi resno hoče izvesti. Kdo bo sedaj odgovoren, če demokrati nimajo dovolj glasov da bi obljubo iapolnili? voriti v pozitivnem smislu. Valentinu Gubičevu diplomatski značaj. Gubičev je pod obtožbo, WASHINGTON, D. C. — Tajnik za zunanje zadevo Acheson da je skušal krasti ameriške dr-ima te dni po vrsti konference z zunanjimi ministri ki prihajajo, žavne tajne in da je vohunil v ko- ___________________ _________ Prva je konferenca z britanskmi minietrom Bevinom, potem s rist sovjetske Unije v Ameriki. Ali bodo napravili novo stranko francoskim zunanjim ministrom Schumanom in belgijskim zuna-1Aretiran je bil v New Yorku in s programom dixikratov? njim ministrom Spaakom. 'je sedaj pred kazensko razpravo. ^ nnejtiflKA DgHOVINž, march ai. 1949 sla tonaiA Pomomm S§ _____li Hi Ti B ■ 1* «sR3ar_ (JAMES DEBEVEC, Editor) on St Clalr Are. HEndenon 0628 ClereUnd E Ohio Published duly except Seturdxjs, Sunday« end Holidays MARCH i «• ns rw oar ' 1 3 4 5 678 9 IO II 12 13 14 15 £ 17 18 19 2021 22 232425 * *J*** J> 3» NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other coun tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second_claas matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _____________ No. 64 Thur., March 31, 1949 Zaslepljenec je spregledal (Izpoved pisatelja Fisher-ja, bivšega gorečega komunista) Na mojih podobah in vtisih o svjetih so se pojavili črni madeži. Meseca junija 1928 so pričeli boljševiki s svojim prvim večjim procesom v Moskvi; to je bil “šahti proces.” Približno petdeset važnih sovjetskih inženirjev so obdolžili sabotaže in špjionaže. Jaz sem sedel tekom procesa v slavni Dvorani stebrov. Nič nisem vedel kaj in koliko naj verjamem. Moji dvomi so narastli. ko so GPU policisti s puškami in nasajenimi bajoneti v tokah prignali v dvorano moža, po imenu Muhina. Mubin, ki je bil v ječi že nekaj mesecev, toda radi nekega drugega prestopka, je pod prisego izpovedal, da je izročil enemu izmed obtožencev, Rabinoviču, podkupnino. Rabinovič je stopil naprej ter se ustavil dva koraka pred Muhinom, mu pogledal v oči in ga vprašal: “Kdo ti je ukazal, da laži? Dobro veš, da mi nisi dal nikoli nobenega denarja.” Muhin, zdaj bolj bled kot prej, je ponovil svojo izpoved kakor avtomat, nakar ga je GPU odgnala spet iz dvorane. Bilo je jasno, da je Muhin samo igral vlogo, ki je bila napisana zanj in mu vbita v glavo v kleteh GPU policije. Muhinovo dejanje, če bi bilo osamljeno, bi ne bilo značilno. Toda to dejanje ni moglo ostati osamljeno, ker GPU, ki je dirigirala, je pričela pridobivati na moči. Leta 1928 je bil Trockij zaradi svojih političnih diferenc s Stalinom, izgnan v Azijo. Dokler je bil še Lenin na krmilu, so se takšna nesoglasja reševala z debatami v komunistični stranki in z glasovanjem. Zdaj pa je revolver GPU postal vsemogočen. Jaz sem vse to opazoval, toda se še nisem zavedal, da je to pričetek razkroja, ki je produciral današnjo veliko laž in veliki molk. In nedvomno je vse to tudi pripomoglo k nastopu Velikega Voditelja. Morda je spoznanje dozorevalo v meni. Toda v moji včsfi še ni bilo "Kronstadta.” Tudi če bi že bil prihajal moj “Kronstadt," bi mi bila Hitlerjeva akcija leta 1933 preprečila, da bi zavrgel sovjetski režim. Zdela se mi je boljša strategija boriti se proti Hitlerju kakor pa proti sovjetskemu režimu, ki je pozival svet na mobilizacijo proti fašizmu in vojni. Meseca decembra 1934 je mlad mož, po imenu Nikolajev, ustrelil- Sergeja Kirova, leningrajskega komunističnega bossa in boljševika št. 4 v Sovjetski Zvezi. GPU je nemudoma usmrtila 103 osebe, ki so bile v ječah že več mesecev pred Kirovo smrtjo. Leninov sodelavec Zinovjev je bil pregnan za isto dejanje. Zatem pa so bile kaznovane za to dejanje glave GPU v Leningradu. Stvar se mi je pričela gabiti. Sovjetska država se je razvila v kruto Frankensteinovo pošast. V inozemstvu pa je ista boljševiška vlada še nadaljevala s svojimi slepilnimi prizadevanji, da ustvari "blok kolektivne varnosti proti fa* šističnemu nasilju.” Toda jaz sem čutil, da to ni dovolj. "Mnenja sem,” — sem takrat zapisal, — “da bi demokratizacija Sovjetske Zveze oslabila sovražnike miru.” _ Demokratična Rusija bi pomagala anti-fašističnim silam v Angliji in Franciji strmogdaviti Neville Chamberlaine in Daladierje. Demokratična Rusija bi ne podpisala leta 1939 pakta s Hitlerjem. Demokratična Rusija bi, z drugimi besedami, lahko preprečila vojno, katero so totalitar-ski Sovjeti pomagali začeti. Stalin se je zavedal notranje krize, ki sta jo ustvarjali naraščajoče izkoriščanje in ppjemajoče zaupanje. Režim je potreboval novih podžigov. Toda edino kar so mogli Sovjeti na novo poizkusiti za izpodbujanje mas, sta bila nacionalizem in svoboda. Ker je uničila vizije v bodočnost, ni preostajalo diktaturi ničesar, kot da se je oklenila preteklosti. Iz prahu in pajčevine je zdaj privlekla Ivana Groznega, Petra Velikega, Katarino Veliko, antirevolucionarne carske generale kakor Suvorova in meniha srednjega veka. Diktatura je dvignila iz pajčevin cela stoletja ter jih izprašila, nakai je vse te predstavila kot narodne svetnike istemu ljudstvu, ki so mu prej sovjeti pripovedovali, naj vse to zavrže. Leta 1935 se je zaslišalo šepetanje obnovi ustavi, ki je postala ieta 1936 oficijelna: “Stalinova ustava.” Jaz sem se je trdno oklenil, ker sem hotel verovati. “Zdaj, ko so vsi sovražni razredi v Sovjetski zvezi likvidirani, bo Stalin dovolil svobodo in nove svoboščine” sem mislil in upal. Toda dočim je bila v ustavi hvalevredna “Listina pravic,” ni bilo pa nobene upravne in pravosodne mašinerije, ki bi to ustavo uresničila. Ustava sama je bila samo toliko svobodna, kolikor ji je GPU dovolila, da je bilasvobodna. Stalin je izvajal čistko v GPU, ki je postala preveč ambiciozna. Izpraševal sem se: Ali jo (GPU) bo tudi okrnil, zavrl in odpravil? Ali bo omogočil, da ustava postane resničnost?”: Lovina v Malakociji (Kraljeitvo Malakocije. Nadaljevanje.) Loviijo v Malakociji so že duga leta imeli bistrički va-dasje. Dedek Marko so pravico za puško že poherbalj od svojega oče z Domašinec pri Legradi. Oni so imeli ešče takso puško, ka je mela derco i je trbelo kapslin odzvunaj nateknoti. S tov so nazadnje strelah na srako na jaliči pred hižov v zimi, kda so imeli koline. Liki dedek so ne imeli malakočke lovine. Prvi jo je dobo na licitaciji na Gibini pri Herklini njihov sin Marko. Malakocija, Meka pa Laze so spadale pod medžimur-sko Gibino, čeravno so bile na torn kraji Mure. Ve je gibinska lovina na ovom kraji Mure ne bila dosta vredna. Na večar si čuo samo kakše jerebi škripati, zavca pa so psi redko zdignoli, čeravno so bile tam lepe njive. Samo Altovo pastitirico hodit poslušat, šteža je po bregi nad brodom pure pasla pa tak jako lepo spevala, pa opet ne bilo vredno, če je južno vreme bilo, si jo lehko šuo do Malakocije. Vuka znam ne bilo nikdar v Malakociji. Lisice iz Meke so pa dobro poznale Gjurove kure. Odked se je včasih gronj-ski thor privlekeo, so Gjura ne mogli pregruntati. Nalekali so jemi past, da se pa vunjaš li ne šteo zgrabiti i tak so si mogli belice od Gjurovij kokoši deliti nekaj Gjurovi nekaj pa thor. Dosta krat so pa thora po nedužnom krivili. Kelkokrat so belice spile tiste fajne vitke podlasice, Gjura so se pa nad tho-rom čemerili. Večkrat je tudi vidra hodila pomagat Gjuri ribe lovit, čeravno se je najraj držala bednjajskoga bereka za Rojkovov hižov. Kda se je den napravo i se je sunce pokazalo za Orlov-ščekom nad lendarskimi bregami, je šla kre brega na pou v vodi na pou pa suhom do vinjaka, kde je bilo najbliže po su-hom prek Malakocije v berek pod Log. Trsteni vrabli so ešče spali, liki vrana na visikom joušji za vinjakom jo je ovarala i se začnola nazerensko dreti. Dvakrat se je spustila dol kak če bi se štela zapopičiti v njo, de ji je pa vidra pokazala bele zobe i vrana je opet odletela. Tudi se je preveč čulo, ka so Gjura brečah nad telicov. Nekam so se s kravami pelali. Pr-vokrat so djali v jarem lanjsko telico pa se je posploj poprečki postavljala. Tak so nanč ne ovarali vidrinoga sleda na rosna-tom prahi prek poti. Kda so ednok Marko vidro tu strelih, te so Gjura dve leti sami ribe lovih. Zavolo te divjačine Malakocija zato ne bi bila dosta vredna za vadase. Lovski paradižom so bili malakočki bereki z divjimi recami i liskami, po njvaj Ta zavri i jerebi, v Tiloši pa fazuni. Najleži je liske strelati. če natihoma prideš k bereki, je najdeš, kak dregajo po vodi. Marko so včasi k-akšo strelih, liki doma so se ženske pregovarjale, ka jb je strašno žmetno sčista oskubsti pa kakšteč jo polije« z vrelim kropom, če je' pa čerensovski Arpad, ka je za gjilera študerao pa potlej plane za novo polansko cerkev napravo, bio z Markom na lovini Malakociji, je pokao na liske, ka je posploj šklepetalo od-mevanje od gosposkih jagnjedov v Kroščiči. Nošo jih je ple-banuši Boltižari. Plebanuš so znali iz dijačkij knjig, ka je liske i vidre slobodno tudi v petke jesti, ar se z ribami hranijo i jih je gor vzeti kak ribe. goče več dobiti v našem ktaji pa če bi ravno mreti mogeo zavolo toga. Nanč pekov nega več. Samo to imaš, ka si moreš doma pripraviti. Pa je vsakši den huje. (Iz ednoga pisma.) Čakovec. Naša komunistična organizacija je dobila pohvalo iz Zagreba, ka je naj-bouša v celoj Hrvatskoj. Edno zato, ka si znamo zdaj sami kuhati žajfo, drugo pa, ka mo zdaj s “prostovoljnim” delom regulerali Trnavo. '-----o— — Važno zborovanje v Milwaukee Milwaukee, Wis. — 2e cele tedne se slpodtikajo pristaši či-kaške Prosvete nad delničarji in delavci Slovenskega doma v Milwaukee, -eato mislim, da je na mestu in potrebno, da društva in posemezni delničarji Slovenskega doma slišite tudi drugo plat zvona. Na 3. aprila 1949 ob dveh popoldne se bo vršila izredna seja Slovenskega doma v Lenko-tovih prostorih. Torej naši “očetje” so pro-našli, da glasovanje na letni seji v januarju ni bilo po vsem pravilno. Dolžnost vsakega odbornika je, da jepoučen o postavah tikajočih se organizacijskega premoženja. V slučaju, da se je to zgodilo namenoma, da se zavije vrat večini na seji -navžočih delničarjev, potem je to zadeva, katera se bo še mogoče razvozi j ala na primernem mestu. 2e pred letom 1930 nam je takratni direktor Slovenskega doma, advokat M. A. Gloyek dokazal, da (po postavi države Wisconsin ima vsaka izplačana delnica en glas kar se tiče zadeve organizacijskega premoženja. To se je tudi vedno upoštevalo za časa našega dela in poslovanja pri organizaciji. '. Ka aem«j#Z|0>j* januarski seji vprašala, kako to, da se na ta roaralli za nakup “So. Side Turn” dvorane (okrog leta 1988) tudi to smo dobili nazaj, ko se je kupčija razdrla. To je bil v milwauški naselbini zadnji korak za napredek Slov. doma. Večina dopisnikov v Prosveti se mi vidite kot lutke propalega kraljestva. Postavljate se s svojini delom napredkom za Slovenski dom. Noja, saj tudi rak najde luknjo, čeprav gre z repom naprej namesto z glavo. Delničarjem ste na prav prbrisan način pojanjevali, da bodo imele dellnice več kot popolno vrednost, če sč proda zemljišče za 15 tisoč dolarjev. Večina so bili .prepričani, da če se proda zemljišče, potem bodo dobili nazaj svoj denar. Povem’ipa vam, da gre osel samo enkrat na led. Delničarji Jn zastopniki društev, za-’ pomnite si, da — gospodarji, ki so celih 15 letih pokazaii popolno nezmožnost naprednega gospodarstva pri organizaciji taki gospodarji ne bodo moji diktatorji. S srcem in dušo sem delala za Slovenski dom, dokler sem bila prepričana, da smo ddlali za skupno stvar. Danes pa vem, kam pes taco moli. Zato pa je dolžnost vsakega delničarja, da pridete gotovo na sejo 3. aprila. Premislite — povejte svoje mnenje in glasujte po svojem prepričanju, da ne boste potem metali krivdo na druge. Za naše žulje, naše delo in naše denarje mene ne bo nikdo vodi! za nos.’ Na svidenje v, dvorani. Mrs. Antonia Kovačič. Prekmurski begunec Odbor za P.P.B v Chicagi, Illinois, je pred kratkim dobo pismo iz Avstrije od Ignaca Utrošo, doma iž čerensovec. Zahvaljuje se za pomoč štero je dobo od odbora i piše, ka je on bio rojeni v Chicagi leta 1917. V stari kraj je odišeo z materjov leta 1927. Mati živi zdaj v čerensovcih. Njegov oča je bio član i ustanoviteo društva Sv. Križ i je vmrl v Chicagi leta 1934. — Pri konzulati v Avstriji je zaproso za pravice za Ameriko. Ima ženo i edno dete. Konzul jemi je govor, kak napraviti kampani-jo za društvo. Določil sta se dve grupi, šterivi obiščeta naše Slovence, ki so ešče ne v društvi i jih povabita, ka pristopijo. Edno grupo vodi br. predsednik Ciček, drugo pa tajnik br. Markolija. >Pripro-sta življenjska modrost nam pove, ka je članstvo v društvi velka dobrota za odrasle i deco, če se nam kakša nesreča zgodi; to pa lehko vsakšega čaka. Zato želemo društvi uspeh pri kampaniji. CHICAGO Mr. Joe Hozjan (Tantallon, obečo, ka če si najde sponsor- Sašk., Canada) bi rad zvedo ja, bo on med prvimi, ki bodo šli v Ameriko. Zato prosi, če bi se v Chicagi med našim ljudstvom što najšeo, ka bi se za njega gori vzeo. Pripravljeni je prejeti za kakšešteč delo i ves trud, jta de što imeo za njega, bo pošteno povrno. Za toga našega rojaka trkamo tudi mi na dobra srca i prosimo, ka tisti, ki vam jo mogoče pomoči toj družini, to napravite. Odbor za P.P.B. CLEVELAND Zdravje je prišlo s spomlad-jov v našo naselbino. Naša za petero dece svojega strica Hozjana števana iz Velke Polane i Verone Magdič iz Male Polane. Hozjan števan je vmro leta 1924. Verona se je nato drgoč poročila, pa je tudi mrla nekaj let po smrti prvoga moža. Od petero dece sta bile dve dekli (Mary pa Martha) Ce tej čtejo te Novine eli što drugi, ki jih pozna, jih prosim, če bi se mi javili s slovenskim eli angleškim pismom. STARI KRAJ Dobrovnik. Prebivalstvo slo-venskoga pa vogrskoga jezika se strašno zgraža, ka so nekši društva nemajo nikši betežni-i komunistični divjaki na križ-kov. Vse hodi na delo, vse nom drevi, ka stoji kre ceste, služi peneze, šteri do potrebni vuzemska nakupovanja. Jezušovomi teli odžagali noge Tak so se komunisti pridružili Na društveni seji (Dr. Presv. j tistim nekdašnjim zidovom, ka Srca Jezsšovoga, SDZ št. 55) j so Kristusa križali i njihov po-prominočo nedelo je na pred-’ seo dele opravlajo. log br. Tunija Kavaša bio raz-j Žemlje eli beli kruh ne mo- Dočim sem jaz neutrudno zbiral znamenja, s katerimi bi okrepil svoje upe, so se mi ti upi topili, razblinjevali v nič. GPU ni bila okrnjena, ne zavrta, ne odpravljena. §amo prerešetal jo je Stalin in ji potem dal še večje pravice. Od tedaj dalje jih je bilo na tisoče pomorjenih v GPU kleteh in to brez obravnave, s strelom v tilnik ali y hrbet. Prav luštno je res na Rome, O.—PoPmlad se je zopet prismejala k nam in vem da je menda ni nihče tako težko pričakoval kot jaz; posebno še zato, iker sem -bolan že od 15, bfl vesel tako dobre družine. Bog naj jim povrne, jaz jim ne morem. Zdravnik mi je večkrat rekel, da zame ni mesto in da morem, ven na deželo, na dober zrak in res snuo kupili farmo in zc presolili sem gori. In resnično, kako velika sprememba za me. če bi bil prej vedel, da bo tako, bi bil že prej prišel sem. Posebno naša izvrstna voda, ta mi vrača zdravje bolj kot vse drugo. Vodnjak je globok nad 200 čevljev in voda čista kot srebro in dobra, da nobena pijača na svetu ni tako. Kot mi pripovedujejo stari ljudje tu okrog, da ko so bili še kot otroci, so bodili s konjički sem po vodo in da je ni boljše od naše nikjer tu okoli. Naša farma obsega 80 akrov in je v lepem kraju. Sedaj bom lahko kot kakšen grof hodil s puško na rami okoli in se tako zabaval, saj moja družina mi itak ne pusti prijeti za kakšno delo. Pavijo, da je dovolj, če skrbim okrog doma in če ravno kaj popravim ter jhn dajem dobre nasvete. Tudi živali je tukaj vsakoja-ke; v jeseni so prišle srne prav pred hišni ipirag dobro jutro voščit. Tudi lisice so tukaj; poleg tega pa bom lahko tudi ribaril, ker teče potok cb naši farmi in mi še dovoljenja ne bo treba za to. če bom jeseni dobil 'kakega srnjaka, bom že povabil na pečenko, posebno našega urednika James Debevca (saj upam, da 'bodo takrat že z:pet pri moči)). Tudi regrada sem se že pred dvema tedni najedel in -kadar se bom iahko najedel še žgancev z ocvirki, potem bom pa že kar dober in bom lahko hodil po našem revirju. Če nas kateri naši prijateljev a'li znancev želi obiskati in se napiti dobre vede, naj vozi po cesti 6 kakih 18 milj naprej od Chardona in bo videl napis River Side Farm”, takrat bo način ne glasuje, sem dobila od- selo žarne, ko me pa vsaka sa-1 bolj težko za nas novince tukaj, jis&vsisutthss tfctrt-~e— govor in pojasnilo od odbornikov, da v tem slučaju, ker se je glasovalo za razpust ali za nadaljevanje organizacije, imamo samo en glas vsak na seji navzoč delničar. Predsednik je udaril s kladivom in tako smo glasovali. Prvič je izpadlo SOSO. Zahtevali smo ponovno glasovanje in zahtevali smo, ua se glasovi štejejo v dvorani pred delničarjf in ne zunaj za točilno mizo. Takrat je zmagala večina, namreč, da se orga-zacijo razpusti in da se delhi-čarjem izplača delnice. Nekateri smo bili Zadovoljni, drugi,, ki so prišli na svetlo šele takrat, ko je za časa depresije (približno ileta 1932) organizaciji Slovenskega doma odklenkal ves napredek, tisti so metali na nekdanje graditelje Slovenskega doma nizkotne cipalzke. Končno pa je napravil nek delničar prav klavern ‘spič" in je rekel med drugim: “Sramota za našo naselbino, da smo se tako ponižali. Zakaj se ne 'bi združili z društvom Lilija in silna skupno deio.' Miha je pozabil da v tistem času, ko se je delalo za združitev društva Lilije in Južno Podporno Zvezo Sloga, je bil ravno on tisti Miha, ki je rekel, da dokler bo tekla kri po njegovih žilah, se društvo Lilija ne bo združila s J.P.Z. Sloga. Ali si pozabil, Miha, da društva J.P.Z. Sloga imajo svoj denar v delnicah organizacije Slovenskega doma? Njih denar bi pa kar vzel za Lilij in park ali -kaj že bo. Zakaj pa ne greš po kakšno podporo v Chicago? V Milwauke ne znamo več ciganit, v Chicagu pa so temu vajeni. Ko je leta 1930 nastala največja depresija, so ijudje zgubili svoje domove in zaspala je tudi organizacija Slovenskega doma. Privatne zadeve so nas zadrževale in nismo se več udejstvovali pri Slov. domu in tudi naš stotak, kar smo da- pica vrže. Osemkrat sem že imel pljučnico in še naduho zraven, kar pač ni preveč razveseljivo in sedaj sem dobil za nameček ipa še trganje. Veiiko sem pretrpel in prestal, pa prešlo je in pozabljeno, samo dio-bra volja in veselje mi je še ostalo. Podam se pa še ne in želim se še malo pokoriti na tem svetu in se veseliti življenja dokler mi je usojeno in si mislim: Bog je dal, Bog bo vzel. Da sem pa zopet okreval pa se imam predvsem zahvaliti mio ji ženi in otrokom, ki tako skrbijo zame kot za kakega dojenčka. Vsako željo mi izpolnijo. Kako .bi potem človek ne pa se je treba kar lepo potolažiti, saj še Bog ni Vsega v enem dnevu naredil, pa bi mi v enem letu. Saj obogateli vem da -ne bomo in tudi ne maramo, samo da bo boljše zdravje in veselje, pa 'bo bogastva dovolj. K sklepu 'pozdravljam vse Clevelandčane iln -tudi vse slovenske farmarje ter želim vsem, da bi vam Bog dal srečo in zdravje. Frank Dragolich. ------o------- Trden sklep “Ne, nocoj ne grem v kavarno! Skrajni čas je že, da začnem misliti na bodočnost.” “Saj to lahko tudi v kavarni storiš!” Mali bizon, ki je zagledal "luč sveta” v Philadelphia živalskem vrtu, se nič kaj dobro ne počuti prvijtan svojega življenja pa v takem mrazu. Mati ga prav skrbno čuva in ne pusti nikogar blizu svojega mladiča, da niti še ne vedo katerega Spola je ta ]rriivsiek v živalskem vrtu. r_ I VL t£i &. Njegove oči so ostale Ute.—it* mi —!” je vtpil. “Kaj mUlifce da vahne, bistre, pozorne. Z izra-'nem videl —?” zom viteškega zaščitnika so po-| “Nfkar se ne vznemirjajte! gledovale po varovankah, jih Najsi je bilo karkoli! mu je bodrile in jim dajale pogum in J pravila gospa Belmont in ga se neutrudlj' vrv H n Ki lrii V Libijski puščavi & 'V BOKAN bodrile in jffli dajale pogum m uravna «s» se neutrudljivo ozirale v pušča-pomirjajoče prijela za roko. vo, da bi kje ugledale rešitelje, ki pa odnikoder ni*o prišli —. Uro ali kaj ipo solnčnem vtz-hodu se je karavana ustavila in v»i so dobili vode in jesti. In »ato so z zmerno naglico nadaljevali pot. Derviši so se ‘Ni čuda, da so vaši živci prenapeti! Mislili in skrbeli ste za nas vse. — in ves čas že! (Dalje prihodnjič). F”* --------------- Iščejo stanovanje brezskrbno pogovarjali. Polkov-.slovenska družina 6 oseb, naj- U 4rlnnnl in H« Ha (‘ll-l . ... . v . « l.i i.l! J. HALI 06LASI Issued Evsrj Thursday for the Jufosiars in WisGoasia Tedsnska priloga to Slovenc* v , Wiseonsinu OBZOR PUBLISHING COMPANY THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY 830 So. 5Ul St. Milwaukee 4, WM. Tel. Mitchell 5-4373 LOKALNE VESTI v dotični okolici. Tretja okoliščina, ki je nastopila proti Babichu je bilo dejstvo, da je prvega reda, kar pomeni pri Lr*cbomuho pvBvvcsj«.*. - igjovensKa družina o oseo, naj-nik je Sklepal iz tega, d* se eu“ Imiajgj otrok star 8 let, želi do- cdruaf varno SO .... . . _____• s _!• r Zagoneten umor mlade deklice pojasnjen. - 19-letni hrvatski fant morilec tijo Spet varne. Potovali so proti jugovzhodu, očividno z namenom, je sodil Cochrane ,da spet pridejo-k Nilu nazaj, daleč onstran zadnjih angleških predstraž. biti stanovanje 4 ali 6 sob. Kdor ima kaj naj pokliče yU 3-6272. (67) Soba v najem reastraz. Pošteno dekle dobi v najem In že se je tudi izpreminjaila sobo, lahko rabi’tudi kuhinjo. . .. m tt_ 1_s »t\n c .,«! Citali ste tudi v vaših clevelandskih listih o odkritju zagonetnega umora 16-letne Pa-tricie Birmingham iz West Al-lisa, ki je izginila 10. februarja in katere truplo so prejšnji te- pokraj inska slika. Valovita planota, po kateri so dotedaj potovali, pokrita na debelo z jajčasto c/kroglim, zbrušenim kamenjem, je izginila, prišli so izneva med divje razpokane, črnikaste, od solnca ožgane peline, v ozke dolinice, posute s pomarančno rumenim peskom. Na desno in levo so vstajali skaloviti, koničasti griči z razklanimi, razritimi stenami in ostrimi, razsekanimi grebeni in po razipidkah in žlebih se je v potokih ulival droben pesek kakor voda po dežju. Kamdle so stopale v gosjem redu po ozkih soteskah, izginjale za ogli in se spet prikazovale med skalovjem. Varno so stopale in postavljale gobaste, oprijemljive parklje celo na mestih, kjer bi trdo konjsko kopito gotovo spodrknilo. Vča-si ni bilo videti od skoraj četrt milje dolge karavane druga ko tu pa tam med grebeni se zi- Pokličite zvečer. Išče stanovanje Ker se moraipo izseliti iz sedanjega stanovanja, želimo dobiti 2, 3 ali 4 sobe če le mogoče še pred veliko nočjo. — Kdor ima kaj naj pokliče EN 4836. -(64) EN 1407 po 6. uri A1A AutCic 'U ujmi ou yv- * , • « 1 • den čisto slučajno našli v vodi <*» mlada zaljubljenca zapu- (66) Trgovina naprodaj Delikatesna trgovina, ki ima licenco tudi za prodajo piva in vina (to take out) z vso zalogo; polna izbira raznih magazinov. Na E. 61 cesti, blizu St. Clair Ave. poleg šole in cerkve se poceni proda. Kupec dobi stanovanje. Damo najemninsko pogodbo (lease). Za nadaljna pojasnila pokličite lastnika EX 8528. (x) vila v “sramoto.” To priznanje je bila nova tragična senzacija zase, 'kajti v prvih dneh p© odkritju ni nihče niti malo sumil, da bi bil miladi, simpatični in splošno priljubljeni fant mogel biti morilec sestre.tiste, s katero se je ravnokar poročil. Slučaj je namreč tudi nanesel, da sta isti dan, nekaj ur prej, predno je bilo truplo najdeno, Nujtio potrebujejo 4 do 7 sob Družina 4 odraslih oseb nujno potrebuje 4 do 7 sob stanovanje, bajoče 'dolge" watoveTtopajo- ™je so zaposleni. Kdor ima od izlivu Milwuakee reke v Michigan jezero, obremenjeno z 38-funtnim cementnim blokom ter . ga potegnili na suho. Do ofaftja je privedel slučaj, da je na istem mestu skočila v vodo s samomorilnim namenom neka druga ženska in dočim sc oblasti iskale njeno truplo, so naletele na dekličino; Našli so pozneje tudi truplo uje, katero so iskali, Ali odkritje deklice je povzročilo senzacij a in lov za morilem ipo vsej Ameriki, kakršnega naše mesto že dolgo ne pomni. Višek tragedije pa je doseglo sedaj priznanje njenega 19-letnega svaka, moža njene eno leto starejše sestre Kathleen, Miltona Babiriia, da je bil on, ki je Patricio dvakrat ustrelil v glavo in -potem njeno truplo vrgel v vodo. Ustrelil jo je, ker se je bal, da bo izblebetala, da je njena sestra, s katero Babich takrat še ni bil poročen, noseča, in jo tako pripra- čih kamel in ves sprevod se je zdel ujetnikom kakor strahot-no čudne sanje. Nobenega kaj, naj pokliče SU 5384. ja. Okrajni prosekutor jt proti njemu izdal obtožbo umora pustila dom in starše, da bi se mogla kje izven države na tihem pc roč iti ter izginila iz mesta. Kakor pa je poznejši razvoj dogodkov dokazal, ni ta njun odhod imel nobene zveze s poznejšim odkritjem trupla, ker Babich takrat še ni mogel vedeti,, da 'bo truplo, ki, j e ieža-(lo v vodi že 38 dni in je bilo izginotje delice že skoro pozabljeno, nekaj ur pozneje najdeno. Vendar so- oblasti takoj začele iskati pobegli mladi par, ki se je med tem poročil y Kalamazoo, Mich., da bi eventuel-no dobile od njiju kake podatke in pomoč za izsledite v morilca, ter j u končno našle v iMnneapo-lisu v Minnesoti, kjer sta se pripravljala, da si uredita svoj dom. Privedli so oba nazaj v Milwauke ter ju začeli izpraševati. Toda, dočim je policija mlado ženo kmalu izpustila na dom k njenim staršem, je1 moža pridržala še za nadaljno takoj drugi dan jo izginotju Patricije preklical svoj vipis na tukajšnjo univerzo, na katero se je vpisal nekaj dni prej in jo nehal posečati, doma stari-šem pa je vsak dan po izginotju tridil, da obiskuje šolo, dočim je v resnici hodil v javno knjižnico ter tam prebil dozdevne šolske ure. Pod težo teh in šličnih okoliščin je mladi fant končno priznal, da je on Patricio ustrelil v svojem avtomobilu, toda ne namenoma, temveč po nesreči, ker mu je škušala iztrgati iz rok revolver, nas dosmrtno ječo, ako bo sipo znan krivim. Njegova odvetnika sta Edvard T. Berkanovič, ki je tudi sam Hrvat, in Arthur W. Richter, kriminalni specialist. Oba trdita, da se bosta borila proti dosmrtni kazni ter škušala prepričati poroto, da je bila mlada deklica umorjena samo po nsreči in ne namenoma, Tri besede - vredne $19,000 Poglejte, če bi bil kdo izmed, nas tako “smart,” da bi pogrun s katerim jo je skušal sestra- tal tri prave besede, bi bij da- šiti, da bi ne povedala starišem nes za $19,000 bogatejši. Da, in drugim sosedom o stanju imate -prav; v misli imamo ti-njene sestre. Iz strahu je ------------ -----------.. potem truplo obremenil s cementnim blokom, ki ga je našel v bližini mesta umora ter g& zapeljal k jezeru in vrgel v vodo. Fant je tukaj rojen sin hrvat-skih starišev ter ima še enega brata, 2 'leti starejšega Victor- sti krasen dom, o katerem smo že pisali, da bo 26. marca Oddan nekomu popolnoma brezplačno, če pogirunta prave besede k verzu “This home’s a tovarni kot strojni Inženir, ki je doslej “rental” skromno stanovanje na severni strani mesta, zdaj !pa se bo preselil v svoj “grad” z ženo in 15-letnim sinom. Besede, ki jih je po-gruntal: “Milwaukee’s choicest vacancy.” That’s all! Le pomislite, in kakih 130,000 I j udi, si je celi mesec belilo glave, da bi našli te tri besede. Seveda, nobeinega dvoma ni, da jih je stotine ali morda celo tisoče našlo boljši in pomembnejši odgovor, oz. zaključno vrsto k gornjemu verzu, ampak kaj hočete: odvisno je bilo vse od slučajne muhe tistega, ki jc imel “nezmotljivo” odločiti, kateri odgovor je bil “jiajboljši.” In tako smo zdaj spet dobri za eno leto, ko nam bodo spet ponujali kak 19,000 dolarjev vreden dom zastonj in ?i bo spet lahko belil glavo, kdor si jo bo hotel. Še enkrat: volitve Ne pozabite, da je torek, 5, aprila pri nas volivini dan. Danes spet najdete nekaj kandi- dream, we all agree . . .” No, pogruntal jih je neki Walter S. datov na naSi stranij k| sfc Mil_ Casey, ki dela v Allis-Chalmors 1WQ11^onnm .nriTwwirwtaiA v i^vn- -(65) Tune in... the _ Izasliševanje. Prvi sum nad mladim mrožem da nekaj ve o umoru, je bil vzbujen, ker se oba nista takoj vrnila domov k PAID ADVERTISEMENT—Authorized and paid nicipal Court Clerk Club, Joseph J. O’Day, Sec’y. 78 Wis., for which (15.00 has been paid The Obzor. for by the Gavett for Mu-15 N. Water St., Milwaukee, ELECT HAROLD S. GAVETT CLERK OF MUNICIPAL COURT .... aaven ... has years of experience in the office and knows the job thoroughly. His ••“'‘♦»nt* umnW chmu that a fnUkf..l aa.nlnn “Mr. Gavett . election would show that an administrative post can be career of faithful service in rewarded by the voters. —tEditorl.l. MILWAUKEE JOURNAL, M.reh Able - Efficient—Of Real Service to the Public ted by Judges, Attorneys and Responsible Citizens waucanom priporočajo v izvo-[litev. Ne pozabite ipa na Math Sehimenza, sina slovenskih staršev, ki kandidira za sodnika in bo po vsej priliki tudi izvoljen. Toda ne drugače, če greste Judi vi na volišče in glasujete zanj ter privlečete s seboj prijateljev, da bodo glasovali zanj. Volišča bodo odprta od 6. ure zjutraj ( po nekod 7. pa do 8. zvečer. MALI OGLASI Zdravnik za oči Dr. Gerald Dorsky naznanja, da je odprl svoj urad na 5504 mi, skoraj neslišnimi koraki se Vsem prijate!. je pomikala dolga vrsta sredi črnega kamenja in skalovja in rumenega peska. In nad' njimi se je razgrinjalo jasno, sinje-mbdro nebo. Gospodična lAda-ms je molče jezdila vso noč. Hudo jo je zeblo. Na solnou pa se je spet ogrela in živahnost se ji je vračala. Gledala je krog sebe in si mela premrle drobne roke. “Kako je, ljuba Sadie?” je pravila. “Zdelo se mi ponoči, da si jokala.” “Premišljevala sem, tetica!” “Treba je, dta mislimo tudi na druge, ne venomer le na sami sebfe!” “Nisem mislila nase.” “Zame se ne skrbi, dete!” “Ne tetica! Nisem mislila na vas!” “Na koga pa posebej ?” “Na gospoda Stephensa, tetica! Kako ljubezniv je bil, — in kako plemenit. Se v zadnjem trenutku je mislil samo na nas. In Sleči si je hotel suknjo, da ni imel zvezanih rok — in krog njega so čakali rabe-ljni —. On je moj vitez in junak vse življenje —.” “No — sedlaj je brez skrbi!” je dejala gospodična Adams s tisto trdo odkritostjo, ki je lastna starim ljudem. “Tudi jaz bi hotela biti —” “Ne vem, kaj bi nam to pomagalo!” “Hm —, bi mu vsaj dolgčas ne bilo —!” je odgovorila in sklonila drobno, ljubko glavico na prsi. Nekaj časa so jezdili molče. Kar se udari polkovnik po čelu in obupno vzklikne: “Za Boga — zmešalo se mi je-!” Že parkrat po noči so strahoma oparile ženske, da se njihov varuh iti spremljevalec čudno obnaša, pa 'po solnčnem vzhodu se jim je zdel spet čisto parteten. Tembolj se je prestrašile nenadnega izbruha. Skušale so ga pomiriti. “Zmešalo se mi je — blede se naznanjam, da sem prevzela Slovensko gostilno KOSE CAFE 1301 E. 54 St. & Marquette JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR kjer bom zopet postregla z vsemi najboljšimi pijačami in jedili. Postrežba točna in prvovrstna. Vsak petek in soboto igra izvrstna Nick Spinova godba. Se priporoča lastnica. ROSE FRANK in SINOVA Mr. and Mrs. Anton MBielich OP MILWAUKEE A Program of Claetieal and Folk Music of Slovenia Every Sunday Morning 11:00 to WFYT 12:00 O. 8.T. ML AI N00N 1430 Kilocycles English and Slovens Announementsl časopisja, kakor sta priznala, da je bilo truplo njune sestre najdeno. Ilzgovarjala sta se, da sta se bala, da-bi bil njun zakon razveljavljen, ako bi se vrnila domov, ker Kathleen še ni bila stara 18 let sta zato sklenila, da kljub grozni novici o najdbi trupla počakata v svojem skrivališču in se ne javita. 18 rojstnega dne mlade žene, ki bo ta četrtek, 31. marca. Drugi sum je padel na mladega moža, ko je policiji trdil, da Patricije ni videl na dan njenega izginotja, 10. februarja, m da ni šeO na dogovorjeni sestanek z njo ob 4. uri popoldne, dasi so ga priče videle ob tisti uri naznanjata cenjenemu občinstvu otvoritev nove gostilne pod imenom PAID ADVERTISEMENT: Authorlxei «nd I»Il We.ler Cm., for Stat._Se«Jt. ___________ expired term, 8rd ------------ -- Hickey, Treasurer, 2516 W. Orchard St., Milwau $32.50 has been paid the Obzor. for by 8th Ward People torial District, Mrs. Agnei WlBConi" Mrs. Agnes for which PAID ADVERTISEMENT: Authorized and paid for by Bari Court Ciuh, I. D. Hale, Chairman. 756 N. 16th Street, Mil which 117.50' has been paid the Milwaukee Obzor. •ry for Judge of Traffic Iwaukee, Wisconsin, for _ .....JOHN S. BARRY DEPUTY DISTRICT ATTORNEY JUDGE Traffic Court No. 2 Court No. * Endorsed Officially by MILWAUKEE BAR ASSOCIATION a definite program for real e hantfli * — for im- Has a specific program provement of traffic conditions. -(65)) Iščeta stanovanje Fant in dekle, ki se bosta poročila 14. maja bi rada dobila stanovanje 2, 3 ali 4 sobe s kopalnico. Pokličite UT 1-7955. (65)) STAR INN PREJE STAR WINERY v Geneva, O., na Rt. 534, Itarpersfidd OTVORITEV BO 1. APRILA 1949 se priporočata So What Have We Got? DO YOU WT VITAMINS! S3SSr«rJSS s-w«a*e tm gmi OWE 1*1 DAY SbwiiTfannwwS ns dmmm satSKiaS McGUFFEY’S READER, the one Grandpa studied, said “WASTE NOT, WANT NOT." Good common sense, wasn’t it, but we gave it up for something they told us was better. And now WHAT HAVE WE GOT? As long as government wastes, taxpayers will want. How long, my neighbors, HOW LONG? CHARLES I. Wesley fJT STATE SENATOR Unexpired Term 3rd STATS SENATORIAL DISTRICT Sib, Ith, 11th mi 24th Wards Republican Ticket Semenski “koksar” Pri meni dobite prvovrstni “koksar” fižol za seme, ki vam da najboljši stročji fižol brez štren. Vprašajte na 1083 E. 67. St. (spodaj). PATO ADVERTISEMENT: Authorlxed and paid lor by Kenney tor Jud* Children's Court, Club Room 471 “ Forre, Secretary and Treasurer, for — — paid tot —, 108 W. Wells St., Milwai which $16.00 has naey for Judge of the ____Aukee,'Wis.; Rudolph F. been paid the Obz< Elect JOHN J. KENNEY JUDGE of the Children’s Court THE BEST QUALIFIED BY HIS PAST EXPERIENCE AND RECORD Election, April 5 Iščeta stanovanje Slovenski zakonski par, veteran in njegova žena, bi rada dobila stanovanje 3, 4 ali 5 sob v okolici E. 62. in'79. St. blizu St. Clair Ave. Kdor ima kaj, naj pokliče Mrs. Kosič EX 6175. -(65)) Soba se odda Poštenemu in zanesljivemu fantu se odda v najem opremljena soba s posebnim vhodom. Vprašajte na 1083 E. 67. St. (spodaj). -(65)) 441M■♦♦♦♦»4*****4*»M11 HI 11 9*4 11 4*4*4*******444**4» ....uorixed and paid for by R. W. Flnmin«, l'«14 N. 22nd St- Mitanugen. Wis., for which (15.00 has been paid The Obzor. ELECT... RAYMOND ’■«Jt FLEMING CLERK OF MUNICIPAL and DISlMCr COURTS A RECORD OF PROVEN ABILITY AS ALDERMAN OF THE SECOND WARD ENDORSED BY VETERAN, CIVIC AND LABOR LEADERS J I.. Election April 5, 1949 j 494111199111H99949IH11IHHI11 hHtWWWH******* Hiše naprodaj Dober kup. Iz opeke “semi-bongalow,” 4 sobe spodaj, 2 in kopalnica zgoraj. Na Lake Shore Blvd. velikem lotu. Pripravno za vse. Primorani prodati pod ceno. Krasna hiša za 2 družini, 6 in sob zgotovljeno tretje nadstropje; fumez na plin, cementni dovoz, z ozadju vrt, 4 garažo. Je v okolici E. 74. St. severno od Superior Ave. Res dober kup. B. J. Hribar 14324 St. Clair Ave. GL 9515. (65) Soba v najem Velika opremljena soba se odda poštenemu in zanesljivemu fantu. Lahko rabi telefon in mu tudi peremo; brez garaže, blizu E. 185 St in Lake Shore Blvd. £oba bo prazna po 4. aprilu. Za pojasnila pokličite KE 6965. m I, gM .1 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllll. IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja Najprej so se razblinile sanje o skupnem življenju; Janez in Zofka sta morala kaj kmalu spoznati, da se ne bosta lllllllllllllll skusiti svojo srečo nazaj v mesto,” je pomislil, zmignil meni ter izplačal Janezu zasluženo mezdo. Toda farmar mogla poročiti, dokler si Janez se je motil v Janezu; fanta ni ne najde boljšega dela — s tri-'gnala dalje naklonjenost ali desetimi dolarji mesečne plače'ljubezen do Zofije, naprej ga je se ne da izhajati. Kaj storiti?'gnala tista sita, ki ga je odtr-Janez je menil, da bi bilo naj-!gala z rodne grude in vodila v bolje, če ibi se vrnil v mseto ter_tujino, vedno za enim edinim si skušal najti boljše iplačano delo in Zofka mu je pritrdila, češ, drugega jima ne kaže. Ko si najde delo, pride ona za njim in potem se seveda poročita. Kako enostavno in preprosto! Odkar sta Janez in Zofija prišla do zaključka, da bo naj bolje za oba, če se fant vrne v mesto, Janez ni imel več obstanka na farmi. Pri delu na polju je z odprtimi očmi sanjal nekam v daljavo in če je čul žvižg lokomotive, se mu je zdelo, da ga nekaj nevidnega kliče na pot, dalje. Več tednov se je upiral, premišljeval, kako bi bilo najbolje, toda ono v njem, kar ga je vztrajno klicalo na pot, je končno zavrglo vse pomisleke in Janez se je odločil: Dalje! Zaman se je trudi! farmar, da bi ga pregovoril in odvrnil od storjenega sklepa: Janez je tidovratno vztrajal: “Grem. Ne kaže mi nič drugega. Tukaj lahko ostanem prihodnjih sto let, a nikdar ne j Vožnja po železnici za te sezon-bom prišel nikamor. Kdo bijške delavce je znižana na pet-se ubijal za trideset dolarjev i naj st dolarjev, je zvedel od ro-mesečne 'plače, ki ne zadostuje jakov. To je odločilo; peti dan niti za lastne ipotrebe?!” P° svojem prihodu v mesto se Farmar se je tedaj spomnil, je Janez odpeljal na kanadski ciljem, ki je izražen v dveh besedah: boljše življenje. Deževnega popoldneva koncem avgusta se je Janez poslovil od gospodarja, sosedov in svojega dekleta. Mlada človeka nista bila žalostna, kajti v obema je gorelo močno upanje. ‘Ne pozabi me, dragi,” je prosila Zofija z besedo in očmi ob zadnjem poljubu. ‘’Nikdar!” ji je zatrdil' Janez in njegov glas je izzveneval iskrenost. Pozabil je res ni; toda videla se nista več. 3 V mestu je bilo vse kakor poprej ; dela ni bilo nič lažje dobiti, brezposelnih nič manj. Tri' dni je taval po mestu, iskal de- j la in obupal, da bi se mu to posrečilo. Četrti dan je obiskal malb slovensko kolonijo v vzhodnem delu mesta in tam zve-dal, da je več rojakov pred nekaj dnevi Odšlo na Zapad, kjer se je baš začela žetev in je precej povpraševanja po delavcih. mek, da se mu končno ne bi po- človeku, da stoji pred ogrom- zil, da so vsi natakarji in nata- takšne suženjske nature ali tr- poni različnih ljudi; imigranti, srečilo dobiti stalnejše delo! nim mravljiščem ki ga potresa karice rumenega plemena in Nato, seveda, Zofka in ženitev, katastrofalna panika; In ven- star, še ne popolnoma zatrt Dalje, Janez! Sreča ne čaka, 'dar je v tem vrvenju nekak red, predsodek, skrit nekje v zapra-njo je treba ujeti . . . jvsak delec tega prometa ima šenem kotičku njegove notra-Dalje, dalje, dalje! puha lo- pred seboj določen cilj. njosti, je ogorčeno zašepetal: komotiva, bijejo ob tračnice kolesa. Če bi bil prišel Janezv Regino “Janez, saj vendar ne k&niš o-prve dni po svojem prihodu v bedovati pri Škrljastih rumeno-novo domovino, bi bil bržkone kožcih!" Regina, trgovsko in upravno jhudo presenečen in bi se ne bil j Toda potuhnjeni predsodek središče prerijske province Sa- mogel dovolj načuditi vsemu te- (je moral brž nalzaj v svoj za-skatchewan, metropola t« žitne,um; toda Janez je prihajal iz prašenikotiček, dežele. Provincialno m e s to industrijskega velemesta, kjer j “Briga me, ali mi streže Ki-zgrajeno po enotnem načrtu; J« vse ogromnejše, kolosalnej-jtajec ali Turek, glavno, da je široke, ravne ulice;'pritlične in še in bolj zamotano, zato je ipre- snažno in da sem pošteno po-enonadstropne hiše, večinoma meril mesto pred seboj z enim strežen z užitnimi jedili!” je za-lesene,, postavljne v vrstah, sli- samim hladlnim pogledom. godrnjal v sebi ter se vsedel k čne golobnjakom ali iz zabojev j Nič 'plosebnega! je zaključil, mizi. prirejenim kunčjim hlevcem; Blok nasproti kolodvora zav- Nu, obed je Ml dober, potu in tam štrli iz jezera streh zemajo večinoma inestavranti in strežba tudi in Jalnez je bil kar koničast cerkveni stolp; šole,'trgovine oblek, čevljev, perila, zadovoljen. Po končanem obe-knjižnice, parlamentarna pc- V oknih restavrantov so napi- du se je obrnil do natakarja ter slopja, muzej; trgovski del me- s>: Obed ali večerja: 25 do 35 vprašal, ali bi moge) pustiti pri sta, z velikimi sivimi kockami, jcentov. Obilen obed samo 40 njih svojo prtljago za nekaj ur; centov. Ti napisi so opomnili natakar, ki se je, kakor vsi osta-Janeza, da bo treba zopet na- li uslužbenci, venomer neizrek-polniti želodec. S kovčegom v ljivo sladko smehljal (Janez se roki je mahnil proti restavran- je takrat in še pozneje, ko je tu, ki je z napisom v oknu ob- bil s Kitajci bolje znan, čudil, ljubljal pošten obed za 25 cen- kako se morejo ti ljudje vetov. Incmer smehljati tako neznaitt- Ko je vstopil v prostorni in 'siko sladko, kakor da zmerom govsko ipirementeni; najbrž vsakega nekaj, je bil njegov končni zaključek) je pritrdil, da lahko. Janez je torej shranil svoj kovčeg v reetavrantu, plačal ter stopil na cesto. katerih zunanjost je razodevala, da so še novinci v Kanadi; starejši priseljenci in domačini, ki so stali v posebnih grupah ; zastopniki vseh mogočih narodnosti: Poljaki, Rusi. Slo- Hodnfk pred blokom je Ml Vaki, ki s svojimi stoterimi okni delajo vtis ogromnih golobnjakov: v pritličjih velike trgovske izložbe, višje gori uradi trgovskih magnatov, žitnh špekulantov; ogromne departmentne trgovine, v katerih lahko doMš šivanko, moderne poljedelske stroje ali naročiš hišo; bolj in manj razkošna kino-gldališča; itd. Pio cestah procesije avtov; vozi] cestne železnice, sem pa tja par konj ipred težkim vozom, pešci; vse se na videz čudno meša, hiti vse križem, da se zdi s................................ Za Veliko noč! Imamo doma soljeno in prekajeno meso, kot: šunke, želodce, klobase, plečeta. Sprejemamo tudi naročila po pošti izven mesta. Mi garantiramo vse naše meso in ga dovažamo na dom. V zalogi imamo tudi popolno zalogo svežega mesa in grocerijo, vse najboljše kakovosti in po zmernih cenah. HOLMES AVE. MARKET 15638 Holmes Ave. LI 8139 (PREJ ASSEG MARKET) DRESSMAKERS and HOUSEWIVES! in snažni lokal, je najprej opa- ližejo curkrčke; ni vedel, ali so MANDEL’S največja pred-velikonocna f in spomladanska RAZSTAVA Complete selection of rayon goods in prints, crease-resistant butcher linens and solid colored crepes, in new shades. Big close-out manufacturers’ prices. LOUIS GROSSMAN 13401 Rugby Rd. UL 1-0454 spring sale at NAJNOVEJSIH VZORCEV VSEH VRST VAŠO DRUŽINO ČEVLJEV ZA CELO | Pridite v našo trgovino in si oglejte te čevlje sami, da boste mogli ceniti njih prvovrstno kakovost in lično izdelavo vseh najmodernejših čevljev za odrasle kakor tudi za otroke. Vsi vzorci so najnovejše mode. da sta si njegov delavec in sosedovo dekle zelo naklonjena ter v mislih zaključil', da je to vzrok njegovega odhoda, ki ga pač ne bo mogel preprečiti. “Vzela bi se rada, zato gre po- za pad. V mestu ni bilo dela zanj, farmarji na zapadu ip a potrebujejo delavcev in jih dobro plačajo, kdo bi se torej ustavljal? Dalje! Farmarji plačujejo po šest, sedem dolarjev na dan. Žetev bo trajala kaka dva meseca, žetev in rnlačev. Žetev bo sicer kmalu opraljena, toda rnlačev ne bo tako kmalu končana;, šest, osem tednov ali še dlje.' Dvesto ali tristo dolarjev bo1 zlahka zaslužil, je računal Janez, ko se je vozili po znanih krajih, skozi močvirne pragozdove 'proti zapadu. Potem se bo vrnil na vzhod, morda v Toronto ali kam drugam in ni zlo- MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 6Ut ST. TEL UTah 1 • 3040 St priporoča ta popravila la barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. m RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vsi ivto In prebarvtmo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIH GLenville 5830 982 East 152nd Street V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE .SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Krovat ki nas je za vedno zapustil dne 31. marca 1938 Oh, kako je hiša prazna, odkar ljubega očeta več ni, ta hiša prej tako prijazna nevljudna, tiha se nam zdi. Enajsto leto je minilo, kar truplo Vaše že trohni, zdaj lepše sonce tam Vam sije in lepše zarja rumeni. Kje ste, kje ste, zlati oče? Tužno vsem je nam po vas, da bi se odprla vrata, se prikazal Vaš obraz. Vsi bi se Vas oklenili, v Vaše gledali oči, bi od nas Vas ne pustili, z Vami bili bi vse dni. V grobu tihem sladko spite v kraju večnega miru, Ljubi soprog, dragi oče, večna luč naj sveti Ti. Žalujoči ostali: ROSE KROVAT, soproga JOSEPH KROVAT, sin Cleveland, O., 31. marca 1949. FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj BO 7710 Better Htg. & Plbg. Co. mmmmmmiimmmmmmimmmmmiimmimmmmmiimmmmimimmr SIEVE F. PIRNAT | 6516 ST. CLAIR AVE. HEnder»on 3500 | SPREJEMA IN POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države, vse pošiljatve so jamčene. S PRODAJA ZAVOJE, in sprejema PAKETE, ter iste uredi in odpremi pošiliatev v evropske države. S SPREJEMA NAROČNINO ZA MOKO, v vrečah po 100 funtov, g kot tudi STANDARD PAKETE, z raznovrstnimi živili. VRŠI TUDI VSE URADNE NOTARSKE DOKUMENTE Ter še lahko v polni zaupnosti obrnete na naš Urad. g STEVE F. PIRNAT Cleveland 3, Ohio iiiimiiiiiiiiiiiiitiimiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiifi V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Petrovčič Id je uspel v Gospodu dne 31. marce 1946 ter ae preselil v be 1 Mandel Shoe Store 6125 ST. CLAIR AVENUE (Lauschetovo poslopje) B G. WHISKERS Tri leta je že minilo, ko zapustil si solzno dolino, in od nss si se ločil, kot je to božja volja bits. Tvoji žalujoči ostali: ' boljše iivljenje Prav prisrčno Ti želimo vedno radost in plačilo, da bi enkrat se 'spet sešli, v raju tam nad zvezdami. JOHANNA PETROVČIČ, soproga SINOVI in HČERE Waukegan, lil., 31. marca 1946.