Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. Naročnina za avalru-ogrste kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5‘20 K, za četrt leta 2-60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Posamezna številka 10 v Reklamacije so poštnine proste. kNefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 83 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 101. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 21. decembra 1907 Leto X. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnUtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 8/1. Sodrogi in somištjenikil »Rdeči Prapor" je začel izhajati od 15. oktobra 1.1. naprej dvakrat na teden. Izhaja redno vsako sredo in SObOtO in velja za avstro -ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Upravništvo »Rdečega Prapora". Izdajstvo voditeljev »Narodne delavske organizacije". 3000 slovenskih in italijanskih težakov je sto* pilo v stavko. Povedali smo že, da so jih prisilili do lega koraka delodajalci sami, ki vzlic neprestanemu podraževanju živil, stanovanj in drugih potrebščin, niso hoteli ni za las povišati plač, niti znižati dosedanjega 10 urnega delavnika. — Kdor pozna težavno delo tržaških težakov, kdor pozna življenje teh, od vseh strani izkoriščanih trpinov, mora priznati, da so bile njih zahteve popolnoma opravičene. Kaj so zahtevali P 10 urno naporno, Čez vse teževno fizično delo, so hoteli znižati na devet ur. Dosedanje od 3 60 K do 440 K visoke mezde so hoteli zvišati za 30—40 vinarjev na dan. Zahtevali so zavarovanje proti nezgodam in uve-denje higieničnih naprav. Razen tega so pa zahtevali še racionalno razdelitev dela med dninarji. V to svrbo so zahtevali uvedenje delavskih izkaznic, potom katerih bi se bilo delo pravično razdelilo med na trgu dela iščoče težake. Ravno/potom teh izkaznic bi se bilo obvarovalo tudi višino dnevnih plač in preprečilo tako nayal inozemskega delavstva, ki bi ne moralo več delati konkurence. Delodajalci so odgovorili, da so za uvedenje delavskih izkaznic, da pa ne morejo za sedaj (P) zvišati plač, niti znižati 10 urnega delavnika. Tako se Lili težaki prisiljeni vstopiti v stavko takoj, ker če bi bili še nekoliko časa čakali bi bili gospodarji vzpričo zagrožene stavke izpolnili sedanje svoje tržne in prometne dolžnosti ter se ne obvezali na druge, in smejali bi se bili, če bi težaki napovedali stavko Čez dva ali tri tedne. Zaprli bi promet. Tedaj so pa nastopili voditelji «Narodne de lavskeorrganizacijeinrekli, dadelavci, ki so pri njih organizirani, ne bodo stavkali. Na čelu tržaške .Edinosti* so debelo natisnili ta sklep voditeljev «N. D. O.* Javno, odločno in bahato *— kakor se ni nikdar upal niti kralj italijanskih krumirjev škof Bonnomelli — so ti priznani zastopniki tržaškega Slovenstva, na knanili, da se v času stavke dobe delavci-težaki v prostorih «N, D. 0.», kjer je za to na razpolago poseben permanentni odbor. Javno in odločno brez sramu so povedali, da -so tudi poskrbeli redar-stveno in vojaško moč v obrambo krumirjev pred napadi stavkujočih. In .Slovenski Narod* je imel čisto prav, ko je v svojem telegramu naznanil, da je postal dr, Mandič ena najvažnejših oseb v Trstu. Da važno, ali ravno tako čez vse ostudno, uma-kano je bilo izdajalsko delo dr. Mandiča, ki ga je izvrševal vsled višje volje, kapitalizmu do mozga ttdanih voditeljev «N. D. 0,» V prostorih «N. D. 0.» so se njeni voditelji klanjali in poljubljali roke najzagrizenejšim sovražnikom slovenske narodnosti. Parisi, Brull, Genoro-Gentili /n drugi so bili od slavnega Gregorina in enakih voditeljev tržaškega Slovenstva, klečeplazno sprejeti in dalo se jim je na razpolago število slovenskih in italijanskih nezavednih delavcev, ki ne vedo, koliko so si sami škodovali, ko so sprejeli ponudeno jim krumirstvo. In krumirstvo je očitno, kajti pred nami leži listek s katerim se pošilja sodruga na delo — na krumirstvo k italijanskemu trgovcu. Na mizi pred nami leže spisani, na krumirstvo in na-silstvo ščuvajoči govori dr. Mandiča, Gregorina in Jakliča. In ni res — kakor piše .Edinost* — da je bil sklep, neudeležiti se stavke, narejen vsled volje 68 težakov, kajti pred nami na mizi leži spisan govor v «N. D. 0.» organiziranega delavca, ki se je protivil temu predlogu, ki je očital Mandiču in Jakliču, da ona lahko tako govorita, ker ostane doma na varnem ali kdor gre,<ša stavkokaza, da mu preti nevarnost; Temu poštenemu delavcu se je očitalo strahopetstvo. .Pokazati morate da ste močni, pokazati morate če treba, kaj velja kranjska pest.* Taki in slični so govorL-vodileljev «N. D. 0.» s katerimi silijo nezavedno delavstvo škodovati svojim tovarišem-te* žakom. Kakor vampiri, ponosni na svoj nizki duševni nivo, se vesele in bahajo, ti skrunitelji lepega, s trudom si pridobljenega ponosnega imena tržaškega slovenskega delavca — storjenega gnju-snega zločina. In zakaj vsa ta sramota, zakaj naložiti tržaškemu Slovenstvu breme, ki ga ni nikdar zaslužilo? Zasejati hočejo spor med delavsto v svoje egoistične, politične svrhe. Oživeti hočejo v italijanskem delavcu sovraštvo do slovenskega trpina, samo da bodo imeli priliko izrabljati psovko ščavo, ki bj jo prvi ob nezavedni jezi lahko vrgel na od voditeljev «N. D. 0.» osramočenega slovenskega delavca. Najvitalnejše delavske koristi so izdali na zločinski način v službo šovinističnega narodnega boja. — Dokazali so, kako umejo gojiti svoje politične in kapitalistične smotre na nezavednosti pičlega števila, še v njih evangelije verujočega slovenskega proletarijata, — Slovenski socialisti odklanjajo vsako odgovornost — to povemo že vnaprej — za posledice, ki bi znal donesti tu zločinski korak, to izdajstvo voditeljev «N. D. O.* tržaškemu slovenstvu. Slovenski delavci, pa naj ne pozabijo nikdar in v nobenem slučaju, na voditelje .Narodne delavsae organizacije*, ki so v priliki stavke težakov, dne 8. decembra 1907 izdali najvitalnejše koristi stavkujočih težakov, omadeževali pošteno ime slov. delavca in oživeli per-fidni, kapitalistiškim svrham služeči narodni boj. Iris. Cerkev in znanost. Že v starem veku se je znanost precej veselo razvijala in deloma je celo dosegla razmeroma visoko stopnjo. Stari sd imeli dobre zgodovinarje in zemlje« pisce; zlasti med Grki so bili glasoviti in resnično znameniti filozofi in tudi na polju matematike in prirodoslovne znanosti so dosegli uspehe, ki jih je treba spoštovati Znanost onih časov odlikuje posebno to, da je izhajala od opazovanja in preiskovanja prirodnih reči in je brez aprioriorističnega mnenja sprejemala uspehe razumnega mišljenja. To vse se je izpremenilo povsod, kjerkoli je prišlo krščanstvo do veljave. S predsodki obremenjena vera je prišla na mesto opazovanja, presojanja in preiskovanja po načelu razuma. Povesti svetega pisma se je moralo priznati za merodajne glede postanka in starosti sveta in ljudi ter glede razmerja med človekom in rastlinskim, ter živalskim svetom. ^3amo na one izmed učenjakov starega veka, ki so v svojih nazorih dozdevno soglašali s svetim pismom, se je pazilo; ali njih dela niso postala podlaga za novo raziskavanje, temveč napravilo se je iz njih avtoritete in njih nauki so vsa dolga stoletja veljali za nedotakljive dogme. , Taka avtoriteta je postal n. pr. eden izmed prvih astronomov starega veka, Klavdij Ptolomej, ki je živel okrog leta 140 pred Krisiom, s svojim takozvanim ptolomejskim svetovnim zistemom. On je učil, da zemlja kot središče vsega sveta čvrsto stoji in da se druga svetovna telesa vrte okrog nje in sicer tako, da je najbližji zemlji mesec, potem planeta Merkur in Venus, potem solnce in končno gornji planeti Mars, Jupiter in Saturn. Znano je, da je šele Kopernik (l. 1473—1516) prekucnil ptolomejski zistem; v delu svojega življenja, ki je izšlo šele ob njegovi smrti, je dokazal, da zemlja ne stoji, ampak da se obrača okrog solnca. Kakor v astronomiji ptolomejski sistem, tako je vladala tekom vse dobe cerkvene vlada v medicini Dioskoridova .Materia medica* iz prvega stoletja po Kristu, ki je bila sestavljena iz 600 zdravilnih rastlin, ter nauki Galena, izza Hipokrata najglasovitejšega zdravnika starega veka. Galenos, rojen leta 131 v Pergamonu v Mali Aziji je mislil, da je našel v slini, krvi, rumeni in Črni žolči živ-ljenske soke, iz katerih obstoje vsi čvrsti deli telesa, in da so vse bolezni samo posledica slabe zmesi teh sokov. Sele v 16. stoletju se je posrečilo zlasti delu Teofrasta Bombasta F^aracelsa (umrl okrog 1554), odstraniti Galenov nauk. Paracelsus je smatral naravo za živo celoto, v kateri ni mirovanje, ne smrti, * temveč vedno napredujoč, v notranjem načelu utemeljen organičen razvoj, Kakor z medicino, je bilo z vso drugo znanostjo: Nobeno razumno raziskavanje se ni smelo tekom cerkvene vlade do 15„ 16., celo 17. stoletja pokazati v javnosti. Kemija, znanost snovne različnosti teles, je postala alhemija. Stoletja in stoletja so bili celo visoko stoječi duhovi prepričani, da obstdji neka snov, takoivani magisterium, pozneje imenovan .kamen modrijanov*, ki izpremeni vsa druga telesa, če se jih posuje z njegovim prahom, v zlato in ki ozdravi tudi vsako človeško bolezen. In kakor se je uganjalo namesto kemije alhemijo, tako tudi namesto astronomije astrologijo; to se pravi, namesto, da bi se opazovalo in zasledovalo gibanje svetovnih teles, so gojili .umetnost*, kako se pro-rokuje bodočnost zlasti glede človeškega življenja iz gibanja in položaja zvezd. Seveda niso zastopniki krščanstva iznašli al-hemije in astrologije; ampak nad vse značilno je vendar, da so bile take zmote pod vlado cerkve ne le mogoče, ampak da so se celo najbujneje razvijale in dosegle najvišji pomen. Alhemisti so postali najpriljubljenejši svetovala ln prijatelji knezov ter visoke duhovščine; dvorni astrologi so gospo* dovali nad največjimi državami, dočim ni smela nobena resnična, razumna znanost dvigniti glave. Ves svet se, kako je ravnala cerkev, dokler je bilo gospodarstvo povsem v njenih rokah, z ljudmi, ki so se upali svobodno misliti in ddkritosrčno povedati svoje misli v verskem in znanstvenem oziru. Prokletstvo in preganjanje, ječe in verige, mučenje in zazidavanje, umor vsake vrste in kot najgroz-nejše: sežiganje živih ljudi — to so bila sredstva, s katerimi je cerkev poldrug tisoč lit trpinčila človeštvo, baje v službi usmiljenega boga in za vero, ki ji je glavna zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Vsak otrok ve, da je bilo na milione »krivovercev* in »copernic* žrtev te ljubezni in tega usmiljenja. Škandal v parlamenta. V pondeljek se je primeril v avstrijskem parlamentu velik Škandal. Ce je ta zbornica že na marsikaj vajena, je vendar to, kar se je zgodilo v pondeljek, tudi za njo nekaj izvanrednega in doslej Se nedoseženega. Provzročili so rabuko, pri kateri je tekla tudi kri, rusinski poslanci. Povod ni bil nenavaden. Na lvovskem vseučilišču je, kakor znano, že star boj med Poljaki in Rusini, ker stoje prvi na staliSču, da je univerza v Lvovu poljska, Rusini pa zahtevajo na njej enakopravnost zaradi velikega števila rusinskih dijakov in zato, ker prebivajo v vzhodni Galiciji sploh večinoma Rusini. Zadnjo soboto je bilo na tem vseučilišču slovesno imatrikuliranje in rusinski dijaki so zahtevali, naj se prečita pri tej priložnosti navadno formulo v »nepristranskem* latinskem jeziku. Ker se to ni zgodilo, je prišlo do velikih kravalov, ki res niso nič novega več na lvovski univerzi. To je bil vzrok, da so rusinski poslanci sklenili v pondeljek v zbornici obstruirati. Njih obstrukcija je bila premišljena in hladno pripravljena. Očitno so stali rusinski poslanci, katerim se je po-kazovalo doslej tudi od socialnih-demokratov dosti simpatij, še pod vtiskom tistih navad, ki so vladale v starem parlamentu. Odkar je prišla krščanskosocialna stranka v Avstriji do besede, je prišla ž njimi tudi surovost v javne zastope. In ker je surovost kakor nalezljiva bolezen, so hotele razne stranke prekositi druga drugo. Saj je znano, daje bil zadnji parlament neprenehoma v obstrukciji, in sicer v kričavi obstrukciji. Razlika je bila le ta, da so delali enkrat Nemci kravale, drugič pa čehi. To je, kakor rečeno, nedvomno uplivalo na Rusine, pa so mislili, da pridejo tudi na ta način najlažje do cilja. Prinesli so torej piščalke seboj in so uprizorili koncert, ki je neusmiljeno trgal ušesa navzočih poslancev. Potem so začeli po starih vzorih razbijati po pultih in ko je poslanec dr. Bačinski res razbil pokrov svoje miznice, je za-lučil odtrgani kos lesa proti predsed-ništvu. Zadel pa je po nesreči na potu stoječega drja. Benkoviča in sicer s tako silo, da ga je močno ranil na glavi. Benkoviču se je vlila kri, omahnil je in morali so ga odpeljati ven ter ga obvezati. To je bilo prvo dejanje. Škandal vsekakor brezprimeren. In za tako Burovost ni opravičenja, ne olepšala. Tedaj je sledilo drugo dejanje. Umevno je, da je kri precej hitro ohladila razburjene živce. Vse je bilo konsternirano in vse je mislilo le na to, da se pomaga ranjencu. Vse — razven krščanskih socialcev. Ta gospoda, ki je prva zanesla surovost besede in dejanja v parlamentarične zbore, je naenkrat izkopala moralo iz svoje duše, pa je planila nad Rusine, tako da je bilo videti, kakor bi moralo priti vsak hip do prave bitke in do poboja. če je bila obstrukcija Rusinov nezmiselna, bi bilo vendar prav tako nezmiselno, iti s pestjo nad nje. Za dejanje Bačinskega pa tudi ne more biti odgovoren ves rusinski klub. In če se je zgodil že škandal z nesrečo, bi bilo umestno, ko je vsled tekoče krvi nastal mir, da bi se ga bilo vsaj dostojno končalo. Toda to bi bilo zoper naturo krščanskih socialcev, ki bi bili najrajši uprizorili pretep, kakor v beznici, In do pretepa bi bilo tudi prišlo, če ne bi bili skočili socialni demokratje vmes, katerim se je končno posrečilo, razdvojiti sovražni stranki, Za avstrijski parlamentarizem ostane ta pon* deljek trajen madež in tudi ljudstvo se mora sra- movati, da so v hiši njegovih .astopnikov mogoči taki prizori. Toda podobni dopodki ne gredo na račun novega parlamenta. Vse usedanje škandale so uprizarjale stranke, ki so b’l že v starem parlamentu in bi tudi v novem rade nadaljevale stare navade, ker se še niso toliko osvestile, da bi raz -umele, kakšna je razlika med nekdanjo in med sedanjo zbornico. To so ostanki privilegijev. Te pa odpravi ravno splošna volilna pravica. Kajti ljudstvo, kateremu so sedanji poslanci veliko bolj odgovorni, kakor nekdanj', ne bo trpelo, da bi se iz hrama zakonodajstva naredilo prosto beznico. t Politični odsevi. Vesela vest. Daszynski je zopet izvoljen! V novem parlamentu je pač marsikdo, ko se je debala dvignila na vrhunec, pogrešal sodr. Daszynskega, da bi z elementarno silo svoje zgovornosti posegel v debato in odločil bitko v prilog svobodi in napredku, v neizmeren srd reakcije. Zategadelj umemo strah poljske šlahte pred ljudskim poslancem, strah, ki je provzročil, da je napela šlahta vse sile, mobilizirala vsa agitačna sredstva kapitala in reakcije, da je preprečila njegovo izvolitev v pomlajeni parlament. Kratko je veselje na tem svetu! Nesebično je položil sodr. Tadej Reger svoj mandat, da ga dobi starejši in spretnejši tovariš. In tako ima avstrijsko-siovanska soc. demokracija zopet med svojimi parlamentarnimi zastopniki moža, ki se je toliko trudil za ta parlament splošne in enake vol. pravice. Avstro-ogrska nagodba je prišla pod streho. V torek je zbornica sprejela zakon o kvoti in zakon o dalmatinski, odnosno belokranjski železnici in s tem so bili sprejeti vsi načrti, ki jih obsega nagodba. Kapitalisti so s tem delom lahko zadovoljni; da še nagodba ni ozirala na delavce, je umevno, saj sta jo sklepali vladi, ki imata nalogo, varovati interese kapitalizma. Razprava je bila od dne do dne bolj dolgočasna, kar je pa tudi umevno. Vladne stranke so sklenile glasovati za nagodbo, ne oziraje se veliko na to, ali je dobra ali ne; čemu naj bi torej njih člani govorili? Krščanski socialci n. pr. itak ne bi bili mogli povedati nič druzega, kakor da glasujejo za nagodbo, ker so dobili dva ministra. Nagodba je sprejeta 1 Debata o nagodbiseje zaključila 17. t. m., na kar se je ista sprejela v nemalo veselje zbornice, ne toliko zaradi dobrih lastnosti nagodbe, kakor da je mučna razprava pri kraju. Potem se je olvorila debata o kvotnem zakonu, ki je bila pa prav kratka. Govorili so Kaiser (nemški agrarec), dr. Lazarski (poljski klub) in dr, Ellenbogen (soc. demokrat) Na to seje kvotni zakon neizpremenjen sprejel. V razpravi O kvoti je označil poslanec dr. Ellenbogen stališče socialnih demokatov. Dejal je: Ce se zviša ogrsko kvoto, se pripiše temu dejstvu lahko nekoliko politične veljave. Doslej je smatral ogrski parlament za dolžnost vsake ogrske vlade, da mora prinesti od vsakega nagodbenega barantanja nekaj domov. Sedaj se je prvič zgodilo narobe. Toda nikdar ni bila kvota pravi izraz onega razmerja, kaj plačujeta obe državi po svojih gospodarskih močeh. Celo leta 186& ni odgovarjalo tedanje razm <0 : 30 pravemu položaju. Kajti že takrat so L .e carine. Carinski prebitek je iz-’ našal 24 milijonov kron, vsled česar je bilo plačilno razmerje 71*14 : 28 26. Cim bolj so naraščali carinski dohodki, tembolj se je razmerje premaknilo na škodo Avstriji. Leta 1883. so poskočili carinski dohodki od 59 na 90 mihonov; obremenitev Avstrije je vsled colnin poskočilo od 42 8 na 72 milionov. V tem enem letu je naraslo breme Avstrije za 30 milionov, ne da bi se bilo izpremenilo kvoto. Razmerje kvote je tubi popačeno vsled proračuna, ki ga imamo zahvaliti »ženialni* Pie-nerjevi misli. Leta 1867. in i e 1868. jo Ogrska priznala, da ni prav, jemati n direktne davke od produkcije, namesto od konzuia; toda finančni minister Lonyay je dejal, da je zadovoljen s tem načinom, ker je priznal, da je Avstrija pri carini za skupne izdatke krivično obremenjena. Ker je pa slučajno v enem letu prišlo več špirita iz Ogrske v Avstrijo, kakor narobe, niun je naložil Plener preračunavanje na hrbet. Ce oi bil imel Plener le nekoliko političnega špirita, bi se mu bilo moralo takoj zdeti sumljivo, da so bili Madjari zadovoljni. Sedaj imamo to preračunavanje deset let. V tem času nas je‘ veljalo okroglih 9 . miljonov; samo leta 1906. smo izgubili 13 milijonov. Na ta način se zviša naš donesek od 69 ra 73 odstotkov. A če dobi finančni minister vslet. zvišane kvote res 6 milionov v roko, tedaj ne r :urnem, zakaj tako nasprotuje znižanju sladkornega davka. — Dr. Ellenbogen je navel še dtuge točke, vsled katerih je Avstrija na škodi in je izjavil, da bodo socialisti glasovali proti zakonu o kvoti, Ellenbogen je navedel tehtne številke. Ali mu je kdo morda odgovarjal? Bog obvaiuj! Ampak brez daljne debate je večina glasovala — za kvoto. Ministrski predsednik baron Beck je baje hotel demisionirati, a cesar ni sprejel demisije, Govori se, da so med ministii nesporazumljenja in da je cesar Becku naložil, naj jih odpravi. To bi bilo pač le tako mogoče, da bi odpravil nekoliko ministrov. Zanimivo bo sploh opazovati, koliko časa ostanejo liberalci in klerikalci v ministrstvu tako dobri prijatelji. Mučenje vojakov. Neka oficiozna objava iz zadnjih dnij dokazuje, oziroma hoče dokazati, da se je število samomorov inpoiskusov samomora v poslednjih šestih letih skrčilo za 140 slučajev. Ker si vojaška uprava seveda pripisuje vse zasluge, in ker se vedno najdejo naivni ljudje, ki verjamejo v poboljšljtvost porednega birokracija, nekaj pripomb. Prvič pove objava sicer diferenco, ne pa tudi absolutnega števila samomorov. Drugič ne pove, v koliko je pač večji percentni stavek samomorov pri vojakih nego pri celokupnem prebivalstvu. Pri čemer bi se moralo še upoštevati, da pri vojakih odpadajo samomorilci in samomorilke iz bede, lakote in sramote. Tudi sicer je precej dvomljivo, da temelji gorenja diferenca v resničnem zboljšanju razmer. Oficiozna objava govori o vzročni vezi, ki obstoji nedvomno med enim delom samomorov in mučenjem vojaštva. Najbrž se pa število samomorov ni zmanjšalo: rekrutni kontingent je že dvajset let isti, kljub ogromnemu prirastku prebivalstva. Zato se lahko nekoliko skrbneje izbira za vojaško službo primerne ljudi in je torej umevno, da imajo ti sposobnejši ljudje manjšo dispozicijo do samomora. Da bi se bilo mučenje vojaštva res omejilo, je malo verjetno. Praktični dokaz: slučaji kakor J e c e 1 & Komp. in njihovo pomiloščenje. Teoretični dokaz: Zistem se ni iz-premenil in vsa krivda leži v zistemu. Obstrukcijski izgredi. Prepiri in pretepi med poljskimi in rusinskiroi dijaki na lvovskem vseučilišču, ker zatirajo Poljaki rusinski element na račun slovanske vzajemnosti, so izzvali mučni obstrukcijski poizkus sicer resnih in delavnih rusinskih poslancev. V ponedeljkovi seji so zahtevali Rusini iz obstrukcijskih namenov, naj se prečitajo došle interpelacije doslovno. Prčdsednik je pa odredil, da se prečitajo interpelacije z ozirom na važnost dnevnega reda koncem seja. Na to so pričeli Rusini kričati, tolči ob pulte, piskati in kar še spada k parlamentarnemu koncertu. Najbolj je razsajal posl. dr. Baczynski. Odtrgal je desko od pulta in jo vrgel proti predsedstvu, pri tem pa zadel posl. dr. Benkoviča. Hipoma je bilo obstrukciji konec, tembolj ker so soc. demokratiški poslanci preprečili pretep med Rusini in kršč. socialci. Kakor ni dvoma, da sc zgodi Rusinom velika krivica, vendar je gotovo, da s takimi nastopi ne bodo prišli do cilja. Zakaj ljudski parlament ni mesto, da bi se z obstrukcijo tratil dragi čas. Najboljši dokaz zato je pač ta ponesrečena obstrukcija sama — ponesrečena kljub pravičnosti rusinske stvari. Interpelacije zaradi trpinčenja vojakov v državnem zboru in zlasti odločni nast p socialno* demokratiških poslancev je le imel nekoliko uspeha. Izšla je namreč odločba vojnega ministrstva, ki opozarja na že obstoječe tozadevne naredbe. Odločba ukazuje vsem poveljnikom, da pazijo, da se vsak najmanjši prestopek takoj naznani in kaznuje, ker taka trpinčenja samo škodujejo ugledu in duhu armade. Nadalje pokazuje, da prevelika prizanesljivost vojaških sodišč v podobnih zadevah ni umestna; zlasti kadar se gre za posebno surove žalitve in trpinčenja, ki žalijo religiozni in narodni čut vojaštva. Tudi pomiloščenja, ki so bila sedaj večjidel samoobsebi umevna, se morajo omejiti na minimum posebno uvaževanja vrednih slučajev. Odpraviti je treba običaj, da seje doslej zaradi takih »malenkostnih* prestopkov degradirane podčastnike redno po prestani kazni postavilo v prejšnjo šaržo in na prejšnje mesto. Slednjič določa še ta odlok, da morajo biti radi takih prestopkov kaznovani podčastniki prestavljeni k drugim oddelkom. — Odlok je dober! Če le ne bo šel poti svojih prednikov — v arhiv! Madjarska ogorčenost. Poslanec Šiling er je predložil državnemu zboru resolucijo, naj c. kr. vlada z ozirom na zatiranje nemadjarskih narodnosti na Ogrskem opozori ogrsko vlado, naj postopa bolj pravično in v duhu humanitete napram narodnostim. To že v interesu složnega delovanja in uspevanja narodov celokupne monarhije. Ta resolucija je dala Madjarom prijetno priliko, da so zopet pokazali svoj zgovorni patriotizem. Poslanca Pol on y i (!) in Bathyany sta prevzela nalogo, braniti ogrsko svobodo in parlamentarizem proti avstrijskemu »vmešavanju*. Branila sta ga po mad-jarski metodi: s psovkami. Dr. Wekerle ju je kajpak zagotovil, da bo energično nastopil proti vsakemu vmešavanju. — Sicer se ni zgodilo nič hudega. V budimpeštanski zbornici so bile zaradi Si* lingerjeve resolucije prave orgije surovega zmerjanja. Grof Batthany je govoril v kvotni debati o »avstrijskem vmešavanju*, in sicer v takem tonu, kakršnega se res ne bi pričakovalo od plemenitega grofa. To, da je avstrijska zbornica sprejela resolucijo, je imenoval »infamijo, lopovščino, zavraten napad*. V tem tonu je teklo dalje, kakor smrdljiv potok. Potem se je oglasil ministrski predsednik We k eri o, ki kaže od dne do dne bolj navadnega pajaca. Ta je zahteval »kazen* za žalitev in garancijo, da se bo v bodočnosti kaznovalo take žalitve, Potem je trdil, da je tako vmešavanje brež primere v zgodovini narodov. Poslanec Szunyog je klicali To je infamija! Kmety je tulili To j« več kakor infamija! Potem je Wekerle oblju-boval, da bo zahteval zadovoljščino od Avstrije. — Vse to zmerjanje je sila smešno. Radi bi vedeli, kakšno zadovoljščino naj mu da Beck? In kako naj garantira, da se bečarom ne bo več strgalo krinke z obraza? Volitve za hrvatski sabor bodo baje 28. januarja. Doslej še ni gotovo, ali jih bo vodil Ra-kodezay, ali pa odstopi on in pride na njegovo mesto baron Raucb. Bolj verjetno je pa, da ostane še Rakodczay, kajti madjaronska vlada se je morala prepričati, da nima ne Rakodczay, ne Rauth stranke za seboj ter da je ne eden ne drugi ne more vstvariti v tako kratkem času. Belgijski kralj Leopold, ki se že dolgo vede tako, kakor da ne bi imel nobenih vladarskih dolžnosti in kakor da se mu ne bi bilo treba na nič ozirati, je baje duševno bolan. Če se izkaže, da je to res, se bo lahko razumelo marsikatero njegovo neumnost. Ampak njegova »abnormalnost* ni šele od včeraj in vsekakor je značilno, da ostane duševno bolan kralj lahko leta in leta na prestolu in »vlada* državo. Črnogorski poslanik v Turčiji je v pondeljek zapustil Carigrad. Smatra se, da so s tem pretrgani diplomatični odnošaji. Menda ne misli črnogorski knez Turčiji napovedati vojsko? Vodja makedonskih ustašev Saratov in njegov tovariš Garvano v sta bila v noči na 12. t. m. v Sofiji na Bolgarskem ubita iz samokresa. Garvano v je bil na mestu mrtev, Boris Sarafov je umrl po preteku pol ure. Pravo ime morilca ni znano. Nekaj časa se je imenoval Paniča, ki je bil v Makedoniji zapovednik ob času srbsko-bolgarske vojne. Misli se, da je vzrok umora maščevanje. Bori3 Sarafov je bil mož, ki je žrtvoval ves svoj velikanski entuziazem osvoboditvi Makedonije in je neumorno deloval za svoje cilje. Vrhunec je doseglo njegovo delovanje z dinamitnimi atentati v Solunu. Takrat so ga zasledovale turške čete, ki so jih pa vselej pobile njegove ustaške čete. Ustaši so ga neizmerno ljubili in spoštovali. Ko sta se Avstrija in Rusija dogovorili o taktiki glede Makedoniji, je odšel na Francosko. Nekateri so mu očitali, da je tedaj izdal makedonske interese in da je zapravljal denar, ki je bil nabran za revolucijo. Od tistih časov se ni slišalo nič zanimivega o njem. Shodi. Trst. V soboto, dne 14. t. m., je priredil tuk. pol. odbor jugoslov. soc. dem. stranke javen ljudski shod v veliki dvorani gostilne »Balkan* z dnevnim redom: Podraženje živil. Velika dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. To-priča, da si jugoslovanska soc.- dem. stranka pridobiva v Trstu vedno več tal. Kot poročevalec je govoril obširno sodr. Kopač. Nadalje sta govorila še so-druga Regent in Milost. Med govorom sodr. Regenta so zagledali zborovalci poštenjakoviča Jakliča, ki je prišel nagajat v gostilno in se rogat zborovalcem. Z njim je prišlo še 30—40 kru-mirjev, ki so delili lepake t italijanskem jezika, ki jih je izdala »N. D. 0.» v opravičenje pred našimi opravičenimi napadi. Ko so le-ti hoteli udreti v dvorano, se je ljudstvo razkačilo in jih zapodilo iz gostilne. In glej čudo vseh čud. Na mah je bilo pred gostilno 10—20 redarjev, ki so prišli na pomoč narodnjakom. Toda naše ljudstvo se ni zmenilo za te krumirje in njihovega glavarja in shod se je nadaljeval mirno, dokler ga ni predsednik sodr. K e r m o 1 j zaključil. Po shodu so hoteli zborovalci iti pred »Narodni Dom*. Toda redarji so jih razdelili. Vsekakor je mala kolona 100 sodr. šla okoli hiše krumirstva in priredilo ovacijo z žvižganjem in s klici: dol s krumirji i. t. d. Slov. narodnjaki so pa imeli pri tem priliko videti, da jih pričenja ljudstvo prav za res zapuščati in da so slovenski socialisti v Trstu ne samo sposobni, prirejati javne shode, ampak zapoditi tudi vsemogočne narodnjake, če pridejo nalašč nagajat, kakor so se domenili. Trst. Ob enaki uri istega dne se je vršil tudi velik shod državnih ^ železničarjev v gostilni »Alla citta di Klagenfurt*, Tu je govoril sodr. Mihevc, in pošteno opisal nesramno krumirstvo »N. D. 0.» Tudi sem so prišli narodnjaki nagajat, a godilo se jim je kakor na prejšnjem shodu. Iz stranke. Tržaški zaupniki, pozor. Vsled sklepa seje zaupnikov, ki se je vršila preteklo nedeljo, BO vrši V nedeljo, dne 22. t. m., zopet zaupniško zborovanje. Stvar je zelo važna. Prosimo tedaj« da ne manjka nihče. Ustanovitev lokalne organizacije za vod* mataki in kolodvorski volilni okraj. V soboto. 14. decembra zvečer se je vršil v gostilni sodr. Petriča na Radeckega cesti izvrstno obiskan sestanek sodrugov vodmatskega in kolodvorskega volilnega okraja. Na obširni poročili sodrugov Petriča in Kocmurja se je razvila živahna debata, katere rezultat je bila ustanovitev lokalne organizacije. Mesečni prispevek se je določil za strokovno organizirane sodruge po 10 vin., za neorganizirane pa po 20 vin. na mesec. Sodr. Petrič je dal v namene organizacije eno sobo brezplačno na razpolago, Odslej se vrše redni sestanzi in diskuzije vsako sredo in soboto od 7. do 9. ure zvečer. Organizacija poseduje že precejšnjo knjižnico. V sobi organizacije so na razpolago razni slovenski, hrvatski, češki, nemški in italijanski listi, več pa se jih bo še naročilo. Kolodvorski okraj bo z vod-matskim spojen dotlej, dokler se tudi tam ne ustanovi samostojne organizacije. V odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Vičič, predsednik; Kovič, namestnik; Bittner, blagajnik; Kasser-man, zapisnikar; Kandus, odbornik; Stoje in Poglaj, preglednika. Dolžnost vseh v teh okrajih stanujočih sodrugov je, agitirati za mnogobrojen pristop k organizaciji ter redno udeleževati se njenih priredb. Kdor ima kaj primernih knjig, psi jih ne rabi, je naprošen, da jih podari lokalni organizaciji, ki ima sedež na Radeckega cesti št. 28. (Kravja dolina). Domače stvar i. Zmaga tržaških težakov. Stavka tržaških težakov je končala s popolno zmago delavcev. Obširno poročilo prinesemo radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Napad na mizarsko organizacijo v Ljubljani. V ponedeljek ob 5. uri zvečer je ravnatelj kranjske stavbinske družbe nenadno odpustil iz dela sodruge T o k a n a, Hleb ša, Klan čnikainLojka, slednji je že 70 leten starček, ki je delal pri družbi nepretrgano skozi 12 let! Ker se je odpoved izvršila na neobičajni dan in neposredno pred nastopajočo zimo, je očividno, da se ima tu opraviti z aktom maščevalnosti. Gospodje podjetniki namreč kar ne morejo pozabili zadnje stavke, kije načeli črti končala z zmago delavcev, pa se še vedno pečajo z neumno mislijo, kako obglaviti organizacijo. Ob nezmiselnem poizkusu, uničiti organizacijo, pa si bo tudi mogočnež, kakor je ravnatelj gosp. Pammer, prav gotovo razbil svojo trdovratno glavo. V zmislu sklepa zadnjega strok, kongresa spadajo radi organizacije masreglovani sodrugi pod celokupno varstvo vsega organiziranega delavstva, v kateri namen se je ustanovilo skupni solidarnostni sklad. Novica, da je več oženjenih mizarjev radi organizacije tik pred zimo postavljenih na cesto, se je po bliskovo raznesla po vseh delavnicah, obudeč povsod velikansko ogorčenje. Takoj po delu se je vršil polnoštevilno obiskan shod, ki je izvolil posredovalen odbor in se posvetoval o eventualnih drugih korakih. Včeraj zvečer, v torek, se je vršil zopet shod organiziranih mizarjev, ki so se ga udeležili do zadnjega moža vsi pombčniki iz Ljubljane in okolice. Ob zaključku lista se shod še ni končal. Razpoloženje zborovalcev je napravilo vtisk, da se ob poslednji Stavki izkazana solidarnost še ni ohladila, marveč je še narastla. Kaj bo s kranjskim deželnim zborom? 2e dayno ve ves svet, da bo zapuščen, ne da bi se ga sklicalo še enkrat na zasedanje. Vsa javnost ve to, a vendar se povija to v skrivnost, kakor da bi se šlo kdovd za kako tajne državne interese. Približuje se čas, ko se bo moralo razglasiti razpust, a še vendar je uradno vse tajno. Z razpustom bo treba razpisati nove volitve. Slavna deželna vlada pa v svoji birokratični okamnelosti misli, da ne zanima to nikogar, razven gospoda Schwarza, Čudne nazore imajo vdeželno-vladni palači o ustavnosti! Deželnozborski volilci so jim aparat, ki se pritisne nanj, kadar se poljubi gospodu Schwarzu. Bognedaj, da bi izvedeli za volitve takrat, kadar bi lahko izvedeli. Bognedaj, da bi vlada kaj črhnila o svojih namenih! Leto gre h koncu. Deželni zbor je na papirju, ne skliče se ga, ne razpusti se ga, prav kakor da tega sploh ne bi bilo treba. Deželni zbor ne izplačuje nujnih subvencij, čeravno so dovoljene, ker nima ustavno votiranega pokritja, važna dela zaostajajo, ker jih deželni zbor ne more skleniti, vse je narobe, gospod Schwarz pa sedi na svoji tajnosti. Ce se se zaradi tega vedenja ne bo ž njim temeljito ob-, računalo, takoj ko se snide deležni zbor, tedaj zasluži kranjska dežela, da ima na večne časa Božidarja Schwarza za predsednika. Slovanske dinastije so za naše patentirane patriotarde od nekdaj nekak »Tabu*. Ziv krst se jih ne sme dotakniti niti v mislih, kaj še z besedo. Sicer je takoj ogenj na strehi in dotični zločinec je z vsemi kletvami šovinizma izobčen iz naroda. Tako je bilo dolgo z ruskim carjem, ki ima približno toliko slovanske krvi v sebi, kakor turški sultan, a če se je kdaj drznil povedati, da je to živa igračka na prestolu, ki je ves poškropljen s krvjo, je smel pričakovati vse strahove nacionalistične inkvizicije. Tako je bilo s črnogorskim knja-zom, ki so ga naši narodnjaki obdali z gloriolo vse zemeljske in nebeške slave, v tem ko bi Črnogorci zapeli vese)jem, če bi jih zapustil njih mali tiran. In tako je bilo z Obrenoviči, dokler so sedeli na tronu. Sedaj seveda uživajo Karagjorgjevidi vse pravice kadila in lizapja peta. Peter Karagjor-gjevič — kar mraz jih strese samega spoštovanja, če slišijo to ime in le dobro je, da imajo tudi navdušenje zanj, pa se tako lahko hitro spet ogrejejo. Karagjorgjevidi — kdo vd kakšne sladke nade jih na tihem obhajajo ob tem imenu! Saj jim daje celo ordnel Toda tisti ordni, ki jih daje njegov zlati sinček Jurij, so prav čudne sorte. Poslanec sodrug Lap če vi c je naznanil v srbski skupščini o milem princu, da je ozmerjal in klofutal delavce, ki so popravljali njegov motorni čoln. Ker je prestolonaslednik neodgovoren, je vprašal sodrug Lapčevic ministrskega predsednika Paši ca, kako hoče vlada užaljenim delavcem poskrbeti zadovoljščino. Radovedni smo, kaj povd Pa-š i d. Ampak če ne vemo, kaj bo storila srbska vlada, vemo, da pojdejo tržaški narodnjaki spet demonstrirat za črnogorske prince, če se bo v gledališču pelo »Veselo vdovo*. gžsggžssgžssgžssggssgžssgžssgžsggžžg Sodrugi, sottlžljtailji! HaVarue in briVnic«, Hier i« na razpolago Val« „Mcfl Prapor"! K»BSS5SSvSS52S52K»K2R?2 Dopisi. Kdor dragemu jamo koplje, sam vanjo pade. Izmed slovenskih listov je krščansko-socialna »Nasa Moč* brez dvoma najostudnejši; saj sije postavila za nalogo, obrekovati poštene ljudi, jim krasti čast in osebno poštenje. Je verna slika njenega odgovornega urednika, znanega Joža Gostinčarja! Ge Gostinčar pod zaščito poslaniške imunitete lahko poštenim ljudem krade poštenje, jih obrekuje in de-nuncira, mislil je Bučar I., delavec v tobačni tovarni v Ljubljani, da tudi on lahko to nekaznovano stori, pa se je spravil nad sodr. J. Rijavca ter ga obdolžil nepoštenih dejanj. Bučarja že delj časa silno jezi, ker sodr. Rijavec med tobačnimi delavci uživa precej ugleda; zato pa se je spravil nanj z očitnim namenom, spraviti ga‘ob kruh in s tem tudi strokovni zvezi tobačnih delavcev zadati precejšen udarec. Pred kakim poldrugim mesecem se je bila izvršila v imenovani tovarni večja izprememba v delovnih razmerah moških delavcev. Kakor običajno, so tudi pri tej priliki posamezni delavci godrnjali, ker se jih je premestilo na neljube jim prostore. Sodr. Rijavec je kot zastopnik organizacije storil le svojo dolžnost, ko je organizirane delavce opozaijal, da naj se v slučaju prizadete jim krivice vzdrže vsakoršnih nepravilnih dejanj. Bučar I., zelen od zavisti, da še ni zgochlo kaj hujšega, pa je hotel v kalnem ribariti : Sel je in neposrednemu predstojniku denunciral Rijavca, češ, ako so delavci nezadovoljni, je temu krivo le Rijavčevo hujskanje, Bučar je pač mislil, da bo stvar ostala tajna. Pa zmotil se je. Asistent g. Eberl je storil prav, ko je zadevo sporočil ravnatelju tovarne, g. Mollerju. Le-ta je poklical sodr. Rijavca na odgovor ter ga hotel, prečitavši mu posamezne točke iz delavnega reda, brez nadaljnega zaslišanja zapoditi iz službe. Sodr. Rijavec, v zavesti, da ni storil nič hudega, pa si tega ni pustil kar tako dopasti, temveč je zahteval, da se mu pove de-nuncijanta, ki ga bo poklical na odgovor, pred sodišče. Nič ni pomagalo, Bučar je moral prilezli na dan. Poklicani delavec Germ, na katerega se je denuncijacija nanašala, je izpovedal ravno nasprotno, kar je bil Bučar L, med štirimi stenami natvezil uradniku g. Eberleju. Germ je izpovedal doslovno: »Rijavec ni ne mene in ne koga druzega hujskal, marveč mi je le rekel, da nstf ubogam predpostavljenega ukaz ter se podam na novi delavni prostor; ako se mi bo s premeščenjem zgodna kaka krivica, pritožim naj se pravilnim potom.* Ta izpoved je učinkovala kakor bomba -r Bučar jo je odkuril bled liki smrt. Rijavec je tožil; ker pa obtožnica ni bila pravilno sestavljena, jo je moral umakniti. Kljub neugodno izpadli tožbi je odbor organizacije, v svesti si, da je Bučar I. le žrtev klerikalcev in ubog delavec, svetoval Rijavcu, da opusti vse nadaljne korake, toda le, če bo »Naša Moč* priobčila objektivno poročilo. Ali že v prvi številki tega umazanega lista se je stvar zasukala tako, kakor da je sodr. Rijavec korenito pogorel. Bučar I. pa je dobil »sijajno zadoščenje*. Strupeno zlagani dopis je bil vzrok, da je sodr. Rijavec opustil vse ozire ter Bučarja drugič tožil. Dasi je več prič pod prisego izpovedalo zelo ugodno, je sodr. Rijavec pred še izza vevške afere dobro znanim sodnikom g. Potratom (takrat več naših prič ni hotel zaslišati), zopet izgubil pravdo. Pritožit se je na deželno sodišče, ki je na razpravi dne 11. decembra ovrglo razsodbo okrajnega sodišča ter obsodilo brumnega Bučarja na 48 ur zapora ter povračilo sodnih stroškov, ki iznašajo nemalo svoto okoli 300 K! Na razpravi se je pokazalo, kako otročji so večkrat klerikalci v svoji slepi jezi do neljubih jim nasprotnikov; pričo so namreč izpovedale, da Bučar o Rijavcu ni samo lagal, temveč ga tudi psd-val s za klerikalno inteligenco značilnimi priimki, kakor j Rijavc-lpavc, vipavske Črešnje i. t. d. Sodr. Rijavec, zelo resen in prevdaren sodrug, je gotovim ljudem trn v petij zato je pa to že tretji Tri leta pismeno jam Pošilja proti fUf at* povzetju Jfatflt Zahtevajte moj cenovnik AlleinechterBalsam ■ua tu fahibtniil-ipoUitki tu A.Thl«rry in Pregrada til Miltuk-Snutnan. slučaj, ko se je moral sodnijsko braniti. Bučarja sta zagovarjala dija. Vencajz in Pegan, sodr. Rijavca pa dr. Vladimir Ravnihar. Želimo, da bi klerikalci zdaj posegli v mošnjiček, pa za žrtev svojih intrig plačali troške. Ce ima »Podporno društvo* toliko denarja, da ga pri »Naši Moči* meče škozi okno, bo gotovo imelo tudi toliko, da bo revnemu Bučarju seglo pod pazduho. Zagreb. (Na dan otvoritve sabora.) Ci tateljem »Rdečega Prapora* je že znano, da je bil dne 12. decembra otvorjen in tudi takoj zaključen hrvatski sabor ter da so socialni demokratje priredili demonstracijo za splošno volilno pravico. Ven* dar bodo naše sodruge zanimale še nekatere po sameznosti. Naši »krščanski sociale!> so hoteli paradirati, pa so tudi s svoje strani priredili demon* stracijo. Bili so seveda v veliki zadregi. Njih boj proti socialni demokraciji je tako ostuden, da je bilo tudi pri tej priliki izključeno vsako sodelovanje. Doma se pa tudi niso upali ostati. In tako so na* pravili samostalen sprevod. Toda če ne bi bili storili tega, bi bilo le še bolje zanje, kajti tako so le pokazali, da nimajo v Zagrebu prav nobene veljave. 500 možičev je marširalo po mestu, čeravno so delali reklamo odkar je bilo znano, da bo sabor otvorjen. Vodil jih je frankovski poslanec Zatluka. 'Ko so primarširali do sabora, se jih je polagoma nabralo vsega skupaj do 1000. Ne vemo, kako jim je bilo pri duši, ko so videli impozantni socialno* demokratični sprevod, v katerem je bilo tudi po cenitvi nasprotnikov nad 10,000 ljudi pod rdečo zastavo. V sprevodu se je nosilo table z različnimi napisi, ki označujejo sedanji krivični položaj in pravično zahtevo delavstva. Pred saborom je izstopila naša deputacija iz sprevoda ter je vstopila v palačo. Na stopnicah so jo pričakali poslanci dr. Lorkovič, Pribičevid, dr. Vladimir Frank in Babič G j a 1 s k i, ter jo spremili v zbornico, kjer jo je sprejel predsednik sabora, poslanec dr. Medakovič. V imenu deputacija ga je nagovoril sodrug Bukšeg s sledečimi besedami: Velecenjeni gospod predsednik! Danes prihajamo kot odposlanci onih tisoč in tisoč delavcev, ki so politično brezpravni, čeravno nosijo bremena in dolžnosti državljanov. V imenu teh tisoč in tisoč politično brezpravnih trkamo danes na vrata hr-vatskega sabora in zahtevamo svoboden vstop za ves narod. Delavstvo Hrvatske in Slavonije, združeno v sociaino-demokratični stranki, zahteva že mnogo let vpeljavo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, ter je to danes že splošna narodna zahteva. Ta zahteva je opravičena v dejstvu, da je hrvatski sabor danes zastopnik neznatne manjšine prebivalstva, kajti število volilcev ne iznaša niti 2 odstotka vsega prebivalstva, odnosno ?7j odstotkov odraslih možkih. Iz tega izhaja večinoma slab, skoraj neznaten upliv, ki ga ima hrvatski sabor danes v politiki monarhije. Dosledno Zahteva politični, pa tudi gospodarski in kulturni blagor Hrvatske močan sabor; zahteva sabor, Čegar korenine bodo popolnoma zrastle z žilami vsega naroda. Ta potreba se pokazuje zlasti v sedanjih mračnih političnih razmerah, v neprestanih in vedno ostrejših spopadih med interesi vladajočih razredov na Ogrskem in interesov naroda Hrvatske in Slavonije. Delavstvo je prepričano, da bi bil v sedanji situaciji pravi samomor, reševati državnopravna nasprotja, ko je hrvatski sabor tako slaboten in odvisen od madjarskih vlastodržcev. Prav tako je prepričano, da se tudi drugih večjih in važnejših zakonodajnih nalogov ne bo moglo žalovati v resnem interesu vsega naroda, torej tudi najširših slojev, ako sedanji poslanci, ki so po večini voljeni na programu splošne in enake volilne pravice, ne izpolnijo obljube, ki so jo dali volil-tem. CSelo usodno bi to lahko uplivali na politične, gospodarske in kulturne razmere v deželi. V saboru splošne volilne pravice vidimo najmočnejši branik hrvatskega naroda, ker bo to sabor prave barodne moti in narodne volje. Oospod predsedniki Izročamo Vam peticijo socialno-demokratič-nega delavstva, prosimo pa, da jo predložite saboru in da sporočite narodnim zastopnikom, kako nestrpno pričakuje delavstvo, da izvrši sabor najvažnejše delo i Da brez odlašanja uvede splošno in Snako volilno pravico.* Navzoči poslanci so večkrat pretrgali ta govor S svojim odobravanjem. Potem je sodrug Bukšeg izročil peticijo. O odgovoru drja. Medakoviča smo Se'že zmenili. Zanimivo je tudi, da so prišli poslanci koalicije v znamenje solidarnosti s sociasti I rdečimi klinčki v zbornico. Zahvala. Vsem sodrugom, prijateljem in znancem, ki so se udehžli pogreba sodruga Frana Zmrzlaka, izreka najtoplejšo zahvalo svat Matevž Gomezel. V Trstu, meseca decembra 1907. i»' Dne 3. januarja 1908 izide v Trstu nov tednik glasilo st«V«nst(>S socialistov o* Prinorsljtai. Naročnina za celo leto K 4-20, za pol leta K 2-10, za četrt leta K 105. Posamezne številke bodo stale 6 vinaijev. Tržaške delavce bpominjamo že sedaj na to njihovo bojno sredstvo. Uredniitvo in upravniitvo ulica Boschetto št. 5, II. nadstropje. Telefon št. 1570. Delavski žepni koledar za leto 1908 je ravnokar izšel. Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Pri manjših naročilih se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju. Naroča se pri upravnišivu »Rdečega Prapora*, kamor se pošilja tudi denar. Upravništvo. Vidite, to je cela skrivnost: Bolezen preprečiti! To pomaga v vseh slučajih, posebno v zdravstvenem oziru. Kdor se pa hoče v hladnih dnevih zavarovati pred prehlajenjem, ne bo varan, ako jemlje Fayeve prave Sodener mineralne pastile. Ako pa se je bolezen že razvila, tedaj se mora pa še toliko bolj pridno jemati Fayeve prave Sodener mineralne pastile. Dobe se za K 1“26 v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini z rudninskimi vodami. Ponarejene pastile zavrnite. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj IV., Grosse Neugasse 26. POZOR! Za POZORI & 2-50 dobi vsak krasilo remontoir pežno uro, »Gloria*-srebro, sistem Roskopf patent, anker kolesje, 30 ur idoča za kar se 2 leti jamči, z O. Urbttoh, lepo pozlačeno^ Pancer verižico« samo za K 2*50 3 komadi z verižicami K 7-_ Razpošilja po povzetju tovar. zaloga švicarskih Ur 24—24 Krakov št. 60. Sprejmem takoj > 1 v sl stalno delo» 3~*3 Josip [Lampret, mizarska delavnica s stroji v Šoštanju pri Celja. ažmašešsžaŠBsT KAVARNA ,Unione‘ preje ,Tedesoo‘ v Trstu se priporoča cenjenim sodrugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Izšla Je draga knjiga znamenitega romana Pnt pelin pečati Stane 2 K. Dobi se v upravništvu «Rdečega Prapora* v Ljubljani, v založbi časopisa »Naprej!* v Idriji, v knjigarnah L. Schvventner v Ljubljani, A. Gabršček v Gorici, K. Florian v Kranju kakor tudi v vseli drugih knjigotržnicali. Kdor še nima prve knjige romana i Pod spovednim pečatom nabavi naj si tudi to. Stane 2 K 60 vin. Roman »POD SPOVEDNIM PEČATOM* je napisal bivši katoliški kapelan HansKirchsteiger, poslovenil ga pa je pisatelj Etbin Kristan. Čltajte in razširjajte brošure: »Socializem". / Cena 20 vin. cialoa demokracija in Cena 10 vin. Zakaj sme socialisti? Cena 14 vin. Te brošure se dobe pri upravi »Rdečega Prapora* v Ljubljani, pri upravi časopisa «Naprej!» v Idriji in po vseh knjigarnah. Budilka s svetefio 12—9 številščino. Z enim zvoncem navadna K 2‘40 8 — 320 4--B-— Z dvema zvoncema S svetečo številščino Znamka J. Prima Budilka za železničarje Budilka z bronastimi zvončki in bitjem Budilka z godbo 6--„ 10- Ako ne ugaja, se denar vrne. Bohltel "MaTaretlieostr ?7 8 500V podobami zastonj in poštnine prosto. Vsaki ponaredba ia ponatis le kazojlvo. Edino TMerrjf _J iiUajilttlj ig uilguMul Fr«h MhU TUfe* Iv, Pr* v iCrnnjij.