Pottnl urad Colovo« 2 — Vorlagipostamt Klagenturl 2
Lelnik XVIII.
Celovec, petek, 15. februar 1963
Štev. 7 {1082)
Posamezni Izvod UO
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenturl
f	----------------------------v
Obletnice usodnih dogodkov
Zadnji torek, 12. februarja, se je avstrijsko delovno ljudstvo spominjalo u-sodnih dogodkov leta 1934, ko je av-strofašizem razbil demokracijo in obsodil republiko na smrt. Takrat so si konservativni krogi prisvojili vso oblast v državi in prisilili k molku vsako napredno in demokratično usmerjeno gibanje. Na Dunaju in mnogih drugih avstrijskih mestih je tekla kri delavcev, divjala je državljanska vojna, iz katere se je porodila diktatura avstrofasizma, predhodnica najhujšega nasilja — nacizma. Ob obletnici teh usodnih dogodkov, ki bi morali biti vsemu avstrijskemu ljudstvu trajno svarilo, so bile tudi letos spominske prireditve. Na Dunaju so najvišji predstavniki socialistične stranke ter drugih naprednih organizacij položili vence ob spomeniku, ki spominja na žrtve fašizma.
V pičlem mesecu pa se bomo spominjali drugega usodnega dogodka za vso Avstrijo: nacistične okupacije leta 1938.
Za to priložnost pripravlja glavno spominsko prireditev zvezna vlada in je o pripravah poročal kancler Gorbach na zadnji seji ministrskega sveta. 11. 3., ob 23. obletnici tragičnega konca prve avstrijske republike, bo na dunajskem Trgu junakov velika svečanost, kjer bo govoril zvezni kancler. Poleg tega pa pripravlja vlada tudi obsežno dokumentacijo, v kateri bodo zajeti dokumenti o prispevku Avstrije v borbi proti fašizmu.
Pogajanja o novi vladi v odločilni fazi
O pogajanjih med dVP in SPG za sestavo nove zvezne vlade na podlagi izida državnozborskih volitev v lanskem novembru pravijo, da so odprte vse možnosti, hkrati pa so si vsi edini v tem, da so ta pogajanja v zadnjih dneh dosegla odločilno fazo. Dobrih deset tednov so predstavniki obeh velikih strank potrebovali, da so medsebojno razčistili obojestranska načelna staliiča in tako se je praktično šele v zadnjih dneh začelo pravo reševanje sedanje vladne krize.
Toda takoj, ko so pogajanja stopila v odločilno fazo, se je zadeva začela nevarno dramatizirati. Že od vsega začetka razgovorov je bila glavna sporna točka vprašanje zunanjega ministra, kajti v tem vprašanju nobena stran ni bila pripravljena popustiti in je bilo slišati o celi vrsti predlogov tako s strani ©VP kakor tudi SPO', da bi problem rešili tako, da bi bil vok sit in koza cela. Končno je bil predsednik dVP in kancler Gorbach na podlagi dolekosežne popustljivosti socialistov v raznih drugih vprašanjih prisiljen sprijazniti se s tem, da bi zunanjega ministra tudi v bodoče stavila SPO, kar pa je v OVP-jevskih vrstah privedlo do prave revolucije in celo do groženj vodilnih funkcionarjev z odstopom.
Ta teden je bil torej v znaku hudih notranjih bojev v OVP in trenutno še ni znano, katero krilo stranke bo odneslo zmago in kakšna bodo izhodišča, ko se bodo predstavniki obeh strank prihodnji teden sestali k pogajanjem, na katerih bo padla odločitev o novi zvezni vladi.
yiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiii[i!iiiiiiiiiii!imiiiiimiiiii^
I	I
KULTURNA IZMENJAVA MED KOROŠKO IN SLOVENIJO
Ljubljanska Opera
gostuje v celovškem Mestnem gledališču
v soboto, 23. februarja ob 19.30 uri
|	g| z Verdijevo opero »Rigoletto«
v nedeljo, 24. februarja ob 15. uri
|g z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«
Vstopnice za opero ,.Ero z onega sveta" v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih druitvih	1
E	in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wu!fcngc-io.	5
i	i
ntitiiniiiiiiiiii.iitniimntiiiiitmmtHmimiMimtmtmtimiHiimimjiHiimiH,milim,liiiiinmin,m,imiHmiiiMiiimiiiiiiiniHiHHiiiitiHiiiiiiiiii,^
2000 znanstvenikov iz 87 držav v Ženevi:
Znanost in tehniko je treba uporabljati v korist nezadostno razvitim področjem sveta
V Ženevi je bila prejšnji teden slovesna otvoritev konference Združenih narodov za uporabljanje znanosti in tehnike v korist nezadostno razvitim področjem. Ob tej priložnosti se je zbralo v švicarskem „mestu konferenc" okoli 2000 znanstvenikov, tehnikov in tunkcionarjev iz 87 držav iz vseh predelov sveta, ki bodo proučili blizu dva tisoč referatov. Konferenci so poslali pozdravna sporočila tudi najvišji predstavniki številnih držav, kot ameriški predsednik Kennedy, predsednik sovjetske vlade Hruščov, francoski Predsednik de Gaulle, predsednik britanske vlade Macmilian ter mnogi drugi. Važnost konference pa je v posebni poslanici poudaril tudi generalni sekretar OZN U Tant.
Kakor je poudaril v svoji poslanici U Tant, 9re za odločen naskok, da se odpravijo analfabetizem, glad, revščina in bolezni. Razen tega je namen konference doseči, da se “O znanost zavedala svoje vloge in svojega človeškega izvora, kajti proti njej obstojajo danes številni in upravičeni predsodki: v pr-v' vrsti zaradi tega, ker je dala silam vojne na razpolago sredstva za množično uniče-vanje in je razen »ega preveč časa delala, n® da bi upoštevala najnujnejše potrebe sodobne družbe.
bi pospešili gospodarski in socialni napredek razvijajočih se držav. Prevladuje mnenje, da samo boj proti revščini, bolezni in nepismenosti ter zavest o nujnosti, da se dve tretjini sveta izkopljeta iz življenja, ki ni človeka vredno, lahko pripomore k odpravi kolonializma na svetu.
V številnih referatih, ki so bili doslej prebrani, je bilo tudi poudarjeno, da je industrializacija zaostalih predelov sveta edini pripomoček, da se prepreči nadaljnja poglobitev prepada med bogatimi državami
(katerih blaginja narašča) in nezadostno razvitimi deželami (kjer je revščina še vedno problem številka ena), ki prepočasi napredujejo. Tudi sedanja konferenca v Ženevi namreč ne more mimo dejstva, da še danes umre na svetu vsako leto za lakoto nad 10 milijonov ljudi. Razvijajoče se države zdaj zahtevajo, da mora ta problem urediti vse človeštvo. V fej zvezi je bila poudarjena velika korist, ki bi se dosegla z razorožitvijo. Najnovejše statistike namreč kažejo da dosegajo letni izdatki za oboroževanje kakih 120 milijard dolarjev (okoli 3,120.000,090.000 avstrijskih šilingov!), medtem ko posvečajo razvoju revnih dežel samo 15 milijard dolarjev. Če pomislimo, da milijoni ljudi umirajo, ker nimajo dovolj hrane, moramo tako blazno trošenje denarja in energije za uničevalna sredstva imeti za velik zločin proti človeštvu.
Britanski neuspeh v EGS vedno bolj razburja duhove
Ameriški predsednik Kennedy je o konfe-renci dejal, da je Amerika šla na konferen-Co z namenom, da se uči in da skupno z drugimi delegacijami izkoristi veliko prilož-n°st seznaniti se z novim tehnološkim napredkom industrializiranega sveta, ki ga je Ireba nuditi razvijajočim se deželam, katere s° nedavno dosegle neodvisnost. Odšli smo na konferenco z navdušenjem — je rečeno v Kennedyjevi poslanici — da se lotimo na-|°ge, o kateri smo mnenja, da je najbolj °nstruktivna v tej dobi in v vseh drugih dobah. Predsednik sovjetske vlade Hruščov Pa je v svojem pozdravnem pismu poudaril ^ed drugim, da bodo razvoj človeštva in °svoboditev velikega števila materialnih Sr®dstev v miroljubne namene za zadostitev nainujnejših potreb dežel Azije, Afrike in La-*'nske Amerike dobile veliko spodbudo zajedi dokončne likvidacije kolonializma, pre-ln'fve hladne vojne, splošne in popolne raz-°rožitve ter miru med narodi.
Dosedanji potek konference v Ženevi je Pokazal, da je prepad med visokorazvitimi ®r nerazvitimi predeli sveta čedalje večji in I® zaradi tega treba čim prej najti poti, da
Odkar so se v Bruslju razbila pogajanja o sprejemu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, se duhovi ne morejo pomiriti. V Londonu je bilo izrečenih že mnogo zelo ostrih besed na račun Francije in njenega predsednika de Gaulla, britanska opozicija pa je najostreje napadla tudi lastno vlado, češ da je neodgovorno zanemarjala interese domovine, ko se je podala v brezizgledna pogajanja z EGS.
Toda duhovi niso vznemirjeni le v Veliki Britaniji. Bruseljski polom zavzema mnogo širše, kroge: očitki letijo tudi na račun ostalih članic EGS, pedvsem Zahodne Nemčije, kateri očitajo, da igra dvojno igro; razburjeni pa so razen v Veliki Britaniji tudi še v raznih drugih državah, zlasti v skandinavskih, ki so se prav tako potegovale za vključitev v EGS. Tako je predsednik norveške vlade Ger-hardsen pred dnevi izjavil, da je neuspeh pogajanj v Bruslju praktično razveljavil tudi zahtevo Norveške po vključitvi v evropsko gospodarsko skupnost in je morebitni uradni umik te zahteve odvisen le še od ukrepov, ki jih bo sprejela Velika Britanija.
V skandinavskih državah, predvsem na Danskem in Norveškem, pa kuhajo jezo na Zahodno Nemčijo odnosno njenega kanclerja Adenauerja, katerega nedavne izjave so v o-menjenih dveh državah razumeli tako, da se je izrekel proti vključitvi skandinavskih držav v skupno tržišče. V Bonnu zdaj sicer skušajo stvar omiliti, toda le težko jim bo uspelo odstraniti vzdušje »slabe volje«, ki je po brezuspešnih pogajanjih v Bruslju zajelo velik del zahodne Evrope.
Posledice bruseljskega poloma pa segajo celo še izven Evrope in so v Ameriki že na delu ljudje, ki govorijo o novi gospodarski organizaciji, kateri naj bi pripadale Amerika, Velika Britanija, Kanada in druge države Commonwealtha kot tudi tiste zahodnoevropske države, ki niso vključene v EGS. Le pri nas v Avstriji so gotovi krogi nepoučljivi in še vedno silijo tja, kjer so drugi že doživeli polom. V tej zvezi pa je vsekakor značilno, da stikov z EGS ne išče več vlada marveč — FPGl
Nova pogajanja o razorožitvi
Ta torek je razorožitvena konferenca v Ženevi spet začela s svojim delom, ki ga je prekinila pred osmimi tedni in so medtem potekali »ožji« razgovori o teh vprašanjih v New Yorku in Washingtonu med predstavniki Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Na konferenci sodeluje 17 držav, ker Francija slej ko prej bojkotira delo te konference.
Ob začetku vsake take konference v poli-ticnih krogih in posebno v svetovnem tisku na široko in dolgo razpravljajo o ozračju in pogojih, v katerih se začenjajo in bodo potekala pogajanja o tako važnih vprašanjih, kot so razorožitev in prepoved jedrskih poskusov. Glede sedanjega starta v Ženevi so si v mednarodni javnosti precej enotni v mnenju, da trenutne razmere nikakor niso ugodne in je le malo izgledov, da bi bil dosežen kakršenkoli korak naprej na poti do sporazuma.
Kaj narekuje ta pesimizem? V prvi vrsti vsekakor dvoličnost, s katero Amerika tudi sedanjim razgovorom postavlja težko premagljive ovire: predsednik Kennedy je ženevsko konferenco sicer »osrečil« s pozivom, da je treba opustiti propagandistično taktiranje in začeti stvarna pogajanja o razorožitvi, toda isti Kennedy je proti sklepu OZN izdal povelje za nove jedrske poskuse, katerih začetek sovpada z začetkom konference v Ženevi. V takem ozračju je pač razumljivo, da Sovjetska zveza z gotovo rezerviranostjo ocenjuje pripravljenost Amerike na sporazum in je njen predstavnik že takoj ob začetku pogajanj jasno povedal, da bo odgovornost za morebitni neuspeh nosila Amerika. Vodja sovjetske delegacije Kuznjecov pa je šel še dalje. Zahteval je odstranitev vseh ameriških atomskih oporišč v drugih državah ter umik ameriških podmornic in letalonosilk iz tujih voda ter predložil osnutek resolucije, ki vsebuje naslednje zahteve: 1. razpust vseh inozemskih oporišč, ki jih uporabljajo z raketami opremljene atomske podmornice; 2. vrnitev vseh letalonosilk z atomskimi bombniki v domače vode; 3. de-montazo in odstranitev vseh na tujem ozemlju stacioniranih raket z jedrskimi konicami; 4. odstranitev vseh v tujini nameščenih letal, ki lahko prevažajo jedrsko orožje.
Z ugotovitvijo, da bi izpolnitev teh zahtev odprla pot do splošne razorožitve, je Kuznjecov zadel Ameriko prav tam, kjer je najbolj občutljiva.
V Iraku je zavladal nov režim
Prejšnji teden je prišlo v Iraku do državnega udara, med katerim so odstranili režim prejšnjega ministrskega predsednika generala Kasema. Oblast v deželi je prevzel revolucionarni svet, za predsednika iraške republike pa je bil imenovan polkovnik Abdel Salam Muhamed Aref. Prejšnjega predsednika Kasema so obsodili na smrt in skupno z drugimi visokimi predstavniki režima ustrelili.
Nova iraška vlada je objavila proglas, v katerem je med drugim rečeno, da bo spoštovala obveznosti, ki jih je prevzel Irak v arabskem svetu, v Združenih narodih in v drugih mednarodnih odnosih. Proklamacija pravi, do bo revolucionarna vlada prispevala k utrditvi svetovnega miru, da se bo borila proti imperializmu in da bo vodila nevtralno politiko izvenblokovske orientacije.
Dogodki v Iraku so vzbudili veliko zanimanje po vsem svetu. V političnih krogih so sicer najprej še ugibali, kakšno pot bo ubral novi režim, ker ga je kot prva priznala Združena arabska republika, toda kmalu so se temu zgledu pridružile tudi druge države tako na Zahodu kakor tudi na Vzhodu. V zahodnih krogih trdijo, da je novi režim v Iraku naperjen proti komunizmu, novi predsednik Aref pa je poudaril, da bo Nacionalni svet iraške revolucije vztrajno delal za uresničitev in okrepitev demokratičnih svoboščin, za dobro iraškega naroda in za vzpostavitev enotnosti, svobode in socializma.
—----------------------
Jubilej pomembne kulturne ustanove:
»Prešernova družba« je obhajala desetletnico
Prejšnji petek — obletnica smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna — je bil v Sloveniji res pravi kulturni praznik. V številnih mestih in krajih so bile razne prireditve in svečanosti, prav tako pa so tega dne podelili tudi vsakoletne Prešernove nagrade zaslužnim kulturnim delavcem ter študentom. Poseben dogodek v okviru teh prazničnih dogodkov pa je bil vsekakor desetletni jubilej, ki ga je slavila pomembna slovenska kulturna ustanova — Prešernova družba.
Za to priložnost je imel Glavni odbor Prešernove družbe posebno sejo, na kateri je predsednik Boris Ziherl govoril o pomenu in razvoju družbe. Uvodoma je dejal, da je bila Prešernova družba ustanovljena zato, da bi prevzela in našemu času ustrezno razvijala naprej najprogresivnejše tradicije množičnih knjižnih družb na Slovenskem. Ko je govoril o tej tradiciji, je poudaril, da je le-ta zlasti povezana z imenom Franceta Prešerna, čigar misel in tvornost sta se, globoko zakoreninjeni v domači zemlji in ljudstvu, pognali k vrhovom tedanje evropske misli in tvornosti. „V skladu z namenom, ki ji je bil dan ob ustanovitvi, je Prešernova družba pričela pošiljati med slovenske bralce tisoče in tisoče knjig. Skušala se je izogibati lažni ljudskosti v literaturi in odklanjala bežanje od človeka in življenja."
Poleg vsakoletnih rednih knjig je Prešernova družba leta 1957 začela izdajati še novo leposlovno zbirko »Ljudska knjiga", v kateri izhajajo izbrani prevodi iz klasične in sodobne književnosti. V svojih redkih knjigah ali kot dodatne knjige pa je družba izdala tudi večje število poljudno-znansfvenih del in priročnikov za najrazličnejše potrebe sodobnega človeka. Prav tako pa izdaja Prešernova družba svoj mesečnik »Obzornik", ki je postal po obliki kot po vsebini prvi slovenski literarni, kulturno-politični in poljudno-znanstveni magazin, ki šteje na mesec okoli 10.000 naročnikov. Doslej je razposlala Prešernova družba med slovenske bralce več kot 5,000.000 knjig, izdala je 68.000 izvodov zemljevida Jugoslavije in 152.000 izvodov umetniških reprodukcij.
»Noseč ime velikega pesnika — je predsednik Ziherl zaključil svoj govor — ki za vse nas predstavlja simbol demokratične privrženosti svojemu ljudstvu in hkrati progresivnega svetovljanstva, bo Prešernova družba toliko bolj opravičila smisel svojega obstoja, kolikor vrednejše in človeško pomembnejše bodo književne, umetniške in znanstvene stvaritve domače, slovenske in jugoslovanske, pa tudi svetovne duhovne kulture, ki jih bomo s svojo založniško dejavnostjo posredovali slovenskemu delovnemu človeku.
Grozi podražitev važnih živil
Demografski problem v svetovni politiki
Naraščajoče prebivalstvo sveta je eden od glavnih problemov, s katerimi se danes srečujeta svetovna politika in moderna civilizacija.
V preteklosti so vojne in nalezljive bolezni omejevale razvoj svetovnega prebivalstva. Še v tridesetih letih tega stoletja je v Indiji vsako leto bolehalo približno 100 milijonov ljudi za malarijo, 1 milijon pa jih je pomrlo.
Čeprav je protislovno, je vendarle resnično, da je razvoj moderne tehnologije v oboroževanju pripeljal do negacije same vojne. Vojna ne more biti več sredstvo za nadaljevanje politike sile. Vojna je sedaj lahko samo se sredstvo totalnega uničenja. Uničenje življenja na nosem planetu pa ne more biti zavestna politika nobene odgovorne države.
Toda moderni razvoj znanosti ni samo razvil oborožitve do take mere, da je postala nesmisel, ampak je hkrati toliko razvil moderno medicino, da so nalezljive bolezni za človeški rod precej manjša nevarnost, kot so bile nekdaj.
Razvoj znanosti torej odpira možnosti novega ravnotežja med naravo in človekom. Nekdaj so podnebje in bolezni preprečevale pomnoževanje prebivalstva v tropskih predelih. Sila orožja pa je vzdrževala gospodovalen položaj 20 odstotkov belega prebivalstva na svetu.
7. »odpovedjo« bolezni in orožja kot »pri-rodnih« sredstev svetovnega ravnotežja dobiva razvoj svetovnega prebivalstva neprimerno pomembnejše mesto. Profesor Ma Ying Chu ugotavlja, da se kitajsko prebivalstvo letno poveča za 2,5 °/0 oziroma za 12 milijonov ljudi. To pomeni, da bo v prihodnjem pol stoletju v sedanjih pogojih samo kitajsko prebivalstvo naraslo za 2,6 milijarde ali za toliko, kolikor je sedaj vseh ljudi na svetu. Docela je očitno, da ne bo mogel nihče z orožjem zadrževati praznih in nenaseljenih zemljišč zase, če bodo sosedne dežele prišle do tiste stopnje razvoja, pri kateri bodo svojemu prebivalstvu lahko omogočale samo še »stojišča«.
Razvoj svetovnega prebivalstva je torej problem svetovne politike. Kako reševati ta problem?
Nekdaj se je problem populacijskega ravnotežja med posameznimi kontinenti reševal s pomočjo migracije. V preteklem stoletju je bila migracija iz gosto naseljene Evrope tako močna, da bi bilo v njej leta 1910 za 88 milijonov ljudi več, kot jih je bilo, če bi se »presežek« prebivalstva ne selil čez morja. Toda možnosti migracije so v sodobnem svetu vse bolj omejene; veliki mednarodni premiki prebivalstva torej ne morejo rešiti problema.
Danes mnogo govore o »kontroli rojstev« oziroma o »planiranju družine«. Toda tisti, ki mislijo, da bodo omejili »populacijsko eksplozijo« v nerazvitih deželah s tem, da bodo razvili akcijo Združenih narodov za »tehnično pomoč v planiranju družine«, se prav tako varajo kot se varajo tisti, ki mislijo, da bodo »populacijsko eksplozijo« zaustavili z »atomsko eksplozijo«. »Planiranje družine« v obliki tuje tehnične pomoči, ki je ne bi spremljala široka tehnična in finančna pomoč za gospodarski razvoj neke dežele in preobrazbe njene kulture in družbene ureditve za industrijsko civilizacijo, bi bilo zato samo korak in poskus samoobrambe privilegiranih dežel, nikakor pa ne konstruktivna politika pomoči nerazvitim deželam.
Pozitivni odgovor na problem populacije, s katerim se srečujemo, nudi zato samo široko zasnovana svetovna politika gospodarskega razvoja. Danes se na razvitem delu sveta še vedno povečuje predvsem bogastvo, v nerazvitem delu pa prebivalstvo. Če bodo razvite industrijske dežele sebično ščitile svoje gospodarske privilegije in s tem današnji status quo svetovnega ravnotežja, bo tiha populacijska eksplozija prej ali slej popolnoma porušila ta status quo. Svet resničnega ravnotežja se lahko ohrani samo s politiko aktivne koeksistence. To pa pomeni, da samo široka akcija tehnične, gospodarske in finančne pomoči nerazvitim deželam lahko pomaga tem deželam, da zgrade nov materialni temelj za moderno industrijsko civilizacijo in izvrše tako družbeno preobrazbo, ki bo vskladila razvoj njihovega prebivalstva z njihovim gospodarskim in kulturnim razvojem.
V takih pogojih je nesmiselna argumentacija razvitih dežel, češ da imajo »pravico« do svojega proizvoda in da jih nihče ne more prisiliti, da bi pomagale nerazvitim deželam. Nerazvite dežele imajo prav tako naravno pravico do razmnoževanja in do dostojnega življenja. Problem, pred katerim stoji človeštvo, ni problem »pravic«, ki jih je ustvaril pretekli družbenopolitični razvoj, ampak je predvsem problem skupne usode človeškega rodu.
Stabilizacija cen, ki je bila sklenjena kratko pred lanskoletnimi državnozborskimi volitvami, je bila po volitvah sicer podaljšana, vendar je v zadnjih tednih čedalje več govora o novih podražitvah, ki naj bi tokrat zadele važna živila. Tako je slišati, da se bodo cene pri moki in kruhu dvignile za 20 grošev pri kilogramu, sladkor naj bi se podražil za 75 grošev, prav tako pa je govora o podražitvi mleka, le glede obsega te podražitve si trenutno še niso na jasnem; pravijo, da bo podražitev mleka izvedena v več obrokih, da konzumenti ne bi bili preveč »iznenadeni«.
Kaj bi taka podražitev pomenila za veččlansko delavsko družino, si ni težko izračunati. Toda skrbi malega človeka niso skrbi tistih, ki so »zaskrbljeni« le za svoje mastne dobičke. O kakršnikoli upravičenosti takih podražitev torej sploh ne more biti govora, ne pri moki in kruhu, ne pri sladkorju in še najmanj pri mleku, kjer podražitev po dosedanjih izkušnjah ne bi šla v korist malemu in srednjemu kmetu, marveč spet le mlekarnam in zlasti peščici veleposestnikov, ki jim država že zdaj vsako leto poklanja težke milijone — na račun konzumentov. Tudi po sedanjih načrtih je namreč predvideno, da bi se pri povišanju proizvodne cene mleka za 10 grošev prodajna cena zvišala za 70 grošev (kmet torej 10
Gradnja velikih cest v Jugoslaviji:
O avfocesfi »Bratstva in enotnosti", ki jo že nekaj let v glavnem gradi jugoslovanska mladina, smo v našem listu že večkrat poročali. Po vsej verjetnosti bo dograjena letos
V Italiji je stavkalo 5 milijonov delavcev
Za zadnji petek so vse tri italijanske sindikalne organizacije iz solidarnosti s kovinarji, ki se že osem mesecev bore za sklenitev novih delovnih pogodb, organizirale po vsej državi splošno stavko industrijskih delavcev. o poročilih iz Rima je stavka popolnoma uspela, sodelovalo je nad pet milijonov industrijskih delavcev, v mnogih italijanskih mestih pa so se stavkajočim pridružili tudi delavci iz prometnih podjetij.
Med stavko so bila po vseh večjih mestih velika zborovanja, na katerih so govorili najvišji predstavniki vseh treh sindikalnih central. Poudarili so, da je bila ta stavka samo opozorilo, da je delavski razred enoten v sindikalnih bojih in da je tako močan, da bodo morali privatni industrialci prej ali slej popustiti. Za primer, da bi podjetniki še naprej vztrajali na svojem odklonilnem stališču, bodo sindikati posegli po še bolj učinkovitih sredstvih.
grošev, mlekarne in prodajalci pa 60 grošev pri litru), pri nameravanem dokončnem zvišanju proizvodne cene za 30 grošev pa bi se mleko podražilo že za 1,60 šil. pri litru.
Pričakovati je, da bo o teh podražitvah v kratkem padla odločitev, ki bo nujno vplivala potem tudi na stanje cen na drugih področjih. Predvsem pa je razumljivo, da bo vsaka podražitev življenjskih potrebščin na drugi strani izzvala tudi nove zahteve po zvišanju mezd in plač. Vendar je vprašanje, ali bodo na merodajnih mestih tudi upravičenim zahtevam delavcev tako naklonjeni, kot se to kaže pri neupravičenih zahtevah podjetnikov. Dosedanje izkušnje vsekakor niso peveč obetajoče.
Po zadnjih poročilih pri pogajanjih o novi ceni mleka niso dosegli sporazuma, kar je močno razburilo duhove pri tako imenovani »Splošni avstrijski kmečki zvezi«, katera je pod močnim vplivom FPU in je že lani organizirala razne »demonstracije« kmetov in »pohode s traktorji«. Vodstvo te zveze se tudi zdaj bavi s pripravami za novo »protestno« akcijo, ki jo namerava izvesti v obliki »stavke« pri oddaji mleka. Toda kmetje so že lani spoznali, da s takimi akcijami škodujejo le sami sebi.
na jesen in bo segala od Ljubljane mimo Zagreba in Beograda do Djevdjelije.
Poleg omenjene avtoceste pa je v gradnji tudi velika »turistična" cesta, ki bo po dograditvi leta 1965 dolga 1121 kilometrov. To bo mednarodna cesta prvega reda, imenovana »Jadranska magistrala", povezovala pa bo kraje Reka—Dubrovnik—Petrovac na morju (zveza Bar)—Kolašin—Kosovska Mitroviča—Skopje, kjer bo združena z magistralo Ljubljana—Zagreb—Beograd—Skopje—Djevdjelija.
Na tej cesti je že doslej dograjenih več odsekov, vendar bo treba zgraditi še precej kilometrov cestišča, poleg tega pa tudi številne objekte. Mostov, nadvozov, podvozov in viaduktov, ne računajoč tistih, ki bodo dolgi do 30 m, bo 48 v skupni dolžini 4567 metrov. Samo most čez Neretvo bo dolg 450 m, medtem ko je eden izmed zelo lepih prometnih in hkrati turističnih objektov na tej cesti — 315 m dolgi most čez novi-gradski kanal pri Maslenici — že zgrajen.
Jadranska cesta bo imela tudi svojo posebnost: posebno zgrajene razgledne točke in parkirne prostore na primernih krajih vzdolž obale, s katerih je najlepši razgled na morje in okolico. S tem bodo dobili turistični kraji svojo sodobno povezavo, hkrati pa bo nova cesta velikega pomena tudi za gospodarstvo teh predelov Jugoslavije.
Umrl je bivši minister Helmer
V 76. letu starosti je v sredo ponoči umrl v dunajski bolnišnici bivši notranji minister Oskar Helmer. Pokojni je že od mladih dni pripadal socialdemokratski stranki in je po drugi svetovni: vojni, med katero je bil izpostavljen nacističnemu zasledovanju, aktivno sodeloval pri obnovi avstrijske socialistične stranke. Medtem ko je v prvi republiki bil član deželne vlade, je takoj po osvoboditvi Avstrije leta 1945 pripadal provizorični zvezni vladi in nato dobrih 14 let vodil notranje ministrstvo v najhujših letih, ko so v naši državi gospodarile štiri zasedbene sile.
osi R0Kea> svecu
* V/ASHINGTON. — Med predstavniki Amerike in Sov« jetske zveze so spet v teku razgovori, pri katerih obravnavajo najrazličnejše mednarodne probleme. Tako sta imela ameriški zunanji minister Rusk in sovjetski veleposlanik v ZDA Dobrinin prejšnji teden dva razgovora, ko sta obravnavala zlasti probleme Laosa, razorožitve, atomskih poskusov in Kube. Do novih stikov med predstavniki obeh velikih držav pa bo po vsej verjetnosti prišlo po povratku ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi Kohlerja, ki je pred svojim odhodom v Moskvo konferiral s predsednikom Kennedyjem in zunanjim ministrom Ruskom. Tudi ob tej priložnosti so obravnavali vprašanja, ki se nanašajo na odnose med Ameriko in Sovjetsko zvezo.
LONDON. — V Veliki Britaniji se čedalje bolj množijo zahteve, da mora Britanija sprejeti pošiljko sovjetske nafte v zamenjavo za ladje, ki bi jih za Sovjetsko zvezo gradile britanske ladjedelnice. Neodvisni londonski tednik „Observer” je v tej zvezi poudaril, da sovjetske nafte ni mogoče izriniti iz svetovnega trga, tudi potem ne, če je Velika Britanija ne bi kupovala. Razumljivo pa prizadevanja za poglobitev gospodarskega sodelovanja med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo niso po volji gotovim krogom v Ameriki, ki še vedno smatrajo za svojo prvenstveno nalogo nadaljevanje hladne vojne.
BEOGRAD. — Predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito je sprejel izrednega in opolnomočenega čilskega veleposlanika v Jugoslaviji, ki mu je izročil osebno poslanico predsednika republike Čile Jorgea Aleš-sandrija Rodrigucza. V poslanici je izraženo povabilo predsedniku Titu, naj uradno obišče Čile.
PEKING. — Kot poroča kitajska agencija Hsinhua, je LR Kitajska obtožila Indijo, da ne spoštuje opustitve sovražnosti na meji in da se njene čete premikajo na področju jezera Spangur v Tibetu. Te obtožbe navaja nota, ki jo je kitajsko zunanje ministrstvo izročilo 7. februarja indijskemu veleposlaniku v Pekingu. V noti je rečeno, da so indijske obmejne enote od 4. decembra 1962 do 20. januarja 1963 enajstkrat vdrle na področje jezera Spangur, ki ga ima Kitajska za svoje področje.
SOFIJA. — Bolgarski zunanji minister Pašev je predlagal,	naj	bi se sestali	predsedniki vlad balkanskih
držav,	da	bi zagotovili	mir in sodelovanje na	Balkanu.	Po	njegovem bi	pomenila brezafomska	cona
prispevek k miru. Pašev se je zavzel tudi za izboljšanje bolgarsko-grških odnosov, medtem ko je glede	odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo	po-
udaril, da so le-ti dobri in da je k temu prispeval nedavni sestanek med predsednikom FLR Jugoslavije Titom in predsednikom bolgarske vlade Živkom.
BERLIN. — Predsednik vzhodnonemške vlade Ulb-richt je ponovno pozval k razgovorom za normalizacijo odnosov in sodelovanje med Vzhodno Nemčijo ter zahodnim Berlinom. Rekel je, da bi imel svobodni in nevtralni zahodni Berlin velike možnosti za gospodarski razcvit.
KOPER. — Ob zaključku italijanskega seminarja v Kopru, o katerem smo v našem listu obširno poročali v zadnji številki, je predsednik italijanske unije za Istro in Reko priredil za predavatelje in študente italijanskih šol na Koprskem in v delu hrvatske Istre poseben sprejem, katerega so se udeležili tudi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zecchin, člana italijanske delegacije pri mešanem italijansko-jugo-slovanskem odboru Gerin in Angioletti, šef jugoslovanske delegacije Mitja Vošnjak ter sekretar sveta za šolstvo LRS Lipužič.
ŽENEVA. — Na sedanji konferenci o izkoriščanju dosežkov znanosti in tehnike v manj razvitih deželah (o konferenci obširno poročamo na drugem mestu — op. ured.) je bilo med drugim tudi poudarjeno, da na svetu dandanes zelo neenako Izkoriščajo energetske vire. Potrošnja energije na svetu naraste za 5 % na leto, kar kaže, da bi lahko čez 75 let izčrpali osnovne znane rezerve energetskih virov na svetu. Zato se znanstveniki zavzemajo za večjo uporabo atomske energije tudi v manj razvitih deželah.
WASHINGTON. — Ameriška agencija za mednarodni razvoj (AID) je sporočila, da je Amerika ustavila pomoč Cejlonu. Sporočilo navaja, da so to sklenili po neuspelih pogajanjih o odškodnini ameriškim petrolejskim družbam, katerih imovino je cejlonska vlada nacionalizirala. Cejlonski finančni minister je v tej zvezi izrazil prepričanje, da bo sklep ameriške vlade o ustavitvi pomoči Cejlonu naletel na splošno obsodbo na svetu. Rekel je, da Cejlon pričakuje pomoč od resničnih prijateljev.
BOLOGNA. — Apelacijsko sodišče v Bologni je zavrnilo zahtevo nemških sodnih oblasti po izročitvi bivšega nacističnega oficirja Erharda Krogerja, ki je obtožen pokola treh tisočev sovjetskih državljanov leta 1941 v Lembergu v Ukrajini. Ko je nemško sodišče izdalo zaporno povelje za Kr&gcrja, je le-ta pobegnil najprej v Francijo in od tam v Italijo, kjer ga je aretirala Interpol. Toda po razsodbi apeiacij-skega sodišča so Krbgerja izpustili in pravijo, da se bo izselil v Švico.
BARCELONA. — Barcelonsko sodišče je odobrilo izročitev bivšega nemškega oficirja Paula Vorberga, ki je obtožen soudeležbe pri umoru 100.000 ljudi v nacističnih plinskih celicah. Izročitev Vorberga je zahtevalo sodišče v Frankfurtu, kjer se bo moral zagovarjati za svoje zločine, zagrešene v dobi nacizma.
Poleg avtoceste »Bratstva in enotnosti44 še „Jadranska magistrala44
n s s i rnrrm
'lAe/cvc/n>u?
23. in 24. februarja 1963:
Ljubljanska Opera bo gostovala v Celovcu
Kakor smo na kratko poročali že v zadnji Številki naSega lista, bo ljubljanska Opera v okviru uradne kulturne izmenjave med KoroSko in Slovenijo 23. in 24. februarja gostovala v celovškem Mestnem gledališču. V soboto zvečer bodo gostje uprizorili Verdijevo opero »Rigoletto”, v nedeljo popoldne pa bo na posredovanje Slovenske prosvetne zveze posebna predstava z opero Jakova Gotovca „Ero z onega sveta".
O operi »Rigoletto" ni treba posebej govoriti, saj velja Giuseppe Verdi za enega najbolj priljubljenih skladateljev. Gotovčev „Ero z onega sveta" nam je Se v dobrem spominu iz leta 1950, ko je ljubljanska Opera prvič v zgodovini gostovala v Celovcu; poleg tega pa je to prvo jugoslovansko operno delo, ki si je z uspehom utrlo pot v Široki svet. In k temu Se dejstvo, da bomo spet sliSali in videli najboljše soliste ljubljanske Opere, katerih sloves sega daleč preko meja njihove ožje domovine. Da omenimo le nekaj imen: Vilma Bukovčeva, Nada Vidmarjeva, Božena Glavakova, Vera Klemenškova, Manja Mlejnikova in Vanda Ziherlova ter Miro Brajnik, Ladko Ko-roSec, Samo Smerkolj, Ivo Anžlovar, Drago Čuden, Danilo Merlak in Edvard SrSen.
Torej smo lahko prepričani, da bo tudi sedanje gostovanje opernega ansambla iz Ljubljane edinstveno doživetje, ki bo v polni meri izpolnilo pričakovanja in navdušilo vse obiskovalce predstav — ljubitelje lepe glasbe in občudovalce visoke pevske umetnosti.
Zaradi boljSega razumevanja objavljamo kratko vsebino obeh opernih del.
Jakov Gotovac: „ERO Z ONEGA SVETA”
Prvo dejanje:
DvoriSče za Markovo hiSo
Dekleta sedijo na gumnu za Markovo hišo in ličkajo koruzo. Šalijo se med seboj in nagajajo Gjuli, češ da je pri izbiri ljubega preizbirčna. ZdT se, da čaka na fanta, ki naj bi ji padel s samega neba. V tem skoči s senenega stoga mednje mlad, šegav fant, kot bi res padel z neba. Gjula mu, žejnemu, da piti iz dlani, ki jih nagajivec vroče poljubi. Dekletom se predstavi kot Ero in pripoveduje, da je pravkar prišel iz raja, kjer mu je postalo že dolgčas po dekletih in ljubezni. Prinesel je od tam s seboj dokaj pošte in sporočil, ki so mu jih dale rajnke duše. Tudi Gjuli, ki ima pri mačehi Domi težko življenje, je prinesel pozdrave rajnke mate-re» ki ji sporoča, naj nikar ne žaluje več za njo, temveč naj si rajši čimprej izbere ženina. Dekleta zarajajo v družbi zabavnega Era, a tedaj že plane iz kuhinje mednje srdita mačeha Doma in jih nažene na delo. Da bi se stare na kratko odkrižal, ji Ero ponagaja, češ da ji bo v loncu prekipela čorba. Ko ostaneta Miča in Gjula sama, se ji fant razodene, da je on tisti skrivnostni častilec, ki ji je ponoči okitil okna in ji poslal v dar svileno ruto ter zlato zaponko. Ko nato zaloti še oče Marko tujega vsiljivca Pred svojo hišo, se tudi on obregne obenj 'n noče raztrganca prenočiti pod svojo streho. Medtem je tudi Domi že prišlo na uho, da je Ero prišel naravnost „z onega sveta”, zato ga radovedna poišče, da bi ji povedal novic o njenem rajnkem prvem možu. Ero i' brž natveze o Matijevi veliki žalosti, ko je bil zvedel, da se mu je na zemlji žena tako kmalu izneverila, razen tega pa ji naslika *udi njegovo večno, strašno žejo, saj revež nima nobenega denarja, da bi si z njim
kupil v raju pijače. Raznežena, lahkoverna Doma se odloči, da bo svojemu možu pomagala, in mu po Eru pošlje mošnjo cekinov, Ero vzame denar in vesel odide. Ko se Marko vrne in najde pred hišo objokano ženo ter izve, kaj se je zgodilo, je kajpak brž prepričan, da gre za sleparijo, zato skliče hlapce, zajaše konja in odhiti za Erom in za svojimi zlatniki.
Drugo dejanje:
V mlinu
Mlinar Sima poganja v svojem mlinu stope, si vmes veselo poje in melje žito kmeticam, kakor prihajajo na vrsto. Tudi oblastna Doma prinese z Gjulo mernik žita v mlin in bi se rada zrinila med prve, dasi je prišla zadnja. Ker noče Sima njenega vzeti najprej v meljo, se z Domo sporečeta, da ji nazadnje jezen celo raztrese pšenico po tleh. Razžaljena Doma ozmerja pastorko in se obrne domov. Gjula toži nad svojo težko usodo. Ženske se razidejo in Sima ostane sam. Izpred hiše je slišati Erovo pesem, takoj nato pa že skoči Ero skozi okno v hišo. Medtem ko Mlinar še debelo gleda nepridiprava, zapazi Ero v daljavi bližajočega se Marka. Mlinar se prestraši, saj ima slabo vest zaradi svojega spora z Domo, in misli, da hiti Marko s kaznijo nadenj. Prebrisani Ero mu predlaga, naj brž zamenjata obleki, nakar Sima pred Markom zbeži v hrib. Ero se posuje z moko in si da opravka pri stopah. Ko pride Marko vprašat »mlinarja”, ali je videl takega in takega človeka, ga Miča napoti v hrib za bežečim in v njegovo obleko preoblečenim Simo. Pred svojim odhodom ga Marko še celo poprosi, naj mu ta čas varuje konja, s katerim ne more več navkreber za beguncem. V tem se vrne v mlin še Gjula po pozabljeno torbo in najde tam Era. Sprva je
nanj jezna, ker je odnesel mačehi denar, ko pa ji Miča izpove, da je to storil le, da bi si na ta način laže izbojeval njeno roko, in da misli zlatnike vrniti, se Gjula omehča, saj ga je bila medtem že iz vsega srca vzljubila. V strahu, da ga ne bi oče dobil v pest, ga roti, naj čimprej odtod zbeži, toda Ero nikakor noče brez nje oditi. Tako se Gjula vda in sede na konja. Pred odhodom da Ero tolar pastirčku z naročilom, naj pove očetu Marku, da ga prav lepo pozdravlja Ero, ki se vrača v nebesa na njegovem konju in z njegovo hčerko v naročju.
Tretje dejanje:
Na sejmu
Na sejmišču je vse polno ljudi. Prodajalci in prekupčevalci vsevprek ponujajo svoje blago. Mlinar Sima pride Marku povedat, da je Miča odpeljal Gjulo v svojo rodno vas, kjer ima trdno posestvo. Svetuje mu, naj privoli v zakon, saj je fant dober in priden gospodar. Marko je jezen zaradi cekinov in konja, a vendar prosi Simo, naj mlada dva poišče. Miča in Gjula prijahata na bogato okrašenem konju, okrog katerega se naglo zbere množica sejmarjev. Miča bi rad kupil nevesti lepih darov, a Gjula jih noče sprejeti, dokler ne dobi od očeta privoljenja za poroko. Ko se prikaže še Marko, mu Miča izpove, da je vso to šalo izvedel in se izdajal za brezdomnega potepuha samo zato, da bi tako preizkusil Gjulino ljubezen, ali ga je pripravljena vzeti tudi brez vsakega imetja. Ko končno gospodar Marko še izve, da si Miča tudi nikakor ni nameraval prisvojiti „prisleparjenega” denarja, temveč da mu je bil ta denar, ki ga je izvabil od Dome, le sredstvo za boljši uspeh njegove šale, in mu Miča zdaj ves denar vrne, ni za poroko nobene ovire več. Z radostnim kolom vsega zbranega ljudstva se konča vesela zgodba o prebrisanem Eru.
Fran Albreht
V štiriinsedemdesetem letu starosti je umrl slovenski pesnik in pisatelj, literarni in gledališki kritik, esejist in kul-turno-politični publicist, prevajalec, literarni organizator in javni delavec Fran Albreht.
Rojen v Kamniku je Albreht obiskoval gimnazijo v Kranju, kjer je že pisal svoje prve pesmi. Na Dunaju je študiral pravo in si hkrati močno razširil literarno in splošno kulturno obzorje. Predvsem pa se je srečal z idejami socializma, ki so ga nazorsko hitro osvojile in ta usmeritev si je najprej našla izraz v njegovi poeziji. Po opravljenih slavističnih študijah v Ljubljani je Albreht poleg službe deloval še na mnogih kulturnih področjih. Med obema vojnama na Slovenskem ni bilo večjega kulturnega vprašanja, ki se ga ne bi lotilo tudi Albrehtovo pero ali organizacijsko dejanje, skupno z drugimi kulturnimi delavci je naznanjal in postopoma uresničeval socialistično usmeritev slovenskega kulturnega življenja. Leta 1942 je moral v zapor in dve leti nato v Dachau.
Po drugi svetovni vojni je opravljal razne funkcije od načelnika oddelka za kulturo in umetnost v Ljubljani do predsednika Mestnega ljudskega odbora, bil pa je tudi predsednik Društva prevajalcev Slovenije in nato še Zveze prevajalcev Jugoslavije. Za svoje mnogostran-sko delo je leta 1960 prejel najvišje priznanje — Prešernovo nagrado.
Letošnje Prešernove nagrade
sta prejela skladatelj Matija Bravničar in pisatelj Juš Kozak
Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda — obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna — je upravni odbor Prešernovega sklada tudi letos podelil Pre-Ser,n°iVe, na%rade> na')v^ja priznanja, ki jih v Sloveniji podeljujejo za dosežke na področ-ph kulture, umetnosti in znanosti. V okviru posebne slavnosti, ki sta se je udeležila tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko in predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Viktor Avbelj, sta letošnje Prešernove nagrade prejela skladatelj Matija Bravničar za svoj Koncert za violino in orkester ter pisatelj J uš Kozak za svoje življenjsko pisateljsko delo.
Kot priznanje za samostojno raziskovalno prizadevanje študentov na fakultetah in za uspehe slušateljev na umetnostnih akademijah so 8. februarja podelili tudi na ljubljanski univerzi, na akademiji za igralsko umetnost in na akademiji upodabljajočih umetnosti večje število univerzitetnih Prešernovih nagrad.
V počastitev Prešernovega dne pa je bila v veliki dvorani Slovenske filharmonije slavnostna akademija, ki so se je med številnimi javnimi in kulturnimi delavci udeležili sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LRS Vida Tomšič, predsednik Izvršnega sveta Viktor Avbelj s člani Izvršnega sveta, predsednik republiškega sveta 2a kulturo in prosveto Beno Zupančič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umet-nosti Josip Vidmar in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Heli Modic. Slavnostni govor je imel književnik Drago Druškovič, medtem ko je v glasbenem sporedu sodeloval simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada.
Giuseppe Verdi: RIGOLETTO
Prvo dejanje
1. slika — V palači razuzdanega ^9)v°de v Mantovi je spet zabava. R>goletto, dvorni norec, je središče pozornosti. Poigrava se in voha di-se« robček, ki ga ima — kot simbo-hcen spomin na zadnjo ljubico — Ponavadi vedno pri sebi njegov gospodar. Z robčkom Rigoletto odpravlja plešočim gostom in z bež-?° improvizacijo prekosi poeta, ki oere svoj najnovejši sonet. V teh pandah ga s prešernimi smehljaji Vzpodbuja najboljši vojvodov prija-Ifjj in zaupnik, grof Borsa. Za to mu rigoletto kot v nagrado vrže v ob-!em mlado damo, ki je ta objem v *6ri z robčkom dolgovala drugemu Kavalirju. Dama prepreči nevarni Prepir in odpelje kavalirja. Rigoletto *e spet samovšečno zavali v vojvo-°v fotelj. Vojvoda ga spomni, naj Ste pogledat, kje je prelepa grofica ePtano. Medtem ko vojvoda pripoveduje Borsi, da ima namen konča-1 platonsko ljubezen s prelepo ne-anko, s katero koketira že tri me-ece> pridrvi podjetni Rigoletto, ki s Pomočjo mladih razuzdancev omo-vojvodi še en ples, v katerem co°JVn0da.vneco osvaia prelepo grofi-^ ‘ ^esr>i grof Ceprano jim je stalno Petami. Rigoletto svetuje vojvodi, p J ga zapre ali umori. To sliši grof y®Piano in ga hoče pri priči ubiti.
JVoda ščiti Rigoletta, Ceprano pa Van'°^lrni Prijateli‘ pripravlja mašče-Je' Kot nalašč prinese grof Ma-
rullo novico o lepotici, Rigolettovi ljubici, ki jo ta skrbno skriva. Sklenejo, da jo bodo ugrabili. Zabava se bliža višku, postaja skoraj orgija; vse se vrti, poje, pije in objema. — Ko strela z jasnega vdre v dvorano stari grof Monterone, ki hoče govoriti z vojvodo, ker mu je zapeljal edino hčer. — Razbrzdanemu Rigo-lettu vojvoda dovoli, naj v njegovem imenu odpravi Monterona. Ko se mu Rigoletto v veselje dvorjanov začne rogati in ga povpraša, če želi na ta način svoji hčerki povrniti čast, ju ta oba prekolne. — Vojvoda ukaže, naj Monterona odpeljejo. Rigoletto se zboji. Prekletstvo mu je prebudilo vest. Začenja trepetati nad svojo usodo.
2. slika — Rigoletto sedi na obzidju svoje hiše, da bi zbral še malo moči in zakril pred edino hčerko strah, ki ga je vanj vsadila Monte-ronova kletev. Iz razmišljanj ga vzdrami Sparafucile, poklicni morilec, ki mu ponuja svoje usluge. Za nekaj zlatnikov je pripravljen spraviti na oni svet vsakega tekmeca. Prestrašeni Rigoletto njegovo ponudbo začasno odkloni. Ko ostane sam, preklinja svojo usodo, svojega gospodarja in dvorjane, ki so iz njega naredili pokvarjenega zločinca. Vest ga peče, kletev ga preganja. Končno le zbere malo moči, odvrže črne misli kot prazen sum in odhiti v hišo hčerki v objem. Že prve besede izzovejo v njem nov naval strahu. Ro-
pot ga odvede na cesto. Takrat, preoblečen v študenta, vdre vojvoda in se s pomočjo pestunje Giovanne skrije. — Zbegani Rigoletto se vrne, svetuje hčerki, naj razen v cerkev ne gre nikamor, zabiča pestunji, naj nikogar ne pusti v hišo in, preganjan od prekletstva, zdrvi v noč. — Gildo peče vest, ker ni očetu ničesar povedala o mladeniču, katerega srečuje v cerkvi. Giovanna jo miri. V zahvalo ji da vojvoda polno mošnjo zlatnikov in jo pošlje na prežo. Sam še neopažen posluša Gildino izpoved ljubezni do njega. Potem pa jo prosi, naj to še enkrat ponovi. Ljubezenski prizor kmalu prekine Giovanna s svarilom, da nekdo prihaja. Pred odhodom »revni študent« obljubi Gildi večno ljubezen. Srečna in zasanjana Gilda gre počivat in ne opazi občudujočih pogledov skritih dvorjanov, ki so jo prišli ugrabit. Preseneti jih Rigolettov prihod. Ceprano predlaga, naj ga takoj ubijejo. Vendar tega ne store, pač pa odkrijejo prestrašenemu Rigolettu, da so maskirani prišli po Cepranovo ženo. Sam Ceprano posodi svoj ključ, da Rigoletto otipa njegov grb. Zdaj Rigoletto zahteva masko še zase in ponudi svoje‘sodelovanje. Burka se začne. Dvorjani čez Rigolettove oči in ušesa zavežejo ruto, da je slep in gluh. V roke mu dajo lestev ki jo v zraku drži eden od dvorjanov v veliko zabavo Borsi, Marullu in Ce-pranu. S pomočjo druge lestve vdrejo v hišo in se z ugrabljeno Gildo zgru-bijo v temo. Rigoletto zasliši krik ip
začenja snemati masko. Brezumen drvi v svoj dom, kjer ga znova stre Monteronovo prekletstvo.
Drugo dejanje 3. slika — Vojvoda se je besen vrnil s sprehoda, kjer je ugotovil, da je Gilda ugrabljena. S pripravljenim poveljem čaka častnika, ki mora zbrati vse dvorjane, ker sluti, da je to sad njihovega maščevanja nad Ri-golettom. Dvorjani pridejo in povedo, kako so ugrabili Rigolettovo ljubico. Ko mu rečejo, da je ona v njegovi palači, pohiti novi trofeji naproti. — Dvorjani zaslišijo Rigoletta in se razvrstijo po dvorani. Zdaj je Rigoletto predmet njihove burke. Skrivaj opazujejo, kako bo prenesel izgubo svoje ljubice. — Rigoletto spregleda burko in skuša s silo vdreti k vojvodi. Zdaj ga vsi dvorjani obkrožijo, da bi ga pokončali kot ranjeno zver, govoreč mu, naj išče ljubico drugje. Iz krvavečega srca zavpije Rigoletto: »Hočem hčerko!« Vsi so presenečeni, ne pa ganjeni. Ne pustijo ga k vojvodi. Rigoletto na kolenih prosi, naj mu vrnejo hčerko. Gilda zasliši očeta, pohiti k njemu in pade pred njim na kolena. Rigoletto je srečen, vrnila se mu je hči. Na njenem obrazu pa bere nesrečo. Od dvorjanov zahteva, naj ga pustijo z Gildo samega. Ona mu s solzami v očeh prizna, da je ob čast. — Monterona peljejo v zapor. Rigoletto se kljub prošnjam prestrašene hčerke zakolne, da bo maščeval svojo in Monteronovo čast.
4. slika — Na pustem kraju ob obali reke je gostilna, brlog poklic-
nega morilca Sparafucila. Ta pričakuje že napeljano žrtev, oficirja, sovražnika starca, ki mu bo plačal dvajset zlatnikov, da oficirja umori. Lepa plesalka in pevka, Sparafucilova sestra Magdalena, naj bo oficirju za vabo. Ta prizor mora po Rigolettovi želji videti Gilda, da bo njeno zaljubljeno srce ozdravelo, ko se bo prepričala, da jo vara. Zato sta oba z očetom v bližini. Gilda se zjoka, ko zagleda vojvodovo zapeljevanje. Oče ji pove, naj se preobleče v moškega in odpotuje v Verono. Po nujnem opravku bo prišel on sam jutri za njo. Rigoletto da morilcu polovico zlatnikov vnaprej, drugo polovico bo prinesel opolnoči, ko bo prišel, da bo lastnoročno vrgel zločinca v reko. Tudi Magdalena se ni mogla u-braniti vojvodovih čarov. Zato prosi brata, naj mu podari življenje. Začenja prepir, ki ga sredi nevihte posluša v moškega preoblečena Gilda. Ko zasliši da gre za življenje vojvode in celo za življenje njenega očeta, se rada sama žrtvuje in gre pod morilčev nož. — Rigoletto izplača še drugo polovico zlatnikov, ko mu Sparafucile izroči truplo v vreči. Ko se jezi nad umorjenim tiranom, nenadoma zasliši njegov glas. Spozna, da je varan. Zgrozi se: kdo je neznanec v vreči? Usodni blisk razsvetli njegovo lastno hčerko, ki pred smrtjo prosi očeta odpuščanja. — Z besedo prekletstva, s katero se je izpolnilo strašno starčevo maščevanje, se nesrečni Rigoletto zgrudi ob mrtvi Gildi.
c/ruuB
Uspel družabni večer SPD „Edinost“
v Škofičah
,,Drabosnjakovo priznanje“ zborovodji in komponistu Petru Liparju
Skupina koroških Slovencev, predstavniki Slovenske prosvetne zveze, tajnik Andrej Kokot, zborovodje Foltej Hartman, Vladimir Prusnik, Sime j Wrulich ter Hanzej Kežar in se več pevcev so se preteklo soboto zvečer udeležili koncerta pevkega zbora »France Prešeren« v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Tri točke so dale glasbeni prireditvi poseben pečat: počastitev slovenskega kulturnega praznika ob obletnici smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, podelitev Prešernovih nagrad in pohval ter proslavitev 30-letnice umetniškega delovanja skladatelja in zborovodje Petra Liparja.
Peter Lipar je praznoval 30-letnico delovanja kot komponist in zborovodja na koncertu pevskega zbora >France Prešeren«, ki ga vodi od njegove ustanovitve pred enajstimi leti. Zbor šteje sedaj 75 pevcev, moški, ženski in mešani zbor, razen tega vodi Lipar tudi mladinsi simfonični orkester glasbene šole. Zbor ima za seboj vrsto uspelih festivalov doma in na gostovanjih. Lipar se je posvetil predvsem komponiranju zborovskih skladb, pri čemer pa ni zanemarjal prirejanja narodnih motivov.
V	okviru te proslave je zaslužnemu glasbenemu kulturniku Petru Liparju prvi čestital predsednik občine Kranj Martin Košir, za njim pa so se zvrstili predstavniki številnih drugih kulturnih organizacij. Delegacija Slovenske prosvetne zveze iz Celovca je slavljencu z iskrenimi čestitkami poklonila »Drabos-njakovo priznanje« kot hvaležno priznanje za njegovo dragoceno sodelovanje za dvig in napredek slovenske pevske umetnosti med koroškimi Slovenci, one kulturne dobrine, ki je neprecenljiva zvrst prosvetne dejavnosti po naših dolinah. Peter Lipar koroškim Slovencem ni nepoznan, poznamo ga po njegovih gostovanjih s kranjskim pevskim zborom »France Prešeren«, posebno pa že več let po sodelovanju na zborovskih in pevskih seminarjih v Celovcu, kjer je dvigal naše krajevne zborovodje in vrsto navdušenih pevcev s svojim znanjem in izkušnjami k višji ravni in napredku slovenske pevske dejavnosti na Koroškem.
Slavljenec je bil čestitke in >Drabosnjako-vega priznanja« naše prosvetne organizacije vidno vesel ter se je za pozornost tudi srčno zahvalil.
Po končanem koncertu je vse številne udeležence družil še nadvse prijeten in iskren družaben večer.
Lani na koroških cestah 132 smrtnih žrtev
»Bojišče cesta" ali bolje povedano promet na cestah je zahteval v preteklem letu kljub zelo ostrim novim prometnim predpisom veliko krvavih žrtev, vrsto smrtnih in poškodovanih udeležencev prometa. 132 ljudi je ob prometnih nesrečah zgubilo življenje, mnogi na kraju nesreče, mnogi pa kmalu po nesreči, pogosto že med transportom v bolnišnico. Skupno je bilo lani na koroških cestah 4441 prometnih nesreč ter poleg 132 mrtvih oseb 3271 več ali manj poškodovanih.
V	136 primerih so ugotovili, da so bili šoferji pod vplivom alkohola, 33-krat pa so brezvestni vozači pobegnili ter se niso zmenili za usodo poškodovanih. Žalostno je, da Je število prometnih nesreč v primeri z letom poprej celo naraslo. Varnostni organi so v preteklem letu odvzeli 233 voznih dovoljenj.
Iz kulturnega dogajanja v Celovcu
•	V celoviki .Galeriji 61' Je bila v sreda odprla razstava gvalev In risb mladega slovenskega korolkega umetnika Valentina Omana, katerega je zbranim gostom predstavil kulturni referent Beljaka mestni svetnik dr. Ferdinand Rogatsch. Razstava mladega korolkega Slovenca Je odprta do 8. marca vsak dan [od ponedeljka do petkaj med 14. In t». uro in bomo o nje| podrobneje porogali v prihodnji Številki.
•	Celovlko Mestno gledališče ie v svoji najnovejli premieri predstavilo Janačekovo opero .Jenuta", katere glas ba temelji na narodnih motivih iz Moravske. V glavnih vlogah nastopajo Elisabelh SzemzS, Dorothea Fischer, Slavko Aljinovic In Werner Kessler. Medtem ko sla režiser Curt Hampe in dirigent GUnter Lehmann znala pravilno zajeti bistvo opere, pa arhitektu Spurnyju tokrat očitno ni ilo prav od rok, kajti njegova scenarija nikakor ni bila prepričljiva.
KO L EDAR
Petek, 15. februar: Jordan Sobota, 16. februar: Julijana Nedelja, 17. februar: Frančišek Ponedeljek, 18. februar: Simeon Torek, 19. februar: Konrad Sreda, 20. februdr: Sadot Četrtek, 21. februar: Peliks
Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Skotičah je povabilo ljubitelje naše prosvete, razvedrila in poštene zabave za prejšnjo soboto na družabni večer v prostore gostilne pri Schutzu. Vabilu se je odzvalo izredno mnogo ljudi, cenijo jih do 500 ter so zasedli vse prostore, mnogi pa prostora sploh niso več dobili.
Številne goste je pozdravil predsednik društva Miro M i š k u I n i k , med temi posebno župana sosedne občine, domače občinske odbornike, generalnega konzula FLRJ Trampuža in vse sodelavce na prireditvi, zlasti godalno skupino »Mladih šest" iz Kranja.
Množico so navdušile dobro zapete pesmi zbora iz Hodiš pod vodstvom Foltija Pavliča, zbora iz Loge vasi pod vodstvom Hanzija Aichholzerja in domačega škofiškega zbora pod vodstvom Toneta U m e k a. Skupnemu zboru »Vrbsko jezero" je dirigiral Hanzi Aichholzer. Prekipevajoče navdušenje je bilo priznanje in nagrada odličnim pevskim ansamblom in skupnemu zboru za izredno lepi in vedno zaželjeni glasbeni užitek.
Dve dobro odigrani šaloigri domačih igralk in igralcev sta izzvali salve smeha in
Cirkovče. — Dolga leta že pričakujemo, da bi bili v naši vasi rešeni neprijetne in škodljive nadloge. Daleč po okolici je znano, da v Cirkovčah ob vsakem močnejšem deževju »plavamo". Potok Bistra, ki priteka iz Pece, se je v teku časa tako dvignil, da nam v deževnem času povzroča veliko škodo. Voda prestopi bregove, poplavi naše zelene travnike, jih posuje z blatom in gramozom, da zelenje ni več porabno za krmo. Ker je vedno preveč moče, postaja tudi krma vse bolj kisla in se nje hranilna vrednost občutno zmanjša. Precejšen del travnikov pa je navadno vedno pod vodo, da ne dajo nobenega pridelka, kar je v škodo kmetov, ki morajo kljub temu tudi od teh zemljišč plačevati davke, dobička pa ni nobenega.
Tudi v Pliberku sa imeli z bistriškim potokom težave, kadar je bilo deževje. Kolikokrat so morali v jugovzhodnem delu mesta zadelovati okna v kleti z gnojem in prstjo, da jim voda ni vdrla po kleteh. V Pliberku so se te nadloge že rešili, ko so s pomočjo pristojnih oblasti zgradili novo globljo strugo, da se voda neovirano odteka in ne more več prestopiti bregov. Vodna struga je doslej dograjena do Nonče vasi, kar pa povzroča za našo nižje ležečo vas še
Tiskovni urad celovškega mestnega magistrata sporoča, da je magistrat meseca januarja podelil skupno 33 gradbenih dovoljenj. Med temi so tri za stanovanjske bloke gradbene zadruge »Fortschritt« in mestne občine na St. Veiter Stralše posebno pomembni. Razen tega je magistrat izdal 72 stanovanjskih in uporabnostnih dovoljenj.
Prejšnjo soboto je v Celovcu umrl Paul Springer sen., ustanovitelj največjega koroškega potovalnega podjetja. Rojen je bil leta 1887 v Waiern. Podjeten kot je bil ni vzdržal v ozkih razmerah v domači kmečki hiši, temveč je že mlad postal »fiakar« v Beljaku, nadalje je začel voziti z avtomobili in se je osamosvojil kot samostojen taksimeter. Pozneje se je povzpel do velikega motoriziranega prevoznega podjetja vključno potovalnega urada v Celovcu.
Prejšnji petek je Celevec obiskala čilen-ska pevska in folklorna skupina »Pevsko o-krožje Santiago de Chile«. Goste iz Južne Amerike je pozdravil namestnik celovškega župana, zbornični vsetnik Novak. Čilski konzul Fraess-Ehrfeld je priredil skupini v vele-sejmskem restavrantu časten sprejem. Skupina šteje 48 mladih ljudi, povečini študentov ter so nemškega pokolenja. Na turneji se nahajajo že od 26. decembra. Mlade ljudi iz toplih krajev je letošnja izredno ostra zima neprijetno presenetila, saj kaj takega še niso doživeli. Potovali so preko Porurja, Belgije, Zahodne Nemčije v Avstrijo. Njih vodja je izjavil, da so imeli v Grazu višek najlepših vtisov. Preko Innsbrucka bo skupina odpotovala spet v Zahodno Nemčijo. Skupno bodo imeli 30 koncertov. Ob koncu so bodo v Nemčiji
povzročili zvrhano mero sproščene zabave.
Instrumentalni trio, ki sa ga sestavljali Miro in Nolfi Miškulnik ter Črnijev Jozej, je prav tako posrečeno prispeval k uspehu prireditve. S pesmijo sta v triu sodelovala Kori Porč in njegova žena Rezika. Na harmoniko pa je igral tudi Branko Miškulnik. Kori Porč je med drugim poskrbel tudi za živahno povezavo pestrega sporeda.
Godci iz Kranja »Mladih šest" so iz svojih instrumentov izvabili čudovito lepe glasbene harmonično zveneče umetnine ter so želi od vseh spontano odobravanje in viharen aplavz. Godci so gotovo doprinesli lep del k uspehu družabne prireditve.
Po sporedu se je razvila neprisiljena in prijetna prosta zabava. Godci so igrali dobro in marljivo, ljudje so bili rizigrani in veseli. Za ples v začetku sploh ni bilo prostora, ker je bilo vse polno ljudi, toda to ni motilo, ker poslušali smo lep koncert. Prijetna družabnost je trajala v pozne jutranje ure in ljudje so se razhajali zadovoljni in hvaležni vsem, ki so s svojim idealizmom organizacijsko in z nastopi doprinesli k tako edinstvenemu uspehu našega družabnega večera.
večjo nevarnost. Močna voda prestopi pri nas bregove in ob deževju, kakor že povedano, poplavi vse travnike. Pri kmetu Lipeju vdari voda tudi v hlev in klet ter je je okoli gospodarskega poslopja do pol metra visoko. Včasih je to stanje že neznosno in koliko škode smo prestali že zaradi tega!
Upravičeno smo že leta vedno in vedno prosili pristojne oblasti in jih rotili, da bi se tej pomanjkljivosti v vodnem gospodarstvu napravilo končno enkrat konec. Prosili smo za ustrezno pomoč iz javnih sredstev, saj smo tudi mi davkoplačevalci.
V kolikor smo iz merodajnih strani mogli izvedeti, je zdaj tako daleč, da so se za zadevo le zavzeli ter so bile naše zahteve odobrene. Ves projekt regulacije potoka bi stal okoli 900.000 šilingov. Obljubljeno je, da bo k tem stroškom prispevala zvezna vlada 50 odstotkov in dežela 30 odstotkov. Ostalo bi torej še 20 odstotkov in še ni znano, kdo bo to plačal. Vsekakor je to še vsota 180.000 šilingov, kar bi bilo za našo skromno vas huda in skoraj neizvedljiva obremenitev. Vendar upamo, da se bo tudi to pereče vprašanje na kakršen koli način zadovoljivo rešilo in se bodo našle še druge ustanove, ki bodo tudi prispevale svoj delež.
zadrževali na 4-tedenskem dopustu ter bodo med tem časom lahko obiskali tudi svoje sorodnike.
V	Ličji vasi v občini Pokrče je konj hudo poškodoval kmeta Jožefa Moraka. Komaj je gospodar stopil v hlev, da bi oskrbel tudi konja, je le-ta udaril z nogo ter kmeta močno poškodoval na spodnjem delu telesa. Ponesrečenega Moraka so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Vzpenjača na Osojščico je pred nekaj tedni praznovala 35-letnico svojega obstoja in obratovanja. Med tem so z vzpenjačo prevozili 5,4 milijona turistov na Osojščico, ki jo zaradi edinstveno lepega in hvaležnega razgleda imenujejo tudi »koroški Rigi« po znani alpinski točki v Švici.
Celovška poklicna požarna hramba je
bila meseca januarja 52-krat pozvana na pomoč. V 16 primerih so jo alarmirali zaradi požarov, šlo je vendar le za majhne požare. Nadalje so gasilci morali sprostiti tri ceste, rešili so tri živali, pomagali v dveh primerih, ko so počile vodne cevi ter pri enem vdoru poslopja. V šestih primerih so nastopili za zaščito javne varnosti. Pri požarnih primerih cenijo škodo na okoli 17.000 šilingov, škodo pa, ki bi lahko nastala, če ne bi je bili gasilci preprečili, cenijo na okoli 360.000 šilingov.
V	Št. Petru na Vašinjah je v sredo minulega tedna hotel 6-letni fant Janez Kainz iz Blata prečkati cesto. V tem trenutku je privozil osebni avto in zadel dečka, da je strmoglavil na tla. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Železna Kapla
V	Železni Kapli so počastili pismonošo Ernsta K a s u t n i k a , ki je 7. januarja letos skupno s kmetom Jernejem Č e r f o v o m rešil iz Obirskega potoka dve osebi, kateri sta z avtomobilom zdrveli v deročo naraslo vodo. Reševanje je bilo združeno z lastno življenjsko nevarnostjo. Poštni prezident, dvorni svetnik dr. Rippel, je na poštnem uradu v Železni Kapli izrekel pogumnemu pismonoši pohvalno priznanje ter mu izročil denarno nagrado.
Glinje
V	torek pretekli teden so bile na pokopališču v Rožeku pogrebne svečanosti za umrlega Jožefa Dobernika, župnika v Glinjah. Pokojni župnik je bil leta 1892 rojen na Ravnah pri Rožeku.
Novo mašo je imel med prvo svetovno vojno, leta 1915, v Rožeku. Nato je služboval kot kaplan v Pliberku, Škocijanu in Borovljah. Dvajset let je bil župnik v Rožeku. Kot zavednega narodnega in ljudskega duhovnika so ga preganjali tudi nacistični nasilniki, zaprli so ga in potem izgnali iz slovenske zemlje. Po vojni, leta 1948, je prevzel službo župnika v Glinjah.
Povsod, kjer je pokojni Dobernik izvajal svojo dušno-pastirsko službo, so ga ljudje radi imeli in cenili. To tudi zaradi tega, ker je kot ljudski duhovnik delil s svojim ljudstvom zavestno in v enaki meri lepe in še bolj hude čase, ki so prišli nad koroške Slovence. Kjer koli je deloval, so ga ljudje ohranili v lepem spominu.
Pokojni župnik je trpel za dolgo in mučno boleznijo. Ob številni udeležbi žalnih gostov iz domače okolice in mnogih drugih krajev, so njegove telesne ostanke položili v domačo zemljo k večnemu počitku. Glinjski moški zbor je pokojniku zapel v slovo ganljivo žalostinko: »Vigred se povrne . .
Celovec
Zvezno ministrstvo za trgovino in obnovo je z odlokom z dne 15. novembra 1962 podelilo dipl. ing. Janezu O s w a I d u pravico arhitekta. Priznani stavbenik ima svojo pisarno v Celovcu, Gasometergasse 10. K podelitvi pravice arhitekta čestitamo.
Nonča vas - Cirkovče
Preteklo nedeljo je mlad par sklenil trajno zvezo za življenje. Poročila sta se Julij O i z i n g e r, kmet pri p. d. Gašperju v Nonči vasi, in Helga Marko iz znane Pintarjeve družine v Cirkovčah.
Gašperjeva družina se je v Nončo vas priselila iz Kanalske doline. Odlično se je vživela v vaško občestvo in velja kot poštena, mirna sosedska družina. Lepe lastnosti, ki jih gojijo v družini, so privzgojene tudi mlademu kmetu Gašperju.
Nevesta Helga izhaja iz Pintarjeve družine v Cirkovčah, ki je poznana po svoji lepi značajnosti in tudi zavesti k slovenski narodni pripadnosti. Mlada nevesta si je osvojila mnoge življenjske izkušnje tudi na delovnih mestih v Švici in Nemčiji. Kljub delu v tujini je ostala marljiva, poštena in narodno zavedna, kar je sad smotrne in lepe vzgoje v domači družini. Nevesta je sodelovala tudi v naši prosveti ter je bila igralka v Slovenskem prosvetnem društvu »Edinost".
Mladima novoporočencema iskreno čestitamo ter jima želimo veliko sreče in zadovoljstva na njuni skupni življenjski poti!
Novi mojstri v obrtni stroki
Prejšnje leto je trgovinska zbornica za Koroško izvedla 70 obrtnih mojstrskih izpitov, pri katerih je bilo udeleženih 346 kandidatov. Med temi je mojstrski izpit prestalo 243 iz-prašancev, iz česar je sklepati, da so zahteve za mojstrsko usposobljenost zelo stroge.
Največ novih mojstrov pripada mizarski obrti, namreč 42, tem sledijo mojstri v moški in ženski oblačilni obrti in sicer 37. Ključavničarske mojstrske izpite je napravilo 23 kandidatov, v mehaniški obrti motornih vozil pa je 16 novih mojstrov, v kovaški in mesarski po 13, slaščičarski 10 in v čevljarski 9. Novih frizerskih mojstrov je tudi 9, med temi 6 ženskih, prav tako je tudi 9 novih mojstrov ta-petnikov.
Izpiti so zahtevni, kar je razvidno iz tega, da jih je prestalo le 70 odstotkov kandidatov. Med ključavničarskimi kandidati na primer je od 30 prestalo izpite le 17 izprašancev. V pekarski stroki jih je od 21 kandidatov padlo 8, pri frizerjih pa 9 od 18. Med vsemi 243. kandidati so le trije prestali izpite z odliko.
Upamo, da bo zares prišlo do odstranitve poplav
Kratke vesti
15. februar 1963
pesiuo i n z&o 1 co i vo
Štev. 7 (1082) — 5
Vsako sekundo se človeški rod poveča za enega člana
Svetovno prebivalstvo nekdaj, danes in ob koncu stoletja
Znanstvena raziskovanja nam zagotavljajo, da je človeški rod star kakih 500.000 let. Toda od prvih začetkov pa vse do začetka našega štetja pred 2000 leti se je število ljudi na svetu povečalo le na 150 milijonov. Potem je bil napredek nekoliko hitrejši do sedmega stoletja, ko je ponovno nastopil zastoj. Šele leta 1650 se je pričel človeški rod povečevati letno za 0,2%. Na začetku 18. stoletja je štel približno 700 milijonov ljudi, sredi 19. stoletja Pa 1,2 milijarde. Do naših dni se je to število več kot podvojilo. Do pričetka naše ere se je človeški rod množil počasi, povprečno za 0,05 % letno, v naših dneh pa je začel tako naraščati — približno za 2 odstotka letno — da se bo število ljudi na svetu v naslednjih nekaj desetletij podvojilo.
Združeni narodi so leta 1958 objavili znanstveno študijo, ki ugotavlja naslednje tendence razvoja svetovnega prebivalstva v pretekli polovici stoletja in predvideva naslednje spremembe za drugo polovico:
ocena bazvoja svetovnega prebivalstva v našem
STOLETJU
(povprečno v milijonih)
O s	Svof	Afrika	Severna Amerika	Amerika Latinska	Azija	Evropa s Sov. zvezo
1900	1550	120	81	63	857	423
1915	1907	147	126	99	1020	505
1950	2497	199	168	163	1380	574
1975	3828	303	240	303	2210	751
»Ooo	6267	517	312	592	3870	947
o
O
6
10
13
21
29
Tendence, ki so se pokazale v preteklosti in *l delujejo s povprečno silo tudi danes, pa ne govore zgolj o tem, da se bo v teku našega
Starost dreves
Po letnicah, zarisanih v deblu zmajevcev v Teneriju, so enemu izmed njih prisodili kar 6000 let. Več kot 5000 let pa naj bi Imel baobab na otoku Cap Vert. Nekoč smo že omenili sekvojo „General Sherman", ° kateri lahko z gotovostjo rečemo, da živi že več ko 5000 let.
V	Kaliforniji v gozdu Mariposa stoji „pro-Pali vladar", ki mu znanstveniki pripisujejo 6000 let. Torej je še zelenel in imel celo več ko 1000 let, ko so bile zgrajene prve piramide. Toda od prvotnega drevesa živi le še en del notranje plasti se obnavljajo, med *em ko je v del zunanje skoije mrtev.
V	tropskih krajih dosežejo platane 400 tisa 3000, kostanji pa 4000 let.
V	Evropi ni takih „supermetuzalemov" med rastlinami. Je pa nekaj dreves, pod ka-Imimi je našlo senčno zavetje več človeških Oeneracij. Tako je na Bavarskem v Staffel-sleinu lipa, ki je slavila 400. obletnico. V •'bgenu še stoji hruška, ki so jo zasadili Pred 700 leti. V Krombachu na saksonski ^eji se vzpenja v zrak najstarejše nemško drevo, 2000 let stara tisa.
stoletja človeški rod za štirikrat povečal, am-ampak tudi o tem, da se bodo odnosi med prebivalstvom v posameznih delih sveta bistveno spremenili: evropsko prebivalstvo je predstavljalo na začetku stoletja 27,3 °/o človeškega rodu, konec stoletja pa bo v Evropi samo še 15,1 %; v Aziji je bilo na začetku stoletja 55,3 % svetovnega prebivalstva, medtem ko ga bo konec stoletja že 61,8 %; v Latinski Ameriki se bo relativno več kot podvojilo, namreč od 4,1 % na začetku stoletja na 9,4 % na koncu stoletja. Medtem ko je industrijsko razviti del sveta na začetku stoletja obsegal še 33 odstotkov človeškega rodu, se bo do konca stoletja delež Severne Amerike, Zahodne Evrope in Oceanije zmanjšal na vsega skupaj 20,6 %.
Dejanski razvoj svetovnega prebivalstva od začetka pa do naših dni je najprepričljiveje ovrgel teorijo angleškega duhovnika Malthusa, ki je namreč trdil, da proizvodnja, predvsem prehranska, omejuje razvoj prebivalstva. Proizvodnja teži k aritmetični progresiji, prebivalstvo pa h geometrični. Toda pomanjkanje hrane vodi do zaviranja pri povečanju prebivalstva. Izkušnja preteklega pol stoletja in znanstvena gledanja za drugo polovico pa dokazujejo, da se prebivalstvo ni najhitreje razmnoževalo tam, kjer je imelo na voljo največ hrane, ampak prav narobe. Očitno je treba torej iskati vzroke za razvoj svetovnega prebivalstva drugod, ne pa tam, kjer jih je iskal Malthus.
Med drugo četrtino sedanjega stoletja, od 1925 do 1950, se je prebivalstvo srednje Evrope povečalo za 9 °/o, prebivalstvo severne Evrope pa za 11 %; toda prebivalstvo srednje Amerike za 65 %, južne Afrike za 60 % in severne Afrike za 47 %. Severna Amerika je kljub znatni imigraciji povečala prebivalstvo le za 33 °/o. Nerazvite dežele kažejo izrazito močnejšo tendenco povečanja prebivalstva kot industrijsko razvite, kar je popolnoma nasprotno z Malthusovim prerokovanjem. Razlog te tendence lahko odkrijemo če zasledujemo razvoj povprečne stopnje rojstev in smrtnosti v razvitih in nerazvitih deželah:
POVPREČNA STOPNJA ROJSTEV JN SMRTI V RAZVITIH IN NERAZVITIH DEŽELAH LETA 1955
(na tisoč prebivalcev)
Razvite dežele:	Stopnja rojstev	Stopnja smrtnosti
Belgija	16,7	H.6
Danska	17,3	8,8
NorveSka	18,7	8,3
Švedska	14,8	9,4
Vel. Britanija	15,4	11.7
Zdr. drž. Amerike	24,6	9,3
Nerazvite dežele:	Stopnjo rojstev	Stopnjo smrtnosti
Cejlon	37.9	11,0
Čile	35,0	13,8
Indija	30,5	13,7
Malaja	43,8	13,2
Mehika	46,4	13,1
Venezuela	47,1	10.2
mortalitete precej zmanjšala. Vzroke za naglo povečevanje svetovnega prebivalstva, zlasti v industrijsko nerazvitih deželah, moramo torej iskati predvsem v težnjah, ki odrejajo stopnjo natalitete in mortalitete teh dežel.
Visoko stopnjo natalitete v gospodarsko nerazvitih deželah odreja predvsem to, da se je pod vplivom kolonializma zadržal v teh deželah tradicionalni družbeni red neprimerno dalj, kot bi se to dogajalo v razmerah prirod-nega razvoja. Tradicionalne družbe so živele v izredno težkih naravnih razmerah — klima, bolezni, lakota itd. — ki jih je kolonialna eksploatacija še poslabšala. Zato je s čisto biološkega stališča docela naravno, da so se te družbe kot živi organizmi branile z močnejšo tendenco reprodukcije. Ker je bila ta tendenca izraz biološke nujnosti družbe, je bilo tudi docela naravno, da se je izražala v celotni kulturi teh narodov: plodnosti ni ukazovala samo religija, ampak jo je morala te družbe dvigala v najvišje vodilo. Kolonializem je namenoma konserviral domorodno kulturo in tradicionalne družbene odnose v notranjosti kolonialnih dežel, ker je bilo to zanj poroštvo za izkoriščanje. Visoka stopnja natalitete se je v teh družbah zato ohranila — skupaj s tradicionalno kulturo, religijo in etiko ter družinskimi oz. plemenskimi odnosi — še v času, ko naravni pogoji niso več zahtevali tako visoke natalitete.
Toda zgolj razvojna tendenca na področju natalitete ne more pojasniti pospešenega tempa razvoja prebivalstva v nerazvitih deželah. Pojasnjuje samo, zakaj ostaja tempo razvoja prebivalstva na visoki stopnji, ne pa, zakaj se ta tempo povečuje. Analiza razvojnih tendenc na področju mortalitete pa nudi razlago tega dejstva. Znani demograf K. Davis je izračunal, da je stopnja mortalitete pri 15 značilnih gospodarsko nerazvitih deželah padla v zadnjih tridesetih letih od 1920 do 1950 — za 53,1 %. Do takega zmanjševanja smrtnosti je prišlo predvsem zaradi uporabe modernih preventivnih sredstev, ki so preprečevala bolezni — malarijo in tuberkulozo — ki so doslej morile ljudstvo v nerazvitih deželah.
Če sedaj vzporejamo tendence, ki so se pokazale v razvoju prebivalstva med industrializacijo zahodnih dežel, s tendencami, ki se kažejo danes v nerazvitih deželah, potem ugotovimo karakteristični razloček. V zahodni Evropi je populacijski prirastek v začetku industrializacije let& 1820 znašal 2,3 %, leta 1860 je dosegel 1,9%, leta 1920 še 1,8% ter je šele leta 1940 padel na 1,4%. V nerazvitih deželah pa nasprotno ne opažamo samo postopnega zmanjševanja demografskega prirastka, ampak doživljamo čedalje hitrejši razvoj.
Toda razlog za tako neravnovesje v svetovnem razvoju vsekakor ni v Malthusovi alternativi med prebivalstvom in proizvodnjo hrane, ampak je predvsem v neravnovesju med domorodno kulturo in tehnično civilizacijo, do katerega je te vodil kolonializem v teh deželah.
JEabivint s 3CCC bedniki
V Fajumu na Nilu stoje razvaline starega labirinta, ki ga je zgradil Ame-nemhat lil leta 1830 pred našim 'štetjem.
Herodot in Strabon, dva raziskovalca antike, sta videla še bolje ohranjene ostanke te zgradbe in sta o njih govorila v svojih zapiskih.
Labirint naj bi imel 3000 hodnikov, ki so povezovali med seboj 12 velikih templjev in množico malih kapelic. Vse je bilo zgrajeno iz granita. Dve piramidi sta stali ob stopnišču z 90 stopnicami, ki je vodilo k sobanam bogov. Kaže, da je sredi labirinta 3 metre visok kip boga Serapisa, izklesan iz enega samega kosa redkega kamna. Labirint je bil nekakšen Pantheon egipčanskega Olimpa. Mesto najvišjega boga je zavzemal idol z glavo bika. In k njemu je peljala pot skozi neštete sobane, da bi tako napravili vtis na obiskovalce in povečali njihov spoštljivi strah.
Očitno je stopnja natalitete v nerazvitih deželah neprimerno višja kot v industrijsko razvitih. Hkrati pa se je v pol stoletja stopnja
Velikani med. zvezdami
Za človeka je Zemlja ..velikanska” krogla. Tehta 6000 kvintilijonov (kvintilijon je 1O30j ton. Je pa na moč majhna v primeri s Soncem, ki je tri milijonkrat večje. To pa je spet zelo majhno glede na druga sonca Rimske ceste, kot je Betclgeza v ozvezdju Oriona, ki ima premer 500 milijonov kilometrov, obseg pa 1600 milijonov kilometrov. (Zemlja jih ima le 42.000). Letalo, ki bi nenehno letelo s hitrostjo 2000 kilometrov na uro, bi šele v 29 letih preletelo teh 500 milijonov kilometrov. Iz gmote Betelgeze bi lahko napravili 25 milijonov krogel, velikih kot naše Sonce. Če si predstavljamo zemeljski premer s Vi milimetra, ima Sonce premer 50 milimetrov. Če bi pa Sonce imelo premer Vi milimetra, bi imela Betelgeza premer 50 milimetrov. Razmerje med premerom Zemlje in Sonca je torej enako kot med premerom Sonca in Betelgeze.
Druga zvezda velikanka je Omega v ozvezdju Kita, ki je še večja kot Betelgeza, saj bi vsebovala 30 milijonov Sonc.
Naj bodo te dimenzije še tako velike, ne smemo misliti, da gre za pošasten kup snovi. Astronomi menijo, da te zvezde napihuje izžarevanje žarečih snovi v notranjosti in da niso težje od našega Sonca, ker je njihov zunanji del le drobna meglica.
Travniška
kronika
^fa Luka se je vse življenje fopil od sladkosti in nQvdušenja pred svojim prividom sveta in popolno sklad-ki jo človek samo sluti in se mu v nekakih trenut-, _ Posreči, da jo uporabi, nikoli pa ne more zagospoda-' nad njo. Kaj more človek, kot je on, ki mu je vse to akrifo in kateremu je usojeno, da se ukvarja z nepregled-,rn in brezupnim poslom: da preizkuša zdravila in zdravi v°'e2r>i po božji volji? Kaj naj najprej zgrabi in si vtisne sP°min iz te podobe, ki zdaj zablisne pred njim jasna, . Oljiva, povsem blizu, na dosegljaj, zdaj pa spet potemni ^ se zvrtinči ko divji snežni metež v črni noči? Kako naj
5najde v tem migetanju, v Sstranih in križajočih se
'' 'n elementov? Kako naj
tem navideznem kaosu za-medsebojnih vplivov in slepih ujame vsaj nekatere najdebe-
niti in poveže posledice z vzroki?
r je fra Lukina edina skrb in temeljna misel poleg t 0vr>iških in mašniških dolžnosti. Zato je venomer tako ^esen in zamišljen, suh in tenak ko napeta struna. In s tako strastjo plane na zdravilno zel in na bolnika, ° naj bosta kjerkoli, kakršne koli podobe in naj se ime-s kakršnim koli imenom.
Fra Luka je negmajno verjel, da je v naravi toliko zdravilnih sil, kolikor je bolezni med ljudmi in živalmi.
In oboje se natanko sklada v meri in številu. To so veliki računi, ki nimajo ne rešitve ne obsega, toda nobenega dvoma ni, da so natančni, brez vsakega ostanka na nedoglednem koncu. Vse te zdravilne moči pa so, kakor so učili stari: in herbis, in verbis et in lapidibus*. Sam zase je fra Luka drzno verjel, čeprav niti samemu sebi ni priznal, da je mogoče sleherno zlo spremembo na človeškem telesu premagati, vsaj v teoriji,' kajti bolezen in zdravilo zanjo nastajata in živita vzporedno, čeprav daleč, često nedosegljivo daleč vsaksebi; bolezen zmaga in stre organizem, na katerem se je pojavila. Vsi neuspehi in vsa razočaranja mu niso mogla omajati te skrivne vere, z njo se je fra Luka lotil slehernega zdravila in slehernega bolnika. Resnično je, da je on to svoje nepojasnjeno zaupanje podpiral tudi sam, ko je, kakor mnogi zdravniki, } vsakega neozdravljivega ali umrlega bolnika pozabil rtag-lo in za vse večne čase, vsako uspelo zdravljenje je pa pomnil tudi za petdeset let nazaj.
Tak je bil fra Luka Dafinič, likar. Navdušen in nepoboljšljiv prijatelj bolnega dela človeštva; za prijatelje je imel vso naravo, za nasprotnika pa le dva: sobrate in miši.
Zadeva s fratri je bila že stara in dolga zgodba. Menjavali so se naraščaji v samostanu, se v marsičem razlikovali med seboj, ali v nečem so bili vsi složni: vsi so enako obsojali in podcenjevali fra Lukino zdravilsko veščino. Odkar so ga kot študenta poslali v Padovo, poklicali nazaj pa spet poslali tja in spet vrnili, je do kraja in za vedno zgubil slednje upanje, da bi pri svojih sobratih našel vsaj mrvico razumevanja ali pomoči. Nekoč je
* V zeleh, besedah in rudninah.
gvardijan fra Martin Dembič, po domače Oembo, takole razložil fra Lukino slogo s fratri:
„Le poglejte tega našega likarjal Še takrat, ko s fratri moli na koru, ne misli isto kakor oni. Vsi žlobudrajo enako molitev, ampak fra Luka misli zraven: ,Ljubi bog, spametuj in omehčaj te moje hudobne sobrate, da mi pri mojem dobrem in koristnem delu ne bodo metali na vsak korak polena pod noge. Če pa tega ne zmoreš, saj vem, kako trda je meniška buča celo za božjo pest, pa vsaj mene oboroži s sveto potrpežljivostjo, da jih bom brez zle besede mogel prenašati take, kot so, in jim bom v bolezni lahko pomagal s svojo veščino, katero tako prezirajo in obsojajo!' Fratri pa med molitvijo mislijo spet svoje: .Nebeški oče, razsvetli pamet temule našemu fra Luki, ozdravi ga njegove hude bolezni, zdravilstva in zdravil. Naj se sprostijo vse bolezni, ki jih pošiljaš (saj od nečesa le moramo umreti!), samo snemi nam z vratu tega našega zdravilca in njegovo zdravilstvo!'.
Sploh je bil fra Luka za Dembo, duhovitega, krepkega in neusmiljeno porogljivega, toda dobrega predstojnika in izvrstnega redovnika, dolga leta tarča neskončnih zgodbic in dovtipov. Pa je vendarle dočaka! kakor toliko j drugih, da je umrl na fra Lukinih rokah. Res pa je, da se je Demba tudi tedaj, mrščeč od bolečin, smehljal in težko | sopeč dejal zbranim sobratom:
»Bratje, vsi samostanski računi so v redu, kredit in gotovina. Vikar je o vsem natanko poučen. Sedaj me pa j blagoslovite in omenjajte v svojih molitvah. Pa še tole vedite — dve stvari sta me spravili v krtovo deželo: naduha in moj likar."
Tako se je Dembo šalil in zbijal dovtipe vse do smrti.
Ampak vse to je bilo davno — „ob Dembovem času,, ko je fra Luka bil še mlajši, urnejši, ko so živeli še nje-
« — Štev. 7 (1082)
Nega oči
Otroško prijateljstvo
Prijatelj je prvi človek, ki otroku ni dodeljen, temveč si ga sme izbrati sam. Otroku je nujno potreben za razvoj njegove lastne osebnosti, zato lahko brez pretiravanja rečemo, da predstavlja sestavni del njegovega življenja.
Otroci in mladina imajo posebno pravico navduševati se za druge in hitro sklepati prijateljstva, ki trajajo všasih vse življenje. Mlad človek potrebuje dopolnilo in zaradi tega se često zgodi, da se telesno šibak otrok zaradi občutka varnosti naveže na močnejšega, manj nadarjen na pametnejšega.
2e v otroškem vrtcu nastajajo prijateljstva, eni jih sklenejo hitreje, drugi počasneje, običajno pa se le-ta kaj hitro spet razbijejo. Seveda takšnih razdorov med otroki ne gre jemati resno. Med njimi pa se včasih najde otrok, ki se ne .more navezati na nikogar, bodisi da tega noče ali ne zna. Morda ima otrok nesrečno mater, prestrogega očeta, morda je postal samotar zaradi kakega neprijetnega dogodka, ki ga je doživelo, ali ga morda starši preveč razvajajo, tako da se zaradi egoizma ne more z nikomer spoprijateljiti. O vsem tem morajo razmišljati pedagogi v otroškem vrtcu in otroku pomagati.
■	Kontrasti se privlačujejo že pri otroštvu. Zaradi tega ne bodite zaskrbljeni, če je vaš sicer priden in poslušen sinko sklenil prijateljstvo z največjim »asom« v razredu, ki dela učitelju velike preglavice. To, česar se pridni otroci nikdar, če še tako radi, ne bi upali narediti, jim ugaja pri takem fakinčku: njegov način govorjenja, ki je glasno in upadljivo, njegovi izrazi, obnašanje, dejanja in sploh vse na njem.
Spremljevalec takega prijateljstva je tudi nov, nevsakdanji besednjak. Kajpak morate otroku pokazati, da vam izrazi, ki se jih je naučil od prijatelja niso všeč. Prepričani pa ste lahko, da se jih bo naveličal in pozabil, kakor hitro ne bodo več čisto novi. Navadno pa se takšno prijateljstvo zelo hitro konča, navadno tedaj, ko se toliko oboževani prijatelj nekajkrat zaradi svoje domišljavosti pošteno osmeši pred vsem razredom ali kje drugje.
Neprimerno družbo za otroka predstavlja najpogosteje starejši prijatelj, ki si zaradi svojih let lasti pravico do vodilne vloge med otroki. V šoli so to običajno repetenti, ki, kakor sami mislijo, vse najboljše vedo in znajo.
Starši bodo najbolje ravnali, če bodo začeli postopoma rušiti slavo otrokovega prijatelja, morda s pripombami, češ zakaj je fant tako umazan in zakaj ne pomaga raje materi pri delu, če je tako močan, namesto da razbija šipe. Tako bo počasi izgubil pri otroku vso veljavo. Ugotovite tudi, kaj je vašemu otroku najbolj všeč na prijatelju, in če boste spoznali, da je resnično slab, otroku strogo prepovejte sestajanje z njim.
■	Neka mati je dejala: »Moja hčerka je moj najboljši tovariš in mož najboljši prijatelj svojega sina.« Kmalu po tej izjavi pa sta starša doživela neprijetno razočaranje. Ma-
Kozmetiki pravijo, da so naše oči »težaki” in da jih je treba zaradi tega ustrezno negovati. Sicer so za svoje delo ustrezno »opremljene" in sila odporne, vendar so včasih utrujene, izgubijo sijaj in se od napora solzijo. Ni čudno, saj »delajo’ brez počitka ves dan in včasih še pozno v noč.
HRANA ZA OČI
Oči potrebujejo predvsem vitamine A, B in C. Pomanjkanje vitamina A (maslo, mleko, paradižnik, špinača, korenje), povzroča kurjo slepoto. V zenicah se prično tvoriti drobne pičice in oči izgubijo sijaj. Pri pomanjkanju vitamina Bž (jajca, sir, mleko, ribe, marelice, špinača) so oči rdeče obrobljene, se solzijo in pečejo ter so občutljive za svetlobo. Prav tako je potreben očem vitamin C. Že često so zdravniki ugotovili, da manjka bolnikom s sivo mreno predvsem vitamin C.
VAJE ZA OČI
Obračajte glavo z ene strani na drugo, kot bi hoteli nekaj odločno zanikati. Vajo ponovite desetkrat.
Svinčnik ali svoj kazalec držite v razdalji kakih 25 cm pred očmi. Nekaj trenutkov
ti je odkrila hčerin dnevnik, kateremu je deklica zaupala, da se s prijateljico mnogo bolje razume kakor z mamo, da se lahko z njo vse drugače pogovori. Fant pa je ob koncu šolskega leta izjavil, da bi raje šel s svojim prijateljem na daljšo kolesarsko turo kot s starši na morje.
glejte vanj, nato se zazrite v daljavo. Svinčnik nato dvignite nad glavo in ga poglejte, ne da bi pri tem glavo dvignili. Nato ga držite levo in desno od oči in pod glavo ter ga poglejte, ne da bi glavo premikali. Vajo nekajkrat ponovite.
SPROSTITEV
Sedite pod sliko in se za nekaj trenutkov zazrite vanjo. Nato zaprite oči in si jih za-krijte z dlanmi, ne da bi se z njimi dotaknili vek. Oprite se s komolci na mizo in se povsem sprostite. V tem položaju nekajkrat globoko vzdihnite. Ko boste spet odprli oči, boste videli sliko mnogo jasneje kot pred vajo.
OSVEŽITEV
Mrzla voda ozveži oči bolj kot katerokoli drugo sredstvo. Najpreprostejši so mrzli obkladki, ki jih večkrat menjajte. Mrzla voda krepi tkivo in utrujenost takoj izgine. Včasih si privoščite tudi očesno kopel. Oči v mrzli vodi odprite in jih obračajte v krogu. Vajo desetkrat ponovite.
Priporočljivi so tudi obkladki iz kamilic ali očesna kopel v vodi, v kateri ste prekuhali peteršilj.
Prav gotovo otroka očeta in mater ljubita in spoštujeta, vendar jima starši ne morejo nadomestiti prijatelja. Zatorej nimata pravice biti užaljena, češ da sta otroka nehvaležna in da jima delata krivico. Otroci potrebujejo prijatelje svoje starosti, ki jih prevevajo ista čustva, želje in hotenja kakor njih same.
Kako naj se oblačimo
£ Dobro oblečena je lahko samo tista, ki je brezhibno snažna, če zna vskladiti modne linije in barve s svojim videzom, to se pravi s svojo osebnostjo in še tista, ki ve, kdaj sme kaj obleči.
£ Slediti v korak modnim muham ni samo zelo drago, ampak tudi brezsmiselno, ker nas lahko zapelje, da se osmešimo.
0 Ce razumemo dejstvo, da obleka le podčrtuje našo osebnost in naš smisel za lepo in praktično, potem bomo upoštevale v prvi vrsti svojo postavo, leta in videz.
0 Ce se nam	je posrečilo, da smo	se dokopale do kroja, ki	je „kot ustvarjen" za
nas, potem	mu ostanemo zveste: vsa naša oblačila naj imajo	njegove osnovne	zna-
čilnosti, menjamo le drobnarije, kot so žepi, gumbi vratnik itd. Prav nič naj nas ne moti morda pripomba, da imamo obleke „po enem kopitu".
0 Umetnost oblačenja je, če znamo	prebrati zvezo med tkanino, njeno strukturo,	barvo, krojem,	modo in — nami. Da	pa bi spoznale to zvezo,	moramo najprej	spo-
znati samo sebe, takšno kot smo, ne kot bi rada bila.
0 Nepristransko se moramo presoditi: svoje odlike in pomanjkljivosti ter prvo poudariti in drugo prikriti.
$ Ce hočemo biti lepo oblečene, ni treba da imamo veliko oblačil.
0 Razen obleke igrajo veliko vlogo tudi modni detajli. Le-ti lahko celotnemu videzu veliko pripomorejo ali pa mu tudi škodijo.
£ Kar zadeva nakit: čim manj, tem bolje.
^ Vsaka žena naj ima v svoji garderobi obleko ali kostum iz dobrega blaga in enostavnega kroja, tako da jo lahko nosi ob vsaki priložnosti, od jutra do večera. Če bo znala k temu dodati še nekaj lastnega poudarka, bo vzbujala videz moderne negovane žene.
Preveč sedenja ali preveč stanja
Vse zaposlene ženske si želijo, da bi ostale zdrave in da bi bile videti pri delu sveže in negovane, večkrat pa za to prav nič ne naredijo, temveč samo tožijo. Poklici so različni in tudi različno obremenjujejo posamezne organe. Prinašamo nekaj nasvetov, ki naj bi odvrnili ali omilili težave, če so že nastopile:
Tiste, ki veliko sedijo, prej ali pozneje ugotovijo, da ima sedenje tudi slabe strani. Spodnji del telesa skoraj zmerom miruje, zato pa so roke in rame preobremenjene. Prvo znamenje, da ni vse prav, so bolečine v hrbtu in glavobol. Temu se rada pridruži slaba prebava, na bokih pa se začne nabirati odvečna maščoba.
Predvsem preverite, če ne sedite prenizko ali previsoko. Kdor sedi ves dan za pisalnim strojem, mora paziti na to, da bodo roke pri pisanju pravokotno na trup. Sedite kolikor mogoče vzravnano in držite glavo pokoncu, ne pa nemarno in sključeno kakor vprašaj. S pokončno držo se boste izognili podbradku, odvečni maščobi in ohlapnim mišicam. Ko začutite, da postajate utrujeni in krčeviti, se skušajte sprostiti. To dosežete s preprosto vajo, ki jo lahko izvedete med delom. Izmenoma dvigajte in spuščajte rame in otresajte z rokami, kakor da bi bile mokre. Po tej vaje boste spet laže delali. Če imate slabo prebavo, popijte na tešče kozarec vode z nekaj kapljicami limone, ali med kosilom čašo mineralne vode.
Kdor veliko stoji, naj misli predvsem na noge, ki najbolj trpijo. Večkrat so posledica predolgega stanja otekle noge in bolečine v hrbtu. Nosite vselej udobne čevlje s srednjo peto. Izkoristite proste minute za to, da položite noge visoko, kar razbremeni krvni obtok. Med odmorom in jedjo nikoli ne stojte. Zvečer kopljite noge izmenoma v vroči in mrzli vodi, jih lahno masirajte z mehko krtačo in natrite z oljem. Ne nosite tesne obleke in pretesnih pasov, ki zavirajo krvni obtok in pospešujejo nastanek krčnih žil in drugih nevšečnosti, temveč naj bo delovna obleka udobna in smotrna.
o<xx>ooooooooooooo<x><>ooooo<x><x>o
g	Nasveti
O H Kruha ne smemo hraniti v toplem prostoru, ker v tem primeru zgubi svoj duh. Svež kruh laže režemo, če nož prej segrejemo ali ovlažimo. Kruh obvarujemo pred naglo plesnijo, če enkrat tedensko z okisano vodo umijemo prostor, v katerem ga shranjujemo.
■ Gorčica ostane dolgo sveža, če ji primešamo malo soli. Okus se pri tem ne bo spremenil. Posušeno gorčico raztopimo z nekaj kapljicami olja, razredčenim kisom in ščepcem sladkorja.
.	8 Jetra pomočimo najprej v vročo vo-
<> do, nato jim z lahkoto odstranimo koži-$ co. Jeter ali ledvic ne solimo surovih,
O ker postanejo trda. Sol dodamo šele, ko O je jed gotova.
O	v
oooooooooooooooooooooooooooooo
govi vrstniki od katerih so sedaj skoraj že vsi pod rušo, kajti fra Luka je o kresnem svetem Janezu stopil v enainosemdeseto. Davno je že odpustil tratrom, ker ga niso dlje pustili v Padovi, ker mu nikoli niso dali, kolikor je potreboval za knjige in poskuse, pa tudi sobratje ga sčasoma niso več toliko zbadali zaradi njegovega čudaškega življenja, zdravilske strasti in prijateljevanja z Mordom Atijasom. Fra Luka je tudi sedaj zahajal v Travnik, posedal z Mordom za pultom in izmenjaval pogatke in izkušnje, zamenjaval zelišča in korenine za žveplo ali lapis, kajti nobeden ni tako znal osušiti lipovega cvetja ne shraniti vrednika, rmana in šentjanževe rože kakor fra Luka. In fratri so se že davno navadili na to »prijateljevanje Starega in Novega testamenta".
Pa tudi tisto, kar je nekoč najhuje netilo spore med fra Luko in fratri: obiskovanje in zdravljenje bolnikov zunaj samostana, je imelo sedaj manjši obseg. Svoje čase je bilo' to vir neprestanih nadlog za samostan in edini vzrok resnih trenj med fra Luko in njegovimi starešinami. Fra Luka tudi sedaj ni iskal bolnikov med posvetnjaki, zlasti ne med Turki, toda Turki so ga iskali, včasih ga pozivali in prosili, največkrat pa ukazovali in z biriči vodili k bolniku. Od teh obiskov je imel fra Luka in njegov samostan veliko glavobola, škode in nevšečnosti. Zgodilo se je, da so ga vabili in rotili, naj zdravi bolnega Turka ali Turkinjo, potem pa so tožili njega in samostan, ker se je bolniku poslabšalo ali je umrl. Kadar pa je zdravljenje uspelo in je srečna družina fra Luko obdarovala, so se našli zlomiselni in lakotni Turki in ga obtoževali, da zahaja v turške hiše. Priče so vedno potrdile, da je frater bil povabljen in je prišel z dobrim in poštenim namenom, ampak preden je bilo dokazano in preverjeno in preden se je obtožba polegla, je imel samostan težave in strah in stroške. Zato fratri niso pustili fra Luke, da bi šel zdravit
v turško hišo, dokler ta hiša ni dobila od oblasti mura-selo — potrdilo, na katerem je jasno pisalo, da ga kličejo iz svoje volje in da oblast s tem docela soglaša.
Pa še to ni šlo vedno brez težav in nezgod. Bilo je nemalo primerov, ko se je zdravljenje posrečilo, da so pošteni in hvaležni ljudje zasuli z zahvalami in darovi fra Luko in samostan.
Neki beg izmed neznatnejših, vaških begov, toda srčen in vpliven mož, ki mu je fra Luka ozdravil staro rano pod kolenom, je dejal fratru ob vsakem srečanju:
»Veš, ko zjutraj stopim na noge, se te spomnim prvega j za bogom."
In do kraja svojih dni je ta beg ščitil samostan in fratre, jim bil za pričo in poroka, kadar je bilo treba.
Neki premožen Turčin iz Turbeta, kateremu je bil fra Luka rešil ženo, nikomur ni ničesar rekel (kajti o ženah se ne govori), toda sleherno leto o Malem Šmarnu je poslal samostanu dve oki medu in ovčje krzno z naročilom: »Naj se izroči tistemu rubanu — duhovnu — ki zdravi bolne.”
Bili pa so tudi obratni primeri grde nehvaležnosti in peklenske zlobe. V samostanu so dolgo pomnili prigodo s svakinjo Mustaj bega Miralema. Neka nadloga se je lotila mlade žene, nikjer ni imela obstanka, le javkala je, se zvijala in škripala z zobmi dan in noč ali pa spet ure in ure ležala nepremična in nema; nikogar ni hotela pogledati, ničesar zaužiti. Domači so storili vse, kar jim je kdo vsetoval, pa nič ni pomagalo: ne vračarke ne hodže ne talismani. Zenska je kopnela iz dneva v dan. Naposled je sam tast, stari Miralem, poslal v samostan po fratra likarja.
Ko je fra Luka prišel, je bila bolnica še drugi dan v stanju popolne potrtosti, vsa skrčena, in nihče je ni mogel spraviti iz njenega mračnega molka. Sprva sploh 1 ni marala obrniti glave. Toda v nekem trenutku, ko je
le malo razprla veke, je uzrla okorne meniške sandale, rob kute in beli konopec, s katerim je bil frater prepasan; nato je počasi in zlovoljno šla s pogledom po mršavem in dolgem fra Luki in šele čez precej časa opazila sivo glavo in srečala starčev modri in nasmejani pogled. Zdajci je na vsem lepem bruhnila v smeh, nenadejan, nor, brez konca in kraja. Ko je fra Luka šel iz Miralemove palače, je še dolgo slišal za seboj njen strahotni, iz pritličja odmevajoči krohot.
Že naslednji dan so stražarji odpeljali fra Luko ukle-njenega v ječo. Gvardijanu so takoj sporočili, da stari Miralem toži fra Luko, ker je »urekeP njegovo snaho; že drugi dan je, kar se nepretrgoma smeje in spravlja vso hišo v obup. Gvardijan je dokazoval, da je to nemogoče, kajti zdravnikova dolžnost je ozdraviti, če more, toda uroki in čarovnije niso v njegovi oblasti. Obenem je zaman delil desno in levo, enemu pet srebrnih grošev, drugemu deset. Rekli so mu le, da stvar z likarjem kaže jako slabo kajti snaha je povedala da ji je frater na skrivaj dal popiti »nekaj črnega in gostega kot kolomaz", obenem jo je dvakrat udaril z velikim križem po čelu zato sedaj ne more ustaviti tega smeha ki jo venomer muči.
In ko je bila zadeva videti najbolj huda in brezupna, so fra Luko na lepem razkovali in spustili, ko da ni bilo nič. Snaha se je menda četrti dan nenadoma pomirila, nato pa izbruhnila v tih, obupen jok. Poklicala je tasta in moža in izjavila, da je fratra obrekovala v trenutku svoj© norosti: sploh ni dal nobenih zdravil, tudi križa ni imel pri sebi, le roke je razprostrl nad njo in molil po svoji veri in nji je zato sedaj bolje.
Tako se je vihar polegel. Le fratri so bili še lep čas besni na fra Luko. Gvardijan fra Mijo Kovačič, je imel največ potov skrbi ob tej prigodi, je rekel v refektorijo vpričo vseh:	(Se nadaljuje)
*-ois Dykeman Kleinhauer
SINKO
Najzgodnejši spomini, ki jih je imel, so segali v cas, ko se je njegov oče nagnil s svoje neznanske višine k njemu in ga dvignil v višino. Letel je kvišku brez diha, z nasmejanim obrazom v uživanju. Od tam gori je lahko videl materin obraz, kako se obrača proti nje-®u in se mu smehlja. Videl je očetove bujne lase in bele zobe.
Ko je med veselim vzklikanjem zopet padal nazaj, se ni nikoli bal, saj so ga krepke očetove roke vedno ujele. Nihče na svetu ni od tako močan ali tako pameten kot njegov
oce.
Spominjal se je tistega dne, ko je oče za oiater premeščal klavir iz enega kot sobe v drugi. Opazoval je, kako je mati uravnavala klavir proti njegovemu novemu prostoru in Videl razliko med njenimi in očetovimi roka-®*> medtem ko so se upirale ene ob druge v Jtlavir. Njene roke so bile bele, vitke in nežne, očetove pa velike, oglate in močne.
Ko je nekoliko odrastel, se je naučil igrati se z očetom. V času, ko bi se moral oče vrniti domov ^se je skril za kuhinjskimi vrati. In ko Je zaslišal, kako so se zunanja vrata odprla, se je stisnil v svojem skrivališču in prenehal dihati. Bil je popolnoma tih.
Vedno se je dogajalo enako. Oče je odprl vrata j n zastal med njimi. Noge je imel izzivajoče blizu njega.
»Kje je mali?«
.Deček je opazil na materinem licu zarotniški nasmeh in tedaj je skočil, ter zgrabil feu z. kolena. Oče pa je hlinil začudenje in
»Hej, kaj pa je to? Napadel me je medved!«
In potem ga je oče, pa naj se je še tako krčevito držal njegovih kolen, dvignil sebi na rame. Tako sta vedno šla mimo matere, se nagnila med vrati in stekla skozi kuhinjo.
pa je hitela okrog njiju, odmikala stole ter pri tem govorila:
»Pazi — da ga ne poškoduješ!«
Čez nekaj časa ga je oče odrinil in sedel v svoj naslonjač z iztegnjenimi nagami. Dečko je tudi vstal, na pol užaljen, na pol vesel zaradi^ lahkotnosti, s katero je oče z njim »obračunaval«.
Kmalu je bil že gimnazijec. Fant se je lepo razvijal in rastel, tako da je kmalu na mater moral gledati navzdol ter ji pravil »naša mala«, kadar je v šali govoril o njej.
Včasih jo je prijel za zapestja in jo porival, dokler ni padla zadensko v naslonjač, medtem pa se je nagajivo smejal, ko ga je ona v šali karala:
»Pačakaj, počakaj, položila te bom čez koleno ...«
»Kdo?« je vprašal izzivalno sinko.
»No ... tvoj očka to še vedno lahko stori!« je dejala.
Njegov očka. To je bilo seveda kaj drugega.
Svoje borbe v ruvanju sta nadaljevala, toda mati je bila vedno v večjih skrbeh. Skakala je okrog njiju in ni mogla razumeti potrebe po takšnem borjenju. Dvoboj se je vedno kon-čaval na ta način, da je deček obležal na hrbtu, z iztegnjenimi rokami in nogami, njegov oče pa se je nad njim smehljal:
»Ali se vdaš?«
»Vdam se,« je odgovoril deček, ki je bil že na pol mladenič.
»Rada bi, če se ne bi več tako zabavala,« je dejala mati. »To je prav gotovo brez pomena. Še poškodovala se bosta. Ne delajta tega več — meni na ljubo!«
In tako eno celo leto v njihovi hiši ni bilo več ruvanja. Nekega večera pa se je mladenič
Pričel je hoditi v šolo. Tam se je po'malem	SP°mnil -te-njune, Pri,]iubliene zabave’
fuval s sošolci, naučil se je raznih prijemov Nek°hko pozorneje je pogledal svojega očeta-
® si jih zapomnil kot kakšno veliko, samo	‘InČ ^ ? i T VU*	°CC m. v“tak.°
„1„:„___ _______•______-v , , ’	. Visok m tako širokih ramen kot prej. Zdaj je
--	ivaronu V C11NU, billllU
»Jegovo^ skrivnost. Ko pa je prišel domov, je Preizkušal to novo pridobljeno znanje na oče-Naprezale je in pihal od napora, medtem •p0 je poskušal potegniti očeta iz naslonjača. °da oče je bral dalje svoj časopis in od ča-a do časa začudeno spraševal:
»Kaj pa poskušaš, sinko?«
Tedaj je prenehal in pogledal očeta:
»Uh, očka!«
.Sele tedaj mu je postalo jasno da se oče z »Jjm šali in skril se mu je v naročje, ga za-£el tolči s pestmi po prsih, kot da bi bil je-
e»> ker mu je njegov namen spodletel______
Deceli je rastel še naprej. Postajal je vedno jlsJi, bolj vitek in krepak. Bil je kot mladi •r»jak, s tankimi, novimi rogovi, ki jih je preskušal v prvi borbi. Z materinim krojaškim ®etrom je že meril kolikšne ima na rokah mi-Ice. Razburjeno je pomolil očetu pest pod nos: »Potipaj malo! Poglej, kakšne so to mišice!« -Uče je položil svoj krepki prst na mišico Pritisnil tako, da je deček takoj umaknil °ko in skozi smeh protestiral:
»Au-u, očka, ne tako močno!«
Pogosto sta se v sobi na tleh ruvala, mati
lahko gledal očeta že naravnost v oči — bila sta enako visoka.
»Koliko tehtaš, očka?« ga je nenadno vprašal.
A L L A N MARSHALL :
Oče ga je nežno pogledal.
»Kot vedno. Nekako okrog osemdesetih. Zakaj vprašuješ?«
Mladenič se je nasmehnil. Naglo je odgovoril:
»Tako pač ... zanimalo me je.«
Minilo je nekaj minut, potem je vstal izza mize in se nenadoma približal očetu, ki je že bral časnik. Vzel mu ga je iz rok ... Oče je dvignil oči, ga najprej začudeno pogledal, potem pa mežikajoč sprejel sinovo izzivanje.
»Tako,« je dejal tiho.
»Pojdiva, očka!«
Oče je pričel slačiti suknjič in potem odpenjati gumbe na srajci.
»To si vendar hotel,« je dejal.
Mati je vstopila v sobo, vsa iz sebe od ogorčenja.
»Oh, le kaj je vama spet padlo na misel. Očka, pomisli vendar, še poškodoval se boš ...
Niti eden niti drugi se nista ozrla nanjo. Gledala sta drug na drugega. Stala sta sredi sobe, brez srajc. Hodila sta eden okrog drugega, dokler se nista zgrabila za roke.
Uprla sta se z vso močjo eden proti drugemu, potem pa je padel mladenič na tla in potegnil očeta za seboj. Tako sta se valjala na tleh, se krčila in zvijala ter pri tem iskala v tišini kakšno prednost pred »nasprotnikom«. Slišati je bilo samo zamolklo udarjanje njunih teles na preprogo in naglo dihanje. Mladenič je za trenutek skremžil obraz od bolečine in pokazal zobe. Njegova mati je stala ob strani in si tiščala z rokami ušesa. Tu in tam je premaknila ustnice, toda spregovorila ni niti besedice.
Končno je mladenič pritisnil očeta s hrbtom ob tla.
»Vdaj se!« je ukazal.
»Nikakor ne!« je odgovoril oče in odrinil sina, tako da se je borba nadaljevala. Čez nekaj časa je bil oče zopet na hrbtu. V očeh je imel zmeden pogled. Obupano se je boril, da bi se osvobodil sinovih brezobzirnih rok, ki so ga premagovale. Končno se je le pomiril. Le prsi so mu globoko sople v težkem dihanju.
»Vdaj se,« je ponovil sin.
Oče se je namršil in odkimal.
Mladenič je še vedno klečal nad njim in ga držal prikovanega na tla.
»Vdaj se,« je ponovno dejal in pojačal svoj pritisk. »Vdaj se!«
Prijatelji in moje zdravje
IZREKI
Polovica življenja je želja polovica Pa nezadovoljstvo.
(Dossi)
*
Življenje je vrsta presenečenj
(Emerson)
*
Ce človek svojim današnjim tegobam ne bi zmeraj priračunal še vče-'aišnjih in tudi jutrišnjih, bi bila sleherna usoda neznosna
(Hamerling)
-*
Končni cilj znanosti je resnica, konč-»i cilj umetnosti je uživanje
(Lessing)
*
Umetnost je moč
(Longfellow)
Svojskost izraza je začetek in konec s‘6herne umetnosti
(Goethe)
*
Najprej živeli, potem filozofirati
(Hobes)
*
Živijo samo tisti, ki se borijo
(Hugo)
Pred nekaj tedni sem s slastjo pojedel svinjske kotlete in kumarčno solato. Zdaj pa me zaboli žolč, če pojem eno edino zrno suhega grozdja.
Do vsega tega je prišlo zaradi želje, da bi si „okrepil zdravje".
Pričel je George. Dejal mi je:
— Bled si. Jej, kolikor je največ mogoče na pol surova jetra, pa boš dobil več krvi!
— Ampak jaz ne prenašam okusa surovih jeter!
— Potem pa vzemi pilule. Vsaka pilula nadomestuje četrt kilograma jeter. Vzeti moraš po štiri pilule pred vsakim obrokom.
— To je skupno tri kilograme jeter na dan. Ali ni preveč?
— Morda se motim, — je odgovoril George, — morda vsaka pilula ne nadomestuje četrt kilograma jeter, ampak samo osmin-ko. V tem primeru vzemi po šest pilul.
— Raje bi pričel s štirimi, — sem pripomnil.
— Lahko, — se je ljubeznivo strinjal George.
Naslednjega dne sem srečal Billa in sem mu pripovedoval, da sem pričel uživati jetrne pilule, da bi se okrepil.
— E, vidiš, jaz imam ravno to, kar je tebi potrebno, — mi je dejal Bill. — Ali se spominjaš na okrepilno pijačo „Tonic”, ki jo je jemala moja žena? Pripovedoval sem ti o tem.
— Da.
— No vidiš, tudi jaz sem jo jemal in se nikoli v življenju nisem bolje počutil. Izdelana je po receptu slavnega zdravnika. Prinesel ti jo bom!
In res mi jo je prinesel.
—	V njej je železo, strihnin in arzenik, — je dejal Bill.
—	Imenitno!
—	Kaj pa je s tvojimi lasmi?
—	Kaj pa naj bi bilo z njimi?
—	Saj boš kmalu postal plešast kot jajce.
—	Res je, — sem pritrdil.
—	Ne vznemirjaj se, vse to bom uredil, — me je prepričeval.
Odšel je in se kmalu vrnil s pločevinasto škatlo za tobak, napolnjeno z nekakšno rumeno mastjo.
— To sem sam pripravil, — mi je dejal ponosno. — To je mešanica žvepla in posebne zdravilne masti. Prehajala je z roda v rod.
— Kaj? Škatla?
— Ne, mast!
— Saj tudi tako diši, kakor da je ni uporabljal samo en rod, — sem dejal.
— Ne oziraj se na to, — me je miril Bill.
—	Masiraj z njo glavo trikrat dnevno!
— Pred jedjo ali po jedi?
— Po jedi.
Kmalu me je obiskal Ralph. Povedal sem mu, kako se krepim.
— Nič boljšega ni kot kava z glukozo,
—	se je navduševal Ralph. — Pij jo zjutraj in zvečer. Ali piješ oljčno olje?
— Ne, — sem priznal.
— Moraš ga piti!
Popraviti moje zdravstveno stanje ni bilo lahko: pričel sem trpeti za slabo prebavo.
Tedaj mi je dal George prašek za boljšo prebavo, ki ga je bilo treba popiti pred jedjo. Ralph pa mi je dal prašek, ki ga je treba vzeti po jedi. Tašča mi je priporočila ribje olje in inhaliranje evkaliptusovih hlapov.
Moja prebava pa je postajala vedno slabša.
Prijatelji so sklenili, da moram jesti za zajtrk samo suho grozdje in orehe.
— Ampak s suhim grozdjem in orehi si ne bom opomogel!
— To je naravna hrana, — so me prepričevali prijatelji. — Poglej živalil
Na nesrečo ni bilo nobene živali v bližini.
Ravnal sem se po nasvetu prijateljev. Moral sem hoditi bolj zgodaj spat, da bi lahko zjutraj opravil vse predpisane procedure. Zato pa zdaj ne morem zaspati.
— Veš, — sem dejal Georgu, — trpim za nespečnostjo.
Odvedel me je na stran in mi dal drobne tablete. To so bile najdrobnejše tablete, ki
Nenadoma se je oče pričel smejati, najprej po tihem, da so se mu tresla ramena. Mladenič je občutil materine prste, ki so ga trdo prijeli za ramena.
»Pusti ga, naj vstane,« je dejala, »dovolj je tega!«
Sin je pogledal očeta:
»Ali se zdaj vdaš?«
Oče se je nehal smejati, toda oči je imel še vedno vlažne.
»Prav,« je dejal. »Vdam se.«
Mladenič je vstal in ponudil očetu roko, da bl tudi on vstal, toda tedaj se je že sklonila k njemu mati in ga prijela pod rameni, da bi mu pomagala pri vstajanju. Tako so potem stalf vsi trije. Oče se je zmedeno smehljal.
Tudi mladenič se je pričel smejati.
»Mislim da...« je rekel in potem zastal. »Upam, da te nisem poškodoval!«
»Nič, nič. Vse je v redu. Toda prihod-njic . . .«
»Da morda prihodnjič ...« v Mat> jima med tem pogovorom sploh ni ničesar dejala. Vedela je, da v njeni hiši ne bo vec ruvanja. Za hip so se vsi trije spogledali, potem pa je mladenič brez besede odhitel. Ste-ke.1., ie, skozi vrata, pod katerimi se je moral tolikokrat z očetom sklanjati, ko mu je še jahal na ramenih. Odhitel je tudi skozi kuhinj-ska vrata., za katerimi se je tolikokrat skrival, da bi iz zasede skočil na očeta.
Stopil je pred hišo. Bilo je že mračno. Obstal je na stopnicah in občutil hladni zrak, kako drsi mimo njegove spotene kože. Tako je stal z vzdignjeno glavo in gledal proti zvezdam, toda ni jih mogel videti, ker je imel oci polne solz, ki so ga pekle, medtem ko so mu drsele po licih.
ZLDOBROVOLlO
»Ko bi bila jaz vaša žena, ti vam že davno namešala strup v kavo!*
»In c e bi bil jaz vas mož, bi to kavo z veseljem izpili*
*
»Kaj pa je tvoj očka, mali?*
»Prehlajen.*
»No seveda, ampak kaj dela?*
»Kašlja.*
*
Krojač desetletnemu Tončku:
»Ali hoces, da ti ramena nekoliko podložim?*
»Skoraj ni treba, rajši podložite zadaj hlače .. .*
*
»Bojim se, da bo tvoj mož v bolnišnici mnogo dlje, kakor smo mislili.*
»Kako, ali si videla zdravnika in govorila z njim?*
•Zdravnika ne, pač pa bolniško sestro.*
*
1 rujesonca vpraša Alenko:
»Zakaj torej moramo stanovanje imeti čisto in snažno?*
»Zato ker nas lahko vsak trenutek kdo obišče.*
»Morebiti se eno pivo?* natakar vljudno vpraša gosta.
»Hm,* reče gost, »če popijem še eno pivo, ga bom verjetno plačal z glavobolom.*
»Potem raje ne,* odgovori natakar, »s tem pri nas ne plačujejo*.
*
»Pri pouku ne paziš in si neprestano zaspan!*
»Menda zato, ker v meni dremlje talent, kot pravi moja mamica.*
*
»Ali bova jutri zaklala gos?*
»Zakaj neki?*
»Jutri poteče vendar deset let, kar sva poročena!*
»Je mar gos tega kriva?*
sem jih kdaj koli videl.
— Vzemi po eno pred spanjem. Ampak nikomur ne pripoveduj, da sem ti jih jaz dal. To je prepovedano prodajati, — je dejal George. — Dobavil mi jih je neki bolničar, ki pozna nekega zdravnika. Treba jih je vzeti samo tedaj, kadar res ne moreš zaspati.
Vzel sem jih v nedeljo zvečer. Ko sem se prebudil, je bila hiša polna prijateljev. Ob postelji je stal doktor. Bilo je v torek popoldne. Torej sem se pošteno naspal.
Vsi moji prijatelji so stali okoli postelje gologlavi. Moram reči, da možje, kot so oni, snemajo klobuk samo v izjemnih primerih.
Letnik XVIII,	Celovec, petek, 15. februar 1963	Štev. 7 (1082)
Doslej največji uspeh mladega Zahomčana:
Janko Zvvitter tretji na državnem prvenstvu
Šestnajstletni Janko Zvvitter iz Zahomca, ki je letos že drugič postal deželni mladinski prvak Koroške v smučarskih skokih in hkrati v kombinaciji, je na nedavnem državnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, pri katerem so sodelovali vsi najboljši tekmovalci Avstrije, dosegel svoj doslej največji uspeh: v hudi konkurenci si je osvojil tretje mesto in se tako povzpel v sam vrh smučarskega naraščaja Avstrije.
Janko Zvvitter je s tretjim mestom v specialnih skokih kot najboljši koroški udeleženec tekmovanja dokazal, da so njegovi vsakoletni uspehi res plod načrtnega in učinkovitega treninga. Sploh je mlada skakalna elita navdušila strokovnjake, ki so najboljše predstavnike mlade generacije sprejeli v državni kader, kjer bodo imeli vse pogoje za nadaljnji razvoj. Brez dvoma bo avstrijska smučarska zveza poskrbela vsestransko za preizkušnjo bodočih prvakov, ki naj bi čimprej nadaljevali uspešno pot svojih sedanjih vzornikov.
Mlademu Zahomčanu, ki tako uspešno in častno zastopa slovenski koroški šport tudi v državnem merilu, prisrčno čestitamo in mu želimo mnogo uspehov v bodoče.
Baldur Preiml - zmagovalec v Radentheinu in Beljaku
Trenutno najboljši avstrijski smučarski skakalec Baldur Preiml (Koroška) tudi na obeh domačih skakalnicah v Radentheinu in Beljaku ni imel težav in je suvereno premagal vse tekmovalce iz Koroške, Slovenije in Švice. Slovenski skakalec Jože Langus, ki je že večkrat z velikim uspehom sodeloval na številnih mednarodnih tekmovanjih, je v Radentheinu na »domači« skakalnici Preimla dosegel peto mesto, v Beljaku pa je bil sedmi.
skakal dokaj lepo, vendar nezanesljivo, kar mu je omogočilo zasesti šele šesto mesto. Avstrijski tekmovalci v tej konkurenci seveda niso prišli do »besede« in so se morali zadovoljiti s precej »visokimi« mesti: Miiller je dosegel 24., Egger 29. in Habersatter 32. mesto.
Državno prvenstvo v alpskih disciplinah
Dolina Enns je bila ob koncu preteklega tedna prizorišče avstrijskega prvenstva v alpskih disciplinah, na katerem so bili doseženi v glavnem pričakovani rezultati. Spodrsljaji nekaterih favoritov so sicer nekoliko spreme-
Engan letos brez konkurence
Na švedskih zimskih igrah v Falunu je norveški skakalec Engan ponovno deklasiral vso svetovno elito ter suvereno zmagal pred Fincem Kankkonenom in rojakom Brandtzagom. Dosedanji »kralj« smučarskih skakalcev Helmut Recknagel (Vzhodna Nemčija) je sicer
UMiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiimmmiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim
| V Planico brez viz |
Letos bo v svetovno znani Planici = | spet velika skakalna prireditev, na ka- § § tero je vodstvo jugoslovanske smučar- E | ske zveze povabilo tekmovalce iz števil- = g ni h držav. Pričakovati je, da bodo pri- § 5 reditve , ki bodo v dneh od 22. do 24. g = marca, tudi tokrat pritegnile ljubitelje | | zimskega 'športa od blizu in daleč. =
E Za številne obiskovalce bo v Planici g | vzorno poskrbljeno, saj bodo gostinska | g podjetja postavila dobrih dvajset pavi- g g Ijonov, kjer bodo prodajali hrano in pi- § g jače. Za zaključek tekmovanj bodo or- g = ganizirali tudi veliko družabno prire- § g ditev, na kateri bodo obiskovalci raznih I | narodnosti lahko poglobili medsebojne | 5 prijateljske vezi.	g
E Kar pa je najbolj razveseljivo: ino- | = zemski gledalci si bodo tekme v Planici E | lahko ogledali brez potnega lista oziro- g g ma vize, kajti za prekoračenje meje bo E 5 zadostovala veljavna osebna izkaznica. § g Ta ukrep jugoslovanskih oblasti je po 1 E vsem svetu vzbudil veliko pozornost, g = saj Jugoslavija s tem prav v času, ko E Š nekatere »demokratične« države niti g g športnikom ne izdajo vstopnih viz, do- = 1 kazuje svojo širokogrudnost in se ravna g g po načelu, da šport ne pozna meja.
'TiiiiiiiiiiiimmiiiiimmimiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
nili končno sliko, vendar večjih presenečenj ni bilo. Od najboljših avstrijskih tekmovalcev sta zaradi poškodb oz. bolezni manjkala le Zimmermann in Netzerjeva. Doseženi so bili naslednji rezultati:
VELESLALOM
1. Pcpi Sfiegter, 2. Oerhaid Nenn 113, 3. Hias Leitner;
1. Traudl Hecher, 2. Marianne John, 3. Edda Kalni.
SMUK
1. Kail Schranz, 2. Oerhaid Nenning, 3. Hcinl Messner;
1. Chrisil Haas, 2. Traudl Hecher, 3. Marianne Jahn.
SLALOM
1. Karl Schranz, 2. Gerhard Nenning, 3. Hugo Nindl;
1. Marianne Jahn, 2. Traudl Hecher, 3. Edi.h Zimmermann.
KOMBINACIJA
1. Gerhard Nenning, 2. Heini Messner, 3. Hugo Nindl;
1. Traudl Hecher, 2. Marianne Jahn, 3. Chrisil Haas.
Za zmago v kombinaciji sta imela lepe iz-glede dva najboljša tekmovalca — Schranz in Stiegler, vendar sta bila diskvalificirana, prvi v veleslalomu in drugi v slalomu. Tako je končno zmago zasluženo osvojil mladi Nenning s tremi drugimi mesti.
Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju
Na nedavnem evropskem prvenstvu v umetnem drsanju, ki je bilo v Budimpešti, so si naslove evropskih prvakov osvojili naslednji tekmovalci: pri ženskah Sjoukje Dijkstra (Nizozemska), pri moških Alain Calmat (Francija), pri parih Killius-Baumler (Zahodna Nemčija) in v plesih Shearman-Phillip (Velika Britanija).
Avstrijski drsalci so si osvojili dve bronasti kolajni (Regina Heitzer in Emmerich Dan-zer) ter 4. mesto za Petra Jonasa. Heitzerjevo so sodniki v obveznih likih zelo slabo ocenili, nato pa je še s padcem pri prostih likih zapravila vse možnosti, da bi si obdržala svoje dosedanje 2. mesto.
Vsi najboljši tekmovalci iz Budimpešte bodo seveda nastopili tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu v Cortini.

Ta teden vam priporočamo:
Bibliofilska zbirka »Večni sopotniki«
V posebni bibliofilski zbirki „Večni sopotniki" izdaja Državna založba Slovenije izbor domače slovenske in svetovne književnosti v lepi opremi znanih slovenskih umet-
nikov. Doslej so izšli naslednji zvezki:
|	France Prešeren: KRST PRI SAVICI, ilustr. Vladimir Lakovič, 92	str. pl.	32	šil.
H	Oton Župančič: DUMA, ilustr. Maksim Sedej, 60 str. pl.	32	šil.
■	Simon Jenko: OBRAZI, ilustr. Janez Bernik, 80 str. pl.	32	šil.
H Alojz Gradnik: EROS-TANATOS, ilustr. Božidar Jakac, 144 str. (dvojni zvezek),	pl.	62	šil. •
H	lvan Goran Kovačič: JAMA, ilustr. Vladimir Lakovič, 68 str. pl.	32	šil.
Mihail J. Lermontov: MORI, ilustr. Vladimir Lakovič, 92 str. pl.	32	šil.
H	Rainer M. Rilke: KORNET, ilustr. Miha Maleš, 76 str. pl.	32	šil.
B Samuel Taylor Coleridge: PESEM STAREGA MORNARJA, ilustr. Miha Maleš, 104 str. (dvojni zvezek),	pl.	62	šil.
B	Mihail J. Lermontov: DEMON, ilustr. Vladimir Lakovič, 88 str. pl.	32	šil.
Oscar Wi!de: JETNIŠKA BALADA, ilustr. France Mihelič, 172 str. (dvojni
zvezek), pl. 62 šil.
Kot prav redkost izide po 100 izvodov vsakega zvezka v posebni oštevilčeni in v usnje vezani izdaji, katere navadni zvezek stane 64 šil. in dvojni zvezek 104 šil. Zbirko .Večni sopotniki" (tudi posamezne zvezke) vam posreduje
'JEJVA
„Na$a knjiga”, Celovec, Wulfengasse
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00. 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddajo — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav pate
—	10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa
— 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 16. 2.: 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Glasba Zoltana Kodalyja — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Večne ceste", roman — 15.50 Za filateliste — 16.00 Iz vseh dolin zveni ... — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 — Ljudske pesmi — 19.20 Pestro mešano — 20.15 Schubert-Bruckner-Mahler.
Nedelja, 17. 2.: 8.05 Kmečka oddaja — 19.05 Popevke od včeraj, do danes ne pozabljene — 11.00 Dunajski zajtrk — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate
—	17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Veselo petje,
veselo igranje — 19.45 Igra godba Rudi Platzer — 20.10 Radijska	slušna igra	— 21.18 Na	lepi modri	Donavi.
Ponedeljek, 18. 2.:	8.15 Jutranji	koncert —	13.30 Majh-
na melodija —■ 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zato — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Kuriozne šege, mode in običaji — 21.15 Veselo petje, veselo igranje.
Torek,	19. 2.: 8.00	Posebej za vas — 16.00	Glasba zate
—	17.00	Koncert pri	kavi — 18.00	Teden dni	deželne po-
litike — 18.25 Ce mene vprašate ... — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 XY vse ve — 20.15 Klasiki v radiu: »La Locandiera”, komedija.
Sreda, 20. 2.: 8.00 Majhen jutranji koncert — 8.15 Komorna glasba — 15.00 Glasba za mladino — 16.00 Glasba zate — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudske pesmi — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Popevke se vrstijo — 20.15 .ll Credulo".
Četrtek, 21. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 15.45 Koroški avtorji: Erna VVobik — 16.55 Kulturne vesti — 17.00 Popoldanski koncert
—	18.05 Ljudske pesmi — 18.35 Mladinska oddaja —
19.00	Dober večer, dragi koslušalci — 20.15 Koroško-štajerska pustna oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 22. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav 8.15 Glasba mojstrov — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno vesti — 17.00 Koncert pri kavi — 18.15 Pestro mešano — 19.00 Z Luise Martini po celem svetu — 20.15 Štirje proti štirim — 21.00 Orkestrski koncert.
II.	PROGRAM
Sobota, 16. 2.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Koncert — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani
—	16.00 Za delovno ženo — 16.30 Popevke se vrstijo
—	18.00 Orkester Hans Carste — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 V zvezdah je zapisano — 20.00 Avstrijska Hit-parada — 21.00 Strauss vam igra.
Nedelja, 17. 2.: 8.15 Kaj je novega — 10.15 Glasbena mešanica — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 .Gost", pripovedka — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba — 16.00 Jazz s Friedrichom Guldo — 18.25 Nazaj k šolski klopi
—	19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe melodije.
Ponedeljek, 18. 2.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, prav prijazno —- 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
11.00	Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij
—	15.30 Vesele melodije — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.30 ,ll Campiello", vesela opera.
Torek, 19. 2.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden dni pri združenih narodih — 13.30 Znani orkestri — 14.35 Daljni horiconti — 15.30 Glasba Siegfrieda Langa — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 19.30 Godalni ansambel Wilhelm Dumka — 20.00 Teden lahke glasbe — 21.30 Lahko govorimo o tem.
Sreda, 20.	2.:	7.20	Jutranja glasba — 8.10	Prosimo,
prav prijazno	—	11.00	Ljudske viže — 13.30 Za	prijatelja
opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
15.30	Melodije se vrstijo — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Halo! Tenagerji! — 21.10 Temza-Donava.
Četrtek, 21. 2.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.10 Pestro mešano — 15.30 Avstrijski komponisti — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke so vrstijo — 20.00 Vindobona, prekrasno mesto.
Petek, 22.	2.:	8.10	Prosimo, prav prijazno	— 11.00
Ljudske viže	—	13.30	Za prijatelja opernih melodij —
15.30	Solistična ura — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke se vrstijo
—	19.30 »Morala", komedija — 20.45 Veliki zabavni orkester radia Dunaj — 21.25 Tretjo znamenje.
Tre tevizua
Sobota, 16. 2.: 19.00 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 »Pisani senčnik", zabavna oddaja.
Nedelja, 17. 2.: 17.00 Za otroke od 11 let — 17.30 Za mladino od 14 let: Ljudje od danes — 19.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 18.20 Zanimalo vas bo — 20.00 Šport — 20.15 »Evgenij Onjegin".
Ponedeljek, 18. 2.: 19.55 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 Šport — 20.50 »Pet prslov", špionažni film.
Torek, 19. 2.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 Enaindvajset —
21.15	Vojska in gospodarstvo.
Sreda, 20. 2.: 17.00 Za otroke od 5 let: Listamo v slikanici — 17.25 Lassie, zgodba psa — 17.55 Za družino — 19.30 Zabeleženo za vas — nato slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 »Mainz, kako so smeje in poje", pustna prireditev.
Četrtek, 21. 2.: 19.30 Zabeleženo za vas — nato slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 Sah smrti — 21.15 Louis Armstrong pripoveduje svoje življenje.
Petek, 22. 2.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 »Mojster glasbe”, opera.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 ai UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHi Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Neka) domačih
—	8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod In ondod —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 —
16.00	Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski
dnevnik.
Sobota, 16. 2.: 9.20 Sprehod skozi Moskvo — 9.45 Pihalna godba — 12.15 Pojo in igrajo Beneški fantje —
12.30	Liszt in Paganini — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Voščila — 15.15 Zveneče kaskade —• 15.40 Zborovske skladbe sodobnih hrvaških komponistov — 17.50 Hammond orgle v ritmu — 18.45 Okno v svet — 20.00 Novo v študiju 14 — 21.00 Za konec tedna — ples.
Nedelja, 17. 2.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Majhen koncert partizanskih, slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Zabavno glasbena matineja — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas
—	14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Dvorakovo popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Orglice s popevkami — 17.05 Z lokom po strunah — 18.30 Šport —
20.00	Izberite svojo melodijo Ciklus ruske opore.
Ponedeljek, 18. 2.: 8.05 Zborovske pesmi Aniona Foersterja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Instrumentalne pesmi in plesi — 9.45 Kajkavske narodne pesmi —
12.15	Zvoki iz Južne Amerike — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.30 Popularen operni spored — 14.35 Voščila ~ 15.15 Mali ansambli v ritmu rock 'n' rolla in twistaN— 17.07 Obdobja slovenskega samospeva -— 17.45 Orkester Mantovani — 18.25 Poje slovenski oktet — 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 20.45 Novo v znanosti.
Torek, 19. 2.: 8.35 Popevke se vrstijo — 9.25 Poje Komorni zbor radia Ljubljana — 9.40 Igra vam plesni orkester RTV Ljubljana — 12.15 Trio Ada Goršiča iz Celja
—	12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.35 čez hrib in dol ... — 15.15 Kvintet George Shearing z godali —•
15.30	V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.45 S knjižnega trga — 20.15 Radijska igra — 20.59 Odmevi iz nordijskega sveta.
Sreda, 20. 2.: 8.05 Jutranji koncert — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.47 Ljubljanski jazz ansambel —
10.30	Vaški kvintet z Reziko in Sonio — 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Oktet bratov Pirnat — 12.30 Arije —
13.30	Ob zvokih zabavne glasbe — 15.15 Moderni plesni ritmi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Melodije v večernem mraku 18.25 Kvintet in pevci bratov Avsenik — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Zabavna glasba.
Četrtek, 21. 2.: 8.05 O starih časih, potovanju in ljubezni — 8.20 Glasba ob delu — 9.25 Prizor \z Kozino-vega .Ekvinokcija" —	12.15 Pihalni orkester — 12.30
Zvoki zabavne glasbe — 13.30 Romanca in Scherzo — 14.05 Lipovšek kot pianist in kot skladatelj — 14.25 Ansambel Aca MOller — 14.35 Voščila — 15.15 Ko se oglasi tisoč piščali hommond orgel — 15.30 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Melodije v večernem mraku — 18.45 Kulturna kronika —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester Stanley Black.
Petek, 22. 2.: 8.05 Od jutra do noči na Floridi — 8.4t Zabavna glasba — 9.25 Otroške pesmi — 9.45 Srbske »Hj hrvatske partizanske pesmi — 12.15 Prelepa Gorenjska . ■ -
—	12.45 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.30 A^elodije no tekočem traku — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -— 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zveneče kaskado — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas
—	18.10 Melodije v večernem mraku — 18.25 2cnski mešani zbor »France Prešeren" — 18.45 Iz naših kolektivov
—	20.00 Na saksofon igra Earl Bostic — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 Operetni napevi v plesnem ritmu — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 16. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 17. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 18. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. 2ena in dom. 10 minut za športnike — 18.00 Pojo Slovenski oktet.
Torek, 19. 2.: 14.15 Poročila, objave. Slovenske umetno pesmi. (Dr. Anton Feinig, Bariton; Mira Pehani, Klavir) Sreda, 20. 2.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, poigramo.
Četrtek, 21. 2.: 14.15 Porčila, objave. Bili smo navzoči .. . (Aktualna reportaža Blaža Singerja).
Petek, 22. 2.: 14.15 Poročila, objave. Od potka do1 petka po naših krajih in pri naših ljudeh. To in ono. Hišna imena v okolišu nekdanje humperŠke graščine no Koroškem.
Elastisch bleiben — und so das Leben langer geniefien —, das ist der evvige Wunsch der Menschheit.
------	Benutzen auch Sie den „Jung-
brunnen der Natur." Die V/irkstoffe des Knoblauchs, in Weizenkeimol gelost, sind konzentriert in den geruchfreien Klosterfrau Aktiv-Kapseln enthalten. Diese Kapseln dienen zur Steigerung der Leistung bei nachlassender Spannkraft und helfen Mann und Frau, gesiinder, froher, aktiver
zu leben’	_^rKI°ft7rfr7iL
48 Kapseln S 27,— Kurpackung 150 St. S 69,— In Apotheken u. Drogerien
/Ikfii/
KAPSELN
S
nach Dr. Doerenkaoip
Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Velikov««* Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometef' gasso 10, telefon 56*24. Glavni urednik: Rado Janežič, od* govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška I* tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — t>°' piši naj se pošiljajo na naslov: Celovec • Klagenfurt J' Postfach 124.