Leto LXVL, ŠL 105
Ljubljana, torek 9. maja I033
11 *
Cena Din L-
SLOfENSKI HA
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ta praznike, — Inserati do 30 potit a Evin 2.—, do 100 vrst IMn 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
Podružnice? MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ŠL 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmav er jeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št, 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
NEMČIJA IZIGRAVA RAZ0R0ŽITVEN0 KONFERENCO
Nemška delegacija je nenadoma spremenila svojo taktiko in odklanja vse, kar druge države odobravajo — Veliko ogorčenje v
Angliji
Francoski glas za zbližanje z Nemčijo
Francoski poslanec Bastid smatra, da M se tudi s Hitlerjem dal doseči sporazum, ki bi bil trajnejši, nego so bili dosedanji koncesionirani dogovori
Ženeva, 8. maja g. Vest, da je Macdonald odgodil svoje potovanje v Ženevo, je v krogih razo rožic vene konference razočarala, kec smatrajo, da bi bi1 sedaj čas pričeti odločilno razpravo. Odkar so se posvetovanja v Ženevi zopet pričela, nudi konferenca sliko otožne negotovosti. Vendar pa sta bila dosežena dva praktična uspeha, io sicer je bil sprejet belgdijski osnivek o ustanovitvi tako zvane »ugotovitvene komisije« m je bilo izdano poročilo finančnih strokovnjakov o kontroli vojaških izdatkov. 0 vseh ostalih vprašanjih pa konferenca ni prišla z mrtve točke.
Nemčija odklanja angleška osnutek konvencije. Ko je bilo treba določiti delovni program konference za prihodnje dni, je nemški delegat Nadolny zahteval naj se prekine razprava o drugem členu angleškega osnutlka kakor icudi čitanje naslednjih poglavdi o omejitvi vojnega materijala, češ naj se to prepusti stalni razorožirveni komisiji, k3 naj bi pričela svoje delo šele po zaključku sedanje konference. S tem se Še hotela nemška delegacija izogniti vprašanju, ali naj bi se nemška državna bramba nadomestila s popolnoma defenzrvTLO milico.
Pariz, 9. maja. Francoski politični in finančni krogi z vso pozornostjo spremljajo akcijo ameriškega predsednika Roosevelta za sanacijo ameriškega gospodarstva in splošno gospodarsko in finančno obnovo sveta. Pri tem izražajo bojazen, da se pripravlja zlasti v pogledu stabilizacije dolarja in funta skupna akcija Amerike in Anglije. Ni dvoma, da se bosta London in VVashington v tem vprašanju sporazumela in nastopila enotno. Baš v tem pa obstoja velika nevarnost ne samo za Francijo, marveč tudi za vo ostalo Evropo, kajti tak sporazum bi
Pariz, 9. maja. AA. O snodm seji francoske vlado je izšel komunike, ki pravi, da je vlada razpravljala v prvi vrsti o dol^rovnem vprašanju, čeprav uradni kro_ gi ne izjavljajo ničesar konkretnega, so v parlamentu zatrjevali, da je ogromna večina ministrov proti plačilu decembrskega obroka Zedinjenim državam. Zdi se, da vlada potemtakem ne mara izpromeniti atansca, ki ga je v tem vprašanju zavzel parlament Na seji niso biM storjena konkretna sklepi, pač pa bo vlada zahtevala od Washingtona in Londona dodatnih pojasnil o načinu, kako naj bi sodelovala pri svetovni gospodarski konferenci, ne da bi
London. 9. maja. Z veliko pozornostjo spremljajo v vseh političnih krosih prizadevanja Hitlerjevega emiearja dr. Rosen-berga, ki je kot vodja zunanjepolitičnega propagandnega oddelka nemške vlade prispel v London z nalogo, da pojasni angleškim merodajnkn krogom politiko Hitlerjevega režima ter da zabriše porazne utise. ri jih je izzvalo zlasti v Angliji preganjanje fidov v Nemčiji. Rosenberg je posetil razne uprivne politike in državnike ter prov1 tu-H za flfevajag   pri zunanjem   ministru Si-
Proti tej taktiki je nato protestiral francoski delegat Massigli, ki je izjavil, da se bo Francija spustila v razpravo o matenjamih vprašanjih šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje efektivnega stanja in poenotenja armadmih tipov.
Angleški državni podtajnik Eden m ameriški delegat sta podpirala francosko stališče. Debata je bila končno brez uspeha prekini en a.
Značilno je, da je nemška državna vlada odposlala v Ženevo oba voditelja narodno socialist ični-h napadalnih oddelkov Heidricha in Kriigerja, kakor tudi po enega izmed vodiiteljev narodno socialističnih mladinskih organizacij ter StahlheLma z nalogom, naj energično protestirajo proti uvrstitvi narodno socialističnih napadalnih oddelkov in Stahlhelma med one organizacije, ki naj bi bile reducirane. Nemčija si očividno prizadeva, da bi svojo privatno armado odtegnila vsaki mednarodni kontroli.
London, 9. maja. AA. Časopisje zelo ostro napada Nemčijo zaradi njene obstrukcije v razorožitveni konferenci, kjer je nemška delegacija stavila naravnost razorne predloge.
Posebno ostra je kritika »Tdmesa«. List opozarja, da je angleška delegaci-
imel neminovno za posledico industrijsko hegemonijo Amerike in Anglije v vsej Evropi. Vsled razvrednotenja in nižje stabilizacije dolarja in funta bi Amerika in Anglija lahko konkurirali vsej evropski industriji, kar bi imelo hude posledice. Francija mora biti zaradi tega budno na straži, da to nevarnost prepreči. V gotovih krogih se pojavlja predlog, naj bi se nemudoma, še pred sestankom svetovne gospodarske konference, sklicala konferenca evropskih kontinentalnih držav, da bi razpravljala o protiukrepih.
I prej zahtevala ureditev vprašanja toge plačila Kako naj se dolgx>vno vprašanje končno uredu, bo odločila vlada sele, ko bo imela vse podatke.
.•Maline piše v zvezi s sejo francoske vlade o dolgrovnem vprašanju: Jasno je, da bi ureditev decembrskega obroka po_ menila za Quai d' Orsey veliko korist. Toda predsednik vlade Daladier, ki te koristi ne zanika, je mnenja, da bi ponovna odklonitev tega. plačila s strani parlamenta pomenila hud prelom, ki ga ni mogoče tvegati. Zato je bolje, da ravna vlada z največjo opreznostjo in da upošteva vse parlamentarne možnosti.
raonu in ministrskem predsedniku Mecdo-naldu. Niti eden niti drugi pa ga dosedaj še ni sprejel. V »Daily Expresu< objavlja Ro-eenberg danes daljšo izjavo, v kateri poudarja, da polaga nemška vlada največjo važnost na prijateljstvo z Anglijo, ker se zaveda, da je od tega v glavnem odvisen evropski mir. Angleški tisk pa je sprejel Rosenberga izredno hladno m slej ko prej ostro kritizira delo narodno socialističnega rpžima v Nemčiji ter poziva vlado, naj ne nasede sladkim besedam, ki so v tako kri-
UBEONI8TVO TS TJFBAVNl8TvX> LJUBLJANA, mfmđt&m vđkcB, it. 5 Telefon SL S222, MM, 3X34, «25 in MM
ja stavila predlog o začasna konvencij glede razorožitve in da so tedaj ta predlog pozdravile vse droge delegacije. Tudi nemška delegacija je izjavila, da je ta predlog zek> primeren za ureditev začasne razorožitve. Zdag pa je nemška delegacija preklicala to svojo izjavo in stavlja v Ženevi samo sovražne predloge. List se vprašuje, ali hoče nemška vlada onemogočiti konvencijo, ki jo je še nedavno tega v (načelu odobrila. Nemška delegacija se protivi standardizacij vojaštva, kar pa je temeljnega pomena za vsako razorožitev. Istočasno pa nemška vlada uvaja delovno sktžfoo, ki bo v bistvu vojaška izobrazba, kakor priznavajo sami voditeifi nemške mladine. Nemška vlada hoče na ta način vse svotje prebivalstvo ooorož&d in tako ustvariti najbolj profesionalno vojsko sveta. Če je temu tako, potem bo Nemčijo zadela odgovornost za neuspeh razo«n>-žitvene konference. Netnfida bo aa ta način popokioma izolirana. Glavna misel če^vornega pakta, ki je nasfead v Rimu, pa je bila ta, da bd se NemčHjO potegmiio iz izolacije in se ji prizniia popolna enakopravnost. Nihče ne mata preganjati Nemčije, ka&or si to •&>-mijšlja Hitler. Ninče je noče izolirati. Vse pa kaže, da se bo sama izoMr !
čecem nasprotju z dejanji. Dokler nemška vlada ne bo pokazala, tudi v svojem deta, da spoštuje načela demokracije, M so angleškemu narodu sveta, tako dolgo ne sme računati, da bi 9e JDopet povrnile simpatije, ki jih je imela Anglija do Nemčije poprej. Angleži so si ie ustvarili svojo sodbo in je ne bodo čez noč spremenili-
Spremembe v vladi
Beograd, 9. maja. Z ukazom Nj. VeL ministrskega sveta sprejeta ostavka, ki jo je podal minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrović. Z drugim ukazom je bil imenovan za kmetijskega ministra senator dr. Ljubomir Tomašić, za ministra brez portfelja pa narodni poslanec in bivši minister dr. Grga Aiigjelinović.
Novi minister za kmetijstvo dr. Tomašić je danes dopoldne prispel v Beograd in položil prisego. Popoldne bo prevzel posle svojega resora.
Seja tarifnega odbora
Beograd, 9. maja. Z odlokom prometnega ministra je skEcama za 22. maj v Ljubljano plenarne »03a tarifnea odbora, da ieG3ptna*v]$a o novem predloga bariine reforme, ka ga je sestajal generalna dottbcaja drtžavnših železnic Mnenrje tarifnega odboma bo predloženo prometocami ministra, ki bo noto odStoM o končnove^javsu reformi žoiaz-tt&kjh tarif.
Konferenca slovanskih Aeroidubov
Varšava, 9. maja. a. Danes je bila ob udeležbi joastopcukov AerokJubov Nernoije, Kumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije otvor j ena konferenca o ureditvi mednarodnega tekmovanja za lahka letala v L 1934. Organizacija tekme jo bila za prihodnje leto poverjena poljskemu aerokhjbu.
Prisilno posojilo v Nemčiji
Berlin, 9. maje. AA. Nemška vlada namerama nadeti notranje posojilo v znesku ene milijaode, de bo z njdm f ioausiraAa jarr-na dela. Kaže, da bo peso jato prraifaio in da se bo obrestovalo po 4 odstotke.
Aretacije komunistov v Avstriji
Dunaj, 9. maja. AA. Zadnje dni je avstrijska poiicrja po raznih mestih aretirate, nad 800 komunistov. Vteti ao bili izročeni exx£scem. Tujci bodo izgnani.
IJUBUANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2308.18 — 231934, Ber&i I346\80 — 1357.60, Curm 1106.36 do 111335, London 193164 — 79534, New York ček 4880.48 — 4908.71, Pariz 225.88—227.—, Praga 170.90 — Trst 300.46—302.86
(Premija 285%-. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.30-o35.
INOZEMSKE BORZE Carth. Pariz 2038, London 1730. New York 44230. Bruselj 72.20. Milan 27.15, Madrid 44325, Amsterdam 208.25, Berlin 121.70. Dunaj 56.75, Praga 15.42, Varšava 58.—, Bukarešta 5.08.
Pariz, 9. maja. Poslanec radikalne stranke Bastid, ki vsako leto po dvakrat obišče Nemčijo, se je pravkar vrnil 3 svojega zadnjega potovanja po Nemčiji ter objavlja v >Matinu<t svoje vtise o Hitlerjevi Nemčiji. Predvsem poudarja, da si Hitlerjev režim prizadeva ustreči željam nemškega naroda. Cse prihaja pri tem v nasprotje z inozemstvom, ni to Se nič hudega, kajti vsaka viada ima nalogo, da zastopa interese svoje države in naroda. Čakati na padec tega režima in na povratek parlamentarnega in demokratičnega režima v Nemčiji, je smešno. Za Hitlerjem ni mogoče nič drugega nego kaos. V svojih nadaljnjih izvajanjih se zavzema Bastid za obnovo francosko-nemških pogajanj in naglasa, da položaj v Nemčiji, kakršen je sedaj, po njegovem mnenju govori le v prilog novih pogajanj in razgovorov. Do sedaj so bile v Nemčiji via-
Dimitrij Kešelov umrl
TObovije, 8. matfa.
Damitrijeve Keseiova ni več med nami. 9tria ga je zavratna bolezen, ki men je dolgo giodala žavrjenje. Kljub tema pa nikdar ni kazal svojega tapijeojja drugim, bdi je vedno vesel in ustarežrjiv. Prav posebno je pokojnika cnoiAa defarosronost ki kolegijalnost. Zato ne žakijeta ze> njon le njegova soproga m 3Jecm edo&sfe AiekBej, temveč tudi mnogi prijatelji m tovarifii, katerih srca si je v 10 letih bivalna, med -nnnr* osvojil. Bil je prem ski vettke s*o-vaaake matere Rusije, katero je iz vsega srca rjubii m se za njo boril.
DkntfibrrJ V2a<to£rovič KesekMr je bil rojen leta 1892 v Majkopu v knfeftnBki gu-bermjd kot sin veletrgovca. Po dovršenih srednješolskih študijah je študiral na univerzi v Jekaterinoslavu, kjer pa je moral zaradi vpoldSca v vojaško sžndHho prefcL mtL študij. Kot rojen Kubanec je vstop« v kubanski kozaški polk, v katerem je napredoval do kapetana in se je kot tak udeleževal skoraj vseh bojev v svetovni vojni proti Avstriji. Pri umiku Denikinove armade je bdi v bojih okrog Perekopa na otoku Krimu težko ranjen in je pri tem izgubil desno oko.
Po umiku je žfrvel derj časa na otoku Lemnos v Grčiji, odkoder je prišel v našo državo. Abeotvira* je zernijernersfci tečaj v Ljubljani ter leta 1922 nastopil službo jarnomerca pri rudniku Trbovrje. Vpisan je bil na ljubljanski univerzi, kjer je želel djofcopftfrff' rudarske študije in postati nu-
de, šibke na znotraj, ki so si morale v zunanji politiki iskati koncesij, da so krotile opozicijo doma in opravičevale svoj obstoj. Hitlerjev režim pa je dovolj močan, da lahko zastopa tudi doma neprijetnosti v zunanji politiki. Zato misli, da je konec stalnih, koncesij Nemčiji ter da bi se dal s Hitlerjem doseči trajnejši dogovor, kakor s katerokoli dosedanjih nemških vlad. Francija pa mora tudi vedeti, kaj hoče, kajti prišel je čas, ko se morajo odnošaji med Francijo m Nemčijo končnoveljavno razčistiti. Zbližanje ni mogoče, a bilo bi neprecenljive koristi i za Francijo i za Nemčijo, a ob enem bi se s tem raz gnali temni oblaki, ki se zbrajo na evropskem nebu. Izvajanja Ba-stida so zbudila v francoskih poljtlčnih krogih veliko pozornost in so predmet živahnih komentarjev.
đBMJd inženjer, do česar m je manfrteio le io eno leto štnSja.
Kakor je bfl izven službe ddtaosrjcen ki koiegtijalen do prijateljev m tovariše*, tako je bil tuda vesten v stezhd. Zaracfi rrjegovrfh strokovnih sposoanostl mm je mrtniflhao ravnateljstvo po*erik> vsa geodetska dete najotosmejšega jamskega obrata, t. j. sapadnega okrožja.
Pred leti se je poročil s tafcaffrijD do_ macanko iz ugiedrje Sarjetove lodMoe, s katero je živel v srečnem zakona. Stofeoj-rđk je bil član Sokola, pevstoega drofitva >Zvon<. >Jadranske stražo« In Se mnogih drugih narodnih društev. Med pMfcteat-stvom je bil splošno prajubrjen. irniiifiw»i um parnjsAci
Evropi grozi ameriško-angkška industrijska
hegemonija?
Velika nervoznost v Parizu zaradi skupne akcije Amerike in Anglije
v pogledu stabilizacije valut
Vojni dolgovi zopet v ospredju
Francija zahteva, da se vprašanje dolgov uredi še pred gospodarsko
konferenco
Hladen sprejem Hitlerjevega emisarja v angleški prestolnici
Angleži ne verjamejo lepim besedam g. Rosenberga ki zahtevajo da Hitler v dejanjih pokaže poboljšanje
Dva akademika pred sodiščem
Obtožena sta bila krivega pričevanja, pa ju je sotfišče oprostilo
Ljubljana, 9. maja. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Krai>a je davi obravnaval obtožbo zoper akademika jurista Marjana Derma-stLjo m Kan mir j a Kukoviča, češ, da sta lani L junija v Ljubljani v kazenski zadevi zoper akademika Franca Casarja pri glavni razpravi »asiišana kot priči, pod prisego krivo izpovedala, da je stražnik Gracilan Šfcrk pri demonstracijah ob priliki proslave 601-ernice dr. Korošca, brez povoda dvakrat udaril Casarja z gumijevko in da jo šele nato Casar udaril Skrka s palico po glavi. Proti Gaaarju je bila vložena tožba, da je lani 8. maja udaril Skrka. So-difioe je takrat spoznalo Gaaarja za krivega, da je udaril Skrka, oprostilo pa ga je JBw1 na podlagi izpovedi današnjih obtožencev. Zaradi priziva državnega tožilca je zadevo obravnavalo potem kaaacijako sodi-šoc ki je obsodilo Casarja na 1 mesec zapora pogojno na dve leti. Državno tožilstvo je sedaj vložilo proti obema pričama tožbo zaradi krivega pričevanja. Obtožnico je zastopal vis. drž. tožilec dr. Ogoreutz, obtoženca pa je zagovarjal dr. Miha Krek.
— Ali se čutite krivega? — je vprašal predsednik Etermastijo,
_ Niti maio ne. Sicer se ne spominjam
vež točno, vom pa, da je stražnik Škrk, ki je bal razoglav, udaril v WotSovi ulici nekoga, ki je zbežal. Stražnik je tekel za njim ki je pri tem namenoma aH ne udaril dvakrat Casarja, ki je potem udaril straŠ-mka n palico.
Slično je izpovedal drugi obtoženec, fci je opazoval dogodek stoječ pred tiskarno Slovenijo,
Rtiča stražnik Sfark je »povedal, <fc ga je nekdo ob priHci neke aretacije udaril po
glavi in mu zbfl čepico. Ko je prisei brez čepice iz veže gostilne pri »Belem voiku«. ga je nekdo poleg trgovine Ravšin nenadoma udaril tako moćno s palico po gka-vi, da se mu je pocedSa kri Hitro se Je okrenil ki videl bežati nekega, miadeniča. Na njegov klic so stražniki, ka so pnba-jaH od Marijinega trga, dodćnega prjjefc Bil ie to Caaar.
Priča Franc Jaigodac izpove, da ao nffie-sar ne spominja. Je tako preobložen % db-kom, da je na vse pozabiL Tudi ko ga sodnik opoaarjđ. na posameznoeti, ne porom ja.
— Deio na polju vendar ne sporam.  Kmetje   knarjo ^ecer bo<jft min kot mehčani.
Priča zatrjuje, da )o moealo bJG tefao, kakor je prvotno izpovedal. EH jadc Mirku < Pušlsz, zaslišan kot prffca, je izpovedal. <!fe je videl stražnika Skrka, ki je stal a hrbtom obrnjen proti Woifovu trt kri Tedaj )e nekdo pritekel iz Woifove atkse m je stražnika udaril s palico po glavi in ehežaL Sknk je bil tako raneden, da je hotel sprsna- o^ega prijeti, on pa mm je pokazal beteoega. Iti so ga drugi stražniki prrjeiv.
Predeednfk je prečita! izpoved G»**4&, kž trdi tako, kakor oba denaSnja dbooAon-ca. Državni tožilec |e predlagal obeodbo v smislu obtožnice, zagovornik pa Po kratkem posvetovanja je objavil sodbo, da ae oba ofjftuteoca O£oo-stka krivde. Kot laoBOg je utywAi, dn je sicer nedvomno, da sta oba obtuAuuea krivo izpovedala in je povsem a%—% da Osar brez povoda adaaril m^ttkŠm% da pa trna socfiSče pomMefca, da bi obtoJcnoa n»-laae govoiŽa nerosnabo.
Naa sadjarji in vr
vrt ?fe države }e t *t. VkNi nad L}abl)ano
I#a>»fjiB>n, 9. maja. T nujtepčemi enoti fefea, ko jablane ozaij-9afo spet i rabo nađahnjeiihn dehteči m snegom, abcrrrjejo VBako ieio njih prija terji ni eoptoifL, ki ao nhužeui v Sadjarskem in vrtnarskem droStva. Zaradi splošne crospo-iaaake krrae, ko kmet večkrat nima niti aa soi, je lani Število členov SVD prav močno padla, med tetom ie pa pristopilo spet to-Rko nov* sadjarjev in vrtnarjev ter se Je ustianorflo toliko novih podru&Hc po vsej banovini, da Stevdo članstva več ne pada m se trdno drži m StevfTki 7500, podružnic je na bfizu 200.
Z opoidan^fen  viaiaom so se Sani dre-resmčao^keea   odseka SVD    pod vodstvom članov stevneca odbora a predsednikom g. Hnmekom    na  čem  odpeljali   i« Ljubljane do postaje Zabnica, kjer eo jih prav po domače prijamo sprejeli v tamošnji drevesm-črrrBki zadrngi organizirani sadjarji in dre-vesniferji    s   sjvofim    predsednikom L«ko Oetrnarjem  na fem.    Po kratkem pozdravnem  sororn  šolskecra  upravitelja Kavčiča so izletniki,   ki fih tp   bik) nad 50 iz vseh krajev banovine. od$li skozi bogato in vedno napredno Zabnico na Sitno. kjor eo občudovali prekrasno drevesnico mlad^-ja strokovnjaka Jenka. Predsednik Humek. banovin, referenta mn. Lukman in Flego. predsednik    odseka Kovafi«    od Sv. Petra pri Mariboru, nsš največji drevesničar Dolinšek B Kamnice pri Mariboru, tajnik Kmetijske dražbe  Kafol.    predsednik   ljubljanske podružnice nadzornik Štrekelj    m drugi naši največji    strokovnjaki   so rarlaeali razne prednosti pri vzqop  raznih  dreves, soglasno so pa vsi Tzjavfli. da tako vzornih drevesnic niti  od  daleč  niso  pričakovali. Posebno so se čudili redu in lepoti drevesc v Dorfarjih  v drevesnici   predsednika L»nke Oegnarja, ki je vso družbo povabil na svoj ponosni  dom.    Na beli  javorjevi  mizi pod cvetočimi jablani pred hišo se je oče Čes-niar, kakor se prav* Luki Oeonarju po domače, ponudil  svojim  postom kristalno čisteča siastnenja liruševca in tudi /nano domačo kapljo, prijazna  ?oepo<linia  se je pa postavila z imenitnim    domačim kruhom. Najstarejši   drevesu čar  Matevž  £i?rer  je 9 ponosom pokazal že pfčrH) sto let staro veliko srebrno  medaljo, ki  jo je njegovemu očetu  kot  najboljšemu  sadjarju slavnostno izročal pred  cerkvijo v Zabnici sam Janez Bleivre.is.  Predsednik  SVD.  nadzornik Humek se je zahvalil gospodarju  in {gospodinji, natto  pa  svečano  i/iavil.  da presegajo drevesnice v Dorfarjih in okolici, vse pričakovanje, saj  je  njegovo  '23-1 etno  delo v teh prelepih    krajih    rodilo    res najlepše sadove. V tej več ko sto let stari zibelki slovenskega   drevesniča-rstva   pozdravlja   v imenu najstarejših drevesnica rje v mladi rod, ki je pri svojem    dehi  za slovensko sadjarstvo kreni! v sodobno smer. Govornik je z najlepšimi  besedami    pohvalil  delovanje hišnega gospodarja Cegnarja ter nazdravil njemu in njegovi soprogi ter napredku dreves-mčarjev.
V lepo cvetoćd pokrajini   med sanrmi fistsmi in urejenimi trdnimi domova v cw:r-£b znamenite starodavne cerkve   v Crn groba so m drevesničarji ogledali še prl-
Bo drugih krasnih drevesnic ziasfc e ra pohvaHli delo starega dreves n-ičaria tta*-nerja, podomače Lukovca, v Dorfarjih. d j iti je snet pogostil z odličnim hrnSe rcc^n ie drugim domačimi dobrotami. Goa&ie se niso mog<: načuditi snagi in redu v te; starodavni hiši, s spoštovanjem so s! pa ogledali ajdi ponosni rojstni dom m spo-rmnesko piožčo Do4marja. ki se ?e aa dt-najsfci univerzi kot pravnik prosia /k z? vse čase.
fczorebajaje se po tem cvetočem paradižu so s: imetniki ogledah' se direv».nce na Formah in pri slavne n Sv. Dumi rer ficončno prispeli na gostoljubni dom staro-loslkega župana Antona Hafnerja na >v «-fit-.oSkem kolodvoru. Občnega rbora dr?v?s-ničarskega odseka so se udeležili todi sre ski nadzornik Vinko Zahrastnik. ^ rf»e-toSki upravitelj ter organizator sadarje/ RojVc in oa župan Anton Hafner, ki je zborovake pozdravil z navdušujoč m {javorom, češ, da so zmožni zasaditi irev> k4 bo rod.hO zlat sad nam in našim potomcem, ooe-ijom je pa zagotovi, d? ao djevesn-ičaricm šla občana vedno na tok j Razen zastopnikov SVD. banske u.ave uprave KD in drugih funkcionarjev ie: vzornih sadjarjev iz vse banovine in tudi prvoboriteliev za sadjarstvo na iJ Tnoc-skem ;e še posebej pozdravil rojaka 1 r:n-ceta Demšarja, ki je iot državni in deželni poslanec že pred vojno zastopa. :nte-rese našega kmeta. Predsednika HunieK il Kovačič sta se zahvalila za sprejem na-To so pa drevesničarji sklenili več v.iwii s.kiepov, ki so znani že iz poroči! o občnem zboru SVD.
Pri voiUvah je bil spet soglasno 'zven za predsednika Mihae;   Kovač'č ti
■ s.a :ia predloe odstopivšega najoožr-tvovalnejšc^a delavca Dolinšk:. Aoco^ leten iz §1 uja Dri Ve.emu ter ves ±Ui*i odlbor, ie na mesto pokojnega J <-.ora Omerse ie stopi, Luka Cegnar iz 3orfar-jev.
V ned^iK- so si sadjarji in vrtni-ji na vse zgodaj ogiedan pod vodstvom a:n kt Kaiola drevesnico Kmet.jske družbe na Bokavcah. Vsi so čestital: vodji dre es'i :e Breceljniku. ki io ima v tako vz>r**:w i edu.
O občnem zboru ^VD. kjer ie l» ! za predsednika z navdušenjem zvoijs dosedanji pOiiOvodeči oodpred^edmlv nadzornik Wauia Hume: in dosedaai oJbo , na žalost b/ez odstocivšega niciarvac^i Do-linška, smo že poučen; iz vče r <n« M i;stav. zato pa omeiijamf samo oo^./d? >-ski izlet v i>t. Vid na vri prvovrstne^* serokovnjaka Frida Lenarda. Izleta «e je udeležilo naa 50 stro^ovnjako\ s p-J:ed-nikom Humkom na čelu, vsi so pa Izjavili da tako krasnega vrta in tako i retu" gojenega kritičnega drevja nima vii Jr-/.ava.
Trboveljski slavčki v Pragi
Starši mladih pevcev so lahko mirni, vse je v najlepšem redu
Praga,  7. maja.
Kafcor za vse naiše povske wboret je bil * Pia?eni udi za naš ko-neert n-ekoliiko površen aran/inon, zato se z močnimi obiskom ne roorenio prav pohvaliti. Vendar pa smo cerada jjjubetznivosni mestnega župana gosp. Fioka iti drugih činiteJ^e-v pokrtii naše po-cvbe. V dvorani Besede, ki ye znauna vsem našTO pevc<.<ru, ki «9o kdaj tu prepeA-a^li, so peli rudi »Slaivčiki«l KaJkoi v Hudejovi'coh, tako so si poM«.i tudi tu na mah o-svojili srca, poslušalcev. Noivdulšeno plosikarnje se je stopnjevalo od to^ke do totike. Pontivlrati so morali martsik-aitero pesem. Pevcev skoro niso piistii i odra. \' odmoru u a je po-adravU župan, dame pa so juh objctnale, ,poijui>ijak\ daijuie jnm darila. Koncert j-, bi*, en aarn prob^njen us^peh. V Besedi itno tuda obedovali in večerjali. Ko je slu mladina vsa no. srvojje petje ponosna domov, smo ostali prežiA-oli v kr<iigu jugoslovensk h rojakov par iskren in urtic.
Veoin Jugoaiovenom dobro znani pra^iki novinar g. Stak<aty naai je pritšei do P Lin i rw4>roti ter se z nami peljal zopet nazafl. Naroc-1 je mkiKl ni pozdrave za njihove prti-kisrefcj« in starše Po prekrasni vožnji med bohotno cvetoč m drevjeon, med zeJenim" gozidovi \n polji smo se v nedeljo zjutmj ob 11. uri pripeljoii v Prago. Tu je naša mladina že takoj ob vstopu na kolodvor vnovič spoznala pr ja-teljstvo čeđkoslova-
riđcih bratov. V imenu Lige na* je poizdravhl g. Stepouiek. v imenu jug oslov ens-kege po-atomuka čt. Grisoyoaa dr. Pretnar, za Ce-škoslovaiško pevsko zvozo g. Jiraseak, po /draiviAi so sloven«^ki okadeni.iki, na koncert, ruilašč pr rejen daues popoldne v Mo-zaj-tajn, je povebii zastopnik 1 trgov. pev. društvo, za sprejem sem se noto zahveiiJ v imenn nas vseh ja-z. Znani mladinski pev-ci Boikule so nam v dobrodošli>co zaoeli na himno. »SlavčJki« pa so j:m odgovorili 6 Cktšik'>s!o\xišlko. Autobusi, ki jin je da?a mesnna občina zastonj, so nas odpe^ali nv prenočišča v Lozarsiko uiico. Vse tn dni pa se bov.o prav poceni hnan'li »Pri Zverini« v Ostrogi. Otroci so zdravi in čistih glasov. Z veiilkimi, začudenima očmi ae vozijo po ziat; Pragi. Vodi j-ih tajnik Lige g. Hil-bert. Nedelja je, mesto praizoiično, vreme jaeno in toplo. Gadi se oa-m izvrstno. Starši so lahko mirni. Vse je v najlepšem redu. Jutri ob 11. zjutraj poflo »Slavčdd« v radiu, zvečer pa bo koneert v Smetanovi dvorani. Z^inmanje zona je živo. — Pervci pošiiljajo svojcem pozxirave. —č
Poročila o koncertu v Ceškth Budejovi-can, ki bi moralo priti z današnjo pošto, nismo prejeli, ker se je najbrž ige na pošt: zamešalo med druga pisma. Upamo, da bo do jotri že praški na dan.
Koncert učiteljic
Ljubljana, 9. moja.
SbuoCi >e pcirediia sekcija za dra-vsko banovino JUU v vedidci uniomski dvoredi koncert ženskega zbora. Koncert >s d'r:g»-rai pevovodja Srečko Kumar, sodelovala je rudd operna in koncertna pevka ^a. M AJa Srrozzi. pn kkvirjn je Sfpremljal pevko-soistko kornooniBt (ki hkrati avtor zvejje-mh pesmi) Bone Papaodopulo, n*egove »DodoHve« za zoor a sopransicirn soiom pa Danilo Švaira.
Spored kocicerta je sestojal !x raijoo-vej-.ščh in naijtežijih sklaon, kar jih piomore jt^oslovenska literatura za ženski t bor. Obe Adamičevi začetni pesmi stH menda noj-tebtnejsa njegova ženska đoora, zlasti »Pesem beračev« s svojo trpko noto je pretres-rjdva. Njegove narodne igreeke so morda bo4j JrvaJežne, pa zato manj znaČitoe za Adamičev osebni slog. Zbor je /testi »Pesem Beračev« podal .gdobok© dognano, prav posebno mi v skladbi ugafja hočejo monotona linffja v kontraaltih Tom^ev Tibor in Ljaoo-va rusk: fottclor ni zboru dal mnogo posle: prikupno glasbo so ljubeznivo BzvajaH in je bSa od pobl-fike prisrčno sprejeta. — Kakor bomba je udarila med pub ;ko solistk« Moija StsozzijevaL, ki je že s prw to8ko sa-
netiia požar. Publika je občudovala pev-kino mojstrsko preovajatnjje io aplavzov ni btk> ne konca ne kraga: umetnica je po svojem nastopu morala zopet na oder m je eno pesem dodaJa. Z kubkoto ie zmagovala najvišje sopranske tone, njen decres X3odo in diminuendo pa nam ostane nespombcri Od^rčne »Djevo-jačike popijevke« Borfce PajpoTidopula so našle v njej jdeakio mtesr-pretko. Prav tako uspe+e so Papajvlopu4ove »Dodofk:e*, kjer je pevflca gra^e »nagonifa vrShne in ritmižiie ter intouav jske poa«ab-nosti te^a opusa. V »Dodolie*b* ;a zbor ooravil ogromno nailogo. Na enem mestu je prišlo do mojega nesoglasja, ki ga je pe zbor v treh, štirih taJctub premagal. Brwv-nicaT je bil topot zastopan bo^.j pohlevno, kot smo od njega vajeni, z dvema srtfeur-ma zboroma o polžku; dr. ^vare *Zima« m moj frroglosen »Kvartet« — obe skladbi sta levičarsko moderni — pa sta naa%i v tem zJboru   idealnega interpreta.
Ženakri zbor JUU jc izenačen k >rpus, ki zmore vfiako tudn na j težijo skladbo. K vsem dosedanjim nastopom, ki so teko uspešne propagirah moderno, ztearti pa k pondel;-kovemu zboru in Kumoatfu oastrtam hkrati pa se v imenu »mladih«: kompcmtefcov za i-zvedbo naših del zahval >u :em
Sla iko Oatare
I Učiteljsko zborovanje
LjuMJaoa, 9. maja. araaka organizacija za Ljubljano okolico zahodni del je vrnete 6. t. m svo' občni zrjor % obilno udeBbo nad 110 svojih članov in Sanic. Pri tej pr#ki je pripel sreski šolski najd^roik Urbončič AkifKij odlikovanu© red Sv. Save V. vrste društvenemu predsodTrku. zasl-užnemu šolskemu uipra%'ire|ju 2SdTa>\iku Mlknan z Brezovice in mu čestital v krasnem patjrnrjotienecn govoru. OroenUal je. da) je oditfliovanec usmeril vse svoje šolsko in izve«ao*gk» delo po smernicah narodnega in državnega ed-instva. Čestitke mnogih učiteljic in učiteljev so dokazale, da je odtiiikovanec zalo priijubijen med  e>vu ;.;.m tovariši.
Učitali «o obravna%*aii vse svoije stanovske zadeve s strokovnimi porcerld predsednika Miikuža. poverjerrištven&ga zastopnika Kobaila, tajnice Lenarčičeve, blo^o.jnice Obersnelove i. dT. Posebno zanimiva so bila tormačenja novega finančnega zakona-Lapo učno sltiflco je podail ueitelij Alojtzij Vuk, ki je s telovadnimi nastopam Soko4ov učiteljev in ueifleljic se»znana»I ucitedustvo z obveznimi povelji za redne vaje SIK J, katere mora urjorab6jati rudi šola pri svojem pouku telovajdbe na narodnih šolah po sokofcskem Tvrševam sestavu.
Propagirali so ponovno Jadronstko stražo, ki mora v vsako kmetsko vasico i-n njen Podmladek v vsako narodno solo, da vaijubi ves naš na/rod svoje okrnjeno Jadransko morje in njegovo zaJedje ... S Članarino 12 E>iai se vsoJcdo oddolži naš>.«niu klicu:   Čuvajmo  naše morje!
Razstava šolskkh vrtov bo združena z letošnj m velcse^inom in priznati moramo, da &o mnogi šolski vrtovi na kmetih nasj-boljše učilo za razisirjarnje gospodarskega zna*iija vseh kmetnjskirh panog našega malega človeka.
Koncert APZ v ŠkoSji Loki
škofja Loka, 9. maja. S pozornostjo in zanimanjem, kakršnega Akademski pevski zbor po svoji odlični višini tudi zasluži, je sprejela Skofja Loka mile glasnike naše pesmi v nedeljo popoldne v svojo sredo. Pevci — 54 po številu — so prispeli z avtobusi, takoj nato pa so se oddolžili spominu svojega vzgojitelja, svetovalca in očeta, vseuč. prof. dr. Franca Jesenka, ki počiva na starološkem pokopališču. Zapeli so mu Foersterjevo i-Umrl je mož — mož živi«, na grob pa so položili krasen venec temno- in svetlo rdečih nageljnov.
Koncert je napolnil dvorano Društvenega doma do kraja. Zbor je zajel v svojem sporedu izključno Foersterjeve glasbene umetnine, ki so našim ljudem silno ugajale in ni bilo viharnega vzklikanja in aplavdi-ranja konca ne kraja. Ni naš namen, da bi se spuščali v kritično oceno APZ. To naj store druge, v to. bolj poklicane osebnosti. Ne moremo pa preko ugotovitve, da nas je APZ zaradi svoje ubranosti, discipline in čuvstvenega prednašanja silno navdušil, tako da smo dirigentu Francetu Maroltu, kakor tudi vsakemu poedincu za krasen glasbeni užitek res globoko hvaležni. Razpoloženje pevcev je bilo izvrstno, čeprav radi verjamemo, da je malce nerodno izmenjati tako rekoč preko noči unionsko dvorano v Ljubljani z — loško. V dobri poldrugi uri je absolviral zbor točno po sporedu vseh 17 kompozicij, od katerih so bile našim ljudem prirejene narodne pesmi še prav posebno všeč. Ni pa seveda s tem rečeno, da ne bi bil ves koncertni program do najmanjših podrobnosti naštudiran in nastop pevcev vseskozi vzoren in ubran. Uspeh APZ v v Škof ji Loki ni bil samo prvovrsten, marveč nepozaben; sijajen koncertni večer, ki ostane nam vsem v trajnem spominu.
Imeli bi le eno željo: da nas dragi pevci kaj kmalu zopet posetijo v našem starodavnem mestecu, ker so si z lepoto slovenske pesmi utrli pot v naša srca. Do svidenja!
Lutke za odrasle
Ljubljana. 9. maja.
Lutkovni oder Ljubljanskega Sokola je že večkrat priredil lutkovne predstave za odrasle, ki so zvečine dobro uspele. Revija lutk, ki jo je vprizoril v soboto, pa je prekosila vse dosedanje. Prireditev je jasno pokazala, da oder resno stremi za čim večjo izpopolnitvijo na tem polhi in da se je v tem stremljenja povzpel že do lepe stopnje. Lutke za odrasle so pri nas še popolna novotarija ter širše občinstvo o tej mali umetnosti Se ne ve muoeo ali celo nič. Kdor pa si je ogledal zadnjo revijo lutk, je gotovo spoznal vrednost takega teatra za — male in verfke.
Oder je to pot zelo razširil krog sedelu-jočih, pri čemer so se izkazali tudi naši konservatoristi, pritegnil je k sodelovanju rek) g. Danila ter dal glasbeno spremljavo posebei komponirati. Revija je obsegala 20 raaličnih točk komične, romantične in ljubezenske vsebine ter je v teh točkah nastopilo do 40 različnih lutk. Zek) pester spored je spremljalo občinstvo v popolnoma zasedeni dvorani s trajnim aplavdiranjem in gromkim smehom, kar je pač najboljše priznanje. Poerečeni dovtipi in originalna ko-
mičnoert prizorov se je stopnjevala od točke do točke ter pokarala možnosti, ki morejo biti svojstvene samo lutkovnemu odru. Dasi je revija trajala tri polne ure, se je občinstvo vendar neprenehoma zabavalo ter vztrajalo do konca. Posebno eo ugajale tudi izredno lepe scenerije, krasno kostj-mirane lutke in lieno izdelano pohištvo.
Pri tej reviji se je občinstvu predstavil tudi xjurček«, originalna lutka prirediteljev, ki je bil centram vsega aparata in komike ter ae priljubil vsem gledalcem. Povod k njegovemu >rojstvu< je dala prirediteljem prvič želja, ustvariti originalno slovensko lutko kot nekako dušo lutkovnega odra, kar je bil doeedaj Gašper, ki pa je nemškega izvora in ie precej zasterele komike, drugič na pokazati neizčrpne možnosti gibljivosti hitk. V obeh smereh je bilo Ju rek ovo rojstvo srečno. Ljubeznivi in brihtni navihanec se s svojim ljubkim izgledom in frapantno gibčnostjo žel salve smeha,   posebno   pa,   ko je   na klavirju
spremljal subreto in ko je poslušal radno. S svojo duhovito koniiko je vreden odrasle publike, gotovo pa se bo uveljavil tudi pri naših malih. Ugajala sta tjdi nastopajoča Pope Mule in Lojz Muk*. Oder je lahko zadovoljen s svojo prireditvijo, ki mu je pomagala velik korak naprej v njegovem idealnem delu, K uspehu pa so gotovo pripomogli tudi pevci, predvsem gdč. Anica Kristan, ki je vzorno odpela svoje mestoma zelo visoke sopransko partije, g. Cveto Svi-gelj, ki je ugajal v Borodinovem >Domis-Ijavcu«, ter g. Zdravko Omerza kot tenor. Ugajal je tudi zbor. Mestoma zelo živahno, mestoma zopet zek> melodijozno >novo glasbene je posrečeno komponira! g. Peter Škaber-ne. Poleg tega so publiki zelo ugajale točke >Dalmacija«, ki prav nazorno prikazuje neprilike potovanja po viharnem morja, >Pravljiea« ter »Porcelan«, ki se je moral ponavljati; in >Stoji stoji Ljubljančan. Vsekakor posrečena prireditev, ki se mora smatratii tudi kot mala pridobitev na kulturnem polju. Prirediteljem pa je treba priznati, da so dokazali, da ima lutkovni oder smisel tudi »a odrasle. Nekateri nedo-statki. ki so razumljivi, pa se bodo dali še odpraviti.
Škandal na av- | strijskem dvoru
SENZACIJA!
PKIDE!
Športni pregled
Ljubljana, 9. maja.
V nedeljo dopoldne se je v Trbovljah vršila prvenstvena tekma med SK Amaterjem in Retjem. ki je končala z zmago domačinov s 3:2. Retje je vodilo že z dvema goloma, ko je pa Amater pregrupira) nioStve, mu je uspelo, da je že v prvem pol-Sasu '^enačil. V drugem polčasu je bilo Reti^ potisnjeno v defenzivo in je Amater zahil (udi zmaftonoeni lto1. Moštvo je bilo precej boljše, čeprav je nastopilo s 3 rezervami. Sodil ie g. Lukežič zadovoljivo. Pobi ike je bilo mnogo.
V nedeljo popoldne |e umi Hermes Iz Ljubliane prijateljsko tekmo z ambicioznim SK Hra-tnikom Hermes je pred vedel pravo eksihibicMsko iiro kakršne v Hrastniku ze dolgo niso videli. Domačni so igrali popolnoma podrejeno vlogo. Hermes je prvi pol-ra* vodil s 3 goli. v drugem polčasu pa re-niUat povišal na fi:f>. ^,1-il je g. Božič
V Zagrebu Bp se vršile v nedeljo moto-riklisti^e dirke, ki sta se jih udeležila tjdi Janko SiSka in Ljudevit Starič, oba člana Mr>».^kolesarske Ilirije v Ljubljani. Kakor poročajo zagrebški listi, je & ška nekoliko razočaral, do čim je Starič vozil zopet v pravem stilu >Mečegn Danca^ Nils Sorensena. Glede š;škp Je treha omeniti, da j«» bil brez pravega treninga, ker je po hudi nesreči. Id ga je doletela lani. delj ča*a pavziral. SiSka je bil tretji v kategoriji motorjev do BSO eem na 7500 m. Starič pa prvi v kate-goriii motorjev do 10^0 cem vožnji za prvenstvo T. Hrvatskega motokluba nn 5 kro-aov, to je 37."»0 m. VoriJ ie povprečno krog 31 do 32 sekund, v drugem krogu točno 31 sekund, kar je dosedai najboljši ča« na^ih vozačev na tem dirkališču. Dobro eta se odrezala t.idi mariborska kolesarja Rozman in Faninger. ki Bta v finalu na 5 krogov, t. j. 2750 m. zasedla prvo in drago mesto pred Zagrehčarri.
V Zagrebu je v nedeljo mrrrl znani športnik in kolesarski dirkač Joža K ranic ki je bil dolga leta član Kolesarskega kluba Sokol. Pokojni je bil oče znanega dirkača Iva Kranjca, ki si je pred leti pribori gorsko prvenstvo Jugoslavije.
Iz Berlina poročajo, da so našli v nedeljo mrtvo znano bivšo nemško teniško prvakinjo Ne 11 i Neppaeh, ki se je bila zastrupila. Neppachova se je od skovala pred leti zlasti v borbah za svetovno prvenstvo v stadionu VVimbledon in pomeni njena nenadna smrt za nemški teniški sport hud uda-rec.
Glede na neuspeh naše državne reprezentance v Curihu nadaljujejo zagrebški listi kampanjo proti savezu v Beograda, zlasti pa proti saveznemu kapetanu, ki ga dolže. da je kriv poraza, ker je poslal v Švico moštvo, ki ni bilo baš najboljše sestavljeno. Najboli so budi Zagrebčani, ker je savezni kapetan omalovaževal zagrebške igrače, ki razen Hitreca sploh niso bili zastopani v reprezentanci. Listi očitajo g-Veljkoviču pristranost in favorizranje enega kluba, t. j. BSK, katerega igrači so tvorili večino državne reprezentace. Po tem neuspehu, ki je že tretji v letošnji sezoni, je najboljše, da savezni kapetan odstop.
Iz Kamnika
— Pogreb zaslužnega gasilca, V soboto zjutraj je nenadno uanr-i zadet t^d kapi ko-Lajmki mojster na Zapričah J-ul;j Fajdifea, star komafl 44 let. B*l )e vuoren gospodar :n vnet pospasevat^ij gasilske ideje. Zgled njegovega očeta, ki je bil soustaoov *eij n prvi načelnik jcamruskega gasilnega drušrva, gii je že zjgodaj post»iv>l v ga&.i*ke vrste. DoJgo je bul člaji kamniškega gasilnega društva, ko pa se je poemeje preseiVl na Vrh-poije, je tam abral okrog sebe može, J a se ustanovil-; ga&dno društvo Vrbool*je-NTev"lje. kasneje ga najdemo zopet kot 3004a javnih delavcev pri snovanju gaoiiiega društva Duplica—Smarca, kyer je bil zadnja leta podnaTČemrk. Zasružnega gasilskega delavca so spremtiii v ponetteljek p<>poldne D£L .adrv: pot gesilRki tovariš:   z lCamnika.
VrbpoJja, Douplice, Stanovite. Komende in še iz oddaljenejših krajev. Pred krsto, katero so nosili tovariši gasile ' z Duplice, so korakaili zastopniki kamniške gasilske župe z žnrpnim praporom, kamniška rm-srno godba pa je igrala žalostimke. Ob odprtem grobu se je poslovi od umrie^a rovar\ša župni načelmk poslenec A.ntcn Cerer.
— Sinfonični koncert orkestralnega društva ljubljanske Glasbe« Matice je uapel v vsakem pogledu Pred polno dvorano občinstva je orkester 38 ^odbeid-kov pod vodstvom dirigenta L. M. škerjaica odigral poleg del znamb. fct^ph skladaterj-jifv tudi po eno skladbo ?Jkerjanca, Adamiča ?n šantla, kri &o žele obilo priznanja. Po^bno toplega pozdrava pa je bH del^ž^n prtfe-»or Ivan Noč. ki se nam je predstavil s svojo pojočo žago, na kateri je odigral prvič
s spremrjsro orkestra 4 todke sporeda. Ur> č-nstvu je najbolj ubogata priredi b« znauic ko ro^ke: »Kje so tiste stezice?« Godala, oi kester Glasbene Mafoe   nam je s3Vo;i;i, vzornim m preciznim podaja njeni pcstrc<t programa sinfonične gJasbe prtprivi; izn don umetniđki  užređL  Kakor doznavati m bo orkester pod vodstvom diri-genta L. M Skerjanca gosto^-ol z ior^n programom tud v cirogffh podeželskih mestih, d4 irh seznan s skfcfonieno glasbo.  Ne dvomuno,  i i bo povsod sprejet z enako hvaležnostjo kor v Kanin kn.
KOLEDAR. Danes:    Torek,    9.    maja,   kat^liča i : Gregor N. Pnvinioa. pravot-lavnu 26.  up. . Današnje prireditve. Kino Matica: Knaij d'žu<T*gle. Kino Ideal:  Cagamska pesem. Kino Dvor; Gaucho (Dougtas Favroaui,«,. Ktno diska: »Moja boš« ob 20JO.
Dežurne lekarne. Danes: Sušnik. Marijin trg 5 m KuT-jlt. Gosoosvetska  cesta 10.
3xf»€>d sita
Jurjevanje na ljubljanskem Gradu prinese dež, pa na noj vreme se tako lepe kaže. Nobena vremenska napoved nič ne pomaga, Florijanove viteze pere vsako leto. To vsi vemo in to drži. Pravijo, da niti najstarejši Ljubljančani ne pomnijo, da b; jurje\'anje ne bilo mokro. Zato so pa Ciril met odar ji vsako leto brez konkurence.
Čudno je pa, da te dobre lastnosti jur jevanja še nihče ni znal prav obrniti. Vsa k a stvar se da s pridom porabiti, tako tud. dež. Skoraj vsako leto tmamo sušo, enkrttt hujšo, drugič pohlevnejšo. A kaj si moremo misliti za sušo primernejšega od dež}.:. Saj torej tisti, ki jim je poverjeno skrbe ti za jurfevanje, v bodoče to upoštevaje in nas povabijo na Grad t ako-le proti kon cu julija ali avgusta, ko bo zemlja izsušena in razpokana, da se bomo z njo vred namočili. Do suše odgođeno jurj^vanje nikakor ne bo deficitno.
Iz policijske kronike
Stasra pot in Bohotrčeva trSca sta b*t: v zgodnjih ledeJjskm urah pozord&Cc nenavadnega Josodka. Od Stare poti je na<m.e^ v divjem duru pritekel neki mošfr k je preganjal drug: v sami srajci. B^uue^ je tekel kar so ga nesie noge m ■ vat ie posreći>o. da je ušel zasledovujc--
Okrog 4. zjutraj je neznan >tor\^: na Stari poti Š4. 15 preskočil mcier \ »oke vrtno ograjo pri hiši posestmee Kranjčeve m se vtihotapi skoz,  v»~ m vezna  vrata  v stanovao&e.  V fcttbn . :e vse preorskai io si znosil za vrata k.v.Kosran telečjega mesa fcn več drugih jestvn kat ie oćirvidno hotel odnesti.   To mu   je btk? »pa najbrž premah In zato je stop'il feudi * sosedno >ooo, Jcjer H spa, sin po.scstn.c--Branko.   Ta se je zoudil  m    mr^so- ečtr opazil pred seboj neznanega.  >no**j.u 2 let  starega  mraderriča z dtletom    v rok F restrašen je začeli kftcati na poroo* nepovabljeni nočm gost ie pa sfcoc« k n#e mu rn ga  viarti čes usta, da mu j** pre bH ustnice. Branko seveda   m ditil rr»K krtžem, z - so silo se je zaietei v n#p»da -ca m zadeta sta se mvatL V borb  mu € zv41 dleto   z rok »nakar ie napoja'po pusJrH in zhw.zaL Branko Kran^c ut p sami srajci za nnnv Kot rečeno, se je v cm Icr posrečfro, da je t temi tzgina*. 0 napadu' je bila taJcj  obveščena pol.djsid s^až.^ ^ j v V od ma tn, V ie postala patnik o   a ko e-vih, toda begunca niso izsiedjli.
Včeraj »no poročaJi. da je » Šmartnem ob Savi nekdo obstrohl posestn^nve^a s-na Ivana 'iineJčiča, kr je priS 1 iz hiše da bi pom r^ ponočnjake, ta >o ra^grajali zunaj. Pojioja le aretirala M* tu l*r.-barja kz rtuosisja, ki >e priznal, ra ;e re^ strelo al s ^mokresom. iztočar sc ga so-ŠŠČtL
Neki B-^anec je prtjavil pour^ji. da B< je okradel n»ego\ rojak Dftamei Ho:deni :z Veiftce KiaJuše ^-rei Cazin. Po.i *ja »e tega prrjeia, aor je ne«>oboijsJriv :>oten»a. .er ga zroćila sodišču, po pr'sstan: k.axa: bo pa izgnan n Ljubljane. HojJe*?'* ;c b tudi čđam znane Rosičeve tatvn>.c tolpe
Kctkarskernru mojstru Josipu Parčniku stanujočemu v Hrastto 2t. 7,    *e rtekdV ukradel «z omare loOO Din g of o vrne Tatvine je osumljena neka ciganka  ki se > potikala ram okorL — Qodbei.;.\u Labro "vojn SJanuču je nekdo med voAojo Zagrei« —'LjvbSana v vteku ukradd kov-eg s perilom v vrednosti 1000 Din. — Po^režiMCJ Ana Lap ye prijaviia, da ii je rwio z spalnice otrobe bolnice trkradeno za 500 Din obleke. — Na cesti v Obrtjao    e rekd* vlomil v barako zidarskega mojstra P/aa-ca Peka v ca  in mu odnesel ne*taj rvblekc v skupoi vrednosti 250 D«.
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 9. maja.: Zaprto.
Sreda, 10. maja: >Karel in Ana«. Premijera. Red Sreda.
e&trtek, 11. maja: Gospa miniatrica. Red B.
Petek, 12. maja: Zaprto.
Sobota, 13. maja oto 16.: Pasti rceic Peter in kralj Briljantin. Mladinska predstava od 15 Din navzdol.
OPERA. Začetek ob 20.
Torek, 9. maja: >Manou«. Red B.
Sreda, 10. maja: Zaprto.
Četrtek. 11. maja ob 16.: Seviljeki brl-vec«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od Din 20 navzdol.
Petek, 12. maja: Andre" Chen>ler. Premijera. Red C.
Sobota, 13. maja: Maja Fioramve. Gostuje S. Duba^č. Rod D.
>SLOVENSKl  N A K O D«, dne &. maja 1933
Stran
OANES PREMIERA!
NAJNAPETEJSI VELEFILM, KI BO PRESEGAL, VSA VAS A PRIČAKOVAN JA I
KRALJ DŽUNGLE
Kot dopolnilo FOXOV ZVOČNI TEDNIK in Mickv miška saio-igra: »Bimbo kot mušketir«.
F 1 i t n i  kino JI a t i c tt
Telefon 2124.
DEČEK VZGOJEN V LEVJEM BRLOGU POSTANE JUNAK DŽUNGLE, TOVARIŠ IN PRIJATELJ DIVJIH ZVERI. BESNI BOJI MED LEVI IN BIKI. IZ GOREČEGA CIRKUSA BE2E TIGRI, KI NAPADEJO PANIČNO
BE2ECO PUBLIKO.
PREDSTAVE DANES OB 4., «/48 in % 10 ZVEČER. — Vstopnice si rezervirajte že v predprodaji!
Dnevne vesti
— Profesorski izpit je napravil (e*. u jasno) na ekonomiki k»merc jalnj visoKi šoli v Zagrebu diplom i niti! i'\ozoi g. Dušan Beg, učitelj dri. trgovske šole v Celju, s n znanega slovenskega novinarja g. Anre l!e-cja. česti titmo!
— Izkaznice za fet-tin^k i vožnjo v Ljubljano na proslavo 25'e^jt;t NSZ t»e že dobe v tajništvu NSZ v Ljubljani, palača Delavske zbornice. II. vhod, il. nudstropje. Zn naročiilo zadostuje dopisnica z navedbo števila udeležencev in prezemmka n-Kaznic, s kater-tn se pozneje Lzvrši obračun. Izkaznice se dobe rudi pri v»eh. podružn'ćaih odborih in v naslednjih krajih: Trbovlje podružnic) »Jutra«, Celje: g. Franjo Wkaw-sk>', cinkarna. Krško; (»re/k,   >dbor JKKD
g. Oto:i Ambrož. Cerknica; Soicoipk > društvo, Store pri Col ju g Herman, modoiir, Kranj: &)n stvo N »Z. hotel Union, Maribor: t«>n;s ,-«. XSZ. palača OUZD, Zagreb: Narodna knjrici n čitaln ca, Gundaili-ceva ulica 29, Ptuj o Anion B!a-žek, Zagorje: g ivranjo J u van n Slavo j Knsar, Hrastnik: pr   u. Avgustu Dolinšku.
— Vsem včlanjenim društvom ZKD. V e^mishi § 18. društven h pravil sklicuje vodstvo Zvi'/e ku'turnith društev v Ljubi j:ur za. 14. t. m. sJkup^či-no Zve/ineca odbora, k; naj se vrsi v objikji prosvetnega dnova. Zvezan odbor tvorijo vsi redni člani ZKD. Vapimo wa društvu, da sporno delegirajo na to skupščino zvezmega odbora eaoga al: več odboru hk ov, ker je cola vrsta vprii^:tinj. perečih za društveno življenje, ki naj se ra dan ob ravna/v« j o in rešujejo javno .n ker je ta sestanek nuni on jen porodil**m o do-sodangem delu ZKD. predsednikov qovor, tajniško poročilo, bla^annišiko poroč;lo in poročila referentov, ter določitvi bodofagl delovnega programo ZKD.
— O >mrti Iva Tromija, tehn. uradnika direkcije drž. Seteznic v Ljubljani, smo po BajrrebSkih 1 stih jx>rofali, da je v Zagrebu izvršil aamomor. K poročilu moraiiK) dodati, da ure le za smrt duševno bolnega človeka, saj je bil pokojnik pred kratkim na opazovalnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani, sadnje dni se je pa pojavila duševna bolezen v močnejši obliki. Nesrečnež bo zato ime! tudi cerkven pogreb in sicer pokopljejo dobrega tovariša jutri popoldne po prihodu ljubijan«*kee:a vlaka v Šmarju na Dolenjskem. Pogreba se udeleže iz Ljubljane predvsem njeuovi kolegi iz žel. direkcije n tad i l>ruštvo diplomiranih tehnikov, ki mu je bil do svoje bolezni vedno delaven odbornik.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vreme še spramenlcivo. Včeraj je. po večini krajev naiše države deževalo. Naj-vis a temperatura je znašala v Beogradu 27, v Sara j et u 36. v Skoplfju 25, v Za^reSu 21, v Sphtu 19. v Mariboru 17-8, v Ljubljani 14.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.1. temperatura je vnašala 10.7.
— Andrej Mali priznal zločin. V6*rai smo poročali, da sta bila Andrej in Anton M*H prepeljana v zapore novomeškega sodišča, z njima je pa morola tud Mio. Gol-majerjevvi. Včeraj popoldne je preiskovalni sodnik začel Andreja /esliševan. Aiid^r* jn doslej trdovratno zanikal svojo krivdo *i ie kazalo, da se ne bo udal, konci ) ga je pa le začela pečj vest in včeni, je pnznol, da je bratu Antonu neroorl, naj umori njegovo ženo. Žene se je hote-! /> davno od-kržati, pa svojega načrta ni mo<je zvršr . Bratu je naroči,l. nay* ženo uetrel', ne p« zakolje. Kako rafiniran je, dokazu;e peklenski načrt ki ga je sam zasnoval Brat bi moral vdreti najemi Kvi kot ropar v hišo, ustreliti ženo, njega pa ramti. Toda Anton mu je prekrižal račune ta s tem omo<*oč 1. da so prišli pravem zio*:nc,j>m na sled
— Praš'čka pekel s tisočaki. Dobros«v Marin kovic iz vasi BV>fjosavec blizu Sabca je :cne! na svoj; stavi doste in pekel je pra-aMika. Ni F** vedel, da je žena skrila v peč 4.2O0 Din   Denar je seveda z>gorel.
— Krave po.ied'e 10.000 Din. Jovan Milju rnovič iz Berinovega Izvora pri Ceri brodu je prodal njivo za 10.000 Din in spravi-l denar v shmnaoo. Ko se je nekega večera vrnil domov mu je žena vso vesela povedala, da bo prijetno <w«»l. ker mu je napolnila slamnačo s svežo slamo, staro slamo je pa dela kravam. Mož je hitel v stago in ves prestrašen ugotovil, da je vseh deset tisočakov s slomo vred izgfailo. Zaklal je vse štir- krave, da bi našel denar. Res ga je nadet, roda bankovci so bi Ji vsi rezgnizeni in nr^- ceni.
— Traged ja matere. V Gardenovcih se je obesila te dni 621etna Milica Bugar n. ki je 15 let zaman čakala svojega 6 na. Proti koncu č»vetovne vojne se je bM uprl v Pe-čuhu aA-stro-ogTsk' polk, ki so v njem večinoma služili Sremci in Vojvodine.. UpoT je bil zA-rrt. 140 vojakov je prišlo pred vojno sodišče tn 13 so ii.h t«ikoi uotreltil Med orfmi je bi rudi srn Milice Bugarin. Ko je matf zjvede^a, da so ji *^na ustrelili, n.5 hotela vertretL da je mrtev. Dolgih 15 let
go je čakala, sedaj je obupala in se je obesila.
— Bera«, ki ima Štiri kiloprrame zjata.
V Preševem na Hrvatskem živi berač Jovan Krstić iz vasi Stajevca. že 10 let se je preživljal z beračenjem, ki mu nese toliko, da si je kupil majhno hišico in nekaj sveta ter preživljal tudi ženo in dva sina. ISTedavno je bil za ta svet in za hiso obdavčen z 90 Din za vse leto. Toda Jovan davka ni hotel plačati. V njeg-ovo hišo je prišel davčni eksekutor, toda tudi to ni omehčalo berača, ki je klical vse svetnike na pomoč in ga rotil, da nima niti pare. EScsekutorju se to ni zadelo verjetno, ker je bilo stanovanje prav lepo opremljeno. Začel je popisovati vse predmete, tedaj je pa v kotu opazil majhno skrinjico. Berač mu je rekel da je v skrinjici fižol, ko je pa eksekutor skrinjico odprl, je presene. čen opazil, da je polna zlata. V njej je bilo 4 kg zlatnikovv Berač pravi, da si je vse to prištedil. Zlato so mu začasno zaplenili.
— 115 let stara krnetiea. V Ivank ovu pri Vinkovcih je te dni učakala kmetica Manda Hrvojevićeva svoj 115. rojstni dan. Rojena je bila 1. 1816. in prvič je ovdovela L 1848. Kljub visoki starosti je starka še vedno precej čvrsta.
— posku«en s»m<Hn<*r Slovenca v Za. grebu. V svojem stanovanju v Ozaljski ulici v Zagrebu si je v noči od nedelje na ponedeljek prereza! žile na roki 371etni časopisni ra znaša lec Anton Kosec. Prepeljan so ga v bolnico, kjer so ga obvezan. Kaj ga je pognalo v obup, ni znano.
Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
aewffiw«WBaBMB«aii iiiijimi«—a
Iz LlnMfane
—lj Slabo vreme je ustavilo regulacijska dela pri Ljuolja'a'ji baš, ko bi se lahko .vičeia s polno paro. Struga je v začetku že dovolj pogtfobbjaaa, da bi iahtko ^aeeli beton i rat. dno, na oregu je pa uud-i že v£"* pripravljeno za mešauje betona in spuščanje v strugo. Toda 2aradi deževja se je nabralo v strugi toiio vode. da včeraj »>e bi mogli delati, Četudi bi se vreme že zboJfj-^alo. Morali so Črpati vodo iiz pog'lo'bljenegd deta struge :n jo odvajat naprej po žlebu in jaTku. Crpalii so jo tudi se danes dopod-dne, delavci e>o pa medtem nalaga«!i materijal v suhem delu struge. Zoai] smo sprevideli, da delo lahko zadrži deževje, ki traja cwmo kratek čas. To se lahko poninri še večkrat. Tudi v zgornjem delu »tru-ge be je nabralo mnoge vode, ker je zajezena pod trom<xit\iem. Dopoldne so prebijali storausko steno glavnega kanala pod tromosnjem, da bo zasežena voda odtekala po kanalu. Zd: se pa, da lz te moke ne bo kruha, ker je kanal precej višje od dna struge, vode pa ne bodo rnogilii siliti, da najj teče natvzgor. Ce bodo napravili v kana-l preveliiko ocipr-tino, takit«io, da bi ga presekaili skoraij do dna, bo pa voda tekla iz kanala v strugo, kar smo opazili že včeraj, ko je brl kanail prebit samo neikoliko pod vrhom. Ob deževju narase voda v kanedai kaj hitro ter sega precej visoko. Najbolj zanesljivo bi odvajali vodo iz struge v kanal ;cn>j o črpanjem. S crroainjem so sicer stroški, t^da drugega izhoda ni.
—lj Riharjeva cesta, ki je prav za pra*v podai»j,šek Grohaitjove onkraj (na tmovSiki stran J novega mostu, je v žalos-tnem stanju. Preden so zg-ra»dili tam betonski moet, je držal oaz Gradašoioo lesen mostičeik, ki <e bil postavljen v višini Riharjeve ceste, torej skorajj 2 metra nrišjje od cestitiče Groharjeve ceste Z M i rja je vodila navrzdol k mostu strma steza. Nov. mosU, ki je uporaben za vozni promet, so pa /gradili seveda v praivilni viš'ni ter so morali zaradi tege <Wigniti rud? Rvlianje\x) cesto. Pri tem so pa nastale resne te/ikode; ob Kharjevi cesti je bila že stala v bližim mostu viia, kd je bila zgrajena po sta.n višini ceste, torej taiko niizko. da bi ji zasuli podpritlicna okna in vrtno ograijo. Naafcal je kompromis: cesta je bila na eni strani dvignjena, na drugi pa ne. ob dvignjenem de4n so začeli graditi hiše. ki stoje pri tleh skoraj za nadstropje višjje od staTe hriše na nasprotni strani. Cestišča ?eveda niso rno^i urenrri in je še zdaj vzelo žalostnem stan u. Zdaj nameravajo nasuti cesto tudi. kjer še ni. Morali bodo pa dvigndti — podrern fei postaviti vi§£e — vrtno ograjo m zbetoniratti ob okn*h svetlobni jažek Vprašanje je, kdo bo trpe! s*coške te preoreditve.
—lj Udruženje jugoa-lovenskih inienjer-jeT in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na članski sestanek, ki se bo vršil v petek dne
11 maja v lastnem lokalu v >Kazini<, Kongresni trg 1 -II. Na dnevnem redu je ramgo-vor o programu Glavne skupščine in predlogih sekcije na tej skupščini, ki bo v dneh 4«, 5. in 6. junija v Beogradj. Radi važnosti tega zborovanja vabljeno nujno vse članstvo.
—lj Slavnostna   akademija,   ki »e bo
vršila v soboto 13. t. m. na predivecer pro. slave NSZ obeta biti ena najlepših letoe-n>ih prireditev. ProgTam je akrbno sestavljen in bo nudil vsakomur visok umetnidki užitek. Akademija se bo vršila v dramskem gledališču in ima nasiedciji spored:
1. Dav. Jenko: >Koeovo«, uvertura, iavaja orkester >Slojje<. 2. Uvodna beseda g. dr. Joža Bohinjca. 3. Vasilij Mtrk: »Jutro«, Ivan pri. Zaje: >Večer na Savi«, Anton Foerster: Venček slovenskih narodnih pesmi, poje Završanov pevski kvartet. 4. Slavko Oeterc: >Na trojki«, Josip Pav-6ič: »Pred durmi«, Anton L«ajovic: »Bujni vetri v polju«, poje prof. kons. g. Milena Verb'ćeva. 5. A. Lajonric: »Ples kralja Matjaža t, mešani zbor in H Sattner: »O nevihti«, mešani zbor s sjp»remljevanjem orkestra, izrvaja mešani ztoor ^Zabora« pod vodstvom g. Prana Venturinija. 6. K. KJuj: Op. 43. Suita izvaja orkester »Slo_ ge«. 7. O. Siipan<;': »KlamvarjE«. izvaja govorilni zbor TSš. S. Jos. Pavčic: »Priplula je pomladi Slavko Oeterc: »Juri in kača belouška«, Jos. Pavčič: »Potrkan ples«,  poje  operni   pevec  g".  Jos. Betetto.
9. >Tikolaj M. čerepnin:  Op. 6.  1. Noe in
2. Stara pesem, mesar/ zbor z orkestrom, izn/aja mešani z»bor in orkester »Slosfe« pod vodstvom g. Heri Svetila, ki dirigira tudi orkestralne točke »Sloge«.
—lj Vstopmoe M slavnostno akademijo NSZ, ki se bo vršila v soboto 13. t. no. ob 20. v dramskem gfledal'iišcu, se že dobe v tajnidtvu NSZ. palača Delavske zbornice. H. vhod, H. nadstropje. Vstopnice se dobijo v tajništvu do petka 12. t. m., potem bodo v predprodaji pri gledali ski blagajni. Cene so: parterni sedeži I. do ni. vrste po 20 Din, IV. do VI. vrste po 16 Din, VTI. do XHJ. vrste po 12 Din, lože v parterju in I. reda po 100 Din, II. reda po  80  D:n,  balkonski   sedeži  I.  vrsta po
12 Din, DI. vrsta po 8 Din, galerijski se. deži vsi po 6 Din, stojišča v parterju po 4 Din in galeri^ko po 2 Din. Ker vlada za akademijo vetiko zanimanje, naj si vsakdo pravočasno preskrba vstopnico že v predprodaji v tajnidfcvu NSZ.
—lj Zimske potrebščine za siromake bo krajevni Rdeči križ pobirati pri iijubdjanNkin dobox>tni(kJh v splošnem na isti način, kaikor jiiih je lani. V ponedeljek 15. t. m. bo med pol 10. in 12. dopoldne po vsakem mestnem okraju krožil osebni avto R. K. V njem ne dedi godbeniki bodo trobtli sTvenoc© fanfare in s tem opozarja*!?! na skorajjenji prihod zbiralnega to-vonneftje ajvtomr^btiilia, Ze fanfaro po&as vozeči, z znadci R. K. opremljeni tovorni avto bo z 0Laflnim hajpanjetn javlffai da je že pred hišo, m prosti, da bi voaikdo p«ri>n esel svoj paket z zimski rai dariM \or ga oddal na ta a/vto, ali pa kar skozi akno javil, da nag' pr de k njemu po paket edtn izmed coivorice temru avtomob Ki prid cA je-nih pobiralcev. Pc*viraflci bodo s posebnimi le^timacioami Rdeoe^a kr^ža opremljeni sa-maritno', aJkademiki, skavti in mostni asluiž-beneri.
_lj Redni obfcni  »bor  PrTOfra društva
hišnih posestnikov 6e bo vršil v sredo, dne
10. maja 1933. ob 6. uri zvečer v zeleni dvoran-; hotela »Union« v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda ae bo razpravljalo tudi o stanovanjskem vprašanju in o davčnih zadevah, zato je dolžnost voeh ljubljanskih in okoliških posestnikov, da se tega zborovanja polnoštevimo udeleže. Drugim vstop ni dovolien. Odbor. 292-n
—I*    Sestanek    naprednih akademskih
stare&r« se bo vrS 1 v petek, 12. t. m. v restavraciji Zvezdi. Na dnevnem redu je razgovor o kred^ni in denarni krizi in zadevna resolucija naprednega starešinstva. Pručetek ob 8. uri zvečer.
—II Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Vaja mešanega zbora v ?redo zvečer. Odbor.
—D Govedina. 4—5 D^n kg na stojnici. Zaje Anton. 291-n.
Iz Novega mesta
— Na*i gasilci so proslavili «?od svojega zaščitnika sv. Florij&na v nedeljo dopoldne 6 službo božjo v Krajčevi kapelici na Grmu. Godba jim je svirala na Grm, med mašo in ob povratku. To je lep vsakoletni običaj nesebičnih čuvarjev naših domov. Podpirajmo jih povsod in ob vsaki priliki!
— <"'a.-tim« mater! Prihodnjo soboto priredi Pomladek Rdečega kriza na tukajšnji erimnazije s sodelovanjem Kola jusjoeloven-skih eester v Sokolskem doma svečano akademijo v čast našim materam. Prireditev bo vodil književnik profesor Juš Koaak. Naslednji dan se bodo prodajale po mestu cvetke in spominski znaki za naše matere.
— Popust na morju imajo dvakrat v leta člani pomagači Jadarn6ke straže. To je zadnja pridobitev organizacije svojemu članstvu. Pomagač; plačajo mesečno 10 Din ter prejmejo zato tudi krasno revijo, ki stane sama tudi 120 Dfn letno. Pomagači imajo tudi po vseh večjih krajih države, osobito pa še ob Jadranj znatne popuste po številnih hotelih. Krajevni odbor J. S. vabi vse m vsakogar, naj se včlani v društvu ter se poshiži izrednih ugodnosti! Enako opozarja na binkoštni izlet Jadranske straže po našem Jadranu, na Hvar. Vis in B^ševo, kot tudi na veliki izlet po Sredozemskem morju, na Grško, v Francijo, Španijo, ▼ Afriko, na Marto in po naših najlepših pristaniščih. Vse prijave sprejema Krajevni odbor Jadranske straže.
Praznik sokolske mladine v Kranju
Razvitje novega naraščajskega prapora -
narašoajnikov
Krasen nastop nad 600
S Ponikev
— K porofcflo o krvavem žegnanju v Lukorku, prdobeenem v četrtek 4. t. m. pripominjamo, da H. I io M. A. nasta bila v tepežu nista ugašala svetflke, niti mata potolkla gostilničarju kozarcev ah polomila stolov.
— Cerkveni pev«*i zb<>r trna v sredo izlet na Čatež in Zaplaz. Ako bo pa slabo
Kranj, 8. maja.
Svečanosti ob razvitju novega nara. dčajakega prapora so se pričele z dopoldansko akademijo, ki se je vršila ob II. v Narodnem domu. Uvodne besede je izra. rito in voebineko lepo govoril narascajnik Milan Ekar. Moški zbor drž. realne gimnazije je zapel nato troje pesmi. Zbor je močan, harmonično enoten in dinamično dober; dirigent g. prof. Zdravko šrvikar-*ič ga je res vzorno zvežbad. Učenka osnovne šoie Milena Pečmikova je deklamirala Ganglovo pesem Mi smo Sokoli. Navdušeno je bil potem aprejet mladinski zbor Glasbene šole, ki je pod vodstvom ravnatelja šole g. Albina Fakina z drv-e m a pesmicama, zopet dokazal, da po pravici uživa sijajen skvves. Dijak tekstiin« šole štrlič je deklamiral Župančičevo Naso besedo. Za zaključek je zapel sokolski mo. ski abor Marinkovićevo Na Adriju in a spremlje\'arrjem orkestra Sukovo sokolrfco koračnico V novo življenje.
Popoldne ob 15. se je vršilo na trgu pred mestno občino slavnostno razvitje novega narašča iskega prapora. Zbrano d:ja^rtvo realne gimnazije in tekstilne šole, učenci deske in dekliške narodne ter obrtne in trgovske nadaljevalne šole so pričakovali sok o Letvo. PTed občino so bili abran: zastopniki in kumi novega prapora — bratje ustanovitelji SakoLske<ga ctruštova v Kranju. Med navzočimi zastopniki so bili narodni poslanec g. Ivan Lončar, sre-ski načelaffk g. dr. Franc Ognn. mestni župan g. Ciril Pire. zastopnik prosvetnega oddelka banske uprave, podnačelnik g. Jeras. orožniški major g. M. Pavlovič, kapetan 67. obmejne čete g. K. Milutinovi ć. rx>diporočnik 1. planinskega pespolka g. R. Plivelič. starosta Sokolske župe Kranj br. dr. Fr. šemrov. direktor gimna_ z:je g. dr. Simon Dolar ter predstavniki in zastopniki vseh drugih uradov in društev. Razvitju so prisostvovali tudi še štirje sokolski prapori. Prvi jugosfovenski dobro-voljsk: polk je zastopal direktor g. Ivan K osni k, br. Alfonz Za vrsnik pa je poslal vzpodbudni brzojavna poasdrav. Poročali smo že, da je bil stari naraščajski prapor
preje zastava 7. čete tega dobrovoljskega pol'ka. Starešina Sokolskega društva je v zelo lepih besedah očrtal pomen vzvišene sokolske ideje v današnjih čaab., pokazal je pomen sokolske vzgoje in pomen razvitja narasčajskefra prapora. Nato je razvil novi prapor mestni župan br. Ciril Pire kot predstavnik kumov. Zbrani mladin: je predoči! boje, ki so jih prestali Sokol' pred osvobojen jem in veliko vrednost na_ še svobode, ki se je mora vsak vedno zavedati ter ohraniti zvestobo sokolskim načelom, domovini in visokemu kraljevemu domu. Ob svi ran ju državne himne je nato razvil prapor in ga izročil naraščaju. Praporščak Milan K kar je izvršil zaobljubo in pocaval ves naraščaj, da je prisegel na novi prapor. Potem se je stari prapor poslovil in so ga zavili v državno trobojrrico. Mimo prapora so defilirala vsa sokolska društva in mladina pod vodstvom profe. aopjev in učiteljev. Pred spomenfkom kralja Petra so se poklonili spornimi velikega Osvobodit eija.
Ob 16. se je v**il na novozgrajenem velikem letnem telovachsču javni nastop. Nastopilo je 23 članov. 36 čin me. 32 ženskega naraščaja. 108 moške in 53 žen**ke dece. Vsi ti oddelki so izvajali proste vaje za letošnji pokraJinski ziet v I<jubQani. Zlasti so bile lepo izvajane vaje ženskega naraščaja, in članic, člani in moSki naraščaj pa jih. bosta morala še vadriti do žup_ nega zleta. Vzorno je nastopilo dijaštvo. 104 dijaki nižjega. 76 višjega oddelka, 88 dljakinrj nižjega in 52 višTjega oddelka. Izvajan so vaje za letošnji pokrajinsOci zlet dijaStva v Ldubljani. DijaSfcvo so vođfM g. prof. Josip Mainar, ga. Marija Planina in br. Otoka r Žagar. Pri orodni telovadtori so nastopih člani, članice, moški naraščaj in ženska deca. Nastop je zaključka krasna simbolična slika. Nad 600 nastopajoče mladine »e je postavilo v obHko črnke A, začetnice imena našega vladarja. Godlba je zaigrala državno himno. Pri vseh točkah je zelo zadovotj5vo svirala godtoa 40. pespolOra Triglavskega. S tem je b& ves spored končan
Iz Trefeiifef?^
— Cepljenje proti koiam. Na podlafiji odobrenega razporeda cepljenja bo cepljenje dece v Trebnjem jutri ob 9. uri dopoldne. Istesa dne se vrši cepljenje na Račjem selu in sicer ob 14. uri v Novakovi irostlni. V soboto 13. maja pa bo cepltenje dece v I>ol. Nemški vasi in sicer ob 14. uri Pre-gled cepljene dece bo teden dni kasneje ob isti uri na istem kraju.
— Vejni razpored. Prihodnjo nedeljo bo občina objavljala vojnim obveznikom vojni razpored in naj se tega dne zbere v*r vojni obvezniki takoj po prvi jutranji masi pred novim uradnim rtoslopfem v Trebnjem.
— Pripravljalni odbor »Krka« v Trebnjem se je osnoval takole: predsednik župan Josip Zupančič, odborniki: Bukovec Itrnac, Sprimier Alojzij, Pavlin Dolfe, Gro-sek Ivan, Rebernik Emanael, Vidmar Ludvik. Tomšič Hubert Grmovšek Emanuel (Ponikve) in Srpan Nande. Poročilo o zborovanju, ki se je vršilo preteklo soboto pri-občino v eni  izmed  prihodnjih številk.
— DaniHe zlate žebljičke na prapor našega Sokola, ki bo razvit na binkoštno nedeljo!
Iz Škof Je Loke
— Pozdravljeni pevci! Ovenčana s slavo tisočletne igodovine vas sprejema danes naše starodavno mestece, s prisrčnimi čustvi in pozdravi. Bodite iskreno pozdravljeni ne naših ffostolrubmb tleh vi pevoi, ki prihajate z lepoto naše domače pesmi z akademskih krosov, enak pozdrav pa tudi tebi. mladina meščanskih šol, ki hitiš k nam z vse Gorenjske, da nam pokažeš plodove svojega kultume^a šolskeea ustvarjanja. Nikoli popre je ni imela ftkofia Loka prilike, da pozdravi v svojem naročju toliko ljubiteljev slovengke in jugoslovenske pesmi kakor danes. In vprav zaradi tega ta naš pozdrav tem prisrčneiši, ker vemo. da nam ostane vaš poeet v nepozabnem apo-minn. Dobrodošli!
— Smrt najstare^e SHarolocanfce. Lepo število prijateljev m znancev je spremilo te rmi k večnemu pofitku Starolnčnnko *!mo Dnlarjeve, ki cfosecrla čestito starost 96 let in je bila najstarejša ženica v vasi. Mina — pod tem imenom jo je vse poznalo — je bila še prav do zadnjih let c'rla in zdrava, čeprav p življenje ni potekak> v izobilju in je bila pena j več odvisna od pomoči dobrih ljudi, mod katerimi ni bil zadnji sm nekega graščaka, ki ga je pokojnica v otroških letih pestovala. Službovala je pri raznih gospodariih in eo jo imeli povsod radi, ker je biki poštena, pridna m vestna. Visoka leta so seveda s*ria tudi njeno žtvTjensko sito, vočni mrr je nafta na atarološlcem pokopališč j. Blag n spomin!
— Deputati*)* ▼ LjuMjani. dtacološki župan Anton Hafner, mdirstrijec Stanko He^nrihar in trgovec Anton Savnik so po-eetm" v četrtek v posebni deputaciji bana dr. Maruš i ča in podoana dr. Pirkmajeria zaradi ustanovitve škofjeloškega sreza. Ban, kakor tudi podban sta sprejela odposlance škoije Loke kar najprijasneje in sta se za težnje ŠkofjekoČanov zelo živo zanimala, ter se dala obenem o veeb podrobnostih tega vprašanja natančno poučiti. Obljubila s*a t veekem oziru svojo pomoč.
— Jadranske dtraio bomo ustanovili v kratkem v Skorji Loki. Število prijateljev našega Jadrana je čedalje večje in se bo vrSil v kratkem ustanovni občni zbor. Poteg drugih vodi akcijo za ustanovitev g. treski načelnik Ivan I^ega-t. Podladek JS pa je na vseh loških Šolah že ustanovljen,
— Komasacija občin stopa v novo poglavje a sprejetjem zakona o občinah, ki je v nekaterih bistvenih točkah iupremenjen C3000 prebivalcev). Z nameravano združitvijo občin v Škofjeloškem okraju po prvotnem zasnutku torej ne bo rric in se bo morala prilagoditi komasacij« določbam zakona Pred končno ureditvijo tega, za naS upravni sistem veekakor varnega vpraša-nia se bodo lahko ponovno izjavili posamezni občinski odbori, ki j'nn pa vsem usisuel uajbrše ne bo mogoče.
IN Ceffa
—c KJabundovo komedijo >XYZ^ uprizore v petek t. m. ob 20. v Mestnem gte-daii&ou v režifi g. Mekana Ko6i6a, bWtse£ii členu Narodnega g4ed«?lnsca v Ljfc&djani in Mariboru m aJbsotlvtu.ta Piacotorjeve reža-serske in igralske sode v BerAvnti. PredBt»va bo gotovo iLudfcUi lep timetadiSai iffiSteck. Vstopnice se dobe v pa>ed^pro»db»# v knjagor-nn K. Gončarja -vidove.
—< Koncert v gledališču. PoAntodek Rdečega križa na dtnz. reafcni g*rranacnqja v Ge4>i bo prk-edi/. v soboto 13. t. m. ob 20-vokalno-^n^tnjmenleAnd foonoert v Mosrtnean gledR^dScu. r>jafe>ki oarkester Glasbene Me-tioe pod vodetrvom ravnaliJija g. K. Sanctoa bo izvajal tri Grtegove akladlbe, dgjjaSki pevski zbor pod vodstvom g. TavžJ(ja pa bo pol umetne m narodne pesmi Prextpa*xra»>a vstopnic je v knjigarni K. Gor i carja vdove.
—c   PesSzlet s tajnim ciljem prirodi v nodeijo 14. t. m. Sokolsko dnuđrro v Ce^|n Oioj  icJlota   je  v otkoftioi.   Odhod  ob 12*45 z dfvorišča mestne n«rordne šote Vabltena sna ilanfltvo in naraučarj.
—Lutkovno veseloigro ^ašnerčkov junaški čin« bo uprtzoril slu»wteiki karjko^ni oder v soboto, 13. t. m. ob 16. v Zdrojvetjpo-nom dorrm. Iijna je domače ck4o g. Oreška Svinja.
—o Telovadba starejših Menic Sokola so je zaključite 5. t. m. Skupna ma\mfiđfci kotet bo v soboto 11 t. m. od brvi pri parku v Lisce. Odnod or* 14-, pOMnatek ob tfv. iztet ae bo vtršil le ob Lepem, soinonem waneou.
—C V celjski born*ci so uurunti: v soboto 6. t. m. 671etni kočar Anrton Ha*ez -te Rogan-ske gorce pri Šmarju, v ponod<e6|feik 8. t- m. pa 2ietrki sin brezposelne sksžkinje Danici MaKuger kz Nove vosi pri CeAjn in pol leta stana delavčeva hčertea Danica Goiovđoova iz Žaitaa.
—c Izguba. Dne 5. L m. oflanog 11. oV> pokkte je i^ubid nek arvtornobiiliBt med vožnjo od Ceuja do Stor zavc^j z moškimi hlačami in ženskim perilom.
—c I. klub d&snskih frizerjev za dravsko banovino v Celju je itnei pred dnevi sv*oy redni letni obča- zbor, na katerem ao bđli azvoijeni v odbor tiAe mojstri: predsednic Avgust Taoek, podpredsednđ: Fr. FCnajac, tognuk Amand Pcpenrik, btogw>jnH: Štefan Lampi; pregkictevaloa raounov sta rven Vozsfilč *i Aneon doh.
—C V Mostnem gtedatison bodo uprizorili v petek 12. t_ m. ob 20. duhovito Kbu boodovo komedijo >XTZc v režiji g. Milana KoAča, abeoiveota Piscatorjeve rezajake m. Igralske soie v Beržirju. Za prednttavo v9exta veliko zanknanrte. Vstopnice se do_ brto v predprodaji v knjigarol K. Gorloar-j& vxJovL
— Ga«fl^o s4av>e. V neoerjo zjutraj so po trboveljski doftni zadonele Številne fanfare Ob 7. so se pred rra±iiSikim Ga«tt_ skim domom začeli zbirati gasilci vseh drufttev trboveljske kotline, da skupno pro-siave pravnik gasitekega patrona sv. Fte-rrjana, lapred doma >e krenila povorka na pokopališče, kjer so se gasilci pokteoffl manom pokojndb tvarišev, nato pa odko-raJraJl v župno cerkev, kjer se je vršila masa zaduSnica. Po masi so se vrnili pred Gaeffl^fci dom, kjer je župni starosta g. Goček s primernim nagovorom taroeti ga_ aSon Kosičti Učno spom^osftco diplomo v priznatije z&adug aa 25)etnc dedovanje pri društvu, gasilec FTorrjam Bregar je pa do_ btl SH^ebrno sSgnatoo hnpo v priznanje as.
dJve siroti
Zde*o se je, da visi nowrojeo3kovo žrvfenje na nitki; Frochard, ki se nv s trstom drugega sina ni irikarnor rrrođ}-lo, je mrmral razočarano:
— Tega pa ne bova spravna na noge, to je jasno; čermi bi ga torej kopali v blagoslovljeni vodi . . . prehladrl bi se, to bi biflo vise.
Ta samo dozdevni odpor, ki ga je čutil oče do svojega drugega sina, je izzval v materi pravi odipor.
Navadila se je hitro prenašati vso svojo ljubezen na Jakoba, ki je o njem ponosno zatrjevala, da je zdrav m močan za dva. .
Svojega drugega sina sta kaj hftro zavrgla. Res ni imel prav nič živahnosti svojega starejšega brata in Jaftko sta ga ptistiia po cele ure v zdbeflri, ne da bi pbukal ali zahtevaj jesti.
— To je dobričina, — je zatrjevala njegova mati, doječ ga ... Ta bd ne prosil jesti, če bi mu človek ne prinesel mleka.
Toda Frochardovim očem ni nšk>, da mali >kosrnič«, kakor ga je ldicail, ni brez vsega veselja do življenja.
— Zvija se ti v rokah kot črv, — je pravil ženi. — revšče je majhno, pa je vendar v njem kri in življenje. Ime mu bo Peter, kakor je bilo mojerrra očetu* Morda bo tudi tako prebrisan in spreten, kakor je bil on, kajti moj oče ti je bil pravi lisjak. Pomisli, saj je m« je posrečilo celo uiti vesalom!
In ponosno je pripofrrmir:
— Edinemu med \-$emi Frochardil
— Ta je umrl mirne, naravne smrti? — je vprašala mlada žena začudeno.
Vedno, kadar je nanesel pogovor na njegove predni'ke, je tolovaj s ponosom pripovedoval o vseh teh lopovih ki o junaški smrti vsakega izmed njih.
Pripovedoval je z navdušenjem, ki se je prijemalo tudi njegove žene, vzbujajoč v nji silen odpor proti biričern in podobni svojati.
Jakobu je bilo komaj šest tet, pa je bil že vražji dečko, rojen postopač, sloben nasilnež, ki je zasrrupiijal in grenel življenje svojemu mlajšemu bratcu,
Kmaki je znal podrediti svoji voin vso drozi.no; oce in mati, zaslepljena po svoji Ljubezni, sta rada izpoinfra vsako njegovo željo.
Dobro vedoč, da se mu ni treba bati nobene kazni, je mučil svojega bratca, kjer je le mogel.
In ubogo otroče se je navadilo sprejemati udarce brez solz. Ko je namreč prvič hotel potožiti materi, da ga bratec pretepa, mu je odgovorila brezčutno:
— No, pa se brani, če moreš . . . Saj nisem jaz kriva, da si sdabič in srra-hopemež . . .
Ubogi otrok je požrl solze in potrpežljivo prenašal dalje nasiije močnejšega Jakoba.
Kako se je moglo zgoditi, da je živela Tolovajska družina več let v Parizu, ne da bi vzbudila pozornost biri-čev? Kakšno naključje je pomagalo temu drznemu zločincu, da je vedno znova ušel nevarnosti?
Tolovaj se je zanašal pri tem na svojo srečno zvezdo.
Njegova iznajdljivost je bSa enaka njegovem« pogumu. Naj je zašel v še tako nevaren položaj, iznajdljivost moi je vedno .pomagala najti iz njega varen rzhod.
Imel je pasjo srečo, kakor je zatrjeval
Zato ni čuda, da so  delali njegovi
ztočka pariškim bkičem tako hode preglavice. V Parizu se je govorio nekaj časa samo o drznih tatvinah in podlih zločinci, toda zločinca je po&aja zaman iskala.
ki res ni mogel nihče slutiti, da bi mogel en sam človek zakriviti toliko zločinov.
In ker je pofidja neprestano zasie-dovaia nedosegljivega Mandrina, so naprtili temu skrivnostnemu zločincu tn-di večino ziočinov, ki jih je ime4 na vesta baš Frochard.
Rad bi se bil na ves gias skliceval na to, kar je pripadalo njemu, rad bi bil zahteval zase pripadajoči del slave skrivnostnega zločinca, M je spravirai v obup najspretnejse detektive in celo armado policistov.
Frochard je šel v svojem slepem občudovanju nepremagljivega zdočioca tako daleč, da je pozabil na vso pre-vidnost.
In ko je še umoĆet, da je bil Mandrin ceio tako predrzen, da je napisal svoje ime na stene vseh stanovanj, kamor je vlomil, kot bi hotei podpisati svoje zločine, bi ga bil rad posnemal.
Pa je takoj ponrisbl, da bi moral v tem primeru napovedati vojnD poCicilri, boriti se neprestano in jemati povsod s seboj družino, m ni mu preostaja^o drugega, nego ostati skrit zločinec; toda zdelo se je, da je njegova drznost z vsakim novim zločinom večja.
Sicer so se pa zAočmi viomficev in morilcev dan za dnem maožni v zasmeh prizadevanju policijskega ravnatelja, ki je napenjal vse site, da bi zatr" z&čan-srvo.
V neprestanem stranu je verjeJo že itak nekoliko lahkoverno pariško prebivalstvo vse, kar je povedal o zJočincih. pa naj so bile te govorice še take fantastične.
Tako se ie šušljalo, da je policija sama v zvezi z zločinca in da jim po potrebi pomaga pobegniti.
Naj je bito to res ali ne, ztočanska sodrga je nekaznovano nadaljevala svoje podlo delo tako, da si človek ponoči brez spremstva ni upal na cesto.
Frochardovega imena sicer ni bik> med imeni slavnih vlomilcev, vendar je pa imel na vesti lepo število ziočinov, ki so jih oblasti pripisovale drugim.
Poldciji so bila sicer dobro znana imena glavni zločincev, toda le redko se ji je posrečilo katerega zasačiti, m tako se ne smemo čuditi, da je spravila vse mesto na noge vest, da so bi-riči končno zasačili zloglasnega Man-drina.
Tako veliko je bilo splošno zadovoljstvo, da so hodile po ulicah ves dan gruče meščanov, pripovedujočih si med seboj nove vesti o zasačenem tolovaju, če je le mogel kdo kje kaj zvedeti. Vsak je bil radoveden, kako se je biričern posrečilo ukrotiti zloglasnega tolovaja, ki so ga nekateri že smatrali za nekakšnega čarovnika s čarobno močjo, da je bil povsod pričujoč.
Ljudje so trdili, da je policijski ravnate tj odredil, naj vodijo jetnika v ječo po ulicah, ne pa da bi ga peldali, ker bd se sicer ljudje ne mogli prepričati, da
Tudi Frochardka se   je pomešala je zlobni tolovaj res v rokah pravice, med množico, ki se je zbirala ob pori v Grande Chatelet, da bi videla nevarnega razbojnika.
KUub silna gneča in prerivanju je bila ostala blizu vhoda in je lahko razločno videla razbojnikov obraz. Vsa ogorčena nad psovkami in preklinjanjem, kS je z njim množica obsula jetnika, se je Frochardka hitro vrnila domov, da bi povedala svojemu možu, kaj je videla.
Spomini na rusko-japonsko vojno
Sovjetska vlada je objavila dokumente, Id jasno pričajo, da so Rusi sami zakrivili svoj poraz
2dai ko na Daljnem vzfoodu zopet grozi vojna, bo zanimivo ozreti se nazaj na rusko ^japonsko vojno leta 1904—1905, ki je prinesla mogočii Rusiji tako hud poraz. Sovjetski državni arhiv je objavil nedavno še neznane podatke iz rusko - japonske vojne, ki nam pričajo, kako po^šno so oricćekni ruski krogi poznali Japonce ki njihovo armado. j
Ko so po prekinrfrvd    daptomatskah j stškov Japonci brez vojne   napovecB . napadli rusko brodovje v Port Arcurjo, j ae zavtedak) v Petrogradju sUoo ogorče- j nje. Takratni vojni, rrrmrster   Kuropat- ' k±i je dejar: »Te kiTvogiede opoce po- j kopljemo pod našimi čepšcamU. Leto i dnd pred izbruhom vopie je bil Kuro- [ pa<tkm na Japonskem, kjer   je priso- J stvovai parada konjeniških častnikov, 10 japonskih častnikov   je podia vpričo njega s konj. In Kuropatkin je dejal svojemu pobočoSku: »To je pa res iepa kavaierrjai Sau te opice nšfi po-•šteno jahati ne znatjo.« — »Ne dajte se varati*« — je odgovoril nnnislru potMDČMk general Linevlč. To delajo naiasc, da bi nas presiep%B-<
Toda v nesrečo Rusije vojni minister spioh ni hotel posinšarfi in upoštevati poročil ruskih vojaškSi agentov na Daljnem vzhodu. Japonci so rrnefc najzanesljivejše informacije o ruski armadi, dočim je bila ne informiranost ruskega generalnega štaba naravnost brezprimerna. Ruski generalni štab spfeoh na imel zemljevidov Man-džurtje, in kako grotesken je bS njegov položaj, nam priča naslednja, sicer komična, toda vseskozi resnična zgodba. Na nekem topografskem zemSevi-vidu vojnega ozemlja je bSo mnogo vasic označenih z imenom »rButunda«. Šele pozneje se je izkazalo, da je avtor zemljevida označil kraje s tem imenom, ker mu je odgovarjal kitajski spremljevalec na vsako ypraša-nde, kako se imenuje ta ali oni kraj, vedno z besedo ^uituoda*, kar pomeni v niaiidžiirskem nazeč&c Mt vem*.
Navzlic žak>stoesrmi gtangn ruskih čet na Daljnem vzhodu so smarrafi Rusi voano *z opicami« za prijeten iz-prehod. Ceia armada kabareCnih pevk in plesalk je spremljala častnike carske garde na Daljni vzhod. Ladoo poveljujočega odmirala Maka rova so Japonci torpedirah, na »Petropavtovskn* pa ni našel tragične smrti samo admiral z vso posadbo, temveč tuda slavni ruski slaka r vojnih prizorov Verešča-gin, a veliki knez Ckil se je cešSi sarmo s tem, da je skočil v morje. Novi poveljnik vojnega brodovša admiral Skridk>v je odlašal svoj odhod iz Pe-trograda samo zato, da bi prišel na bojišče čim pozneje. Ko se je končno odpeljal iz Petrogirada, je bfl Port Ar-tur že oblegan in admiral je 'ahko preživel vojno v miru m na varnem v Vladivostoku.
V avgustu 1904 je prišlo do najbolj krvave bitke ruske japonske vojne pri Liao-Yantgu. Iz zdaj objavđaeoili dokumentov je razvidno ,da so imeM Rusi takrat edinstveno priliko, da bi Japonce premagala. Iz poročila angleškega generala Hamiltona, ki je bil vojaški ataše v japonskem glavnem stanu, je
ratzvkino, da je moral japonski generai Gyatma zaradi pomanjkanja streliva odrediti umik. Japonske izgube so bile zelo velike in zadostoval bi bil le neznaten pritisk z ruske strani, pa bi bila japonska armada uničena. V takih razmerah je bilo razumljivo veliko veselije, ki je zavladalo med Japonci, *to je njihov general pol ure po izdanem povefcju glede umika zvedel, da je ruska armada na Kuropatkinovo povelje izpraznila Uao-Yang in se sama urnak-rrfia. Seveda je japonski general svoje poverje takotf prefeScail ki nada$eval o$enzJFPO*
14. mate 1905 se je odigrala pre-| tres^va tragedSa pri CcšintL Rusko \- brodov^e je dobilo povelje, naj se žr-i <bvuje zaraefi prestiža. Slabo oboroženo, j brez baze, brez prerriogo»vne stanice je • krenflo iraško brodoVje v pogin. 14. maja je bSo popolnoma iimčeno. Veliki Aleksea, šef pomorskega štaba, je bil zapravil za izgradbo vojnega brodovja doiočeni denar    s svojo prijateljico, francosko igralBleo   B atleta.   Iz doka-meotov je razvidno, da ji je bil podaril med drugim zlato kopaino kad, obloženo z dragnSL   Ogorčenje,   ki se •je takrat polastiio ruske javnosti nad nezmrseJnim žitrvovanjem mornarjev, 'je bilo elementarno. Poraz pri Čušinri ge podžgal revotoc^narni pokret, ki je 12 let pozneje strrrK)glavai carski presto1.
Anabiosa
V zbirki francoska favna« je izsia nedavno monografiiia o skupini želvic, ki jo je napisal slavni biolog Guenot. Ta skugrnia se jmenuije tudi vodni medved, kar se sTtši. kaj čudno, katf pra-'imiivaia živalica meri 1 mm in ima 6 nožac Kiiuo svof primitivnosti — 'rrihalTri organ jim je kožica, ka jo često •slečejo — so pa že ivice v prijateljskih Stikih z mnogo popomeišimi ŽAvalicarni, med drugim x žuželkamL Naravoslovci jžh potziiajo odarog 150 vrst Žive v siadklh in startnih vodah, v prsti in mahu in so iz biološkega vidika zanimive, ker spadajo k tako zvanim ožav-lljajočkm bitjem. Ta lastnost, znana pod imenom anabiosa, obstoja v tem, da znajo živalice pod neaigodnkrri pogoji preiti iz aktivnega življenja v lartent-oo staime, od koder preidejo s povratkom ugodnih razmer zoper v aktivno SMienpe.
Ta pojav y živaiskem svetu poznamo dobro po zaslugi ncenjjaka Doyera in njegovih naslednikov. Ce se močvirje, kjer želvice žive., počasi posuši, se žeivice skrčijo ki strdijo ter počakajo <v tem navadez mrtvem stanju boljših Časov. Ccenot je ugotovil da lahko čakajo nekatere vrste tako do 6 tet, ne da bi izgubite sposobnost oživeti. ■Cim deli traja ta mumifikacija, tem dal& doba je potrebna za ocživljenje. Normalno živijenje žeJrvic traja 18 mesecev, s presledki, ko že&vice otrpnejo, se pa lahko vieče nMiove žrvtjenje nad 60 let.
Na anabioso naletimo toc£ pri drugih živih bitjih. PJctet jo je odkril pri ribah, a ruski biolog Bahmetjev se je pečal leta 1914 z vprašanjem, ali bi se ne dala anabiosa praktično izkoriščati.
Zeko dobroćoška. bi btia recimo pri čebelah, sag bi lahko pr Si ran rti mnogo medu, ki ga pozimi pojedo. Pa tudi pri živini bi bila anabiosa kaj koristna, ker bi pozimi ne rabili krme. In končno pridemo do človeka, ki bi se gotovo tudi ne branil umreti samo za nekaj časa, recimo dokler traja kriza, potem pa zopet oživetd.
Bajno bogastvo
Indj*jski knez Mizam liajderabad ima ogromno premoženje, ki bi ga bila vesela vsaka državna blagajna. Njegovo osebno premoženje ceni jo na 50 milijard Din. Maharadža ima v palači iz smaragdov, demarutov, rubinov in biserov sestavljeno krasno preprogo. Z boso nogo hoditi no tej preprogi bi ne bilo baš prijetno in zato rabijo dragoceno preprogo samo pri državnih proslavah, a knezovi podložniki ji izkazujejo vefifiko spofitovanje. Indijski mogotec ima tudi* iz smaragdov izklesano papigo, ki sicer ne govori, pač se pa mnogo govori o ngi.
V zaMadrrici ima manaradza Mizam rla^der^bad drva zgodovinska demanta. Prvi je »lAfcbard Snah«, ki je baje igral važno v4ogo v zgodovini ind-Hskfh knezov in se sjpSofi nihče ne spominja, kdaj (Je prfsefl v nfthove roke. drugi pa »ffo-genia«, ki ga je baje podaril Potemkin Katerim YedScL Pozneje ga je kupil Napoleon In Sete potem je prišel v roke indijskim kneaom. V manaradževi za-kladnici je tudi največji saftr, dotg 13 cm, ki je na n^em tzrezijan prizor iz BudMnega ž^v^jenja. Maharadže žive razkošno samo ob svečanostih, rtasri ojržavrrSi, druigace pa skrorrmo. Samo ob srvečanSi prfKfcah nosijo dragocena, z dragu® posuta oblačila, prstane z velikimi demanti, vozijo se pa v zfcatili in. srebrnih kočijah. NJpnov rod je star že 5006 Vel.
Dražba spominov na francosko revolucijo
Zadjinje dnd aprila so imeli v Parizu javno dražbo zbirke znanega pisatelja in dramatika Henrvša Lavedana, ob-tstotječe večJnorna iz spominov na veliko francosko ievotocijo. Dbčmstvo se je napola ogrevalo za telovnike dveh znamenitih revoiucionatnjev, zdiravrhika Marata ki odvetnika Robesprerra. Žametast rrobarvTci telovnik duše »Odbora za javno blaginjo«, iz trobojrrice narejen Robespierrov telovnik, je 6>o-\seged na dražbi najvišjo ceno 6D00 frankov. Svilen, s srebrom pretkan telovnik velikega demagoga in organizatorja krvavih pokola ev Marata je bU prodan za 2550 irankov. šal ki je vihral okrog vratu vodje napada na BastlUo Camalda Desmoulinsa, tndS v treh barvah, je šel za 3600 frankov.
Najmanjše zanimanje so kazalu IjtuA-fte za kiijažico perice, ki je praAa za idvor Ludvika XVL od 34, septembra do 17. decembra 1792. Šia je za 3900 »fcrankov. 2elezni kijuček, s katerim so se odpirale sobane kraljice Marije Am-tomette, je bil prodan za 1050 frankov. Naijzaaiimivejši predmet zbarke so pa bile damske rokavice, okrašene z znaki revolucije in postavo Republike, ovenčano z napisom aObertec. Te rokavice so bite prodane za 3200 frankov.
V Sofi.
Učitelj: Mihec, kaj pa imaš zopet v glavi, da ne PKzaš?
— Nžč, gospod učrtefr
Društvo ..POROKA"
reg. pom. blagajna 7. o. z~, MARIBOR, Stolna, ulica fet 5. —
sprejema po vsej Dravski banovini redne člane v zavarovanje za pohištvo kot nagrado ob poroki (ženi t vi). — Zahtevajte prospekte ali pose t potnika Sprejemajo se v vseh s rezih Slovenije provizijski potniki, mizarski in pleskarski mojstri v produktivno članstvo. — Rešite se brezposelnosti!
Najnovejši modeli dvokoles, otroških ln tgračnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — CernV franko.
»TRIBUNA.« F. B. JL-, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, t TJBLJANA, Kariovška cesta št, 4.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ifikrenoljlibljeoi soprog in skrbni oce, gospod
Keselov Dimitrij
rudniški
v nedeljo 7, t m. ob 9. wl zjutoq po kra«ki težki bolezni preminili.
Pogreb dragega pokojnika bo v tonek 9, t m. ob 1£. nri b hAe žaiosti na poke palSoe v Trtxwf>ah.
MAfiHa rei SttJB, eoproea
Vsaka beseda &0 p&zu Plača me lahke tudi 9 ta odgovor znamkoi — Ha vprašanja brez znamko me
i   ođ&evmr§ame\ — Najmanji? o£laa IHn
MOTORNO KOLO B prikolico prodam. — L#uthy, Fala. 2182
JABOLKA
lepa, okusna, sveža razpošiljam povzetno z zabojih 25 kg. Cena Din 4 za kg. Serec, Obrež-Sre-dišče. 2186
HARMONIKO
ceno prodam. — Pobrežje pri Mariboru, Mejna ulica štev. 5,
2159
WPBM&I«
GOSTILNO na prometnem kraju v Ljubljani s inventarjem in stanovanjem takoj oddam v najem. — Ponudbe pod >Gostilna zlile na upravo »Slov. Naroda«.
d¥b parceli
5 minut od Bohinjskega jezera Fužine prodam. — Jenko, SL Javornik 59. 2184
TRGOVINO na dežeti oddam v najem. — Pojasnila: Krainz, Sv. Martin pri Vurberku. 2183
PARCELO v Trnovem prodam. — Ldkovič, Vrbljenje, p, Ig. 2180
POSESTVO pripravno za upokojenca, bfizu Celja vVojniku, prodam za 30 tisoč E>hx — Pukmaister, Vojnik pri Celju. 2114
PAzrso
ZA BIRMO
URE, ZLATNINA in SREBR-NTNA; prodajam tudi na hranilne knjižice. — IVAN PAKLt, Ljubljana, Pred Škofijo št. 15.
Hložfe zavidamo ženam
Qpc»sa£eoo.  Laijoa. mm-otieka. ae
A. Žfender, Mestni trg 22
Moderni slamniki pod lastno ceno
vsled opustitve trgovine.
LJUBLJANA, Židovska uL Z.
J. MAČEK,
Ljubljana Aleksandrova c 22
VSE JE PRIZADELA KRIZA
Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo tam, kjer je cenejše in boljše. Pri staroznani manufakturni trgovini
R« MUCLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije.
Dobro in poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke!
BRITJE IN STRIŽENJE
za najboljšo postrežbo. — Brtv-nica hotela ^ SI one 23JL,
KOŽUHOVINO sprejmem v shrambo, kakor tudi v popravUo in moderni Tri ra-nje. — F. Kenk, Gosposka 3.
pozor:        najnovejše :
V bufet Briški, palača »Grafike«, Ljubljana, Masaxykova cesta 14, prispele nove pošiljke najfinejših vin iz Štajerske in Dolenjske od poznanih vinogradnikov:
Cene novodoslih vin 6ez ulico;
čevlji na
„A L V A**
Šeietibargova 4
IZPOSOJAMO
plošče, gramofone, radlo-aparate«
»&lageb«, AleksacMirova c 4. (prehod >Viktoria< palače)
Muškat-silvanec	1 1	Dtn	10.-
odjem preko 54		>	9.-
šipon	11	>	8.-
odjem preko 5 l		>	7.-
Cviček	1 1	>	
odjem preko 5 1		>	7.-
Slivovka, domača	11	>	26,-
Hruševec	1 1	>	28.-
Klekovača	1 1	>	26.-
Troptnovec	1 1	>	22.-
Pelinkovec	1 1	>	32.-
Rum	1 1	>	30.-
Bermet-Kar k>vaš ki 1 1		>	24.-
TVitfn^, hZy			
tdke samo		>	12.-
DomaČa, kmetsko prekajena Bianirra kg Din 25.- ter razni drugi mrzTI zakuski po najnižji c&nL
Pridite in prepričah se boetef Se priporoča
BKIAKL
S*she Mitri
(mavrohe)
vsako, tudi najmanjšo množino ku pu je
SEVER & KOMP.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 6
SLUŽBE
AGILNI ZASTOPNIKI morejo dobiti samoprodajo rentabilne kemične potrebščine. — Paneks Femos, Beograd, Listo-skoga št. 6. 2156
PISARNIŠKO MOO sprejme Nabavljama zadruga drž. uslužbencev v Ptuju. — Prošnje vložiti do 12. t. m. pri načelstvu. 2160
HOTELSKO KUHARICO
išče Grand hotel Toplice na Bledu. 2161
NATAKARJA sprejme kavarna - restavracija na AdrijL 5000 Din kavcije. — Parh hotel Boi, otok Brač. 2162
TRG. SOTRUDNTKA sprejme Pidler, Gornja Radgona. 2181
(pekatete
se dobe v kakovostih Uaztor doslej
80