1- flCTlHM. , p mtUmi, v toreh 10. ]minig]g 19Z2.___________ IP. leta Izhaia Tsak dan popoldne, UriemUl mt>dftl|e U praintkt. Inaaratl s do 9 petit vrst A 4 K, od 20—15 petit vrat i 6 K. večjl inseraU petit vrsta 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; Ženitne ponudbe besedd 3 K. Popust le pri naročitih od U objav naprej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlfttvo „Slov. Karo**" la „Narodaa tUkarm«" Esallota nllca st 3, prltllčBO. — Telofa« at. »04. Vremoiitvo „ilov. Maraka« Kmaflam mUea at S, I. natatropf« TeUfe« Me*. %4. Dopisa tprajaaia la pajalaaaa la aa4a«l«a faramkavaa«« Posamezna iiSSi stane 50 pop* Z krom. V Inozemitoa 65 pir = K 2'60. Poitfilna platana v gotovi**!* BWaMBVBW*^-------- „Slevemikl Km*o4" v«Hm v LfabUanl ln po poait: V Jogo«!«***!: TImhiu*fu: cclolcir.a naprej piaftM . D 90*— e«W«tno......D 156 — polletno........ 45— polietno ...... • 7P/ — 3 mtzztr.o. . . . , . . 2Q'5O 3 ms§e*n© . . . • . • 39 — i . ....... 7Wj 1 .......• 13-— Pri morebitnem patiSanl'i ;e nua di1^* iraiDCnln« do^ltfitf. Novi itarofniKi naj pr>*I;ei© v prriĆ naroćnino vtdn-» T&T ?"> ntkarnid. Na "trro p?*mea* f:: £!':* hren pofUtv^ denrna s» «« rort-no nzlnti St. Ch-ković: makedonske organizacije u BolgarshL V Beogradu, začetkom jan. 1922, Znano je, da po zaključku evropske vojne, naše zmage m našesra osvabojenja, znaten dt\ prebival-stva Južne Srbije in Makedonije uf hotel iK>čakati naše vojske, marvefc le s preinaganimi Bol^ari presel na Boćarsko. To je storilo noneked tuđi bolgarofilsko prebivalstvo Krške Makedonije po zaključku nejskesra tn severske^a mirovne^a dogovora pa tuđi znaten dcl prcbtvalstva Traki-je, ki je prideljena Grškf. Tuđi nekoliko prebivalstva onega dc!a Do-brudže, ki je padel pod Rnrmrrr-io, je pobecmilo na Bol carsko. Natančnega števiia teh emigrantov ne venio, znano nsm je samo preko bolgar-skega časopisia, da je samo makedonskih emisrrantov v Bolgarski okoli 200 do 300.000, kar je nekoć tuđi Stambolijski poudarjal Ta enif-gracija se je pričela polagoma organizirati, iii sicer iz Dobrudžc v do-brudžanski organizaciji, trakijska v trakijski in emigranti iz naše in zr* ške Makedonije so se organizirali v svojih organizacijah. Razume se samo po sebi, da ip vsaka teh organiz^-cij delovala in še vedno deluje v svojem pravcu. Eđinstvo in solidarnost med organizacijaml pa se ie utrdila. Organizacije iz Dobrudže Su-organizirale kcrritaško akcijo v Do-bnidži. Romunska vlada je veckrat ukrenila zelo stro?e odredbe proti njim in pogostoma Je opominjala bclTarsko vlado na nieno dolžnost v pogledu komitaske akcije dobrud-žanskih organ i za cij. Cilj teh orprani-Z3cij je bil, kakor se sodi. samo ta: učiniti pritisk na romunsko vlado, ca do^*oli, da se v Dobrudži ot\fori'o bolsrarske ?ole in cerkve. Akcija je glede te strani prenehala, kakor ru* tro je romunska vlada izrekla svoje do voljenje, da se v nekaterih krajiiT v Dobnidži otvorilo bolearske -sole. Trakijske organizacije pa so si stavile nalojro, da bodo delale za avto-nomiie Trakije in njeno zeđlnjenje z Bolgarijo. Poslnžujejo se legalnih in v-legalnih sredstev. Njihove zveze s K~nial pabo in angorsko vlado so znane vsem, in to je priznal tu dl Stambolijski, bolgarski ministrslci pred^ednik, v svoji izjavi povodom Grozgove avanture, katero je podal v bolgarskem narodnem sobranju. Organizacije emifrrantov iz naše in grške Makedonije so najmočnejse, najštevilnejše in t?ajboljše organizirane. Celokupna makedonska emigracija je organizirana na tri načine-. 1. v komunističnih rr akedotiskih ot* ganizacijah; 2. v makedonskih »brat* stvih«, katerim načeljuje izvrševalni komite; 3. v federativnih organizacr-Jah, katerim načeljuje začasna komisija. Omladina srednješolska in univerzitetna je tuđi organizirana !n njena organizacija se zove Student* sko makedonsko društvo A'ardar^. O makedonskih organizacija* pod številko 1. nimamo kaj r-či. Vc-mo, da obstoii zelo močna makedonska komumstična organizacija kot sekcija boćarske komunistične stranke. Skrajni čili tei organizaciji je istoveten s skrajnirn ciljem bol* garske korrsunistične stranke: socf-jalna revolucija. Članf te organizaci-i« so bili rajgla\T?ej5i propagatori! kormmističnih idej v naši Makeđo* niji. Makedonsko vprašnnje se more rx> njihovem mišljenju rediti samo potom socijalne revolucije. Organizacijo pod številko 2. tvorijo takozvana makedonska bratstva. Pod »bratstvom« se razume orsranizacija Makedoncev iz kakega posamrtega mesta. Tako imamo prilepsko brat« stvo, bitoljsko, kostursko itd. Viz bratstva so ujedinjena v en ixvrše-valni komite, kateri vedi politiko, daje direktive in pred tretjimi nze-btmi predstavlja vsa bratstva. OIav» ni organ irvrševalnesfa korriteja je »Makedonija« in pole2: nje izdaja komite v franeoskem ieziku mesecmk xLa Maceduar?-. Do pred letom črt? je bila vsa makedonska organizacija, izvzems'i kor^unistične, organizirana v številnih takih bratst\ih in okup* ljena okoli izvrševalnejra komitfja. Pred vojnami je obstojala ena organizacija Makedoncev. Ta dstira pravzaprav ia\^o od 1?94., ko se yc vršit v Sofiji prvi makedonski kongres, na katerem je bil izvolien vj> hovni komite (ki se sedaj imenuje izvrše valni) in mu je bila naložena dolžnost, da organizira kotmtaško akcijo v Makedoniji in tužni Srbin. Vrhovni komite je vrsil svoje posT© do leta 191$., r.d takrat da^je pa jih je prcvzel izvrše valni komite. Nai-odličnejši Makedonci izza predvoj-nega časa, kakor tuđi iz sedaniega. se nahajajo v tej organizaciji. Ražen trga zavzemajo najvažneiže noložaje širom vse Bolgarske. Do leta 1919., dokler ni bil v Neju zaključen mirova ni dogovor, je ta makedonska emigracija stala na principu: z letfalnimi in nelegalnimi sred^tvi voditi borbo za priključenje Makedoniie k Bolgar^ ski. Makedonski vprašanje se je smatralo za vnrašanjc bolgarskega nacijonalneg^ in državnega ujedi« njenja. Tore] do leta 1919 ni imela vsa legalna in nelegalna, akcija to makedonske organizacije za posled-vM svoj cilj: avtonomije in popolncr ma neodvisne makedonske državt, marveč zdniženje Makedonije z Bo!g3r?ko v >V*Tiko Bolgarsko^. Niti naša rma*a, niti zrnast ?nrirn7uma nad Oolgarijo \v četvem* zvezo ni izbila te] organ i naciji iz g!n-ve misli o zdmžitvi Makcdnrj'jc v Bcl^ar*ko. Tzvrševaln? komite je po-^lal mirovni korfrrenci v Parizu !e* ta 10!9. spomenvo, v kateri pledira 7a no!rar«ko st^'ir in zahteva pr\-ključitev Makedonije k Boi^ar^ki nu podlrur! W"nsnnov!h 14 točk. Mirovna konferenca se ni nič ozirala na to sporr»enicr» in §r rrsanj redili tnake* donsko vprašanje wa ta način, mar-več je z mirovnim i vr:.g>.-dbami -aMakedonija MaVedon-cem! . Razume s^e samo po sebi. da je to 5?.mo krinka, da bi se obdrrnla krntfnuštcta prej^niep'i del^vanjn in da ti s-^ tak"* % nad^1 ra vcc"ji nsoen delovalo za priključenje Makedon;j3 Bolcarski. Ta komite d^uje sedai 7a avt^romijo Malre^.orjie. in dokler nr bo ta i7A*rseno dejstvn. zahteT*a, da kraljevira Srbnv. Hrvatov in S!o** venec^* tt? srrška kra-je\ina izpolnita rtdredbe r.iirovne^a dr.tovara r^*c*j ^a.^čite m»rj|>:n r Makedonir-, tak^ da .^e r1r>vo!f zvoboden r^vratek" ce'^> kuprii makedonski emigraciji. V tem smislu je izvrne valni kom-? te r dn« 3. avgusta 1921 poslal prošnio na predsednika Zveze nar^dov. Seitaneli © Ste^fS. — Đe<>S!ad. 9 ianuarjt. (Iev.) ! Pre.^biro ie izdal o odpotovanju Kj. Vcl. kralia A>ksa^dra v Sinajo fo-le uradno roroči!r> z dne 8. t. m.: Nf. Vel. krali A!ek5and©r je včeraj dopo-dne odpotova! v Sinai^, da ro-seti rodbino romanskoga kralja. V nie- dvora K. Drafroslav Tank o v i č. prvi adi!itnnt general Hadžić, marini I dvor? x>olknvrH: Dnmjanović, pn- j .^!?!r:'^ki svetrnk- Hiorjcie N a s t a s i j e- I vjć in pr-močnik maršala major Jo-v i č i ć. — Beograd, 9. jjLnuarja- (Iev.V Ki-Vel.kralj Alck^arder je pred odpotovari j?m v Sirtajo t>odpisal ukaz, s katerim se pooblašja mini^traki svet, da vrš; kraljevo ^.Mast. Ministrsld rred-sedik Z- Nikola Pašić ni odpotova! s kraljem Pred odhodom Nj Vel. kralia i> vo)nrX vv*c%o novi vojni minister ^enersi Miloš V 9 š i 6. V kraljevein SDremshii se nahajata nren dvornih dr^toianstvenikov ^e naš r*os!*Titk tia romuriskeni dvoru Bn^ko Cola k-Antić in nas vojaSki ttaie v Buka-resti polkoMiik Vuk ovi ć. — Bukare^ta, 9. januari a. '(Izv.H Včerai ^ititrai je dosoel z dvornim vlakom Nj. Vel. krali Aleksander v Buka-rešto. Na kolod\TTu so pozdravili kralja rastopniki vlade na čelu ministrski predseinik Take Jonesca. Pordra-vu 9O prisostvovale deDutaci:*e ro?r.im-?kera parlament?, me*me občire in drjjre javne korr»oractie. Pozdrav je bil zelo prisrčen in i«krer. Po krarkeni odmor ie Icraitf radaliev?.! pot v 5iraio. Ti?, je je? 7. t. m. do«rela romunska kraljeva dvojica r. trr?kim prestolona-slednikorn. — Btik«rf*?ta. ^. ;.ifliiari3- (Tzv.Tf Romur^i tl.rk rise o rosetu Nj. ^rel. kralja ATekrardra v ?i!ian zelo r-imra-tieno. VM čnsopfsi pos\-eča;o temii nestanku ohširr.o elake in porcčila. "Ro-!fluw^:o č"!*5or>!^ie ??a^^*^? r'avi de.i-^fvo. da ^c s *em obukom posrt^e med*ehpTTie rri.iatelj^ke rve«e. Vsi listi poudnHajo c?«js*vo. c!n med rk&va državsma $e n\ prišlo rikdar do k^.ke-ra anvrnimir* mki* in dn zwo6av\nn ti« more helc/it? WrVTt sr.vrefnlii sr»tno. ! Sirani ££gD3l£&l$2. (^5«6ui Ttdrr< — prruAT*ai« d~. Wr. Ilei i d a.) Fuo j« otroril Toiar s p<»»drevnim $o-Tor-ra in dal besorio plavn#:nu porn^tv-v*a1cu g. prof. kr. ▼■cti^ilii^.i t Za-gr*« Ni Tr. I \ r i i 6 u. ki j© oližirm.* por^-r'al o STOJ^n in rvojih «opotnikor ^1*>-cor K<»ir>>T«g^ kv*rtei"* pol«»viiju }*> r^irarliCnejiih m««tih nai* kr-ilj^rin^. Prir^aii »o koncerte 2 prcv.lavanja v korist >Jagt>«IoT. M*.Hc^< od Osijeka do >£ie, rv# djli n* joj do •taro*Uv-r.^ga Skoi>lja in ob sinji A&riii ter v Kršni Bo^ri in Herr^^vini, nov^id &i-reč minel rtj'drd^a nsh~* skurno civ»mo-■rin© in ce>rmnj*jS«<č na?^ hrnt\> » ^lo-v(?n.«kimi pokr^^inam«, s plovwneki^ p^«nii^ in s 5lor*n*ko loljo, porrt*>rc-fin nftn pa ft^jr^nkih, ki i> orju in ob Pri mori u ^ ^ Aririji tf»r na s©r^ru tam 00 Tt«r»Taxvkah pn>ti Gofpe Rv»ti. Z EgoroTTV> sv •->«» bceeilo, ft^etckrai prepletano r i;:Tilx*rrvjiTltn humorj^m ;D s ft*g»To^tio tor yr*dno prepolim frlr>l >»-ke Ijuhetfni do na£© cemlje in iwsia ljudi. ▼ tena «Ji «n«i«o kraja ■riniseruh in Tijodinjrnili rf>)akor, nam je ra^ffr-nil g. pn>(e»or \fr*> ftli^o ns?Mh l^trlf in kraj^T. z nevtrnn in pl'vatl^no oriia.ni-mi kra^i in priredSrrami na:Ti }» pok»-«tii nal!y»p&e d*le malo domovine, njili trtfo nAvduAonje aa iknpno itv%r, njili narrMino jtutd«1ovensko diko Vodil na« je po nt^i »efnlii in nam k^tre! nje- \>r+-Ie*ti. pa lađi nje bolesti, ki rute jt> spfv. vv'njal »podovinski'n A^ffodkor ir davni ali novejše pretekIo»ti, ki «0 jkh Trročali raAim Trredriknm hrrrro^jno gorje. GlMa3i smo uprvdorin^ki *po\n*v nit *iir?kiK in bol,ra-««kin vojnih gro Rot pri Ni3««, «rli snvo po onih ?»l!i^*nib l>rdih pri Kurca norpni, ti par *o ^rhi n^ »čuvali por*r na Ko*ovr>m najk po?lađ je TOtna-! r LHisana W!koce ^toli^o tja (loli đo iri» cnmkih orj;»-Vov, nato •tmn bili v |\r*«Tnliei ^la\ ao Bo?ae, ki je pretrpa!a r^lo^Mke in nddčlor^ko muk^, pa Boi)et. r>l» n»»i fi-nji Adriji, ki jo j^ objema* mii jv^\^d kfkor n^k^dai Kettejov, ▼ airn«m ?pHM. ki ne in^r© r«zriroeH rutt* n^-r.tfnmljive poliriL* lirTrvt»ke^ s*pa-ratiun^. Opromim panorama n«ši>i r*y • '^p#ih krfl^er. nnAih Tvaj^rTednfijAilaL ljudi. In 0anmd1|*. te sibplka luarop^v v<^>«ke^ft heroiima, velik© nnie \,Y^m i ntfo si or^nakeg a eđinsvra. ftumahrftn!1ii ni O-pl^P^ken brda ▼ flvetiS^n. kj kakor oko boije rre na v«e strani dale^ na^kroa; po dcfeJi. «nirtn# «ti na4e Telike država! In po^3°d dorrtOTina in do njene *r*čn» Sodocno-^ti! <^d porcijinjo^egu uetjnralii do «qro- kusana in Slrlstiis. Vrsta 9m>jerv* Spisel Jos. Suchv. Viri: Dr. E. Hardy, H. Oldenbcre. Bur- neuf, Senart, Beckh, Rhys Dadids, H. Kern, Pisohcl, Winternitz, Garbe, Schopenhauer, Bunsen, Cvmn^eiiiL I. Buddhizem v nasprotju k brah-nianstvii. Ako pomislimo, da se še d*Lnes morda tretjina celokupntgđ, svetovn©-ga prebivalstva priznara k buddhizma* (^ vprMasr/) ne»boto, iz katerih kali j» ćrpal buddhizam iz vsega početk«-, da je postal svetovno vdrstvo. Odgovor na to vprašanjo tioi v BČinktfritoftti drnstvenil^, rarrf:ik 111 nravstvenih razmer Indijcev za oasa nastopa Gotama Buddb©. Enotnost in cefoknpnost naroda je bila raztrg«tna po njegovem razpred^* ljenju v kaste; ročina nterod* j« bila zaradi mabinarij duhomiikega in po-svetnepa deepotizma ofbpana 6k>Y^-$kih praric; onečišćena in pogažena ie ubrala sužnjiti in hlapčtovAti. Si-?«t?m kast ja bil oprt na zanikanvo w*-likovalstro, na 3tra«ni nat* o potora-nju duš, na v©ft>, da j© u^nia. tr«notn©-*ra življenja odvisne hd zaelngj eii krivdo izea praj?nih žiTljenj. Podpira-!?> ga 3© nešteto stariorskih predsodr kov, oblik in pravil, molit«v in diriU pokor im cm**mii> **&*4 m 1» vrstnih muritcv, od Čijih izvršitr© od-Ti?i z©melj»kft sr^ft^. in vo**ni Hla^or in ?ijih najm«DJši prekri**k j© učinkoval, da je doti^mk ra nedR>ločen<» dobo po-stal ne^reč©n. Ki rudi, da j© pri takih bdnošsiih zn. Indije« postalo ed>no živ-li^nako vprasan^s: kiko za v^lno ut©-či življenju, kako ?e osroboditi *5sc*h-noeti in pr©x>orođa, k^ko priti do v»č-n© smrti itd. — To >o priliko bil© ra«n©r©, ki jih j© nmšrl Bnddba, V Fvrho T»TJ&učav«.niA t©h t©z »© *ft ircimil© rurlioB© filorofičo« »truje; Jinkez'A in dnbovn© b©Ta%tvo sta &m po-globila v dot©daj n©čuv©ni n©ri, »kratka nftutsln. 3^ n©kaka opozicija proti brahmanski hierarhiji in r©ramonijnl-iterau zakonu, r©§, dn e©rkven« w©d-sfra in runanji kult na z^doecajlo za o-5robodit©r in odr©3Mt©v. V posledici tak©^a nadiranja, m bili potisBT|*TJi v b«adj# BfahmA, ^e bogov lm vsi d©-vaf nj*»}?v© cmanuHi©; autoritetu Veđ J#» ietmbila 9Vt>jo robe in f njo tfaritv© t©r ©©loknpni brahmanski knlti in obredi. >Buddha 3© M«?^ »eb© in s ten ffloT^kft visoko povdignil n*đ n#-^1tll»ll!I»i in krutimi bto^ovi brahman-skepa pamthw>n'».<#^ V bnddhirnm 3© !mp©TionM>st clo- in rtrsko načelo. Bnddha 3© clorok ln rgolj ©loTek, n© »©rđe, infcAnMeija Tisv j^a bitj'a in buddnir^m bbt tak i© zadnja. kott3©kvTO©a nauka, «U bogov* ■adkriljuj© pobožnost. pokora in sv*- lo?ft m©flitari?a. in modrost. S tem j© p©-?©bnt> T^ud^ri^na moralna stran na-i»ka. namr^č ^Tlina v indijskvra ?mi'-lu: ukrotit©r- <^ift>r in lastne* Tt>lj©, «0-rutje z v?*nni bifii, krotkost in porrt-vova1n*>st. Prvotni buddhistirni n«)uk i> pr©3 frir^n in r«n*ional©n. kakor pa dogma-tič©n in i"kr>l««tic©n. bblj praitič©n kot teor©tič©n. Nj©^ov pom©n in značaj ti-?i v t©tn. da i© v nasprotstru z brahman ^tvom, kl .jB otrpio v mitologiji in t^oloa^ijj. solffki n«i>bra»^n»ti in špekulaciji, e©r©nfc>nijah in v v»»ko\Tatnia runanioptih, v sretoh li nstni *©r vdu-hoATiiški in filozofi^ni ohol#«tiT ead©l bistvtv po?v©?©ni» v miSijenju. fistoM nrr'a in r©d©nja, v dobrohoriv^sti, nwoi-ljenju, Ijnhezni do Mirnjega in v ne-o»*i©ni darežljivosti, skratka, da 3© ap©liral na zdravi ©loveSki racum kot nftjviijdga sodnika v v©rskih zad©v«h. Čira v©ra postane c©rk©v, ©©rk©r hicrtffhija. in politični ter polieajski strbj, p3t)t©m veliko n©razsodno mtso drži »kupai gotovo 1© 0 p©većinom* ■©> razimljiTimi in razuma nasprofojoA-mi dogroaroi *\i r bfoiče&mi r©r©moni-jami, s Bvo?-sno3ti5i in proee«ijajmi, e ^cl«tantninn čuđdži itd.: prrotAO pt. temelji jt> takozvana poni ti vna verstra, ki so preko narodnoeti poeteJa arretovna vgisUa, na maloit^Timih, flobob» v bistvn ©lov©J»k©ara *nv«tva hi fantajcij«* ukorenin^enife in radi t©f% ©j(u>sWvnih nadHih in pr©dpi»ih. Tako kršćanstvo, teto ***** in tete ta* taddbieee*, ' • Bud'lhov aficl m« ^-s« kasto, t^doj hidi na m'.^ane, na-jnirj©, n©fist©. ra-vrž^n^. da ^e nd^i^iijo od resiH^ >^d svoiovne^a rl \ »t* vezani n.<% »t«ri židov.-T:i *-«?rrraODii.*/int zftk?Dr.- Budđh.i 1-n Kristu* ^i^ oila .•^rijal-Bft reforma tor jti. ki «ts n© vzdip7nila> proti tiranstvii višiih st!Tl(*»ev t^r pri-dirovala ©nako^t «^v?4tva. >A ffre^t 5ori«l r©forn"-©r« in >th© Mojj zakona, pravi Buridha.. »,!# ^a-kon milosti za v^p.^ Br?il\ranni pravih, da JB n^ih rod riflt v tem in v bodo^em sv%4n. ker ?»o baj^ n.^stali \r. Brahmorih ust. Jaz nero na *v razločujejr od navodnih «nrtnik^v in venđar 9» fclik^ bahaj« a *ruv» «iM#mt- Tipieen v tem smislu je arg\im^nt za enftkost človeštva, ki ie Š<^ đanea udomaćen na. Ceilonu: Tigrov© ntogi Ia4iko razloćis ©d sV>nov« in slemovo t>ti floveike; tofln->rami in pr^kti-rijaiTii se dc>sei« na.vadrn> rito, k%r • politi<*nimi in Aroinbnirai. VisJI ^ialfr-£i, duhovni ln posvetni pose^tniki sa jim Ie rti'koVrat pridnilHp ter jib le izj'^Tnoroa pi>"dpira|o; na dnipi strani pa if> tildi pr©ve^ soHčnf, prere* uda ni nfittom, da bi «e Tiavdu-^vali za u Hiti bogat ler e^ privoditi po ta (naukn ta) Jj+gmd* t> nbnicn, ki Je rnrJ«Tliove> ^aso mn, railodttrB vartolnil * peš^i^ evetk, ki jr» oofrstini % de*etti«ori k»rn4 ne mwe!o nmpolntti, na« livo spofainia fen« v *Tana?el1ju. kl vrfe vinar v na-blralnir. In ona dnips, da c! v»©li Bnd*!hu na e*©t pri#ra.riih aretiljk pr^. ko nr>^i ajori le om. ki io tp» darv>T»lsi n^ton #fna, đoo^m **o udarni 14 rretilj-k©, \\ m lik migali knJ4t. mi&i«tri. t%-ljaki. Kskkklell brabmami. T*k«j pe btKlrlhiieai areali v evoji na«*lep*i Hi«, v evoji vseetraniki milini in Munevaii. Uh •* n*l>ote •pomittjt-mn prvih dnevov krieanatva, n. pr. k* vidimo Buddhovega mdenoa. - ljubljeno* >nanda ma vođnjakm v poa>)vt>rn » txan-. iftJsk« ■aJrlien, Fradea i« ia *4ta pol stian 2._____________________________________________ .aLuvcNSM n*K<sk> venski veleizdajnik« proslavlja % najlzbranejšo b#«edo lapo-to naie sloven#k* pokrajina in lerfcto Prefiemovt slorenske ura« trto« ti. in Sr* ca hvaležnSh pt»lu$alc*v «© odzUajo t dirnih govorih *lo venskomu povt>r-Sliku. In ori se nada jugoslorftaaka p»» •em iz ▼e&fcjh gri Kozinovih pevcev in na&ih bratov. Profesori Ilftfcift in Kozi-novi kvartetniki so storili v tluioi Ju-ffosloTdo«k# M«ittoe in ni#n* rodilne ideje — otvoboditve naiih začinjenih krajev zaslužno delo, ca katoro Jim mora biti slovenska javnost hvaležna. Ta način saznanja med posamnimi đeli na&# domovine i© edino uspe*»n in I mora roditi sa aaAo skupno atrar Btj* lepi© sAJbv«. Na*© Jug&sloveneko fc«*-etvo le j» t »vojih organiz%oijah po-aebno Kavzelo sa to akcijo Juffosloven-»k% Matico, fcar mu i« ▼ naj^io ftast in slava. >Sočinegac rečem se je ud$-letll tuđi narodni poslana profesor Riita OđarU iz Bcogra^i % gospo soprogo, ki se 30 r zitnoanem, globoko oMuten^m govoru v najlepči srb&ini lahv&lil prof. llelicu in Slovencem aploh xa njih delo za ujedinjenja naša (imovina Mala Primorka Je ljubko de-klamira-la Gangloro »Slovensko zemljo«, nato se j© večer laključtl. Ud>-leiba j© bila povoljna. Med navročimi sta bila. tuđi nadsornika srednje&olskih sol gg. dr. rV>ljanee in Joa. W«stor. Deiauska zbornica. PrvW sefa. — Votitve. — Isvršilni odbor. Većina sodalno-demokratična V Ljubljani. 9. Januaila. V potvetovilnici mestnera maiistrtta ]i bila včenj za nadaljni soctalnt razvo) v&Sna sela, od ministrstva za socfalno politiko nanovo listam ovijene delavske rt»or-nict v Ljubljani. Prvu sejt |e imela na-loffo. da 3« konstituira iz vrše valni odbor, Iri fmm isrrilti vsa pripravijilna dela ca definitivno zbornica 1 I- predvsem jestavo ▼ollinega katastra In poslovnika. Vs! od ▼lađe imenovan! delezatie rosamm'h strok to prllll na to seio rolnoSttviino. V zbor-■Icf imalo veliko večino ztstopnfk! socialno demokratičnih strokovnfli onan-racM. Zna-tllno pa |e bflo, da ti sastopnlkl pri volft-▼ah predstavnikov strok nišo vpo^tevafi od aoclaine demokracije vedna poudarjenera principi manJJin. Volitve irvrSfinert odbora «0 bil« irvedene pod prftfslotTi maikra!?n«1te oprave ca SloveniJo oddeineta načelnika ea socf-alno skrb t. Ribnikarja in komtsarja đr. Antona M*-aVa, kt ra Je f. fiamtstnlk đo loCfi za v?adne^a kotnisarja pri sejah de-lavske zbornice. Po teh kratkin trvodnfh besedah Je f. •amestntk pmidarjal. da je « otvoritvilo *e •bornice Jasno rarrtdno naorednvanfe ▼ soda'nem rarvoin družbe. Ta rarvnf ni feioget Izostati. Videlo se Je. da se mora so-Cialn!m vprašamem posvetiti večin pažnjo, kakor dosedaj. Pred vsem mnram pondar-latl, Jt nadaljeval jr. namestntk. da so prW1 do teja prepričanja le le tedai, kr> se !• spomala važnost de1^. De!o le btto od flekdn] tov«nju. ProM 30: >o>j wi pitt!« Ona. da Je Canđali in d« •© nra ne mrm pri^ninfi, k^r bi ra brtečistila. Ansnda: >R-stra. ne vr*r*8*m t**, i« ka-4«*re k**t* M, prosim te rode, ^ mi fo mor^ d«»ti.< Takih prfmertfr, pr^d kat€*rtt»i W f »dnmil! prlavoverni brahmani. Je ▼ lefendi ne>>roi, t*ko d«* vidimo -knprti in^juk! T>Tt>l^tariiat v nertoared-nji Buddhovi blizini: Sudre in r»T>da-lef brijaće in poTnetnče, pronađie trarov-oe in «kr*himne posestnlke, »lnhouro-ne in sapnščen* «tar?ke, prosjnk© in pohabl1eiw, doslu$T>f» kiirtizen© in de-klicra, ki spe na rnofiS?ih. re!t> tateve, ■*orilce in r»roslul^ ronarte; a eno be-aedo beteiruke in r.eurefniVe vpeh vTtt. Učiteljevanje onera. ki govori k naaotici ia ki bt>Co prjkai^ti r>ot odre-Utrt ctlo TMijntvredneisfTmi ljudstvu, ne more biti đrnračno. kot pormlarno In do^erno. In tako je: Budđha ni »arrsto uSital] *t>!^. r« j© sriloh fc> Ml. »aj^e^ propov^Tiik blfit^nstVA; njesrova metoda ni dogmatična, ni e1atMnnt!?TML, ni snanetvena. Med nin in bra^Tnanrko leti preppd. Brahman podučile v fcoUh, Cn priđica nn cestah. Nauk Vi n^^in njepovepra učenja je bfl nr«rff«ti r»^-»>-hicija, ne »amo ieoloari^no-fiioKofiSn'a. teinv«« tuJl »t!£na revtolnrMa. Prevrne! mm je s v«*r»i obatoi^imi tlit^mi, 1 vso T#r*l*> tvorilo ir\ prakto. AK, % tio pro^lo^t^f* In. trtuli^Mo iruM'rlf*«^! n^ro-dn. Vrde riso v^ vero^a^t^tne. V^M-eo r^^t^l* hr+T'*>Tr>*kTr^T>*. ho**r»v in <*<•-lr> vrr^^mo^^ffi Br*V>»r»^ rt' v?: r\\ tv^lo-H©. «*o«n^t»t!f-# In i'fi'fHlri*. «0-h+~+~* P-v>M^f»v^nU \n »Mw*S'i *▼*-f,V r,J«-*m. r.\ r»t fpfn^H^r H r^M^Hrv. }r\*r m ('•»r'^v. n^rr>f'r>v \* r^r^T^o^" ro^ve^e^T«* in n-Hvpn^. rf v^* ^r-h poVorJt^v H — v*^ *> 1* ovr~«l ^ pH-dirrn nA c?H*h in i>vn?^ r*rr\ctorih. To j# bil »are« nv^an rfldik»HT.tm. 1 (Dalje pribodnjl«.) Omenjatl hoč« samo nekaiere nalotre. ki so poverjene dravski zbornici, člen 2. naredbe o delavskl fbornici dolova, da bo imela ibornfca na!r»ccv dalatl svoje mnenje o lakonskih načrtih in naredbah. s kateri-mi st ureUlo raimere med ddivcl tn da sporoči fakonođa^aicu nariranja o stvareh, ki sa tlčeio drlavcev. To Je velika naloga de'avsk« fbomfee. Imela bo pravico. Če že ne od!r>čevati o tfh stvsreh, vendar pa da:at? svoj« mnenje o «adevah. kl se ti-^•Jo drlavstva. i Nadalie Ima delavska zbornica p<* na-I redbi pravico, da i?*afl svofe mi^ljenie srl i nstanavljanju javrih ravodov 1* pospete-I vanfe obrti, Industrije, prometa, trgovine, j rudarstva in kmetM«tva. v kolikoT se tlč« : d«Jav^ket:a vprt?an?a. Tn Je velik napredek. Dr>*'eJ sr> vsi oni faktorii ođloČevaH v teh vpraHaniih sami»-statro. Danet, ko Jt ustanovljena delavska I »bornTca, rma leta pravico vptiva« m •-• ! fovati. ! Fna nalrafnefOTi nalot de^vukt rbor-fitct pa ft ta da Jt Jt povtrjena na lota ■ skienan'a ko'«^t!vnfh ff>«odb tu reSevanJe ■ ' sporov med dpr^d^'alci ?n deJavc!. j O. ^akraiin^li "arresrnlk je nato omp« I njal, Irakt tefVo^t !• irn-U do«edaj pokra- f j JTn^V« «r>r»va « re^evanjeni ten vpmSajii \m ! aadaMevat- '■ j »Nočem v?? emtnjat! vseh palo«, lrt ' J!h ima re^Tti ta zbornfea. kf se It danes zbrala. po*^darUt1 pa moram, đa hoCem i apellraM na rborn!co na tn. da b! rbornfca : . delovala v sirism drfgvotvornoitl, ker no- 1 ; ra hHl rukemo Ja*no, da fe ta drfvva, kl i |e bn» ostvarena s fx>mo^Io vseh, vollna , dati defavftvti to. kar im *re. V pref'nH i ■ državi, ki ?e stremim ra tern. da izrabila ! ; borastvn, kf Je bi!r» naVopičeno v na^i rem- | IJI v to. da prene^t b1atr>stanJt na^fh po-'. krajfn v rerp'ke kraje In s tem n?»ifi delo i slovenskih rnk. ft bito nemotočt. da se j i nstvari socTalna t>ravi?nost Danes ko Tma- ! 1 mo lastrto državo, smerro bftf prepričani, [ : da bodo. kakor to Ja« tuđi od vas prlJaku-! Jem. odradi! vsi ifstt pojoH. kl sa nas ta- j I postavttaH ne "»amo v narodnem ozlru, am- j • pik tuđi ▼ socia'nem. ) \ Danes imami t^karetrn? astavotvorno ! ! delavslce rbornlco! Vam Je d^ra prfTfka, da ; s svo'fm de!nm ttstvant? pof>Te. da prfde-j mo do defnlrlvnc delavik© rbornlce. Na i I Vas leži. da os*vtrtte ne s«mo poslovnik, ! ampak rudi volilnl red ra r.br>rn!co. H bo '< veljala kot definfti^Tia rbnrnlca onffi. kate-rih interese za«tnr>»te. Kakor je bila knti-stiroanta. tako st© vi danes oni forum, ki bo dala temelie bodoči zbomJci. O. name*tr»fk Je poudar'al dstje Idejo ! državotvornosti zb^mfee. *PorlvHam va», đa d?Mete s svn1:m de'nm r* konsolidacijo ra¥e države H vas m*otavl!am, da vas bo v tem defu pokraj :Tr»k* unrava vedno ! ©"Tdrlrala. ker vemo. da nfsmo samo bMtjt ! po rodu »n Jeziku, amrak bratje po delu. V j tem imenu vas pordravl'sm. » j ■ ! Po koKčantm otvor!tvenem srovoro t- ! pekrajin«keta namestn^Va so se pričf'e vo- ; lftve predsed*tva m nđbnra. Za pred^rdnf- ka Je bfl Izv^lien e. Methior Cobal. r%- \ stoonfk mdarske Unije. Kot pred«eđr!rk Je I g. Čofial dal rrečitati tnvor, ▼ katerem , Jied dnt*?m ivotestlra prot! ftdpravl ^ur- I aesa đelavftfVi. ; ' Kni prfđ«ednflc ie «. Cobal Irvedel vn- lf^e strokovnHi prfdstavnfkov. ?or?a'fii demokrati? so na pred'nt CrTrtn^ka rlis> vall en b!ok r%. svofo Ifsto. v Vata»r» !e Wl po d^'ltl debaH sprefet le rastorjnTk nared- nTb socfjtlcev T. Hfr!ak. Ta^eh^^mi? ur»d- m'^tvu so kratkorna'o oktrofraT? ^vo'er« ; rastopTiika. Orrunfracije raspbnfh nradrtf- j kov nT«o moirlr doSfti v rborntcf r»rf^eme- I r» ra«to*»«f\'«. fctfub tem«. A* Itelffo ra- i sebnl nfim^^enci nad 1?.0ft0 W2a*ffl- j ranih ?Tanfnr. V Irvr^Hn! od>«d se b?i IrvoTlen« lent pred^ta^^nTki a>o«arrriTS •♦rok: ra fef^rnl- 1 ?arft Lapoh I« Msrlbora. «a mdtHe ; K r n I f C H Trbovelf. t% kovf-narfe T.e- rn, Je*en?ee. ra Jesno fn stavbno sfroko Andrcl BradaHi. Ljubljana, tm nsnjar- Jt in Cevifar'© .T a c o d I c. Llrb'Jan«, m ! fIvfT«ko strofo LcsVolek, Celje, ni . ob!tC'!»«o fnd'.i^trf'o P c C n f k, LjubUan«, i Xt prrdHnTce B 1 * J a k (nar. soc.>, Lltflm. ! n jcraflCito ftroko DrnlovIC, Maribor j In bi rastbnt namtiCenot Ctltlnlk (soc. dem.). IJuMlana. ^oclainodemokri- Vfna v«nd'd^»iw M^ta 1? ili W glasov. 17 t'a^nvnlc Jr bilo prarnfh. O. f!v^en I o v «I n han?iri nradnfk, le v Imenu kluba ra^cHrt'h name^enrev f)o kow*»*tti vr*l!tvah pod^i odlo?^« errtett proti n»5'nn. V«kor «0 s« I*v^d1e volltve. Naicla'al |e da 12.000 orc*«W~«n1» zasebnih name^črnccv nl~*« nf?m pHTr»rrret;» jcastn>^tva v zbornici. Po vo'ltvah jt Wl» seja zaključena. i — 1 PolItlCne oestl. = Klub obt. 9w*ti0kQW JĐS ima danes v ponedejtk, 9. I. m* ob 18. seio v me stru posvet ovalni ci. = Slovenija In klerlkalizern* >Ju2« piše pod tem naslovom: Nikjer v naši državi bI klcrikalizem tako razvit kakor v Sloveniji. Ljudstvo na Hrvatske m mu ni tako naklonjeno, Ccurav so naši klehkalci razvili silno delo med ljudstvom, da ga piivlečejo v s>v io »ljudsko« stranko. V Srbiji ni klerikalizma, toda če bi bil, ne bt bil tako ne-varen, kakor je hrvatski in slovenski, ker ima žveze s tujino. Klerikalci v Sloveniji so mnogo hujsl nc^o na Mr-vatskem. Od prvega trenutka na^es^ osvobojenja se nahajajo v Slovcuiii klerikalci. ki se ntkakor ne morcj<* sprijazniti z našo sedanjo državo in ki očitao deluiejo med ljudstvom nn ti njenim interesom. Ker se ic vsi* mirno trpelo, zato so klerikalci v Sluven 1;, ki jih vodi minister Izven službe %. K« ro-5ec, vedno boli ajfresivni. Za časa Av-strije so dnevno pisali o cesarju kakor o nekem nadnaravnom bitju, danes pa, ko tmamrv vladarja svoie krvi. se ko-maj spominjajo našega kralja. Tieba je vedeti tuđi to, da sa klerikalni \\%i\ svoječasno denuncirali avstrijski vladi napredne slovenska liste zato, ker uiso pisali s spoStovanjem o rojstuc.n dne-vu Tranca Jožefa Takšni so slovenski klerikalci, takSen ie ?p!oh klerikalizem! 3= Shcd javnih ivameS^nc^v. 1).-; B©a v poneclMjek ob 20. prirediti po-alanca Daržić in Brandtncr v lieRtn**« domu ahod juvnih r.ajimsčcnc^v, n& kat^mn boata govorila o bedi javnih n*m©*ceiie«T in o oorem zakonu o drti-gisjakih dokladah. wr- I talijanska demokracija. >Tiro-Y*r< pis«: >ItaliJA Pd šteje me4 takozvana detnokraiičn» države. FonaAa %<•* a avojo driavn» oMiko, ki pr^nu^'a ljudski vidIj! m^rodai^n rrlir na vs* dogodke državnfffa živli^nja. Mi jurni Tirol« sm poetnli italijanski državljani proti svoji volji, N«ložili po n**-m dolžnoBti do nove države, r.ato pi ^o nam morali primati tuđi pravico, ka-terih a© ne morer.t) in tndi n^femo odreci. Ena iEzncd pravic, ki ja saim po •ebi umffvna, je za naše ljudstvo ona, da si «axm> po svoji volji izbir* svojo ■a«topnike, katerim s© naprti odgt>vor-noat za ljudsko srećo ali n««^r©čo. Ko smo zmto zahtrvali to pnavioo, ko so fa eestavij&l deželni »dbor, toroj avto-nomnt oblast, in ker bbx> nestopili proti vladi, ko nam je kršila to pravico, so nas obdolžili, da srrr> ne*prav-ljivi in Eakrknjpni povražniki. T>?mo-krfitična država mora ja-mčiti pre-vico ljudstva ter donu^titi. da se ta njeeova pravio* rudi uveljavi. In k^T živimo v deir(t>kratićni državi, moremo tuli od-krito zahterati svojo jasno pravico. Z nemžke kakt»r* z jucoslovenska etrani donf elicne pntožbo ffl«!e kršenja ljudskih pravie proti Rimu. Italijfmski držarniki ae na te T»rifc^žbe ć.r.n na dan cUlje sklicujejo na italijansko -svoboclo-Ijubje, ali navzlio temu ns store* nob>-n'«a?a kt>raka, da bi se dale priklopi;**-nemu ljudstvu pravica, katera so mu je ■vojčas prav po i talijanska svezano obljubi jale. = Znižaaje orađniških pla£ na č>-ikoBlovailkenu Komuni etični list >Hu«le pravo« noro?^, čn bo predsednik Ma surva: podpisal ukaz o znižanju uredni-Ikih pl-r. = Nova republika. Krimska pokrajina se je proglasila f.a avtr>ncmno repub:iko. V vladi so zastopani večl-noma Tart^H. — Indija in Ecipt. Iz Kaikute pri-fcajajo vc(!no vznemirljivej^ poroci In. o nar&Ča-jočefn uporu Tndiic^v proti Anprleiem. Narođnepa kJtnrr^sa se je ud^ležilo 6000 delegatov. Veliko mrsto Ahmedabad J'# bilo «1«n-e^no oven^nn in vae v zastovah, dotim (!rua:odi, kjor se pokaže an?i«*ki pre«fr»lona*le»lrik, vs« miruje in vsa b©žl pred njim. Na konitT^flu so nastopeli govorniki zelo siliK) proti Ansrlež'dm in zahte\-«!lf ga r© uni^i vse, k^r Je Anrl-*lro v T^rliU. Keka skupina je zaMevflla takoj^njo proglaaitev pt>nolnd n<*odvi-«nosti Indije. Drupr^irA kon^re«i sa je udelpžilo 12.000 oueb. Govorilo w |e o potrebi onvoboditv« vsfh ancrl^kih ko'rnij in obširno »e je povdarjr\l» nnjnofft prx>-glasitv« eariptovslrd avtnri>mv^. Vkljw^ temu da je anR-le^fca oblaat Ptroero pazila, da ne bi prišle v«*ti iz Kapute v Aleksandrijo. «e je vendar posrećilo vo" ditelju Gffndiju. dv. je spr^ril iV KM-kute v Eaript porofilt> o irib^nivi, v ka terem pe na^ln^ei nujno«t fplnSn© vst^-je proti Anrleiem na rodMsri «roraru-m* wed vn-ml po^nn^i AnirleS^-a, da se isto^a^no pnv*r>di otrr^^jo Jft-rmn «a-padnei*«, i^kori^'^TRl«"«.. — Irsko vrraUifV». V »n«n flre-ami« se 1e uradnn objnvilo, da je Pe Vaiera rdstopil od predsedstva Irske reptiMiker NEMČIJA PROTI RFPARACUAM ZA 1TAL1JO. — Rhn, 7. Januari«- tlrv.) Na Montecltoriju $• živahno raznravlia o nem^cem postopsnju *!ede volnlh rev)9ricM. Te dni ie imeli Ncmčlja do-*\M ItaVH vMiko w^^n r^ve'e živinr In kn^j, n\\ ncmfki pos'-nfk ie snoroč'l vlrdi, da se to re m-re rroJU M ▼ fr'Rvrtem r**\ rar-:h b^e^i V\ d'v»-Jo mrd rem^Vo ?M-o. TtMH*n*l«l vlad* pa temu r>rroXf1'» ni? ne VfT!^-me. ker dnre ve?tl M so ii dn"1rV»h hrsle^ni. Krivda nn r>rTrrr"cm posfomTi:u sr rrir?c"'c tndi r}crf*^r»*fnf e^or^if itn^f-n^kc rerara-cijske dckjcacijc v Parizu. 1 GosDcdars&a honferctics u Caunesn. HeiaSlia odpall\a dele^a*-. — Cannes, 7. januaria. Konfc-renCJni odbor je sprejel nastopni skkp: Na k< r*erenci zbrane my«. zniŠkc ^il-sog'asno mlslijo, da nai bi se v prvih dneh meseca marca sl-.l cala gospodarska in finančna kfniferenca, na katero bi se morale pozvati vsc evropske na r>otu trgovini, da ^e ilkvidirajo silni krediti, ob'iublieni «-];ih./inejšim d«/*e-lam in da sodelujeio vri na tem, di *o obnovi normalna produk *.fa. Pornmez-ni narodi si ne smejo ^>irati pravice, da drujr drurerv ^'ti rajo načela, no kater.h si ' ., .vnjo v r;o-tran jesti urediti sy- gorr>r.d .irsko divljenje in vladni s^u m. Vendar Da bi bik) samo tedsj mr»:.:oče, razno!asati t inozenukmi knnitalijnmi, s kate-rimi naj bf se pom^srro dr?eHm, :'odo njihova prava in njihova lastnina spr^*ova!.i in zivro-val dohedek njihovih p'-.dietii. Narodi ali vlade narodov. ki želiio dobiti ino-zemske kredite, ?e m ;rajo prostovoli-no obvezati, da prizmio vse javne dolgovc in obveznosti, ki so iih napravile dr£avra, občine ?X\ drug? iav'iie korporacije ali ki jih bodo raprav le v bodočnosti. In da bodo v v^seh fhiča-]lh. v k^terih *o ♦rre'i ^Vod^ Kunski interesi ivcled konf!skacire ali sc-Irvestrsri^e nretrožer!:a, vrnile nremo-fertie ali plačnle rd§k^dri:nr>. Vri nn-rod» se morajo zaveznti, da ne bodo delali obene propagande, k? naj bi do-vcdH do tesra, da se v dm ari h deželah zruI! red in p^rtični sistem, ravno tako se morajo skupno obvezati, di ne hodo napada'i »osed^v. Zave7ii?ke sile bi samo tedai moz'e dovr.-liti of;cijel-no pri7r»?r)je Riislie. ak^ rus^a vlada spreime gorr'e določbe. SVle^i'i so. da se bo gospodsrska industrijska In finančna konferenca sest?la v Italiji. Zedinjene države bod-> povnbili, da *e udelefijo te konference. V toj seii je Eovoril tuđi L!oyd Oeorge in izvanl NaJefo pravičnosti zahteva. da p!a2a Nemčija v nnjvi^ji meri ono, kar more dati. Ta sodba je izrečena, srre na samo ra to. da se preiSče, v koliki meri je mo£oča izvedbi. Ll^vd Gcorare meni, da bi bi! neuspeh pri obnovi Fivrore hnjša kata^^rofn. kakor nevamost bol-Sevizma. Poudaril ie. da ie notreben skur>ni naston zavemikov ?lede Male Aziie in Pnsi":e. da ie pr^dsedrik Mil-lerand v Lvmpneu dne 20. Junija t*).?0 iasno orisal smern:ce, kn*erim bi bi'o treba slediti. Zato ie L!oyd Oeorsre nredla«r*»l, da se skliče mednrrodn?. evropska konferenca z Že objavlieTiimi modalltetami. Bonomi je iz^aviL da se Italija pridružuje preOlocu elede kori-ference in posebno di sr zln§a s rx>-K'iji za prizvane sovetske vlade. V imenu Hclsijc se je Ilc-.i: ls pridružil I.loyd (jeorseovim izvijanjem. Nato je govoril Briand. — d Beriiii, 8. ari, Nn današnji pnj>oMnnski srji kabineta sg ]e ra2-pravljn'o o vpra^anjt! vnine r^^.^d« r/.n<:, zlasti o vabilu vrh^vnern sv?« *a, naj \>rnć\ia pobije i!Je:o In c^essc'to sta» vi pod pof:ii-?no vodsivo bivšega ministra d-. T?«!henpua. — (1 Lr^ilM, 7. jan. Kakor |av# Ijajo iz Crnne«a, sta so Llovd Ocnrcre in Briand znčela nosvetovati o do^;># voru n.cd An?!;ir> in Prnncijo. po ka* terem nai !i se za^otovil mir v Tv« roni. V slučrju nrri".škrtra pp^a^'a na Francijo. naj M Anglija nudila Fran^ čiji vojaiko p^rrol ifeshi csMfzn. — d Ri-n, S. jan. Na podla;:! *k!o» pa vrhovnoga f-vo4a v Cann^fti le Itcil/^nsla vla'Ja s posredovan'c*n ru?.fce go?"cdsrskc dc!^«acllc pov> blia IJcnlua, na] se udclc/i konto reacs, LI bo skilcnna v Gcr.ovl. — d CsnncG, 7. ir.n. \ rh^vni svet so je danes dopnldno bavil iz# ključno le z anjjlcškim prodlo^om. na| bi se Nemčiji dovolil odio« plačr* ▼anja vojne odSkodnfnc za leto 1022, ne da t\ s tem hllo o4ikode-vene r>ra» ▼Ico Frakcijo. Angleški delegati ^o utemelje vall ta pr-dlo£ s splc>£nr> ti* nančno kri7,o. Odlosr sr dnvrljuje z izrecnim pokojem, da NemCija v^J! pod rr.ed"avc7,n;Skim nadzorstvom pametno finančno politlVo. V prvi vr* sti prc za to, da se dobe vcč*a jain* stva in da s* doseže, c!?i Nem'-Pa ustavi raela.jr.e izdnjajanj« parimo« tejra denarja In da rosno stremi 7a tem, svoj proračun spraviti v ravno* tež>o. — đ Csraics, 7. jan. Mln!*rrskt predsedn"k Biand Je rrejcl od vrh°»v» nej?a sve'a ra! ^cr. naj p^vaH nem^ko vis do, da mj pcš;}c svojo znrtopnfko ▼ Pcrfe, k}or naj fcj hlli prlpravl}cnn da priđe>o v Cannes, ko se ho vrbov« ni svet 7cd;nll v vpr^anjn voine od« Škodn:n*. N?mlkl delegati bodo v zmlsiu dol>čh pogodbe mocrli tukai staviti svoje prlporr.be plcdc mn/.no* sti pla^eranja: saveznik! jim bodo pri tej priliki titdl sporočili svoie potjojc. Predlop, naj se povflblfo nem5ki de# lejratt, «to stavili ancrle^kf 7actopn;^L kl so t\:ć\ z-ahtcvali. raj se NemCija povabi, r?) t^ fiTdi čim prej stodL — d Beriln, 8. jan. Panes dop. se skliče seja kabineta, ki bo sklcral o teiT». ali v*\ se no??i:?o nemškl ra» stopn:k; v Pariz, kakor )o to predla* gal vrhovni svet. ^csos'fsrsli^ oesfL —z Gremli tricovrcv v LlubtJ^nl onozarja vse svoie čKme in ostale tr-srovce v Sloveniji r.i razs^a^a de!eza-e:ie minlstrstva fnmc v Ljiibljani, ti-k°ča se odmere dohodnine in r'n??.rl-ne ti 1. 1922., ter nn nntiro v *Tr?nv-5kcm ListTi« St. 1 \?. 1. 1922 pod naslovom »Divk?«, Vi obrnvnr.vn ^ti nred-met. Oal?e *e trgovci osobito opo^ar-iajo ra uvrdni članek Tl7 zakonodnv-nejra odbora«, kt razrravl;a o dnvku na poslovni promet. Gremli treovcev nujno priporoča tuđi najmanjim, da se narnče na »Trcovski list«, ker 5e v njem razprav!ja!o vse trKovsko-srospo-dar.^kr in tr^ovsko - DO1itičnc 7.rr!cve in se bodo objavljals vse zadevc. ki se tičejo trsovstva, osobito pa davčni razslas!. —% TI. Ljubljanski relTk! »eim od 2.—11. septembra 1022. Ni nas nsmen na tem mestu poudarjati veMkc u.'pe-he. ki so jih imeli razstavljalci pre-fekles:a vzorčnejra semnia, saj se ie pač vsakdo, kdor se ie hotel, lahko «m o tem prepričah Pač pa ODozarj^mo interesirane krosre na neko dnieo okolnost. Kikor nam je iz nnibcl'šesra vira znano, prihajajo «eim?kemu urndii dnevni dopisi, s katerimi srjoročajo najrazličnc^e tvrdke 5vo|r> želio, ude-ležiti so ietošnlsKi sejma vzorcev. Urad vodi o teli đopisih natančno evi-đenco in je sedcj prenoiiranih že ne-£aj tisoč kvadratnih metrov razstavne* ga prostora. Marsikatero podretjc bi se bi!o prctcklc^a seima rado udeleži'o, oa ni lmelr> ali pripravnih vzorcev. ali pa je toliko Časa s prijavo omahov^lo. da je bilo prepozno. Da se to msrsik^rmi t::di letos ne pripeti. naj vsakdo brez odlaganja z cT'Dlsrrco izjavi selmsketnu nradu m kratko žclj^. na lcto§njjm sejmu sod<" ovati in kol!o kv-dratrrh metrov približno bo rabil. PoJ-jčcni ' *mo. di b^ s*"tm*k* urr»d nri kon?pih naka*T»H nro«torov rost> T)'\ na edino nrav'lni na'ii. r;rfrc2, kdor nrc;c priđe, rrel* melie Ker ie rov. kr1ai se vr^i ?cm?**? žc raz^hSrn, ima vsakdo radosno Cn^n, se ra rnr^tavo svoiih vznrrcv rri rrviti. |-d" triinli. obrt-n'kl in vc'ctrarovci. skrl i*e zntorci Že . sedM 7a nro«t«>r ra »II. U«iMirn«kem Ivelkem seimu vzorcev« in spnročite vji tvoje iclit tiradu »Ljubliajfekesa veMkejra semnja« v Ljubljani Gospo-svetska cesta. —z Siatfctika o ita§ih žel^rnlcah. Naša državi ima v eksploataciji S')S5 km Žcle7ri?kc rro^e. Od teh 'vjnada na zacrrcb^ko direkcijo s Sir vcniio 2732 km. Knr se tiC;e privatn'h želez-nie. znaiSa d: lžlna nii'iovih proz I AKT km. O"l?ina v?ch pn4e znaSa torej v držnvi 92^5 km. Ako ^e i:r>ostev^jo 5e nedovršene- proije N 5-Knie?ev»c, Rf.«anski Nnvl-Bihač in rekntrre druce privatne proce, zna?a;o vse prooe nad 9500 km. Na državnih žckznlcah je okoii SO.OfVt iislužbertc^v. m pr^-atnih Pa rad 15.000. Za promet imaJ3 državne žc!eznice 1392 lokomotiv tn 7^560 vasemov. za orkotirne rroee na AM lokcrr.ctiv in 719S vae^nov. Na uri-vatnin železnicah je 45S lokomotiv In o743 vagonov. —z DoroIJerJa plov'tbe 00 Donavl za trjo !cdja. Po čl. 29.1. St. Ocrmain-skegi dojjovnra ie netrebno dovolie-nje s strani naše dr^nve le za rl nitcv tulili ladij »med nnSimi rrisin'Sii« t. 1. r.n mn]o kahotaž>o na inte»T:*o*ional-lem delu Podave, ki teče skozi iu*o kra'ievino. To dovolienje ]t zadobila wrn avstrijska ekrpresna l-^'i I5ef- ' Bc: eraa, ki sociehile v Knri.-Kt 1 n>- • *i»r» ('riavT»?m brodarstvom (7-v na-nen v Brod-sindikatn). ni^-.'t ri d*>-voljcn') niti cni trjl l^dji. J* ^vr*uie m-ilo kabotalo na našem delti Ponave. PnijraJf je plm-Uev nn crtli nicdmrod-nl mreži Dunave smatrat! r.\ svobnd-na in n! treba zato ne beni h spccialnlh ; dovoljenj. —z Ztt^tbsJk! TeleMjam. Prijar-ni formulari za izlasjače na prolietn^m sa;mn uzoraka već su znznslani. t« ove prijavnice trrbaiu ćo 15. o. mi. biti popunjene i rovračene na*rn^. Ako med]'!*lm koja tvrdka n'ie doM!a dotične ♦i'V-inire reKa se čim priie o rat! urcd.i •Zagreb"'^kotra Zhom«. edie će ih dob't'. Po5liie rriiave cv^cmnlh drh?c o^c ?trn"'h intcrc<;'"nnta u nh-tAt% ra rc imozoru^i d^ma*i privredni ci, da P"srre?c ^voim priinvrm-%, d' «m tnko rro e liti mi -s*i os'^urano ! u rersdl Tre^v?:ke k< nioie, Tr* /> listopada 1919. br. 1. 7 itev. ^i.OVciNaiU fiAKOLi*. *t»c lo. J«itnarja 4**2 siran 3 / Dneocr uestl. V LtubttanL <' januar ja J922. — Občtnsfc! *v*t Ima v torck. dne 10. januarja t. 1. ob 17. v mcstni dvorani sejo s tem-le dnevnim redom: 1. o DoroČilu mestnesa knjUovodstva glede obračuna mcstncKa papirnate« drobiža. 2. a dopisu pokrajinske uprave za Slovenijo glede naprošenejja rvišanja davščine na prenočišča, 3. o dopisu županovom glede sklepa občln-»kesra sveta v zadcvl 20% rnanfpulacij-skesa prispevka od troSarinsklh pri-stojbin za tranzitno blaeo. 4. o poro-čilu mestnega dohodarstveneza urada glede trošarinske crte za mesto Ljub-ljano. 5. o dopiru Mestnc hranilnicc glede zirrndbe stanovanjske hiše za uradniSko oaobje. 6. o dopisu Kreditne-ga društva mestne firanilntee elede ne ke 5prcmemhc društvenih pravih 7. o prošnji stjivbnejra vodstva za osušeni© barja za izplačilo piispevka rt zarad-bo obrežnih zidov ob Liubljanld. 8. o sklepu upravnesra odbora mestnesrft poRTcbncra ravnda glede naknpa hl^e St. 4 v Prečni ulici za pojrrebn! zavo.5 9. o p^nudbah za nakup »tavbno parcele med Doletijsko cesto In dolenj-«kim kolodvorom. 10. o dopis« mest-nejja zosnodarskesra tirada oledo kredita za regulacijo Jenkove ulice. 11. o ponudbah za razpisane vožnje za re-Ši!no postajo !n jr*»silno dniStvo. 12. o ponudbnh za raspisane vožnje tn mc-stno pl'narno. 13. o samostalnem predio^ obc. svet. JegTiča glede dovoHtve dotacH mestrim mcSčrtnskim ?obm. 14. o snmostnlnem predlosru obč. svet Pirea glede rvišania občinskih tak* za plesne te zabavne priredltve. U. o samostan em predlojr.T rb£. svet. Pittv nlk? glede cettve električne železnfce ljubljansko. ?t?.vbeneg>a odseka poro-člln: 1. o dopisu mestrtesra stavbnecra urada rlede spremembe rearuladje Dunalske crsto od pošte do Dalmati-nove ul!ce. 2. o prošnji A. Lukmana za opttstitev profektovane nlfce med Cr-javčevo fn Slmon Gre^orČlčrvo u!!co. 3. o proSnJI odbora za Janez Ev. Kre-kov spomenik r.ede prstavitve tew spnmenikct. 4. o poročilu mestrtesra stavbenegi tirada glrde Adamlč-Lun-drovesra spomenika. £olske*a odseka poročila: 1. o rredlojrih mestnecra iol-skesra sveta g1?de ureditve šolsidh vrtnv. 2. o dop'sn zdravstvenesra r>d-seVa za Slaveniio g!ede nreskrbe ?ol-sk!*i IsrriSč. 3. o sklemi Hcejskesra ku-ratorfia srlede uvrsti tve fn preJemVov nčiteljskejra osob^ mestne^ra dekliSVe-ga Ilceia. PoliclJ^kega odseka y?nroč?1o o ir^'olihi novela odbora prostovnlj-resra srasilnejra In re^evalnega društva. Upravnejra rdbora mestnega \x>dovoda ekektrnrne fn rl'name porocima: 1. o poročrl!j ravnateljstva fffede razSirje-nfa vodo\»-odnesra n^režfa. 2. o poro-Či'u ra\Tiatcmtva pliname gtede obra-tovanja v plinarn'. 3. o sarmstalnem pred'osfTi obč. svet. Frfliha glede T>o-mno^ih'e javne razsvetljave. 4. o sa-mostaHem nređlosru obč. svet Ambro-žfča srfade priv'ačffce k mest^i voef^r-ni v R!efab. Samostalni nredlod cbč. svctovp.lca Pirea in tovariSev: a) glede nsta nov* tve mestnep nmetnostTieflrt sveta, b) riede rr»z§!rjfen53 mestnera luid^ke?:* k^ra-i'ča. c> rtede nodalj-Snnia A!?Ho^!2eve ceste, d) tlede raz-Sirjenja ^Vo'ie ulice. — OđlfkoTanle. Dvornf svetnik pri vj^jem dež. sođi^cu g. Mi^ko Oa-b r H e 1 Č i č ?e stopil v stalni pokoj. Nj. Veličanstvo krali Alcksander era je tem povodom odlikoval t red'.-m sv. Save IH. vr%\t. — Izročitev odilkOTanJa župnlVa Flnžfcariu. V soboto 7. t. m. !c irročil g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar | tmnv^kemti župniku Tranu K*i'ž?arjti red ?v. Save III. razreda, ki mu Je bil pode-ien povodom njegove 5*>letn»cc. Namestrn'k Hribar je v svojem rovoru oJrtal slavlienčevo pfr>dono5no delova-nje na književni cm noliu In mu čestita! k naivi.^ifmu odlikovanim. Hnžgar se ie zahvalil iz odlikovanje ter novdar-jal, da red sprejme kot izraz priznanja cd najvisie državre avtoritcte za kulturno stremljenfe sloven^kega plemena. V imenu društva leposiovcev Je FinŽgarju Čestital dr. Kraigher, v imenu županstva maj*, ravnatelj dr. Zar-nik. v imenu narodrega srled?.ii^ča intendant pref. Juvančič in v imenu ško-fa dr. Jcgliča pa ms^r. Do^taL — Blfjsko jezero zamrze je no! Z Bleđ« poročajo, da jereno lepo zamrtn-1* ter nudi tnomentano ž» već oralot drsaln'dga terena. I^ed Je debel 10 rm ter proti sredini ođprt Alrn N> pedanja vreme drialo. b«5 r panedelje-k ie r«» jeeero sposobno sa drsanie. Športnikora pa nudi jetero že d*n©s najle-pS teren t&r nai nihCe ne ■amudl prirož^iM ei kmsnepa užitka. Dne vi *o prekrasni na BWu in ob sedanjih rinjah, kakor se pr>jnvljajo rea Badnja leta, ni mno-po upanjft na moJnost trajn*"p:a Izvijanja eimsk^flra sporta, tako r fflr seine liebe und sehr oute Aurf"hrnn» in der fahntechnl-^chen RehandlunK. Empfehle daher je-itm Zahiucbinerzoodea $olch# Untcr- nehmunr.« AH mof a« bi bfl bolj« lio-ril, da bi itapt^al slovensko zahvalo? — NaŠ Žetezntlkl Arome«. Želczni-5ka uprava pri nas v Sluvenijl funket-jonirt že skoro tako, ktkor pred vojno, dočim vladi v drugih delih naše države Še vedno pravi kaos. Rannere so se ▼ sadnjem času na vsch konclh in kraj ih tako poslabiale, da stojimo kakor nam zatrjujejo vetč «ki, neposredno pred katastrofo. Ak > so se d*-!e ŽelezniSke razmere pri ;. urediti, ne razumemo. zakaj bi to ir bilo mo-2oče tuđi druiod. Zdi se. da svoji nt-k)zi predvsem nišo kos votPni kroji i pri mlnistrstvu saobraćaja. Z?.m bi Wj že skrajni čas« da se napravi :t J tmii ', na teh mestih. Mcnda bi bilo i.ajbolie, < ako bi »• Želexniško ministrstvo Izro- I čV.o v roke sposobnemu strokoviiiakn, ki bi jeotovo v najkrajšem času železni-ce spravil v red in dvisrnil Železniški promet v toliko, da bi vsaj deloma od-Kovarja! vsem cospodarsJdni in trftjv- i skim rahtevam. ostavljena na državni £*lesniri: a) t>h 12.46, odhod n» Dolenjsko in ob U.18 prihod 1 PolenjskegA. — R*4i ielezniike H»tn^ pri VinkoTeih. Kairor j© mano, »U t »o-boto Ejutra) trčila pri Vinlđbrcih drug ob drugega dra vlaka, pH f«n©r *ta bili uni^aoi dv© lokoroir>tiTi. To J# na~ potilo iel©Knilko rarTMiteljstvo v Za-gr«bu, da saht©v» od ftel^raisk* uprave v Ljubljani, cm smo prav infcrmi-rani, nadr*me#tilo sa t© dv© razbiti lokomotivi in moer n« dv©, naarv^o kar pet lokomotiv. Kadi toga morajo pri na« železnigki prony#t om^jiti. OpOMtr-jamo merodajn© kro^e na to eudzMt> po-»topanj*. — Smrtna kosa. V Ljubljani fe umri brivski mojster z. Steran Košta nj ec na Viču pri Ljublianl r«. Ludovika čretnikovt roj. pl. Do-ntti, soproga nadrevidenta drž. Ž«t. v pM v DomŽafah kr. cestni nadzornik j. Matija Peitler, ▼ Metlikl p« kr. I poStar fn posestnik Franjo Ouitin. ! Blag jiin spomin! I — Številne nesreč«. V eadnjih ! dneh so v ljubljansko javno bolnico j pripeljall mnoso r>?nesrečencev. Zclo mnogo je bilo avtomobilnih nesreč. Ivan Kunaver, sin kovača na Ježići se je pelja! s nekim vozniknm domov. Doma pred nišo pa je skoči! % voza. V tem trenotku jt pripeljal poDOfnoma tiho in brer vsake luči avtomohl. last tovarne »Titane v Kamniku, sa podrl in vT£eI ob cestni odbiiač. ZadrbiS je i težke poškodbe po životu in fclavi. — } Matevžu Cvirnu, ^ozdnemu dehvcu je j Tri delu v ro7du na Jezerskem padel j hlod na levo nosro in mu io rdrbil. — (Vrelo mleko.) Francka Novak. 1 »let-na sireta-reienka v Fužinah ov Ljub-ljani, je hotela odstaviti lonec rnlcka. Z Jorcem pa je zadela ob dru* I-mec ir lonec z vrelim mlekom ji je ciJol iz ruk. 2. vrelim mlekom se ie rnatno opekla po životu. — LJnrtez T^'^ziia. i kuharica, je pred kavarno Pređeni padla in si rvila levo nosro. — Kozlev-čar Jožefa. žena užitkarja iz Petrušne vaši pri Stični, je lezla na oder na no- i du. Pri tem pa se je zlomila deska in Kozlevčar ie padla na pod. Pri padcu si je flnmila desno nogo. — Josip Štrus, sin trafikantinje na GrosuDijem, je prisedel na neki voz, da bi se pe- , Ijal. Pri tem pa 90 se konji srihtfn*. Med divjanjem je zadcl voz ob neko črc^nlo, tako da je zadel Strus t no?o ob Čre^njo in zndobil močno poSkodbo i na nos^. — ŽmdarSlč Luka, posestni-kov fin iz Podcerlrsre pri Lcžu. je sto- ; pil doma v vežo, ki je s cementom tla-kovana. ker je na ime! snržene Cevlle. mu Je spodrsnilo, da ie padel vznak. : Pri padcu si je z!omil desno roko. — DIvIJ prtsec. \ 'strelil je te dm ; v Padežu na Dol*njskem velikf^a j divjega prasca trgovce Ivan Bahn* i vec. Prasce )t do 180 k$r težak, lio j m visok In 2 m dolar. Vsakdo si ea lahko ogleda ta teden na Sv. Jakoba trgu 7 na dvori^ii proti vstopnini 1 dinar. Cisti dobTčck je rrmcnirn »Ze-lenfmu kri^TT«. To ie v trkočem letu že peti dlvji prasec. Polfir radnfesra bodo na vpo^ed tuđi preftnfl fV<;f?n» plirjl, kl w> Mll ustref^! ▼ nreteklera j letu. Zanimiva je razlika med posam-nfmi eksemplarji. Za ta čas in v nap-5!h krajih je to Izrcden lovski blaeoi. Razstavljen divji prasec bo pred- j vsem zanimal rr'adTno. ! — Ljobeventka irsmm v StrBilčn. i O unjbru dr. Serr»IcheTib*uerja poit>^-jo: Veflt, da je hi! moriloc đrja. F^hel-chenbauerja Sv^nikor port>5«n, ni r«-snieria. Dania, ct kntoro »• J6 doicrr«ilA stralna tm^edija, ni bila njegova t^a in tuđi ne ljubimka. 6T«onikor J* na begu ii Rusije dDtični đtuni, kl je ii-redna kra*otic», reii! tivljenje. Ie tegm je izvajaJ do nje nek» pravico ter jo sku^al pridobiti, (U se fe njim port>č4. Ia hval^Snocti je bila priprarljetiA nAtre^i njepovi Mj\. U>A* urno rod jt>xo\*m, da jl Sv^Pnikov pTMloti »tdnivTti^ko «pH6#TaTof đ* f© rdrer. Svffniko? jo namreč te?ko J^t!?¥?i. 1/©-tn je re« odSei k đrj«. Sebefrhenh^a^r-!hi ter re dal *dr«Trif*ko prH«k»ti. IV. flcriHrbenbpu^r ra je veUn© prH*k^l in konstntirnl fetikn r ««*fnjetn it«r!iiti. NSft drutH *trnn\ jm j© re«, A* j* <\r. SchHrbenKtm^r pol?! veHk© iim^^tij« do Ruflfnje. ▼ katero i* Wl Rve^nikov caljjubljen. Ker • §ro1o Jeno ni tlvM v dobrih todnoiajib, ^ ja nsmeniTaT I06I-ti in poroci ti Rusinjo. Ko Je Bre?nikov UrriU aroi aJottn, •♦ J* UM Javil 4 •vt>l«Ba kOTiaadanlii i« nm poverfal, kaj ja fftodl. Komandant fe jje dat fctkoi ar^tirati In f* itroćiti ^odišču. Med ruski mi be«runri je bil fithM henbAuer nadvse priljubljen, kw s« j« po oAator-eki briga.1 tanje lar e^oril vi«, , ki ga mu je napiaal dr. fl.^heichen-baucr ah^.lutno toAno. Moj ee nahsja ▼ sadnje>m šiddiju jeittd in ga ie ta dni prepeljejo v b<">lniro, ker je isključeno, da hi mofei izHriati pr^iskovalni sa-por. — Kulturno delovanH v IJdN UmiI. Veliko so r!«** In rabava v , Ljubljani, veliko manjše pa je rani« manje rt kulturu* prlreditve prirez ; ditve. V preteklem letu ie bilo v IJub« Itani lo M Javnih prednvanj. 3^1 dru« itvenfh zborovanj In 70 jnvnih ljud* sklh shcKior. — Koliko V9MŠC k bdo ▼ LJuN Ijanl? Po statistlkl Uubljtnskeft po llcljskcffa ravnateUstva Je bilo v pro teklem letu 107 javnih plrsov, 272 rabav In vesellc. Javnih krmcertov in drugih kulturnih prodnkcl) je bilo 984, gledaliških predstav vS07. in pred* stav v clrknsfh r»1. KmV.cr pravf poli* clsko ravnateljstvo, je v Ljubljanf po* Movalo v preteklem letu 11 plesnih iol. — Pronset na ftavnem kofođvo* rn. Po porofitlu ljubljanskrgra polietj« 5ke?ra ravnateljstva je dospelo v letu 1921 na elavni kolodvor 1.02&8M oseb. Odpotovalo je 8?4.359 o^eb. Na Na državnem kolodvoru je vstopFlo in izstopilo 235.253. na dolenjskem kolodvoru pa 139.053 oerb. — Prijatelj elal^le je rlonil n% Vodnikovem trgu v barako branjevke Joiic* I t-Rnt in odnafrel sa 1000 K 00-kulado, fi|f in bonhonov. — Ntntii tatirtt. Dne DO. 4ee?ra-Vra 1921 er> maprli ▼ Velikih LeeV^h nadi hudodelstT* Utvine neko priblii-no SOletno fhihonerru dekle neznane^a imena in neznanepra irvora, arednje eo-kaste poetflveT ko^tani^vih lae, oblece-n*> v imo-belo-pik««ft^. oko!« vTmtu in rokavov trno o^robljero oblekn. Ko-imir fd o tej dekliei k«j «««»», i«voli i»pJt>roriti pi-eiskovslnenra aodnlku ▼ Novem fnentu. — •flrriv*©«*! T^jnbljane. Pred K!noc. St^la ao a^>et© vrrt* mladih ljadi. Nekatere ipoepodične *o ee kar te?>l© sa vstopnie«, kajti veika bi rada vid>la aro^ne >!«krivT\o«ti meeta New Tcrkc. Predstava pa j^ tuđi mo^nto vplivala na fivce mladih ljudi. SaJ emo fo poročali. kuko je hotel «t.rel}Kina<: ne, je sadnje dnere dobila noro rr«divt> za krivnoetni roman. Med de'avei, slMti med delavka-mi in zidarji ee liri Čudna pov^et e >TtLZ.\d*r\\ mili5oTwurklc. Pri povedu 3 e ja te>l« zffodbo: Bil je lidar. Sedel je n%ki ve^er v irostilni na Viču. K njemu je prifcel nezn?tn«T In pa poklical ven. Ko je »topil na eeeto, «0 Ra obkolili tri je mački ranci, r« vzeli v avtbmobil in g% od prljali v ljnbR-nsko okolieo, kjer je raorfti zazidati r>^Vo milimnarko. Dali «0 nra 7OO0 d^nerj^T. ZMw pa sedij tivi v r?»žVih v»Ti'"?'-^<"5*nv' in ne more ▼«^ delntl- K«^r<—*«-o VHM: »PUn-vftjte na m\ pl?uvrtU>!« Da *o te veeti hajke, menda ni ir*\>% poobe naglaia-ti. — Nerrr^e. Gmlinski gt>35dar U Drape pri KoČevju Peter JaneJ ei Ja pri padcu rlomil lero nojro. — Fudni-Akemti monterjn v 7**orjn Jakoou Za-havnikn je eirkularna iaga zdrobila levo noj(o. — PokIt. StarejSef% a^MipooW, kl je •tojeS tik za rnerjoj, ormroval, ko mi J^ P*> kr>r/«neni koncert« dne 7. decembra 1?21 v TTn!u pri izViođn nekdo eegel t t*»p, nljndno prosim, da mi takoj jnvi •roj* ime in niuOov, k«r je imei dopr>-dek e»dne po«»l^dic«» in nujno rmbim prloo. Franjo Vedio, Ijsnbljana, Zrinwkegm ewta ft. 5.________________ Drnitosne vest). — Ak idem. ferijalni klae »Krka« t Koreni mefftu priredi od 9. do 18. ]a-nnerj« t 1. >Prosvetni t^deoc, vrsto poljudnoznanefrvenlh predaTanj fi tem-1* «pt>redom: 9. in 10. jan. I. in II. Rasnoj rlovek* — »ocijiilnea% Mtja, 11. j»-nn&rja. III. Tnfekrijfke bolszni: a) Njih pOTzročitHji. Milan Kop^s, cmndl me>Tanijemo. Jofe Smola, cand. med. 13.) jnn.: V. O njunenn in pomenu nnrodne^a tr^t»vitr*. Preda va Ante Ogrin, nand. oom. Občinstvo ee rubi k obli nema poeetiL Vatop proet. — fiportni ples v eoboto ]e bila prav lepa prlrsdltev, ki Ie nudila mno-fCo sabave, Poeet j>a ni bil tako ilevi-len, kakor druga rHa* — Rsska »lolka« ▼ UoM)a«i V •oboto ob 16. ie priredila ijuMianvka ruska nasetblna v Mestnem donu »vo-lo »inlko« in ori tei pHlikl bn«a*o ch-d^rila navzoče rutkt d iakt in otroke. Deca ft deklzmira'a vtč niskih oe*ml. pev^ki tbor akademikov oa It yar«l nekaj prav ubranih pesmi. Slavnog ve je končala z deklarnacHo otinil »Po- j zdrav Slovencem«, kl «=mo io Drio*»CiIl « v nedetisk? ?tevifki. PrirediM ie f»H>o- | stvnvalo veČ odličnih dam irt ar^snodov ! ljubljanske dru^b«. Po razdeliivi d^ril t se je razvila okroc jelke, ki jt bila do« i stavljena v sredi dvorane. oiisrCna ta-bava, pri kateri s« je po sUri ruski te- i Si pođajai Cal. i Sobolstoo. — Aka4enija ftokol« I. V velTV ^▼oraAi >L'niona« }• Soktjl 1. prir^'i' |»lavadni in konoerlni t«^«t. l'vAtu] okolnoet, đi 10 ? pređi ustni dobi u -programu Ie plesne zabave, moraji^ nfotoviti, da fe Sokolova priredltev vkljub ne tako Atevilnetnu ohitku na<1 ▼ee krafno n«pela. Orkeeter ^ kola I i* izvajal racne flaabeoe toćk<* b v^ i liko preci rno^tjo. Km«»n j» bi i lu ■:■ aaetop a^koUkega, kva,teta >Vrimor je<. Kaetop članoT in ^lanlo y raznih ▼ajth je bil 'eatetieno in tehni^no na ▼itku. Velik uži tek «0 daj^le ri'ml^ne nroet# vaj# b*n*V+Kd naraa^Ja po Pospililovi frodbi. Ženski naraec^j Je t# vaje izvajal z •lattirjteto in ločno-etjo. Tuđi veje z venski eo nam podale glohnk uf.itfk. Kljub tMni f.t«o-nedeljo dne M januarja 1022 oh d#vf: v druitveni telovndTilci v Narodnefn df)-nm « dnevnim r«mfi\]f\ pr^plednikoT, ^. izprememba drnitvenih pravil, 4. rx>-litve lo 6. eJnc-.ijnoBtl. — Ohi^ajen b*^ stanek radi dopmror^ 0 rov^h odHorni kih *• vrli v cetrfk ^© 19 J^na^.rja 1?>?1 ob dTajp^tih na ^r«l*»Hji dni*tr^n-» telr^vudni^e. £e«tr* in br«tj^, p<~ruKtva ta »jrrad bo in vsdrtavairj* Pioko'aV^^r* Ćrmsi n« VICu« ee vrRi ▼ y*#tek. ^ti** 20. t. m. ob 10 ori v •©Vninkem do nm ma Vi*n « oMfifijnim (\n**m\m T*\r>™. Odhrvr. — Pr*ii!OTtki Sokolili kroz^ek opo-parja r»anovno tp# člarv nn redni obeni "febor, ti ee lt> vr*Il v *nr»k dn* 10. tro. *h 20. wv**ct ▼ pro^tnri'n reetaTr&cije »Llojdc na Sv. Petra cesti. Kaftara. USPCRTOTR NAROD^FOA OLEDA LI8CA V L.TUBLJAXL Drama. Ponedetkk. 9. januarja 1922. Pampefl- ika. B. Tofek, ia januarja 1922. Zapria Opera. Ponedeljek. 9. Januarja. Zanrto. Torck, 10. januarja. Boris Goduncv. C. — Predavanim Umetnnstno • 2*0-dovln&Vcsa druitva. Tekom zime priredi imenovano druStvo vrsto predavanje o rmetnosti. Prvo predavanje se vrši t torek, dne 10. t m. točno ob 6. Evader v fizikalni dvorani tehnlčne grednj« lolo (bivša Obrtna Soh) na Mlrju. Tema: Umetnott In narav a. Predavateij: Tseuč. docent dr. Vole-slar Mole. Vstopnina za člane druitva 1 diiL, ra nečlane 2 din. — Naša moralna dolžnost fe. đa ▼ naimnoeobroinem Itevilu poserlmo koncert klavirskeea virtuoza Antona Trosta. ki se vr§l danek zvečer ob 20. v dvorani Ptfharmoni^ne družbe. Koncert obseca sledeči sr>ored: 1. Bach-Busoni: Chanconne. Anton Troat. 2. Bccthoven: Sonata, op. 110, v 4s-duru. I. Mederato cantabile. moito espreslvo. II. Molto allegro III. Ada-tno ma noti tropo* Arioso dolente. Fugo. (AIlejrro ma non trotr). Cblre Plcdler-Trost. 3. Novak: Balada po Bvronovcm Manfrcdu. Anton Trost. 4. Debtissr: a) Poi^jons d* or (Zlate ribice), b) Gcrcfins **o«3i la pliiie (Vrtovi y de^ju). c> Skrjabin: Pruda. Anton Trost. J. ?alnt-Saens: Klavirski koncert ▼ O-molrj. I. Andante so«tenuto. 11 ^cherro. III. Presto. Solo: Cl^ire ricdler Trost. na druerm kTavir?u spretnija Anton Trost. Vstopnfce so v predprođajl v nlsami Olasbene Matice ia zvečer pri blarajni. — Dr. CtrinoT slnfonlCnl koncert. V četrtek, \2. t m. bo v Uni >nu II. J.1n-fonl^ni večer đr. Cerlno»'e*a orkestra ▼ letošnji sezoni, ki rbeta biti vsled svojega Izredno zanimive^a ^porc^a naj^'Jajnejša koncertna prtreditev. Na uporeda je n. nr. Mozart z Jiipitrovo sinfonljo, R. Stravs: dve biinnl rt or-ke^ter !n visoki tlas. kl Tih pof« na?a najbolfS^ pevka, %. LovSctovi, dalje Glinka s rvoj'm Soanskim nlefom Vota Araconeza. Olaznnov s Serrna-do Nad vst xanYmiva je dalje Dvofa-kova fla?»bena slika »Opoldauska Či-rovnici« (Polednlce) in končno Adanl-Čeva nrktstra^na suita »Ah. miaios* t! mofa, kje ft?« O posamnih točkali pri-ob?lmo kratko razlazo. di bo občHstvo lahko t popolnim razumevanjem sledilo prezanlnifvem« programu. Koncert te vrSi v dvorani Uniona In Ie dr. Če-rin npravlčeir prlčakovati. da bo dvorani raznrodana. — Te5al za poljski Jezik. Prva ora do novem letu se vrli ▼ četrtek. dne 12 Januarja. Taiiitllief In sport. — Notromtttr« tek^re v Zagreba Zarrcb, 9. Jan. (Irv.) Veliko zanim-v njo »o vibuđila nncnmer^a trkme dunajskera ^rorrncza društva »Visn* na« t zaTrcb^klmi f^avnlrrl S^ortni« ' rrl dni?tvi. V prvi nogomet"! tfkmi 1 Vlennr.'HaSk je H rc^Uat 1:1. Na I včcr^i?»nil noTomctnj tekml pa je | Vična porezna Sportni kl"b »flrail* I janski«. Rezultat 3 : 1. Ta izid jo v iportnih krogi hvzbiKlil velko »enzau BOLEZEN MINISTRA DRJA. 2FW-JAVA. — Beograd, 9. ianuaria (Tzv.) Bolezen ministra za sociialno r»liM-ko c dr. Grr^rja 2er.iava ie nc!x-premen>na. Splo^no prlčakujcjo, da nastane c'nvna kriza hitri ali ¥ sre* do. VčcraJ se Je sestal zdravniskl konzitlj, ki «e }e nosvetoval o bolez-nL Moglo se Je ugotoviiL, da se Je ena stran pijič Izčlsttla. VA2NE IZPRFMFMBE V NAM ARMADL — Beograd, 9. januarra. (Izvir.\ Novi vrjnj rririster general Miloš Va^:ć nanierava izvesti obsežno re* organizacijo armadi?. Ka vodllrih mestih se izvrne v kratkom važne osebne spremembe. Doseđanji tef ffenoralnejra štaba general Petar Pa# šić bo imenovan za komandanta IV. (Zagreb) or I. (N vi Sad) arnije. General Zečević, hivSi vojni mfpi^fer* postane r»rvi kraljevi gd;utant. Očne* ral Hadžič postane šef gcneralnrga štaba. — Beograd, 9. jrnuarja. (Izvir.l Napram sotrudniku »Pravde^ 5? je vo;ni min'st?r general Va5Ič izjavil o svojem orzani7ačn'.:in programu za vojsko takole: Taknjšnja reorsranira« čija vojneza mlnistrstva in jrencral^ ne^a Štaba, od katere od\isi nadaljna temeljita reorganizacija vojske. Po» sedanje^a nacrta 7akona o r^orjrani* raciji vojske ne mnrem sprejeti. Po* tre^ra je tuđi preosnova voja5k;h so* d'<č PRE1SKAVA ^mrNTSKlli DOGOD« KOV, — Beograd, 9. jant?arfa Ozv.) Med na*o hi Italijansko vlsdo |e do-sežcti sporazum, da se vodi nrols?:a« ra docrodkov sporazumno med r:w »topnik! obeh drisv. D^lesat noira« rjstra mfnfstrsiva vodi rrciskisvo sporezumno z itallianskiin konzulom. ODPOKTJC TTAT.T.TAV^nKm VO.TVTH BRODOV IZ DALMATINSKIH PRI- STANISC. — Mildn, 8 jnn. Li^ti prinaftnjo t>o* |totf»r poslrin^^ Mn^i^linija t fuiuinjim ministrom dell* Torr^tta, ki je iTJ.ivil med dni^im: Rvii dofrodkov t ftibeni-ku »e odnoftA^i n\eA Kirt/jm i a B^^rar <7f>m ni-?o ni?. r*'*lnhSali. To fi^ inci-<»t*7it3». o k-tprih bi Mio M^ti, A* bi bili sicer rndr.ji te \r?te, pa najbrža ne Nxio. ln<"identj* «© pornvn^jo tnkrira-ko^ administrativnim potom. l>>klrr «e iittiacij« ne t. jara i. ostmejo nekate-rl roini brodovi prod fri*fini^tcm r PiJvnikn in Splitu. PoslAnib j<* bilo rj& te dni šo nt*k*j vojnih l.idij, vpoStevar Jt»^ možnost koroplikacij v Škodo it/u lijan'kcci elem^r.tn v TVlmnoili. Alt« ke»- »e rrnP* normalna «ltanoiJA. «e te lađje odroklifejo. I7rrft7ni fb tr^rja 20-n»i trkoj, ko J«ffo»lfirijfi aplicira vse klnvrule ripnllpke pogodbo v Tnrat^^l itAlijnn^keiTA cementu v DalmAcij!. DELLA TORRrTTA O PAZAIERJU DO JUGOSLAVIJE. — d Rim, 8. jnn. Mlnister 7^ tu* nanje posle Dclla Torrctta je Izjavi! v raz^ovoni s sotnidnlkom lista »Pch polo <1f Italia«. c^a ni roben« rinr»ctn» sti med Itnlijo in Jti^oslavijo. TrctJ« coiia v DalmacDl so Izpraznl 5clc te« d«J, ko se f7po!nl)o v«a lamstva za ▼arstro Italijanov v Dallacil, kakor to določa rapallska pogodba. Italija zasledule fv>Htikof kl stremi ia tem da te doseže sodelovanje nasledstve* niti držav; fantastično pa je trditl, da Je vsled te^a to gibanje naperjena proti Italiji. VO.1ASKA KONVFNCUA MfD AVi STRIJO IN CnSKOSLOVASKO. — DunaJ, 9. januarja. (lzvirno.) D^Klimpcštanska korespondenca pri« občuje iz Prajro poročilo o vo]a5!T—# BcrVn 181.—, 190—, Huna! 4.^5. 5.—. Prrsa 517—, 527.—. Italija 13.90. 14.—, Bukarcfttt 21^.--------.—.> New Yo-V —.—. 323.—. RudimncSta 49.-^, 51-"0. Valute: dnlnr $)*.—• 316—, lira 13.90, fra^k franc. 2\—* 2^=10, rnno'condnr 113^.—, 11V* •—• marka !S0.—. 155.^, ncm. av. kr na —. 5.50, lejl —,—. 225—, rubell 26^. 21~-____________________ Kal Ie E?safWd - fo s? zna! Lb arnar Fcllcr — Stanica« (ilavnl urednik: Raslo PuMoslemSek. Odgovorni urednik: lvaa Fodrini. strai, 4. .SLOVENSKI FJAROD*, *n« 10 Januarja 1925. *tcv T> Sobo rat. s brano I5fe gospod. Ponudbe pod .Gospod 141" na upravo Slov. Naroda. 141 Sobu sa hranom traži vlteikolao. Plaća ro pogodbi Naslov pil upravi Slov. Naroda., 140 Prodaialka ft vefictao prak« • v me Jani strok! I*, cm službo Ma tako). — Ponudbe r« d „Prva moč 137" na upravo 5 ovenskega Naroda. 13: licenca fStetnega, zdrsvu-ga, močne^a, nadarit-■egi trr rednih jtarlev spr«i«nt trgnri-na z meš. blagonv fn glav. zaloga tobaka A. Kravanja, Carknloa. 193 0aW Stenograf (inja) ~3M S r-Cffcktnim znan]"rn sloven fce m ntin-ike stenografi te, a a takoj sprejnte pod ugodnim! poRtvt. V* r*i*:l je pti: dis Ivo Banko« IČU| odvetmku v t|u»ljant, Mikofiičeva cesti 6, I. 191 Proda se kompletna spalna soba Bednijska ullfa 5, pft goipej Zot. 186 Trgovskl pomoćnik ttarejia moč, velč ieltznlnske široke, smožen slovenske^a. »^rv**kega in nem- ?fcega jezika, ift&e stalne *lu£bo. lastop 1. februar,} ali po dogovoru. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 185 ©tirofna trgovskega tečaja, vcšč stro;e-pteja in korespondsn«, se spre me ta-koj pri večjem tovarniSkem podjet:u v JLjublja"'« Prosilci s prakso v knjigovodstvu imajo prednost. Ponudbe pod »Kmigovod$tvo 196* na upravo Sloven. Karoda. »*■$ proda se crna auknja9 »rednje vtlitoift. VprtSa se: Mrzllkar Jskofe, Vič 35 197 KiipiOtfOŠkOPOttO. PoLkvc se v upravi Slov. Naroda. 187 Kartonaina tavama Bonao9 ćopova eaa a« 194 Ku oita se dva atola lit dwa mlaf. Plač:* s~ dobro. Pismene ^onadbe - onhiom pod .Sto'a 179' na upuvo Slov. Mar. l.y Iii pen MriKt za zn*anje in notr* ?e «k!i Is6e pe-darska tvrefka Brada Kovaela Karlovac (Hrvatska). 117 po meri izt©i.iv';a nalcenej? in točno ~o naroMu Ivan Goltac« k«t*«»Jac9 Stožlot- Jailaa. Prognano solano Ceo, na H^vefM krev. 182 Slovensk klasike fi drngr s!o\ enske knH^e, kakor todi i dvokolo (blclkalj) v oVbrems'an u kupim. Ponuibe, dane* fn lu'ri. pod ."njige in dvokolo* na upravo Sloven. Naroda. 00! fineiAE pioii stare^i, dobro izvežban, želi metijatl sSužbo. Ponude roJ .Vestei l4', -oš:no ležeče Ljutomer. 19b irez nakcft dngega obratila. V globokt žt'oiti narnanja-no v5e"" sm, T>rj;aterjera ia znancem tužno vest, da se ;e naš Ijnbljeni o!e, gospod ■aaBBa^a^^^r an 4M đat lam*^^^9 fl& Em j*l aa^^^^aaT^^'^fi: —— *" ^** dida v aaktip. Ponudbe ood .Koncesija 13S* na upravništvo Sl»v. Naroda. 138 SprejM tate) kontoiistfnja zmotna slovaaakega in ■•mikega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe pod »Stro-episka 133« »a npravaiitvo Slovenskega Naroda. 133 POZOR! Ku ujem stara koleu, stare fttvalne stroje kakor tndi stare not^ metne dele nta^am n^fboli^e. M. Maruslč, nse-lianl&i%a djala«ailaas Vrhnika. 130 Vaienec •e aprajma v trgovino I— atitaz v Kr&kam. Biti «ora krepale uirav. i dovrieniCRi najnanj 4 ran IJud iole 154 Raranifti pmlmi'a ctrokoviio naobraltn, rrvovrttna moč ^nekoliko kavcije potrebno) m% 116a za ka varu ilko podjetje v Ljubljani. P »intne ponudbe s prtpitoai spričeval fotografijo tn zahtrvo plače na| se po-tljt pod .Stalno me*to 144* na upravo Slov. Naroda. 144 Ženitna ponudba. Železntlki nslufben^e, 30 l*t star, i factno ho^t rni-j« Lfubljan-čftnke. Pismene r*o«udb^ s ponNom »az-mer pod .U-lužbenki 178« na upnvn Slov. Nipoji. 17? Poior! i V to rak« «Uiv 10« t. tn. hm javna dražba travnlka kot stavbna par ce a mi £ ortnem klubu nas^oti štmma. Dražba se vr*i v pisaru! no'sr'a dr. ŠT i-diugerja, Sodna n'fca 11 ob9. ur» zjutraj Knfisovodja r^vovrftn.T moč, 7wo*en dvojne ga in anierikanskega knj govtdstva popolno-ma, sanostoje^ b*»sincist. k r»spond« t iz v!ov., Thohrvatskega. nemSkeea tta-iranske^ In dc'oma črtkega in fr^n- cc-skepsi jezika, i|i"e slufbe z^ tako*> jenjl rt3»stop* Gre ludi zvrn f'ove- p jr C nj. ontidbe f>» d wZmo^no«;i 180" na upravo Slov. Naroda. 16T/ iTiiili I pcevfsme vaato9afa| fcamlalia | a!i al^aiaa za Reko Im Sušak. ! N'aslov pove uprivnittvo blovenske a Naroda. 165 Trgovina dobro vpeljana, r mekanim blagom, kakor tndf gostilna se radi boleru z vsrtn b agom pod nrodnimi pogoji v laatni h»*i ta^o odala. Kapital potr -ben 4OJ dt 5 <\000 kmn. Ponudbe na: 9Rak*9 Kopltar9 trgovac, Cefknlca, Notran , o. l'O I ±**t I l!l3 HeaciHa roj. Tratiil nontsns I fassaila 1922. LjuSrana. Jablane nad Orlići, Ceafco Kniigovodja z da!]5o rraksn, bitančnik, perfeVten, amostojen Jc<^re^nonder.t v slov., hrv. nemškem in italiianskem jeziku, Že'f nrfmenii 5lužho s 15. februarjem *li 1. marcem 192* ozir. na ?e!jo preje aM ^ožn^i«, kvr doscdan'e mes*o še reo**-^ov^d^n"1. Ponudbp na p «?inv T, F. kod J. Č*c^??Pj 5!5?^, Vrbin55. Hrvatska. 1 o liče* se za ::: snitua iiiira: odvetniV itateri ve^ «e uradule f!i socf-n«k v po-oiu. Ponudbe pod ,A 3.C. 136* ia upfafni^tvo Siovcnsk. Naroda. 136 industrijsko poslopje z vd fciTi k'etmi, hi?o m vrtom t i zo že'ezrf^k? po*'^fe in Ljubljane. Ponjcibe pod .200.000 dinarjev 166* na apravniŠtvr> S?o\\ Naroda. 161 Spreimem sModi^niko dobre^a zanes'jivFga, vajenega pri les^ s piak^o pri tr^n^ih. deskah in hlo pokojaJk* se vifi jntn 9. jannarje ob 2. pop. is Mle ialosli aa pokopoii*fc pn Ireh farah. | Blag mu spomin! Mft"fcfi 4ne 8, jannarja 1922. ialajoftl MfalL Preda ss lt*mVi p03*1* mc*anf sroke, *r«rcj"a m<>č, Zt\\ >l mtsecev s*a»a paloa, čistokrvne Prcmenlt! mesto s 1. marce^. Na-pasiie dabarman. Neaiov pove ltoPl tudl v 0«nei*ji. Naslov pri upravi upravnijtvo Slov. Naroda. 134 Slov- Nl-04*- 15* Gostilna Be^c na B!eiwelsovl cesti (nasproi! :ico?a) odtltl m*Tf\ se točilo pristaa Jtajerska in tfoJcnJifca Tina, pofttreieco bc vsak (as i dobricii gcrkiaii in ___________ mriliml Jedili. IHadsiednlh sKladišča lesa 1 (Pl&tunoifttcr) I se :££e za vc!fko 8klad^5e lesa v ZanTebu. 1 B;ti mora rnfrgičcn, trezen m zanesljiv t^f mora točno I poznati vse vrve lesa, kakor tii'ii ra^in vtjeljctra in I nadzora delavcev. Kastop event. tikoj ali poxnc;e. I Ponudbe i naznsn'lom dosedanjega nameščenja in I plačilne zahteve pod šif-o .Zanfsljiv nndglednik 189* I na upra\ni#tvo Slovenskega NaroJa. I |gy33MaWKaTamaaaWMB8WaaaaBPMa^ CSaaaaagam Tovarna cementa Zidanimost pripor-ta svoj novi Selektor Pof»!anđcsm*nt, najfin«-jie sm!:', Vj ne v^ebuie n'.ben^Ea zrnia In konkurira kvaliteta vsem *retovn;m znsmkam, ter irm ardst nar^ntirano 400 — y>") kg tlafre Trdno^i r.a 1 3 na cm1 in to pri propisnem :»žar.iU v vodi; tovama p'^v^^ti? v^ako c^J^ov^rn^t Z3 ena1 onerno b!a^a. Sprlčevala !z Ista 1921 fz^oslasega Porfistiđcomentai Iz Instituta teantćn* mehanika, Ljnbljana t Štev. 107 — portlandc«m nt, vre? iz ttavb l*a LiubljansVe kreditne banke — tlačna trdno^t ro 2ft dneh 38^ kg nt cm*. M !rff- — Portlardcement, vzet n* 5'avbi5^u st^novan ske M5? Hovemk« e^koTr.ptn* b*rke, t!sf*ia tr^^/vrt po 28 dneh 3H-S k^ na cm1 Stavbeno podjetje Jakob Aocetto, Ljubljana, p Se: 5 cemeniom sem bi! zel> zadovoljen, prekosi rr?.r 'kitero čemer.tna tovarno, ako 4'>f^ \edn."» *t»orn:ce, L|«ba 8rt63lO¥i6| ravnatelj klaničkega društva. Kq4oH FllOf ravnatelj beogradske podružnice Jugosl. banke, Vojto XQ?rlyft!fc| nadzornik v min. šuma i rudnika, Đr. Buiaa Stollmlrović, upravnik bolnice za duševne bolesni, Milan E, To«tor«Tić, trgovec, Dr. Lazar P. Bvoar&ić. Draniia BS«te|i6, trgrovec. Zahvala.. Za vse cfokare iskTenega sočntja ob bridki Izdubi naše nepozabne mamice, gospe ii Vivoda, fi Bađlura se najpr««irneje zakvaljaltmo v»eai dragim sorodnikom. i prijateljem, snancem in ntiim dobrim seaedom, ki so naio dobro, blago mamo v njeni boleini obiskovali, jo mrtvo kropili, poklonili krasne vence in šopke cve-tja in v«em onim, ki so v tako velikim Itevtlu prihi-teli od blizu ia daltč, da jo pospremijo na njeni zadnji poti. Se posebna zahvala bodi irrečtna vic. pevske-mu zboru sentjakobfkega ,Go«podarskega druitva14 za ganljive žalostinke. l|«MlUft - Baiatk, đne 9. januarja 1922. Cfobftk* ta2u]aia rodb'at livada- ^asinina in tisk »Narodne Usicaros«. Za kuemtai «M od«ovowa V«»«4U Kopitar.