»t. >3» IMt Izt^fa mk L »CO — Pw»r MDitokc, lativate. V Trsta, v tetrtek, 7. oktobra im Posamezna Številka 30 stot Letnik U Mdd|lM. NaroCnlM i L 75.—, t 40 Štet — OglMHlHl M in oMni L UO, OgltM a besed* B*i L S (Jredalitvo la npramtltv«! Trat (3). ulica S. Frasceaco d'Aaaial 20. Ta-tafoa 11-97. Dopirf aa| aa po«HaJo UkUučno nradslitvu, otflui, rald*. ■aaHa la dm« pa npm*i**rv. RokopM m na vračaj*. Nafraftkirana plama ae mm *w» emtjo. — ta«*, založba tn tisk Tlakama „Edinost* Podurcdniitvo ▼ Oorlel: alka Gfceut Ovdncd it. 7, L n. — Telet 84. 827 Glavni ta odgovora! uradnik: prof. Filip Parie. Tura Mer Je silo vode h skalovja alojala najhuje (Od našega posebnega odposlanca) Dolenja Trebuša, dne 8. okt. 19X6. N«po)ml|l' V kratki, ozki dolinici Hotenja se ti vsiljuje misel ln dvom, kako je mogel pa najsibo še tako obilen in silen prelom oblakov zgrniti take silne množine vode v ozko dno dolinice, da se je površina trgala v svojem osrčju, spreminjala obliko, metala vodo, zemljo in skale sedaj v eno sedaj v drugo smer, tako da so izginile hiše, kot bi bile japonske papirnate kočice, da je cesta izginila v skoro vsej svoji dolinici, kot da bi jo neizmerna roka izbrisala z ra>-dirko z zemeljske karte. Na vse ponesrečence te doline je pri-žel ta izbruh elementarnih naravnih sil preveč nepričakovano, silno, prekašajoč dosedanjo njihovo navajenost na gtevilne poplave. Zato zaman iščeš pri teh Gorjanih opisov, živahnejšega očr-tovanja nezgode ali pa kakšnega vsled obupa bolj razburjenega stanja duše. V par besedah ti povedo kratko suho, kot da bi se stvar ne prigodila njim, ampak že davno, davno drugim in nekje drugje. Tudi ni v njih — skoro bi rekel — nikakega kričečega, jokavega, pretresljivega obupa. Leži v vseh vdanost, pričakovanje in pa že mrzlo sklenjen obračun. Ni več mogoč obstoj zanje v Hotenju, izseliti se bo treba! Zgodovinski paberek. Hotenje ni v svoji plitvi strugi že skoraj od pamtiveka sem napravilo nobene večje Škode pri običajnih letnih nalivih, zato je nujno potrebno iskanje vzroka, ki je prinesel dolini toliko opustošenje. Čeprav niso naselbine hotenj-ske doline mnogo starejše kot dve sto let, kroži le en spomin med ljudmi, t. j. na davno davno povodenj, ki je odnašala tudi travnike, in to še v času, ko je bila farna cerkev samo na Šentviški gori in ni bilo še cerkve, ki je bila prizidana v Tribuši okoli leta 1778. Pejnerjeva hiša si je namreč takrat izprosila od šentviškega župnika odpis duhovne bere za ajdo, katere Še dandanes ni odrajtovala.. Povodenj je nam-r^r o»dfrga!a ppjnerjevim njivo in zato jim je takratni šentviškogorski župnik odpisal ajdo. Radi prevelike daljave od prometnih evez riiso čedadski gospodje bogvekaj •izrabljali trebuških gozdov in so bili zato vsi vrhovi in rebra naokoli prav gosto poraščeni z bukovjem in jelovi-,no. Le «kazon», lovsko hišo, katere ime je še do danes ostalo, so imeli v dolini. Smrt gozdov. Povojne pogodbe so priključile ho- štrle okajeni zidovi hiš, gladko na polovico razklane hiše kake jo v prerezu steljo kleti, kmetsko peč v polovični izbi, ošpičeno podstrešje napolnjeno s Saro. Kot da bi brasohairna kamrica odtrgala in rajEff<i* prijetno družinsko domačnost in jo pokazala na painjo vseh oči. 24 oeeb v hotenj ski dolini nima ničesar več. Ne hiše, ne hleva, ne svojega laza in vrta. Samo usmiljenost svojih bližnjih ima in pa par vojaških mesnih konserv in hlebov. Pičlo, tesno in revno je bilo zanje že prej življenje v tej jami, le za par mesecev življenja je nudila domača njivica, vse drugo so priskrbele žuljave moške roke v trdem drvarskem, zidarskem in pa drugem delu po svetu. Pa tudi oni, ki so imeli potisnjene svoje hiše vstran tik pod bregovi hribov in so jim zato ostale nerazbite, imajo le hrib nad sabo, poraščen z grmič jem. Njihova njiva in travnik sta mehki glen in blago raztreseno po celi deželi ob bregovih voda. Dvoje problemov. Dvoje problemov mora rešiti rešilna akcija, ki hoče biti res uspešna in rešilna za to dolino. Priskrbeti mora nov dom ali pa vsaj sredstva za nov dom. Zanje nima pomena zidati hiše na gibko sipovino ter biti brez njiv, brez posestva. Preostalim 42 hišnim številkam Hotenja, se pa mora dati novo prometno zvezo. Stare ni več, je zato ni treba BuroT v Rinra Ghiflt , RIM, 6. Bolgarski zunanji minister Durov, ki je sinoči prispel v Rim, se je danes predpoldne podal v palačo Chigi, kjer ga je sprejel načelnik vlade on. MuseolinL Razgovor med obema državnikoma je trajal precej dolgo in je bil jako prisrčen. Kakor je razumljivo se JT2K**?- V) 80Položaj na Kitajskem Tali Češki parlamentarci. Ena skupina j- ._ ... . . _ _ _ _ _ je odpotovala na grob kralja Petra t d^pta prt DrmžIll Upljenac, kjer bo položila venec na l narodoT " O*ao*m\l s Anglijo grob velikega Osvoboditelja, druga aku-1 LONDON, 6. Angleški tisk se do sedaj pina pa je odpotovala preko Mladenor-1 *Q ni dovoli na čudil radi dejstva, da je fca v Skoplje. Na vseh postajah, kjer se ■ b^a Kitajska izvoljena v Svet Družbe nameravajo gostje ustaviti, se prebi- i narodov. Prav posebno pa se je london- valstvo ln oblasti pripravljajo na čim svečane jši sprejem. Na potovanju spremlja češke paria- razgovor drži tajno, vendar pa je go- \ mentarce predsednik narodne skupščine Trifkovič z večjim številom poslancev. tovo, da sta ministra razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Raz-go var j al a sta se tudi o načinu, kako naj bi se okrepile prijateljske veM, ki dru-iijo Italijo in Bolgarsko. Potovanje gospoda Burova v R* n zadobiva posebno važnost radi dej seva, da je romunski ministrski predsednik gen. Avarescu šele pred par dnevi odpotoval iz Rima. On. Mussolini je danes priredil na Pinciu pojedino na čast bolgarskemu zunanjemu ministru. RIM, 6. Nocoj ob 18.90 se je državni podtajnik sa zunanje zadeve on. Grandl podal v Grand - Hotel, kjer je imel daljši razgovor z bolgarskim zunanjim ministrom. RIM, 6. (Izv.) Večerni listi poročajo skoro enodušno da ne predstavlja obisk bolgarskega zunanjega ministra Burova nikak nov dogodek, ampak samo potrebo za obstoj in okrepitev prijateljstva med Rimom in Sofijo ter zaključek one serije važnih pogovorov in pogajanj, ki jih je razvila Italija z vsako balkansko državo. Kar se tiče odnoša- Obmejna postala BEOGRAD, 6. (Izv.) Prometno m«ni- sko časopisje razbudilo tedaj, ko je kitajski delegat Cao-Ksu-C\i na skupščini Družbe narodov podal poročilo o znanih dogodkih na Jang-Tso-Kjangu. To poročilo seveda ni bilo prav nič podobno onemu poročilu, ki ga je angleška delegacija poslala v London. «Daily News» je sedaj naslovil na kiw Rajskega delegata dvoje naslednjih K& sma*ra i vprašaji j: 1) Kako zamore Čao-Ksu-Ču postajo Fiume SHS kot obmejno po-f stajo. govoriti v imenu vseh Kitajcev, ko vlada vendar na Kitajskem strašen kana in nima vlada v Pekingu skoro nobone Visoko odlikovanje ngenjaka Bnliće SPLIT, 6. Znani hrvatski učenjak moči več? 2) Kakšne dogodke je treba Bulič, ki je te dni proslavil 801etnico, je! Prieakovati v bližnji bodočnosti na Ki-prejel od kralja odlikovanje reda gvjtaJskem? Save I. stopnje. Bulićevi prijatelji so! Mister Ču, kakor ga imenujejo v Lon-pričeli zbirati «Bulićev fond», ki je na-;donu, je odgovoril. Slika, ki si jo o Ki- menjen podpiranju študija mladih hrvatskih arheologov. i. j• xx .... „ . . , u ■ ijev med Rimom in Sofijo, pravi «Gior-poprav jati Hoditi sedaj po golitvi bregov. ZIMA MRZLA IS LAČNA PRED DURMI Hiše, hlevi, ceste, travniki, polja, ed-pl avl] eni les, vse po poplavi ln lavini odnošajih, le začasni dogovori, ki so bili sklenjeni dne 10 septembra t. 1. Preča* laslbonl RIM, 6. (Izv.) Danes zvečer je razpravljalo kasacijsko sodišče o rekurzu, ki so ga vložili Zaniboni, general C; pel-lo in oetali prizadeti proti razsodbi obtožene sekcije, češ da je bil z njo poru- _ _____ „t__ šmi zakon. Kot se predvideva, se raz- nuMeiio znašaokoli ndUJonalir škode v prava ne ^ mogla vršiti pred decom- 2e Itak beraški hoten,ski dollaL Ibrom. Vršila se bo najbrže v Aqui!i ali Pomol tej dolini ae sme poznati pa v Viterbu. prahu na uradnih aktih, me tekanje kompetence ne obotavljanja. Biti mara nagla in obilna ter sefti do vsakega kot naj bi obe stranki izjavili, da se volitev ne bosta udeležili. Pristaši Metaxasa pa niso hoteli o teh načrtih prav nič slišati. Zato se je končno tudi ljudska stranka odločila, da se udeleži volitev, in Že včeraj je stopila v volilni boj. Kondilis bo svojo vlada rekonstruiral, kakor je obljubil. Nadomestil bo one ministre, ki se mislijo poslužiti pasivne volilne pravice, z uradniškimi ministri. Listi soglasno zahtevajo, naj vlada prepove kandidirati pri državnozbor- ura narodnega probujenja in da ne nameravamo ostati še nadalje uklenjeni v težki jarem. Anglija nastopa napram nam na način, ki nikakor ne more pospeševati mirnega sporazuma med Kitajsko in Vel. Britanijo». Tretja razprava proti ogrskim ial&iii« katarjem BUDIMPEŠTA, 6. Včeraj predpoldne se je pričela razprava proti falsiflka- ftamomor rektorja univerze v Jani JENA, 6. Davi si je v svojem kemič- tenjsko dolino k Italiji, kjer primanj-jbo segla v nasprotnem slušaju atma,! nem laboratoriju vzel življenje rektor Kmalu in takoj potem, ko so posekali gozdove v bližini želez., so se obrnili lesni trgovci v bolj oddaljeno hotenjsko in kanomeljsko dolino. Družine na novo naseljenih ogljarjev so kuhale tedne za tedni velike ogljarnice oglja, žične vzpenjače so pa dovažale v dolino stotine in stotine kubičnih metrov lesa. Redčilo se je bolj in bolj bukovje po Glavah, Carjevem vrhu, Jelenku, Jerebovem ln Oblakovem vrhu, po posipa-jočih se Utrah in Plešah. Končno je prišla na vrsto še Vojščica, kanomeljsko in hotenj sko stran je zadela sekira in pustila le prav redka drevesa semenice. Morda so bila ta drevesa zadostna, da bi zasejala nov zarod, niso pa bila zadostna, da bi zadržala zemljo in omahljive skale strmih bregov. Gozdni urad je dopustil preveč redko po-golitev za take strmine in zato se je zgodilo, kar so napovedovali že par let sem vsi uvidevnejši možje v tej dolini. Gczdovo maščevanj o. — 6 m visoka barikada. Gozd je padel, toda se je pri padcu v teh dnevih strašno maščeval. V suši je razpokala in se razdrobila zemlja. Nenadno silno deževje jo je čisto prepojilo in namočilo, zgornje plasti so se zi-čele Z7. p. m. v pondeljek zjutraj počasi polzeti in gomazeti proti dolini, vedno hitreje in hitreje se je pa pomikala silna plast, čim več snovi je pobirala med potjo. Od zadej so oproščene vodne mase začele pritiskati na to me-Sanico prsti, kamenja, grušča, korenin, štorov in ruš. Šest metrov visoka barikada lavine je privrela do Močniko-vega mlina, se tam razširila in prekucnila preko visokega Konjedičevega mrzla in lačna — že trkajoča na duri! Seja vodstva fašistovske stranke Kako se bo Izvedla reforma strankinih pravil RIM, 6. (Izv.) Danes ob 4. popoldne se je sestalo v palači Chigi vodstvo fašistovske stranke, da se definitivno domeni o jutrišnjem zasedanju velikega fašistovskega sveta, na katerem se bodo vršile razprave po sledečem dnevnem redu: 1) razprava o notranjem in zunanjem političnem položaju. S) rs- tukajSnje univerze prof. Gutsbier. V smrt so ga gnale baje družinske neprilike. _ Jugoslavl a In Francija V pretanke sklenitve pogodbe BEOGRAD, 6. (Izv.) Pariški dopisnik «Ti mesa« poroča o bivanja j ugoslo venskega aunanjega ministra Ninčića v Parizu ter spravlja to v zvezo s prija-tejsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo, ki je bila gotova Že nred nekaj meseci. Išče se le še pripravni moment za podpis te pogodbe Dopisnik «Time-sa» j a se izraža proti sklenitvi te po- skih volitvah vsem onim, ki so prista- torjem francoskega franka. Razprava ši bivšega diktatorja Pangalosa. Vlada se vrši Pred kraljevsko kurijo, je tretja odgovarja, da bi bil tak ukrep protipo- ln zaključna razprava. Obtoženci ne staven in bi ga bilo mogoče izdati samo moreJ° govoriti; pravico govora imalo tedaj, ko bi vse stranke dale zagotovilo, '1" —-i- ' * * da bo nova zbornica ta sklep potrdila. Liberalni naprednjaki, kafandaristi in konsertavini demokrati, katere vodi Mihalokopulos, so stvorili koalicijo in bodo pri volitvah skupno nastopili. Radarska stavka v Angliji LONDON, 0. (Izv.) Pristaši rudarskega gibanja v Angliji so odklonili zadnji predlog vlade o j>osebnih pogodbah v posameznih revirjih. Zavrnili so rav-notako tudi predlog o rednem osem-urnem delavniku. Ker so se torej tozadevna pogajanja prekinila je tisk mnenja, da se bo stavka na Angleškem nadaljevala. Vsled pomanjkanja premoga je sklenila angleška vlada skrčiti železniški promet za 30 do 50 odstotkov. Bethlen bolan BUDIMPEŠTA, 6. Min. predsednik Bethlen se je podvrgel operaciji in ne , godbe v tem momentu, to ^a radi r«v- forma strankinega statuta. 3) nrazno-inn.kar r>orlnišane italo-roniunsk« do--------- ^ »k^j« Tanje 4. obletnice pohoda na Rim. c7Kl podpiVfr^cosko ^- mOTe zaenkrat vrSltl vladn,h P°slov- Kakor se zatrjuje, namerava on. Mus- goslovenske pogodbe utegnil vzbudili solini podati natančnejše poročilo o no- neprijetne komentarje, tranjem in zunanjem političnem polo-j jugoslovensko-francoska prijateljska žaju, nakar bo orisal temeljne točke in. pogodba je na zunaj zelo podobna oni i prijateljski pogodbi, ki jo je sklenila Francija z Romunijo. V njej je tudi določba, po kateri si morata obe pogodbeni državi pomagati, ako bi bila ena izmed njiju napadena, in sicer po tozadevnih statutih Družbe narodov. za spremembo strankinih statutov. Reforma gre za tem, da se uvede v stranko najstrožja hierarhija. Po novem sistemu funkcijonarji ne bodo več voljeni od strankinih pristašev, ampak bodo imenovani od višje strankine instance in sicer po sledečem redu: Člane velikega sveta bo imenoval načelnik fašizma, veliki svet bo imenoval glavnega tajnika; glavni tajnik sporazumno z velikim svetom pa bo imenoval člane vodstva. Pokrajinske tajnike bo imenoval glavni tajnik itd. Torej nič več volitev, ampak sama imenovanja od zgoraj navzdol. Ravno tako bo odredil veliki svet tudi nabore strankinih pristašev. Člani «Balille», ko dosežejo 15. leto jeza in posula dolino metre na visoko ^t0?[3°k ^LS^tH^tJS^ « nmdAvin« nnm.ion« 0 5(,inXimi - posežejo 18 let' P^tanejo redni člani fašistovske stranke. Za ta prehod se bo določil gotov dan v vsakem letu, ki bo obhajan z velikimi sve- e prodovino pomešano s štrlečimi silnimi skalami, Šodrom, štori in raznimi ostanki odtrgane gozdne rebri. Ljudje So komaj utekli v bližnje bregove, njihove hiše so pa postale del splošne prodaste mešanice. Struga Hotenja se ie dvignila ter tekla« sedaj tu pa tam, si Ebrala sa strugo cesto in jo čisto izdolbla. Razdejanja. Prejšnja dolinica, lepa, zelena, s čisto malim prodom Hotenja je v svoji Srednji širini 100 m samo neplodna si- pina hudournika. Tu pa tam čepe in I lanski župan. čanostmi. Odraslih ljudi se bo odslej prejemalo v stranko le v izrednih slučajih. _ Novi državni ministri RIM, e. (Izv.) Na predlog ministrskega predsednika so bili s kr. dekretom od 4. t. m. imenovani trije novi državni ministri in sicer senator Scialoja, fio-nin Longare in Mangiagalli, bivši mi- fooslrafld parlamentarci Miatovri: b Beograda Politično zatišje v Beogradu BEOGRAD, 6. (Izv.) Današnjega dne je vladalo v političnih krogih popolno zatišje, kar je bilo možno predvidevati radi minulih živahnih dni, ko so politično življenje oživljali češki parlamentarci. Nocojšnje «Novoeti» napadajo Uzu-noviča, j ugoslo venskega ministrskega predsednika, češ da sa časa kraljevega bivanja v Beogradu kralju ni ničesar poročal, daai je v kraljevi odsotnosti opravljala kronske dolžnosti vlada. Pašić skuša demantirati nekatere svoje izjave, ki so pred kratkim krožile po jugoslovenskih listih. Jutri se bo v Nevesinju sestal anketni odbor, ki bo razpravljal o aferah Ra-deta Pašiča. Jutri odpotujejo v Zagreb radičevski ministri in poslanci, kar se bo tam vršila seja ragičevskega kluba pod predsedstvom Stjepana Radića. i le zagovorniki obtožencev ter državni pravdnik. Ker gre le za ničnostno pritožbo obtožencev, ni pričakovati težje obsodbe ali kazni. Današnji prvi dan razprave je bil izpolnjen po referatu posebnega referenta ter prečitanju dokumentov. Nesreča v radniku ROKWOOD, 6. V tukajšnjem rudokopu družbe «Roane»> je prišlo do eksplozije. Veliko število rudarjev jc bilo pri tem pokopanih. Vendar so nekateri izmed rudarjev bili rešeni. Pruski notranji minister odstopil BERLIN, 6. Predsednik pruske vlade o Braun je vzel na znanje demisiio notranjega ministra Severinga, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Nt, njegovo mesto je bil imenovan sedanji načelnik berlinske policije Grzesinski. DNEVNE VEST! nsenoRomernost oprostitve id Šolnine Naše Kobariško in Bovško je od nekdaj že pošiljalo v svet mnogo svoje mladine, ki se je preje za najrazličnejše poklice, ki jih je v življenju vršila, pripravila na šolah v Gorici, Idriji, deloma Kranju itd. Danes jih najdemo v svetu kot učitelje, doktorje, advokate, profesorje itd. Vojna je prisilila večino družin in z njimi tudi dijake, da so bežali v varnejše kraje, in je raztrosila naših ljudi po vseh možnih krajih, mestih, vaseh itd. Deloma so ostali tudf doma, pa so prišli v Italijo. To je zlasti Kobariško, ki je bilo ves čas vojne za fronto. Razumljivo je, da tudi dijaki niso mogli do svojih študij. Nekateri, ki so že študirali, so pustili, drugi so šil na nove Šole. Tako mnogi v čisto nemške, eni v Italijo v italijanske, novega naraščaja pa ni bilo. Takoj po vojni se je to stanje znatno popravilo. Ljudje so se vrnili domov, trgovci, obrtniki itd. so začeli takoj z delom, kmetje šele počasi, ko so popravili hiše, polja, hleve. Vendar je bilo takoj v začetku dovolj naraščaja. Idrijska realka jih je sprejela v svoje prostore, tolminsko učiteljišče tudi, zlasti Kobaridce. Drugih slovenskih srednjih šol Že od začetka ni sbilo in zato so mnogi šli tudi v tujino, ki pa bi se danes radi vrnili na naše šole. Da je število naraščaja tako naglo narastlo, je bil glaven vzrok ta, ker je vlada oprostila drugorodce plačevanja taks. Če pomislimo, da so takse, t. j. vpisnina, šolnina, izpiti itd. zelo visoko čak. Prvotna oprostitev pa se je lansko leto znatno spremenila. Določene so bile posamezne pokrajine, v katere pristojni dijaki katerekoli narodnosti niso plačali nikakih šolnin. Te pokrajine so: Gorica, Idrija, Postojna, Reka, Zader. Dijaki, sem pristojni, so bili oproščeni z motivacijo, Češ, da so te pokrajine, kar je tudi res, trpele največ škode, so zato obubožane in ne zmorejo plačevatij dvojnih stroškov: vzdrževanja dijaka in plačevanja šolnin in drugih državnih taks. Toda stvar je taka: Tudi Kobariško in Bovško je po vojni grozno trpelo. Razrušeni so bili domovi, uničena polja, in, kar je glavno, uničene in raz-rite planine-pašniki, ki so glavni pogoj živinoreje, od katere Živi tamošnji naš kmet. V planinah pa je melioracij^ pašnikov vsled oddaljenosti in vsled podnebja mnogo počasnejša od nižinskega dela v polju. Istočasno pa opazimo, da ti kraji, ki slučajno spadajo k čedadski podpre- CL «CDlNOST» V Tiftv, dne 7. oktobra 1121. lekturi, niso med nafitetimi pokrajinami. Tamošnje dijaštvo mora na tuk. fiolah plačevati vse, ta nade razmere ogromne šolnin ske stroSke, ki jih. pa atarši ne zmorejo in jih zmogli ne bodo. Resnica je torej, da so po krivici ali pa po slučajni pomoti prizadeti kraji, ki bi bili tudi potrebni te ugodnosti, da bi zamogli pošiljati svoje otroke v Sole, ker dejstva govore, da je Število dija-fttva takoj prvo leto padlo in da so se mnogi podali študirat v tujino, kjćr tega plačevanja ni treba. Prosimo naše poslance, da bi posredovali glede tega vprašanja na pristojnem mestu. Gotovo je, da je vprašanje nujno, sicer v kratkih letih ne bo niti enega dijaka Iz gornje soške doline na naših tukajšnjih šolah. PoStne razmere Iz mnogih krajev dežele nam prihajajo pritožbe, da ljudje ne dobivajo pisarn v redu. Sliši se to v Gorici, Tolminu, Idriji in celo v starih pokrajinah, od koder nam pišejo naši ljudje, ki so nastavljeni kot uslužbenci najrazličnejših podjetij. Opozarjamo torej ponovno naše ljudi, naj pišejo naslove v italijanščini, ker je možno, da je poleg drugih vzrokov nedostavljanja glavni ta. Vendar so se zgodili tudi slučaji, ko je bil ves naslov napisan v uradnem jeziku, pa oseba pisma ni prejela. Opozarjamo poštno ravnateljstvo na taka dejstva radi ureditve. Iml rattisf sUmskih tfnittv Pretekli teden so prišli v Podbreg) in Sv. Martin v Istri, buzetski okraj, ka-rabinirji ter sporočili predsednikoma tamkaj&njih društev odlok, s katerim se razpuščata Čitalnici v obeh imenovanih krajih. ______ G. Sveimr PriMfevtt v Trsta Sinoči ob 20.45 je pripotoval v Trst bivši jugoslovanski minister in voditelj sanw-st&lne demokratske stranke g. Svetozar Pribičevic. Na glavnem kolodvoru so ga sprejeli jugoslovenski generalni konzul g. Savie. vicekonzul g. Tommaseo in številni Člani tukajšnje jugoslovenske naselbine. G. PribiCević se je zadržal v Trstu do 1. ure po polnoči, ko je zopet odpotoval z briovlakom v Beograd. G. Pribičevič se vrača iz Parisa, kamor se je bil podal na pogreb svoje hčerke Emilje, ki je umrla radi nesrečnih posledic prestane operacije. _ KOLKOVHA TAKSA NA RA&UNIH HOTELOV IN PRENOČIŠČ. Kraljevi odlok z dne 2. septembra sicer odpravlja kolkovno takso znašajočo L 4. ia hotele in prenočišča prve in druge kategorije pri računih od 100 lir, ter takeo L 0.50 za račune navadnih prenočižč; ostane pa Se v veljavi običajni kolek na pobotnice, ki se mora prilepiti tudi na te račune hotelov m prenočišč. Zna&a pa kot je znano, kolek na pobotnice 10 cent. za račune od L 1 do L 100. Opozarjamo raditega vse naše gostilničarje na ta kolek, ker izvršujejo ravno te dni finančni organi strogo nadzorovalno službo v tem oziru. NAŠE SLUŽKINJE Pred vojno je glavni tok na-ših služkinj Sel v Trst in Aleksandrijo. Sedaj se pa, w*edwsem dekleta iz hribov, odkoder je bfla velika večina naiih deklet - služkinj, ne obračajo več v Trst. Krivo je temu, kot trdijo, da je preveč moči na razpolago. Zato so se začele naseljevati naie služkinje v gornji Italiji. V Milanu jih je že vse prepolno. Zadovoljne so tamkaj s plačo, službami in gospodarji. Pa tudi gospodarji imajo iako radi naše poštene in pridne služkinje. Tožijo, da ni nikogar, ki bi jih spravil skupaj v društvo kot je to navada v drugih mestih. Tudi v Turlnu je precej naših deklet, kakih deset jih je celo v Rimu. _ TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. fc 1*. 13». Količinsko je bil trg danes nekoliko boljl kot zadnjih dni. To se je pričakovalo. Toda pričakovanih sprememb v cenah ni bilo. Danes je imel trg nekoliko več krompirja, lepo količino paradižnika. Tudi češplje so zopet zavzele svoje postojanke. Sledijo jim fige. Tudi grozdje stopa v odločilno fazo. V tej polovici meseca mora trg zavzeti najpopolnejši jesenski značaj. Ceie na današnjem trgu: Zelenjava: Radič 200—400; pesa rudeča 80—100; korenje 80—100; krompir 45—30; zelje belo 80—100; fižol v stroČju 240—360; fižol v stročju za luščenje 200—300; fižol nov 240—300; malancane 200—240; paprika 180—2f?0; čebula 30—80. — Sadje: češplje 70—100; breskve 200—600; fige 40—120: grozdie 200—360; jabolka 60 do 140; hruške 100—400; limone 28—40 lir za zaboj. — _ Druitv*no vtstl — Blagdalenska podružnica «šolskega društva: Danes zvečer važna odborova seja, točno ob 8.30. — Predsednik. Nogooetei V nedeljo dne 10. t m. m vrtita mmUdnji tekal; Adria-Sparta ob 1X30; sodnik * Kras, koai-mr g. pnftrc. Obzor - Prosvete ob 1&30; sodnik i, Bc ilosfflj, komisar g. Rebec. p. a - Vsem udeležencem sodni jskega tečaja naznanjam da se vršijo v soboto 9. t. m. in nedeljo 10. t. m. sodnijski izpiti in sicer v soboto ob 8.30 teoretični v društvenih prostorih, v nedeljo ob 10 pa praktični na igrišču «S. K. Sparte«. Komisija bo sestavljena iz gg. Plesničar Boris, Janko Cern^ in Mozetič Stanko. Poziva se «S. K. Sparta* — Gorica in «S. K. Jadrana — Vrtojba da pošljeta v nedeljo ob 10 točno vsak svojo četo na goriško igrišče v popolni opremi — Teh. komisar. Iz triaikeoa llvllenla Včeraj zjutraj sta bila aretirana neki Ivan I. in Peter JL, oba stanujoča v ulici Leo št. 4, ker sta obdolžena, da sta vdrla v stanovanje Antonije Vucetich v ulici Cortl št. 9 ter odnesla razno blago v vrednosti 600 lir. Ukradeno blago je bilo zaplenjeno in vrnjeno gospodinji. Včeraj popoldne se je nekdo prikradel v tovarno papirčkov za cigarete v ulici Leo it. 6 ter je tam odnesel iz oblačilnice povrinik last Carmele Spadaro, stanujoče v ulici della Concordia št. 5. Včeraj popoldne med 4. in 5. uro so odprli tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Anite Cusech v ulici Ruggero Manna št. 26 ter se obložiti t raznovrstnim perilom v vrednosti 1000 lir. V noči od torka na sredo so vdrli nepošteni nočni delavci v prostore Socfett Adriatica ferraaoenta e metaili v ulici Car-pison. Tam so vse razmetali in si pripravili kup raznih železnih drogov. Pozneje so se pa najbrž premislili, pustili železo in odprli raje pisalno mizo, kjer so aaT' kakih 80 lir drobiža. S tem so se zadovoljili in jo odkurili. Ker pa Je pokojna pri operaciji čutila moč- \ noma dokazano tedanje stanje pokojne in vil je za perilo in obleke), ob enem ifli ne^bolečine, se ni hdtela več vrniti k njej. ako bi takojšnja pomoč zamogla isto Se uči dobrega gospodinjstva. Da se dekK sprejme, je morala dokončati trinajsto TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO a Uradno poročilo Udraioni člani; Ladič Ivan (Prosveta), Lovren-čtC Josip, Car Hrvoj (01ymp). Kooptiranja v O. S. V.: G. Drago Sancin je kooptiran ▼ O, S. V. S. U. Dovoljenje tahni tour in retour hazena Priroor-ja-Ponziana. O. S. V. TEHNIČNO VODSTVO KOLESARSTVA Tekom tega meseca se bode vriila važna kolesarska tekma za spominsko ploičo S. U, Proga in pravilnik se objavita pravočasno. Toliko v pred-naznanilo vsem prizadetim. Komisar: Koraza. Včeraj po noči okoli 3. nre je gospo Irene Bilder nenadoma zbudil močan ropot, ki je prihajal is njenega vrta v Barfcovijah. Takoj je vstala in ila pogledat na okno, kaj se godi. Tedaj je videla tri neznance* kako so se plazili po vrtu proti hiSL Vzela je brž revolver in par krat ustrelila v zrak. To je tatove tako prestrašilo, da so kot bi trenil preskočili zid, čez katerega so prtfH noter, in jo naglo odkurili. Marija Sker, mati dveh otrok, stanujoča v ulici delle Mure, se je včeraj iz neznanih vzrokov zanrla v svojo sobo in tam popila precejšnjo Količino k ar bol ne kislina. Prepeljali so jo nemudoma v mestno botntf*-nico, kjer so jo sprejeli v,X. oddelek. KJe-no stanje je celo nevarno* tako da imajo zdravniki malo upanja, da bo ostala pri življenju. Brcnil sestro. Včeraj popoldne je prišla iskat pomoči v mestno bol ni fini co 2Q-letna Ema Demar-chi, stanujoča pri Lovcu. Imela je hude bolečine v trebuhu. Mladenka je povedala, da se je bila nekaj sprla s svojim bratom Karlom, ki jo je potem brcnil v trebuh in ji povzročil hude bolečine. Nesreča s Špiritom. 21-letni Karel Taglioloto, star 21 let, stanujoč v ulici della Fabbrica št. 3, si je kuhal včeraj popoldne na špiritu kavo. Pri tem se mu je pa Špirit razlil po hlačah in je tako dobil hude opekline po obeh nogah. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji. Aretacije radi prepovedana nošnje orožja. Včeraj po noči so policisti aretirali nekega Ivana Parro in Petra Ciccardi, ker sta imela pri sebi vsak po en dolg kuhinjski nož. Poleg njiju so bile aretirane Se tri druge osebe. Tržaško sodišče Telesna poikodba Modest Alojz iz Ogleja se je zagovarjal danes pred tukajšnjim sodiščem radi telesne poškodbe, doprinešene Đruschini Almi dne 5. nov. 1925. Ta je baje nekega dne rekla neki Lucchetti Karolmi, kateri je tiste dni zmanjkalo precej kokoii, da jih je odnesel Modest. Ta je Sel k Bruschlnije-vi ter zahteval od nje pojasnila radi njenih besed. Kot pravi obtoženec je Alma začela pri tem njega obdelavati s brcami in on je radi tega prijel kos lesa ter jo pretepel. Bruschinijeva se je morala zdraviti nad dvajset dni. Ona pravi, da ni nikakor izzivala Modest-a in da jo je ta pretepel z železno cevjo, kar pri trde tudi citirani kara-binirji. Modest Alojz je bil obsojen na 6 mesecev ječe. Branil ga je odv. Franchini iz Tržiča. Splavljeni« s smrtnim liidnm. Predvčerajšnjim in včeraj se je vršila pred sodiščem razprava proti babici Suligoj Juliji, roj. Braida, obtoženi splavljenja na škodo Lidije Candelari, roj. Ranzato, ki je temu podlegla dne 10. 7. 1926. Zaslišanje obtoženke, vodjeno z vso mogočo izvedenostjo s strani predsednika sodišča, je trajalo nad pol ure. Toda obto-ženka taji vse glavne točke obtožnice. Kar jo je spravilo v to nesrečno zadevo, da je bilo dejstvo, da je bila klicana dva dni pred smrtjo Lidije k njej, ker se je ona čutila izredno slabo, in da ji je kot babica podala potrebno pomoč. Pojasnjuje v podrobnostih zdravljenja v tem slučaju. Sama pa da ni niti slutila, da bi imela pred seboj slučaj splavljenja« ki, kakor kategorično izjavlja, ni njeno delo. Po obtoženki je bil zaslišan sodni izvedenec zdravnik dr. Ferrari, ki je v obliki strokovne razprave zastopal mnenje, da je bila smrt Lidije (posledica ponesrečenega splavljenja. Nato je podal svoje izjave zdravnik tržaške bolnišnice dr. Nordio, ki je povedal, da je bila pokojna prinesena dne 7. 7. 1926 v bolnico. Zdravnik je zaslišal pokojno šele naslednjega dne v pričo priče Bobig Antona, brigadirja javne varnosti. Pokojna je povedala, da je v namen splavljenja pozvala obtoženko, ki se je pozivu odzvala. Te izjave J« pokojna po mnenju zdravnika podala v skrajno slabem stanju z mrzlico do 40 stopinj. Priča Bobig Anton ponovi zdravnikove izjave. Nato je zaslišana mati pokojne, kateri je pokojna t zadnjih dneh povedala o slučaju. Tudi njej je povedala ime obtoženke, za kar se je mati čutila prisiljeno, da jo pokliče v pomoč, ker se je pokojna čutila slabo. Suligojeva se je koj odzvala pozivu. Tudi sestra pokojne pove približno isto, le da doda, da je obtoženka v tramvaju, na poti k oboleli, rekla, da so to bolečine kakor pri porodu, kar ee vedno dogodi v slučaju splavljenja. Branitelj odv. Zennaro stavi obtoženki nebroj vprafenj, potom katerih spravi pričo v precejšnjo zadrego. Obtoženka vstane in izjavi, da celo pričanje na splošno in v podrobnostih ne odgovarja resnici. Marija Skerl, roj. Bernetich, pove, da pomoč, ki jo je. dala Suligoj Lidiji Ranzato, ni mogla biti operacija splavljenja, kajti sama pokojnica ni nikdar prišla s tem namenom k njej. < Tudi Marija Kert, ki je bila usodnega dne v hifti babice, pove, da je prišla sestra pokojne klicat babico, ne da bi omenila splavljenja, in da se v tramvaju ni govorilo o tem, kar pravi sestra pokojna. Marija Valdetaarin pove, da je slišala o Sotovi priliki govoriti o figah in kumarah i jih je pokojna tiste dni zavžila. Te izjave se vlefejo skozi celo raspravo, omenjene od vseh prič. Toliko M bilo tudi vzrok slabega stanja Lidije Candelari. — Hedviga Bortolini je stregla bolnici, ki je na torek predno je bila pokojna prenošena v bolnico, napravila bolnici krepčilo, a ne ve nič o stvari. Pokojna je bila njena prijateljica. Ve pa, da je sestra pokojnice v tistih dneh v selo hudem prepiru obdoi-ievala neko sostanovalko, Marijo Dcmda, da je ona oskrbela pokojnici splavljenja. Odv. Zennaro vztraja na tem, da se sa-siiti tudi zdravnik dr. Gioppo, ki je takra£ preiskal bolnico. Dr. Gio^po je pa bolan. Istćtako pravi, da se pozovejo izveienci, da prisostvujejo napravi do konca. De*, pravdnik TSombi se protivi tem predlogam, ker da je diagnoza dokazala vzroke smrti in da zamore biti sodišču dovoljna lajava mrtvaškega ogloda. ve branitelja a branitelj vzfagaia, da se zaslišijo vsaj izvedenci še enkrat v nadaljnlh informacij, injdearga «e isfev^o, ako je sploh popol- rešiti z znano operacijo. Tudi ta predlog je zavrnjen. Obravnava se je nadaljevala včeraj. Po izčrpanem zasliševanju prič je povzel besedo državni pravdnik odvetnik Trombi, ki pravi uvodoma, da bi se morda moral omejiti na matematično določitev kazni, a se ne more vzdržati, da razjasni tezo pravice, ki jo mora zavzeti sodišče. Pravi, da ni tu topeče stranke tudi Candelari ne bi mogla kot taka biti pred sodiščem, ako živa — temveč bi marala s Šuli-gojevo sedeti na zatožni klopi. Zahteva za Suligoj evo obsodbo na Štiri leta in 8 mue-cev zapora. - Odvetnik Zennaro Guldo prične z besedami: «Stiri leta in 8 mesecev ali oprostilno razsodbo, gospodje. Le to je danes mogoče v tej dvorani I» Skuša dokazati, da je vendar Candelari v slučaju, da se je vse dogodilo kot v obtotnici, sama tvegala svote življenje, torej gre v tem slučaju sa nekak samomor, pri katerem je morda S u li- go jeva sodelovala v majhni meri. Zakon je v teh slučajih veliko preoster, ko je znano, da zamore j o vršiti zdravniki te op e nacije brez pravne odgovornosti, brez zakonika in kazni. Opominja sodni dvor, da m sme zaupati v verodostojnost pričanja matere in sestre pokojne, ki sta morda govorili resnico, toda le kot odmev Izpovedi Lidije Candelari, ki jo je podala đve url pred smrtjo. Pobija ostro vsa ta pričanja in vzdržuje le izpoved umirajoče Candelari. Toda tudi tej se ne more brespogajevo verovati, temveč ker se celo izpovedi pričujočih pri umirajoči križajo. Čl ta Izjave Izvedencev in navaja pomanj kljlvoeti, katerih ena najvažnejših je ta, da niso navedli, ali je aplavljenje, če se je dogodilo, zamoglo spraviti v smrt Can-delarijevo. Končuje z vprašanjem na sodnike, zakaj naj bi se Suligoj evi naložila obtefflna okoliščina, da je babica, ko ne izvršuje svoje obrti že več let in zakaj ne poskusi sodni dvor, da kolikor mogoče ublaži obsodbo, in citira slučaje, ki se dogajajo na vojaškem sodišču, ko se popolnoma zdravim ljudem priznava olajševalna oko Išči na polodgovcrrnosti. Naj sodti^e pomisli, da z obsodbo, zahtevano od državnega pravdnik a, uniči &uligo*evo, kajti ona ne bo praiivela te kazni. Sodni dvor je pO nad polurnem posvetovanju proglasil razsodbo, s katero se Šu-ligojeva, upoštevajoč pol odgovornost obsoja, na 1 leto in 7 mesecev ječ« in v povračilo sodnih troSkov. leto in dovršiti ali komplementarno mestno šola. Sprejemni izpiti se priČno z 18. t. m. ob 8.30 in sicer v šoli, Via del* la Croce 3. (Šolski dom). Za pojenkat ki so že obiskovale šolo, in ki s« sprej-' mejo brez vsakega izpita v prvi tečai^ jse prične pouk dne 16. t. m ob 8. urt Za poplavljene« Na sestanku, sklicanem po g. grofa Attemsu, na groriški pod prefekturi, so se do sedaj nabrani daiovi razdelili tako-le: Sv. Lucija 13.000 L, Bilje 2500 L, Renče 600 L, Vrtojba 1100 L, Dorn-berg 2000 L, Čepovan 600 L, Ajdovščina 1100 L, Prvačina 800 L, Rifemberp L, Miren 1400 L, Sv. Križ 2200 L, Trebuša 2200 L, Sovodnje 600 L, Šmarje' 500 L, vsega skupaj L 30.500. Vesti s Goriškega GOUtKD £ltf krajih prepuščene občinam. Do danes nimajo še nobenega cestarja in suio so pa tudi na splošno vse zelo pokvarjene. Po zadnjem nalivu in po v od nji so pa nekatere naravnost neuporabne &a vožnjo. Njive so več ali manj vse sprane. ,Imeli smo ajdo, toda kar je je suša pu-Branitelj stila, jo je pa voda pokvarila. Drugih pesreč na Krasu ni bilo posebnih. Dobili smo novega poteštata. Po njegovih delih ga bomo sodili. Po rodu j« Tršačan in kot tak razume tudi slovenski jezik. VOLARJE. £a enotno prosvetno doto pod okriljem •Planinke«. Namenil sem se podati kratko sliko prosvetnega dela v naši vasi. Pred poldrugim letom se je na po budo Zveze prosvetnih društev in ne* ka&erih aavednih fantov obnovilo nekdanje Izobraževalno društvo ninka». Z veseljem smo gledali vaščani, kako so se faaitje oprijeli dela, začel*e prazniti nekdaj polno nabite l.o o, izginjale so karte iz rok fantov in v/a li so v roke knjigo ali časopis, ob nedeljah so se zbirali fantje v društveni sobi in ne več po gostilnah, bili smo i* | selaga razpoloženja, ki je vladalo veselo trdnega prepričanja, da je prišel tisti in preširno po celi deželi tik pred tr- zaželjeni čas, ko izgine vsak najmanjši gatvijo, ko si lahko z zaupanjem na dobro vinoko letino in dober izkupiček ta vino brez skrbi dobil potrebnega denarja na upanje za nakup potrebnih stvari. Trg sv. Mihaela je bil v svojem mrtvilu verna slika gospodarskega stanja dežele. Novi kruh na Ooriškem Trgovska obrtna zbornica v Gorici nam sporoča: Deželna užitninska komisija je sklenila v seji dne 23. p. m. sledeče: 1) Z ozirom na krajevne navade se dovoljuje izdelovanje mešanega kruha z grozdjem, oljem, mlekom itd. Vedno pa se mora rabiti predpisana moka; 2) dovoljuje se tudi pečenje kruha iz koruzne moke (obeh vrst), ječmenove, zdro-bove, vedno v zgoraj omenjenem merilu; 3) dovoljuje pečenje koruznega kruha (mešanega) v hlebcih po 500 gr.; 4) dovoljuje se mešanje pšenične moke s finimi mokami mehkega, srednjetrdega in trdega žita do 5 od&t. pri kvintalu. Dalje sporoča: Ker ni bilo možno raz-pečati v danem roku vseh obstoječih zalog nele moke v nadih krajih, se dovoljuje za občine okrajev Gorica, Idrija in Gradiška razprodaja teh do vStetega 10. oktobra, pooblaščajoč g. preiekta, da že s 30. septembra ukine razprodajo v onih krajih, kjer bi te zaloge pofile do takrat. Razume se, da se nanaša podaljšanje tega roka le na občine, kjer se ni še pričelo z razprodajo črnega kruha. Pooblašča se posebno komisijo, da izvede načrt, ki bi se vpeljal za točno nadziranje izvrševanja kr. dekreta z dne 13. avgusta 1926, št. 1448. Obenem sporoča, da je čisto nepotreben strah nekaterih, da novi kruh ni užiten, ker je tako sestavljen, da odgovarja vsem zdravstvenim zahtevam. Slučajem, ki so se dogodili, je bil vzrok v tem, da kruh ni bil dovolj pečen, torej pekova krivda! Izid Jesenskega usedanja zrelostnih izpitov za tolminsko učiteljišče. Izdelali so izpite sledeči: Korsič Marija, Miklavič Amalija, Perin Marica, Toroš Zora, Tovstovršnik, Uršič Danica, Volk Antonija, Beričič, Čermelj Vlado, Valas Franc. Vsi oetali so padli. Vsi redni dijaki goriškega učiteljišča so napravili izpit, isto videmskega. Padlo je v Tolminu 13 rednih dijakov in 4 privatisti. Dr a£ba obnovitve neg a materijala 20. oktobra se bo rršila ob 9. uri v Villa "S«1,8 Vicentina dražba preostalega obnovitvene- občine v roke sorodnikov: oblast, dac, davčno si rcno iztirjevalnico, j novitveni urad. 21 lotov materijala obsega ^ S,eb°i ^ »teklo, cevi, plošče i. t. d. Natančnejše po- m strici. Toži daljedopisnikda msrne, i2veste ,ahko tudi m tajništvu imeti nekoč na , Edinosti v Gorici ul. Cafducci 7/1. nobenega mesta v občinski upravi mu, ju ga materijala. Materijal draži goriški ob- je imel gospodarske interese z občino.* Tako razsvetljuje ta članek nekatere plati sedanjega občinskega upravljanja v slov. Benečiji. Obiski Videmski prefekt je s spremstvom bil po vipavski dolini ter obiskal tudi Idrijo. Razdelil je v rasnih krajih denarne podpore sa prvo najnujnejšo potrebo. Prav po nepotrebnem na torek preneseni semenj sv. Mihaela je začel nadvse klavrno in revno. Pravi rekord je odnesel v mrtvilu, pomanjkanju kupčij in gostov z dežele. Kako bo izdržal, živel ta semenj še ves teden, si je težko misliti. I zbirki raznih starih tovarniških zalog posode in porcelana so napolnili par kvadratnih metrov Travnika. Hripavo kričanje razproda-jalcev je zastonj klicalo kupcev. Na Živinskem trgu so se prodajali jesenski mladi prašički. Nič ni bilo kot nekoč onega ve- Dražba trafike. 28. oktobra ob 10. uri zjutraj poide na dražbo pri finančni intendanci v Vidmu trafika v ulici Cipressi St. 2 v Gorici. Kosmati dobiček je znašal v letu 1924-26 lir 8.628. in glasbeno društvo v Oorlcl vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v petek dne 22. oktobra t. 1. ob 8.30 uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega sbora; 2. poročilo odborovo; 2. poročilo pregledovalcev; 4. odobritev računa in proračuna; 5. volitev predsednika in 7 odbornikov ter 2 preglednikov; 6. pristop k Zvezi prosvetnih društev; 7. slučajnosti. Gorica, dne 6. oktobra 1928. Odbor. imrti obrtna feola Vpisovanje ▼ to ftoio se zaključi s Šestnajstim dnem oktobra meseca. Ta Sol a pripravlja dekleta na ženska dela (fii- prepir in surovost med fanti. Oprijeli so se Že dramatike, kupili so z lastno požrtvovalnostjo harmonij in imeli so že redne pevske vaje. Ob istem času se je pa ustanovil v vasi tudi dekliški krožek iz nekaterih zavednih deklet, kateri pa iz svojegtav-nih vzrokov na noben način ni hotel sodelovati z društvom «PlaninJka». Tako se fantje in dekleta, ponosna na svoje glasove, niso mogli &©diniti in začeli so delati vsak po svoje. Malo po malem in prišla je v vas jeza, vin nevoftčljivost, vso-darstva. Reči hočem: za obstoj katerekoli zajednice je vedno primare*i ekonomski moment. Ali, stavim vpraša*-nje: je li potrebna gotova kultura, da se gospodarsko dvignemo, ali pa je potrebno dobro gospodarstvo, da si zagotovimo kulturni napredek? Največ bo najbrže onih, ki bodo odgovorili, da je potrebno prvo kakor drugo, ker oboje si je soodnosno. Vendar narod, ki fcivi bedno gospodarsko življenje, tudi kulturno zaostaja. Dober ekonomski položaj je predpogoj umski povzdigi. Narod, slabič o gospodarstvu, je sapisan suženjstvu in prej ali slej poginu. — O tem nas prepričata zgodovina in sedanjost. Da narod ne omaga, ne podleže, treba! mu samozavesti. Samozavesten pa ni nikoli oni, ki mu manjka; kruha. Lačni se proda največkrat prvi. Naše prvo in glavno odporno sredstvo je v gospodarstvu. Z ekonomsko sanK>stoj-* nostjo nam je zagotovljena tudi kulturna samobitnost. V prvi vrsti narc je tedaj potrebna močna gospodarske organizacija. Ko je ta izvršena, sm dobili realno podlago fculturnemi T Trstu, dne 7. oktobra 1928. (EDINOST* iu. razmahu. Tedaj tudi prosvetna organizacija ne bo več težka. Pretežen dohodek našega gospodarstva je v živinoreji. V krajih, kjer imajo kmetje dobre planine, lahko urede gospodarstvo tako, da rede teleta in prodajajo odrastlo živino. Dohodek črpajo ti kmetje iz prireje na mesu. Pri nas, kjer ni planin, bi bil ta način pogreben, kajti reja v hlevu leto in rimo je mnogo težja in za večjo m no-žino živine nemogoča. Naš kmet mora tedaj gledati, da ima v hlevu primerno število dobrih mlečnih krav, ker glavni dohodek da mleko. Ozrimo se ea deset let v preteklost. Takrat je kmet izdeloval maslo doma, mlekarne pa so bile 6e zelo redke. One pa>, ki so že delovale, je gledal kmet z gotovo nezaupnost j o. Nekoliko je vplivala nanj bojazen, da di z zadružnim vnovčanjem mlečnih Izdelkov ne bil goljufan, deloma pa ga je odvračalo od te novotarije ukoreninjena konservativnost ali starokopit-nost. V teku desetih let sem pa so usta^ novili kmetje mlekarne po vseh vaseh. Celo kraji z raztresenimi hišami jih imajo, in ljudje se ne strašijo trudaj, ko morajo nositi mleko pol ure daleč. Živinorejec je preračunal in uvi del, koliko draže lahko vnovči mleko v mlekarni kakor doma. Ni bilo treba nav-duševanja ne shodov in mlekarne so zrastle v kratki dobi. DomaČa produkcija masla donafia mnogo manjši dobiček kot ona v mlekarni. Naš kmet je storil prvi korak skorajda sam Vendar Je to še le prvi korak. Treba bo iti še dalje. Kakor je kmet poprej producira! in prodajal mlačne izdelke individuel-no, tako delajo sedaj posamezne mlekarne. Odjemalcev je skoraj toliko kot mlekarn. Tipi mlečnih produktov so različni istotako cene. Imamo po naših vaseh gospodarske organizme Še vedno raztresene — brez vezi. Gospodarska in narodno kulturna nuja je, da te združimo v močno celoto. Za to pa bi bilo treba mož volje in dela, da to dovrše. Treba bi bilo velikodušne odpovedi od marsikatere strani. Tudi tu bi zadeli na močno preizkušnjo in videli bi, ali smo zreli, da si ustvarimo močno gospodarsko organizacijo, četudi bi bilo treba nekoliko žrtev. O izvedbi drugič. CERKNO. cHop, Oefiaelj* ia drage dogodivščine. Pred tedni je bil odpuščen iz službe občinski policaj Poženel radi neke poneverbe na občinskem uradu. Aretiran ni bil. Bil je pa zelo «priljubljen» pri prebivalstvu radi vednih fiikan. Glavno pa je, da ]e Cerkno pri tem izgubilo veliko osebnost. Se več je takih ljudi v Cerknem, kot je bil rajnki policaj. Rodom so domačini, a ne gledajo drugega, kot na kakšen način bi škodovali svojim rojakom; ne delajo tega Lz idealnosti za kakoršnekoli ideje, ampak vse njih delo je sad nevoščljivosti. Ustanovil se je «Odbor v pomoč pop lav-ljencem». Prvo sejo je imel v soboto 2. oktobra. V odboru so gospe Štravs, Bevk, Paa, ptič. Gerželj, č. g. dekan Kunžič in g. Eržen. Vsi darovi, ki jih bodo nabrali člani odbora, se odpošljejo v Videm, da jih bodo tam porazdelili med najpotrebnejše. Upamo, da bo ta zbirka imela uspeh; da se bo uspešno pomagalo na vse načine, o tem nam pričajo osebnosti v omenjenem odboru. Obnovljalna dela porušenih ceBt in mostov so začela, a vendar Se več časa ne bo mojrla biti mogoča direktna zveza Sv. Lucija - Idrija. 16.—23. meseca septembra so biH tukaj nabori. Potrdili so okoli 35 od sto* Prijav-ljencev. Komisija se je Izrekla, da je okoli 60 od sto «skart», jetkovih. To so deloma posledica vojne, učinki alkohola in nikotina. Starišem priporočamo, da varujejo svoje sinove teh dveh zadnjih «modernih» strupov. Fantom pa, kar pravi IV. božja zapoved. Prosvetne prireditve žo davno ni bilo nobene. IDRIJA. Potežtatti v občinah idrijske podprefekture Tudi občine idrijske po d prefekture, so glasom tozadevnega kr. odloka pretekli teden dobile na čelo svoje uprave poteState. Imamo šest pote&t&tov, in sicer: za občini, Spodnja Idrija in Lednice, cav. Galzigna Doimo Lauro. Za občini Cekovnik in Dole Štetan pl. Premerstein, dosedanji župan občine Dole. Za občini Crni vrh in Godo-vič, Poženel Franc, bivši gerent v Črnem vrhu. Za občino Vojsko Peter Vončina, dosedanji župan. Za občini Šebrelje in Ponikve — zadnje ne spadajo v tuk. podpre-fekturo — Rejc Ivan, dosedanji župan v Žebreljah. Za občino Šentviška gora, dosedanji župan Prvanje Anton. V Cerknem ostane za enkrat kot komisar, dosedanji HALI OGLASI raunjaoDi- i prevodi ▼ vseh jezikih. <1518 SLUŽKINJA, kmečka, priletna, rciia kuhanja *» posle k vseh hišnih k kmečkih del, pridna ta poštena se sprejme. Nastop takoi plača po dogovoru, Naslov pri opravnlitvn. 1552 fOtNA priletna, za zakonca itčc. Corso Garibaldi 3, od 10—5. m trgovina. 1551 SPREJME se samostojen In velč preddelavec xa tovarno zabojev. V tovarni parketov dobi službo samostojen delavec za izdelovanje parketov, ki j« to delo ie opravljal. Naslov pri upravi « Edinosti*. |1541J PRIDNO« poSteno dekle, za vsa dela dobi dnlbo takoj. Campo S. Giacomo 9. 1553 SOBA, solnčna, čuta, z električno razsvetljavo, ee odda. Naslov pri upravniitvn. 1550 v UiNHCU pri Sv. Lučmi sta naprodaj dve foedni parceli Potfoji ugodni, rcjasnila v pisarni dr. Me-dveičeka, Gorica. _1554 SMILAJOD (Trpodri sok), izborao sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmn in teikemu dihanju, kaliju in katavo, uepeftno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za oseba, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni CasteHanovich, Trst, Via Gialiani 42 (paralehia ulica Via delMstria). UPQ VOZ, nov, neee 9000 kg, se ceno proda. Ne Nabretina. 1543 KRI ČISTILNI CAJ. Najtsdateeffe sredstvo sa otietiti in oeve*ti kri; priporočljivo zlasti spomladi ni v fesesL Zavoj vsebuje t zavojčkov, vsak zavojček služi za pripravo »kukijaja. Id se vzaase pred zajtrkov. Lekarna A. Giamfia, Postojna- 1515 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kaliju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.10, za otroke L &—. Dobiva se aaaao v lekarni Castelaoovfeh, Trst, Via GiuUani 42. 1481 VODA «DKLL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebuje lcinan m je vsled tega posebne -ri- poročljhra pr«rti prhljain bi za ojsčeaje korenin. Stekleašca po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-siellenovieh, Trst, Via Gielaq> 43. 1390 ELIZIR CH3NA. Jako okusen. Vzbuja točnost fin je nafboljfa zdravilo proti želodčnim tibbastia ia u rekonvalescenco. Steklesdca L t-. Dobiva se samo v lekarni CasteHanovich, Via GhtMani 42. 1466 BABICA, avtorizfrana, dfplomMna, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizcro, Farneto 10 (po- daljiana Gmnastica). lastna rila, tel. 20-64. 1428 ____- BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Vi« Giulia 29. Telefon 33-19. 1517 Poslano) IZJAVA I Podpisana Terezija Grilc i* Sežane ,St. 135 preklicu jem svoje povsem neosnovane obdolžitve proti g. Ludviku! Kocjan v Sežani in se mu zahvaljujem, ^a je odstopil od kazenske ovadbe proti jmeni. SEŽANA, dne Z. oktobra 1926. (1032) Tsrerijs Orilo. *) Za članke pod tem naslovom ne prevzema rsdni* uredništvo nikake odgovornosti. ZAHVALA Ob priliki žalostne izgube uafega nad vsa ljub-UcMfl CIRILA se zahvrfjnfemo vse«, ki so prtpoa>egK, da je pogreb tako lepo uspd. Posebno s« zahvaljujemo preč. g. d -mačeau žnpniku Iv. Rune« ln knrstu_lv. Robniku iz (Dalje na IV. strani) aga, družinam Kocjančii, tn Kis vara Lz Slorenca m darovano cvetje ln veeca in za iofaUEbo. N« dalje se zali v s j ti Jemo donaCetm pev. zboru ter g-^dbi Edinosti- iz BUjane. Ztbv^a gre tudi Dobrovcem, Nebeicem ter StocenCanoia na cvetje in vence ki apioh vsem, ki so pokojnika spse-mlil k večnemu pofttku ln dnmafim fantom w nabavo godbe. SLORENC, 4. 9. 1936. lajajoča rsdhlaa MVMČ li ostali iiniiM. ZAHVALA Za vse dokaz« sočutja o priliki izgube naleja nap oz astme ga nam \l izrekamo najlepšo zahvalo. Posebno pa velja nafta zahvala častiti duhovi čini, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, zastopstvu tržaškega učlteljstva in vsemu one um ogromnemu ljudstvu iz vasi, iz mesta in iz okolica, Id je pokojnika opremilo k večnemu počitku. (1031) Bog plačaj vsemi »— SKEDENJ, 6. oktobra 1926. Draila« Godina* Kadrič, Kari«, Godina-Pačol, ValentU. gospa ZAHVALA O priliki aantl in pogreba sala imijubljuii mame, stare nun ki ne Leopolde TopUker rol. VoliK •verio pdaočao ubilo vaaa, U so se v tako obilnem Števila adakcUl pograba predraga ranjka. Poaabuo zahvalo Izrekamo veleč, gospodu dekanu Alojziju Novaku za dutao tolažbo kakor tudi vsem onim, ki so na katerikoli način izrazili solalje v težkih dneh. Bog vsem stotero poplačaj 1 ^ (1039) C^IČE, dne ft. oktobra 192«. Žalujsčl oatalL Si germanska pogodba Banket menjalnice kakor fcadi sasebnlkt ki Imajo zakladne list« avstro-ograklh kron, stavljene v zameno po aantgermci-ekl pogodbi 22. marca 19žx, so naprooenl da ie zglasijo najkasneje do SI. oktobra PR H. Piacenttni-Jm, Oorse Vi«. Km. m. U - L Gorica, niaHfi na Fili Ptaoenttal Via Samfaazio it. t. (1G20) Kruta usoda nam je ugrabila lz naše »rede naše vse, našo edinke FANCI v cvetju mladosti 19 let Pogrebni sprevod se bo rtiHI v petek, doe 8. t m. popoldne, lz Hrušice od koder se bodo pr«)etfali iemsW ostanki v Postojno, kjer se bo vršil pogreb ob 4 popoldne in se bodo položili v družinsko grobnico. Ma#e zadušnice se bodo darovale v župnih cerkvah v Podkraju in Postojni. POSTOJNA-HRUŠ1CA, dne 6, oktobra 1926. Adolf in Milka Jurca rojena Kutin, stariši in ostali sorodniki. um. Pm+m pa* feaa lapraaa Cm «. L 47 Trat Consorzio Tessile CORSO VITT. EM. ili. ŠT. 1 Velikanka razprodaja sotlehik. basZiru, tolhbbh, PUJTHfl, bohbaZeoihe se nadaUoie do IzpuiBjenjo. Prodala podpirajo Bcjseile lomijardljsKe tovarne Evo nekatere primere t n Tisoko debelo, poseben tip, Tiaoko cm 80 . . Platno, Madoaoa, debelo, viaoko cm 80 . . Platno navadno, debelo, viaoko cm 75 . . Platno Madonna, poeebno močno, xa rjohe cm 160.......... najfinejše, viaoko cm 80 . . . iz gobastega blaga . . . komad ▼olike, fantaaija...... Bilal|a, visoke cm 75 it* kockane........komad sa bnMde. jagmard, debelo, viaoko cm 190 . . . sa brisače ja#mer< viaoko em 160 . • . debeli . 4 ^ komad laneno, Tieoko cm 80 . to* laneno, visoko cm 150 laneno, Tisoko cm 270 Plrni¥*L barvan, sa savese, visoko cm 120 Platno «aniica», visoko cm 1B0 . . . Platno «antica», Visoko cm 150 . . • aantlca»t visoko cm 180 • . . v raznih barvah, visoko cm 75 svilnat, za srajce, vie. cm 80 fantazija, izjemne risbe . . fufitanjast, debel, vis. cm 80 . s bombažast, debel, vis. cm 80 . Craton za pohlfitvo, vis. cm 80 . . * Trifti, debel, vis. cm 120 ...... flatki, barvan, visok cm 140 .... Pogrinjala Molettone, sa 1 osebo, razne barve Pegrtnjala, prist. volna, z robom, za 1 osebo Povriniala, prist volna, s robom, za 2 oeebi ML ML ttd. Ib 1.99 naprej m 4.79 &J9 SJ$9 1.71 8J99 j* „ 19.— » 7.59 7.99 im 5-59 £3. iiteiai!. Mm is vol Platno svileno, fantazija, debelo..... Damask, svila za podvlake, visoko cm 75 ' svila za podvlake, visoko cm 90 . debel, v vseh barvah..... Crep Marocaine v vseh barvah, vis. cm 100 . C rep Marocaine fantazija, vis. cm 100 . . Qro$ de chine, črn in barvan, vis. cm 100 . Ohnnaaa«« črn in barvan, vis. cm 100 . . . Ottoman sa plašče, Črn ln barvan . . Srn in barvan Manchester, visok cm 100 .......... Bariaa, črn in barvan, Manchester, visok cm U0.......... TI asi ii ■ Chifon, avilen, črn in barvan, visok cm 110.......... Bariaa svilen, visok cm 110...... svilen, črn, visok cm 120 .... imitacija kožuhovine, debel, črn in barvan, visok cm 120...... SaiAsal svilen, črn in barvan, debel, visok cm 120......... . Oavec ooat nasičen, poseben za ženske po- viinlka, visok cm 150....... PvHJaato is pristne volne, črn in moder, sa goaps, vls. cm 150........ Valoar delan e Casha, zadnja novost, visok cm 150.......... črtan, novost, visok cm 140 . . Melange, visok cm 130...... Valna fantazija, za taileur, visoka cm 140 , ▼sina, Škotska, visoka cm 130..... volna fantazija, visok cm 80 . , . fantazija, debel, visok cm 140 . , • Itd. itd. itd. L19.— napi v j „ 9.50 „ „ „ 11.59 „ „ 19.— M „5AS9 „ „ i«. „ 17.59 u n 36.M _ 49.— 49.— 49.— 39.-49.-55.-49*- 47,— „ 29.— U15J9 „ 11.79 » 39.—» Za najDoUSo kakovost nasesa bta$a dcjeino ns]več}e jaaisteo CENIKI NA ZAHTEVO CENIKI NA ZAHTEVO PODLISTEK JULES VKRNfi: (130) Skrivnostni otok Tudi Gedeon Spilett in Harbert sta vzela s seboj puške in okrog treh so vsi trije zapustili granitno hišo. Nab jih je spremljal do kolena Hvals ter dvignil most, ko so bili oni črez. Domenili so se, da bodo s puSkinim strelom naznanili prihod Nabu, ki naj pride spustiti moet. Mala družba se je napotila naravnost po !»ristaniški cesti proti južni obali. Ta .pot e znašala samo tri in pol milje, toda Spi-ett in njegova tovariša so rabili dve uri, da so jo prehodili. Ogledovali so se namreč na obe strani, t j. v goste iume in na Tadornsko močvirje. Niso odkrili nobo-nega sledu o ubeženclh, ki so se bržkone skrili v manj pristopne dele otoka, ker niso poznali njih obrambnih sredstev. Ko so prišli do Zra^plovnega pristana, Je Pencroff videl v svojo veliko zadovolj- l noet Bo na ve nt uro mimo ležati ob sidru. Sicer pa je bil mali zaliv tako dobro skrit z obdajajočim ga skalovjem, da ga ni bilo mogoča zagledati ne z morja ne s suhega, dokler nisi prišel prav blizu njega. «Aha, je dejal Pencroff, potepuhi niso ie prispeli do semkaj. Visoka trava bolj rija tem reptilom in na Daljnem Zapadu ih bomo prav gotovo srečali. — To je tudi prava sreča, je rekel Harbert, ker gotovo bi se bili polastili Bo-naventure, da bi z njo zbeftali, mi pa no bi mogli tako kmalu jadrati na otok Tabor. — Seveda, važno bi bilo, je dejal poročevalec, da bi položili tam list z natančno navedbo lege otoka Llncolna ln Ajrrtono-vega zadnjega bivališča, sa slučaj, da bi se škotska jahta vrnila ponj. — No, Bonaventura nam jo vedno pri rokah, gospod Spilett, je odgovoril mornar. Posadka in ona sta vsak hip pripravljeni odjadratil — Meni so »di, Pencroff, da ne monmo o tem govoriti, dokler ne Izvršimo nameravanega raziskovanja otoka. Po vam, kar se je zgodilo, je verjetno, da Jo oni neznanec, če ga bomo sploh kdaj nftUl. dobro znan z otokom Taborom kakor tudi I z našim LAncolnom. Ne poc ablj a j mo, da | je oni dokument sam napisal in da morda ve, kdaj se jahta vrne — ido, — JLdo, za vraga, pa more to bdtil? je vzkliknil Pencroff. On > F™ čamu so skriva? Saj smo pošteni ljudje. njega nsl Ce nas pozna, mi na »prost brodolomnlk, mislim, in naša družba mora biti vsem vSeč! Morda pa je prostovoljno som prišel? Morda bi lahko sapustfl otok, še bi hotel? AH pa js sploh As tu? Morda ga ni več?~» Med toml (»ogovori so PenerofZ, Harbert ln Gedooa Spilett stopili v ladjo in se iz-prahajali po Itrovu. Ko jo mornar pogledal na vrv sidra, ki je bila ovita okras losa nega stabriEa, je vzkliknil. «Za vraga, to pa je preve£! — Kaj pa je, PencroCtt ga jo vprašal poročevalec. — Niš, samo to vam, da Jas nisem tega vozla napravil 1» Pri teh besedah je Pencroff pokaral na neko vrv, ki Je bila ovita okrog sidru« vrvi, ln ki Jo bila na ta način še bolj pritrjena. •VI da niste tega napravili? je vprašal Gedeon Spilett. — Pri moji veri đa ne! To je navaden vozel, moja navada pa je dvakrat zavo- zlati. Jaz se ne motim! To ima človek v roki in roka se ne motil — Po vaših besedah je sklepati, da so biH zločinci na ladji? je pripomnil Harbert — Tega ne vem, le odvrnil Pencroff, toda gotovo je to, da je nekdo dvignil sidro Bonavonture tn ga zopet spustil. Kvo, tu je še en dokazi Sidma vrv je bila namotana, ker sidma luknja nima podvlake, platno leži tu.*) Trdno sem prepričan, da je nekdo našo ladjo rabil. — Toda, še bi bili to Itasnjenci, bi jo bili opustošili ali ps bi se bili z njo odpe-UalL~ — Odpeljali 1„. kam pe?~. Na otok Tabor?... Ali mislite, da bi se oni prepustili takšni majhni ladji? — Poleg tega bi morali vedeti za otok, je dopolnU poročevalec. — Kakorkoli bodi, je dejal mornar, da se je nekdo i našo Bonaventuro vozil, je tako gotovo, kakor gotovo sem Jaz, Bonaventura, Pencroff Is Vlneyardala *) V sldrno luknjo podlože navadno kos zganjenega starega platna, da se vrv ne zdrsa ob leeu ali železu. Mornar je bil tako gotov evoje stvari, da je pri tovarilih zatrl vsak ugovor. :\i bilo dvoma, da je ladja bila nekje, blizu ali daleč, se ni dalo dognati. Mornar je bil prepričan, da je bilo sidro dvignjeno, in zqpei spuščeno. Čemu pa bi bik* to delo, če ne bi dotičnik potreboval ladje za vožnjo? «Toda morali bi videti Bonaventuro, če je na odprtem morju mimo nas jadrala, je rekel poročevalec, ki je hotel vse proti-dokaze izčrpati. — Oh, gospod Spilett, ga je poučil mornar, dve uri močne voftnje s dobrin, vetrom zadostujeta, da se pride Ispred oči' otoku. — Dobro, je odvrnil Gedeon Spilett, tedaj vas vprašam, s kakšnim namenom! se je zločinec polastil Bonavsnture ln jo nato zopet pripeljal v pristan? — No, gospod Spilett, je odgovoril mois nar, to spravimo kratkomalo k ostalim nerazumljivim dogodkom ln ne belimo si s tem glave. Glavno je, da je bila Bona-, ventura tu ln je še. Ako jo bodo lopovi še enkrat rabili, potem je seveda dvomljivo^ če bomo prihodnjič Bonaventuro se t*$ našli. nr. T Trsta, dne 7. aktobra 1926. pan Rwc Brneet; občina ima kakor Idri-n&4 5000 prebivalcev. Poleg nebroj dru-kar nam je odnesla povodenj prete-lega ledna, nam ie usoda odnesla tudi Se sadnje sledove občinske avtonomije, ftfadaljas podrobnosti o škodi Vatad cadnje povodnjt, ln o obnovi šealk krajev. Nadzornik civilnega šenija je ugotovil našančzko poškodbe na cesti Idrlja-£alin in ■ OLognal, da j skupno 1300 metrov. Opornih zidov ob tej Cesti je porušenih v dolgosti 703 metrov: visokost teh zidov je znašala od £.50 do 10 metrov. Veeh usadov na tej cesti je 83 in ie cenjena vsebina teh usadov na 26.000.000 ;ubičnih metrov. Strahovito je poškodovana cesta Sp. Idrija - Kanomlja in ceste Ma-rof - Ledine ter Razpotje - Osojni ca. Ker je popolnoma nemogoče, da bi občine same mogle popraviti te ceste, je prosil g. pod-prefekt za pomoč od vojaškega ženija. Cesta t>p. Idrija - Kanomlja je uničena v dolgosti 2070 m, zidovi porušeni v dolgosti 2293 m, odnošenih je 9 mostov, 35 velikih usadov je bilo na tej cesti. Kraj je popolnoma odrezan od sveta; kupčija z drvi, lesom iri ogljem je popolnoma nemogoča, deuuija od nikoder, pridelki pa, posebno it;; ližavi ležečih kmetijah, vsi uničeni. Islo velja za občino Ledine. Taka je površna slika gospodarskega stanja teh krajev. Obnovitvena dela na cesti Idrija - Želin so v polnem teku; delavstva vojaškega in civilnega kar mrgoli. Preteklo nedeljo je bila cesta iz Idrije do Sp. Idrije že toliko očiščena, da so manjši avti lahko vodili. Celo popoldne so hodile trume ljudi ogledovat opustošenje v Sp. Idriji. Na mestu prejšnjega mosta je narejena žična brv za pešce; začasni prevozni most pa delajo nekoliko nižje, ter bo toliko močan, da ho lahko nosil tudi težje tovorne avtomobile. Civilni ženij upa, da bo v 15 dneh že mogoč promet na tej cesti. Spomladi pa se prične z zidavo novega mostu na mestu prejšnjega, ker sedaj ni mogoče delati i:, betona radi bližajoče se "ime. O. prefektu, g. podprefekiu, pred.s. vodnega urada, vodstvu civ. ženija, vojaškemu poveljstvu ter vsem drugim merodaj-nim činiteljem, izrekamo s hvaležnostjo javno priznanje za vnemo, s katero so se lotili vzpostavitve porušenih komunikacijskih sredstev ter za pomoč in tolažbo prizadetim po povodnji. — Prefekt na mestu nesreče. Na praznik sv. Frančiška Asiškega okrog poldne je prispel v Idrijo videmski g. prefekt s svojim spremstvom. Svečanega sprejema ni bilo. G. prefekt si je ogledal poškodbe v Idriji in se podal na to tudi v Sp. Idrijo ter si tudi tam ogledal opustošenje. Proti večeru pa se je zopet odpeljal. Za najhuje Turin. — Zadnja povodenj ni napravila ori nas posebn kljub temu slaba, ker smo imeli preveč dešja v pomladi. Bog dal boljše kletu! inu Kakor otok sredi vodovja. Zelo amo bili vzradoščeni, ko je začel padati minulo nedeljo de£, ki smo ga vsi tako željno pričakovali. 2aIibog ni ostalo pri tam dežju, marveč so se po noči odprle zatvornice neba in ulilo se je, da je bila groza. Zraven teca je udarila strela v hišo Mihe Jereba. Hiša je bila na novo postavljena in je zgorela do tal s kletjo vred. Naša občina je bila v pravem pomenu besede v tem neurju kakor otok sredi oceana. Popolnoma je bila odrezana od sveta. Obkrožale so nas vode od Sp. Trebude po eni strani potok Hotenje do Oblakovega vrha, naprej pa Kanomlja do Sp. Idrije nato Idrijca do Sp. Trebuše. Vse te vode so odnesle vse mostove, mline, žage in zraven teh stoječa poslopja. Ivanu Erjavcu je odnesla voda mlin, Ivanu Cernu mlin in hišo, Ivanu Božiču mizarsko delavnico in lopo za seno, Rijavcu Gregorju mlin, Antonu Skvarči mlin, Jak. Škvar-či mlin, Antonu Božiču je odnesel del hiše plaz zemlje. Zraven mosta v Stopniku so trpeli veliko škodo Jakob Kogej na zemljšču kakor tudi na pravkar postavljeni hi posoda, če se »od po izpraznjen j u kmalu dobro ne pomije, ali pa Če ostane kaj vina v njem. V luknjicah se začnejo razvijati ociove bakterije. ki, povzročajo, da se posoda okisa. Tako posodo popravimo, ako uničimo oetove bakterije in ji odvzamemo kisli okus, s tem, da jo zakuha- JOK KRIK JEZA TRMA lAMOGtftfNOiT Evo kako sprejme vaš otrok' zdravila posebno pa rtcinovo olje Odvajalni Čokoladni bonbon AftRIBA, katerega smatrajo ofroet sa siaftčico, je edino sredstvo, katero pozdravijo^ otroci s ploskanjem, nasmehom tn z izrazom veselja. AR RIBA je edino Čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vašim otrokom In vsemile ga tudi vi, ker koristi mladim in starim. KERSEVaNJ JOSIP Dvokolesa, šivalni strop, puške GORICA — Piazza Cavour 9. Martin Poznajelšek odlikovana krojadnica z izbiro vzorcev TRST — Via Gio<*ne Carducci 36. Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via N. R. Imbriani 16,1. (Fd Na i. iiimniil) od 9-12 In od 3-7 88 S 'Jj&M SE PRODAJA V VSEH LEKARNAH moje modele.» ! Tako je pisal Strindberg 1. 1003. svojemu11110 z vrelim lugom. Zakuhan je se vr$i i prevajalcu na nemščino. Besede se nana-1 k^or- P**i ovinjenju. Ko se nazadnje šajo na razne romane,ki jih je pisal Strind- i opiakne z mrzlo vodo, se pusti 2 do 3 berg iz štokholmskega življenja, ker je i dni sušiti, nato se močno aažvepla in ^ot^naturalijit obdeloval sodobne^ snovi in I zabije. Enako se da popraviti posoća od ' 1012 prVO RBdStf^Pje ' zavrsika. Pri tej je treba nekoliko več t Paaite n« naslov! Pazit* KRONE plačuje vedno par cent, več kot drugI alojzu pouh, piczzg mmm z Ne pozabite, da ima tvrdka JH EiiSlanf Trif. Corso tf. E. III, 26 nesproti zastavljalnici IzsotoslI. obleke pcmnlKe tu-in iDizemsko listna krojatnica I. reda Govori se slovensko G1GVAKH napravljen majhen rezervoar, prej zmanj- f j^J ViJI?,!®8 " fo, kaia vaščanom nego železnici. Seveda smo previdnosti. Ce je bila zavrelka dolgo se mi GornjevasCani upirali temu samo-lastnemu postopanju in tudi županstvo je posredovalo v več slučajih, a vedno brez uspeha. Železniška uprava nam obljublja leto za letom, da si bo napravila svoj lastni vodovod ali pa da bo popravila onega predvojnega pri Majdi. A kljub vsem obljubam ye do danes še nič ni uredilo. Mi pe nasprotujemo oblastim, ampak želimo, da se upoštevamo in da se nam ne krati pravica. Tudi smo voljni se pogajati z železniško upravo — če bi le ta prav neobhodno rabila našo vodo, a v tem slučaju zahtevamo, da se pregleda, če bi tudi za naprej zadostovala ta voda obema strankama. Za to uslugo nam bi seveda železniška uprava bila dolžna primerno odškodnino. Nič drugače ni z mostom, ki veže vas z našimi zemljišči. Ob gradnji železnice ulicah. Zgodilo se je ce da njegovega romana «Crne zastave» ni hotel nihče za loži ti. Vendar ni imel namena, da bi nekatere osebe s tem uničil. sodu in so šle dotične glivice globoko v | le«, bi bilo dobro les na površju pcstr-i gati in &ele poteča večkrat zakuhati z so odkupili nekaj naše zemlje ter speljali j<kestHve$fl mila rabo znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše aa svetu. Skreb, boraks Banfl ja najbojše za likanja perila. 1277 Rim^H IIHHSBMHII HHli JAKOB BEVC nraroa ln zlatarna Trst, Ca m po S« Giacomo 5 ZlatO kupuje v vpaki množ'ni po najvišjih oenah Krono plačuje višje kot v»i drugi. Zaloga razno vrstah ur in zlatunine. 98-1 Pradno prodat« KRONE« GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno tTES^yilkl v T&STU, # I C&rSin Via Mazalni š«. 4» kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 987 Trst, Via CoroR&e S. — T&!« 16-13 Zaloga in delavnica mnjotičnih in železnih peči. Izbera plošč za prevleko kuhinj, kopeli in closets. Zaloga tirolskih plošč iz litega Železa - vratic, cevi in pečič za štedilnike. Izbera keramične in cementne opeke - Zaloga ognju klubujoče opeke. Sprejemajo se naročila in poprave peči in Štedilnikov. KOŽE krtov In polhov kupuje 1006 D. \VINDSPACH Trsi. Via Cesare Battlstl 10,11. vrsto 16 Oddaja tudi pasti za lovitev krtov lnserirtiie o „Edinosti11 Za bližajofo se sezljo Je tvrdka manufaktur In drobnarije Romeo Cipriani Trst — Piazza Goldonl 12 dobro preskrbljena s sledečim blagom : Blok Maga za lenske obleke, 140 cm Qlletsv bluze, pull-ower od..... FllitmJ, posebne risbe...... L 35.— L SO.— naprej L 3,— . Mornarske maja, pristna volna po Športna mala« moške po ... Športna maja, deske po ... . L L L 15.— naprej 8.- Blok lanskih nogavic iz muslina s Svilana nogavica po..... Molka nogavica po . , . . . Molka nogavica crtane, fantazija Perilo Izdelano ta no neter. OovorI se slovenskol «04 Sivom po L 4.— . . . . L «.50 . . L 1.60 . . . . L, 2.20 Prelite In volnene odele. Oglejte si naše cene.