Ri5LEp,-!?IŠIVOo «n UPRAVA v Gorici v ulici	I	Č RT I	T	T n	19 I V	IZIDE VSAKO SREDO
0 j azzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru.	|	|	I	ti	D	I	K.	Poštni ček. račun St. 9-17768 — PoStnina plačana
Prl o VSak delavnik Od 10. — 12. ure	v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto IH. štev. 51	GORICA	DNE	17.	DECEMBRA	1947.	Cena	L.	15
Ljubimo tudi
Ob priliki pobožnosti »roma* nJa« Matere božje si bomo po* sebno prizadevali, da spet poži* ''imo v svojih srcih ne le jubezen do Boga, ampak tudi ,JU9ezen do bližnjega. v Krščanska ljubezen ne izklju* Cl'je nobenega človeka, niti ne sovražnika. Kristus je prav za Prav ljubezen do sovražnikov z besedo in zgledom prav posebno Priporočal. Ponovno je razla* svojim učencem, da ljubezen a?v Prijateljev in dobrotnikov ni nič posebnega, kajti tako ljube* f?n poznajo tudi pogani. Mogli .1 reči, da tako ljubezen pozna-celo živali; kako hvaležna se 1 kažeta n. pr. pes in mačka, ako jima večkrat daš kak dober
Pttgrizek.
Pravi kristjan mora torej lju* [''ti tudi sovražnike. Koga sma= ^rarno za sovražnika? Tistega, nam je kaj hudega storil ali nam kaj hudega hoče storiti istega, ki nam hudo želi in do*
. rega ne privošči, tistega, ki nas !z katerega koli razloga zaničuje j0 Ponižuje, nam krati katere °h pravice ali dela katero koli krivico.
Kako izkazujemo sovražniku Jubezen? Na ta način, da mu od ■*rca vse odpuščamo, da mu hu* ^ega ne vračamo, da vse mašče* vanje Bogu pripuščamo, da mu v radi pomagamo, da zanj l0'inio, da ga skušamo spraviti a Pravo pot.
V ljubezni .moramo ohraniti pravi red
Ko pravimo, da moramo tudi sovražnike ljubiti, ne trdimo, da moramo ljubiti še bolj kot PfUatelje. Tudi v ljubezni mora , ’ti neki red. Najbolj moramo Jubiti Boga, potem sami sebe in Potem po vrsti vse tiste, ki so “Ogu in nam najbližji. Zlasti ko ^re za pomagajočo ljubezen. fm° dolžni prej kot sovražni; .°m pomagati sorodnikom, pri* Jateljem in drugim ljudem, ki js,no jim dolžni posebno hva* j^žnost in dobrohotnost, dobrohotnosti pa ne smemo odrekati nikomur in nikomur ‘Udi ne smemo odreči pomoči, ak° je je on potreben in mu jo moremo nuditi.
Neprava ljubezen do sovražnikov
Zel° napačno bi bilo, ako bi j mislil, da smo dolžni so* 'jražnikom tudi tako ljubezen, ^a njihove hudobije opravičue* Jo, zagovarjamo, jih v hudih ^elih podpiramo, jim v hudobiji dajemo kakor koli potuho. Naj* vcčjo dobroto izkaže hudobne= niu sovražniku tisti, ki ga skuša sPraviti na pravo pot. ki skuša Preprečiti posledice njegovih slabih del, ki mu prilično in ne* Slično prikazuje pogubnost PJegovih slabih dejanj za dri^ge ‘n za njega samega.
Najlepši zgled ljubezni do sovražnikov
Jezus m.m je dal zares božan* £ki zgled ljubezni do sovražni*
. °v na križu, ko se je daroval jj1. molil za tiste, ki so ga na Lr‘ž pribili. Za njegovim je naj* °lj pretresljiv zgled njegove ,T>atere Marije pod križem. 1'udi‘ °na je od srca odpuščala, tudi °na molila in Sina darovala za Sy°je sovražnike.
Shod Tretjega reda bo
. nedeljo dne 21. t. m. pri Sv. vanu ob 4. uri popoldne.
sovražnike!
Hodi za Jezusom in Marijo!
Naj bo včasih to še tako tež* ko, ne nehajmo ljubiti tudi sovražnike, pa naj nam bodo še tako krivični in kruti. Mnogi slovenski katoliški fantje so v tem pogledu hodili prav tesno za Jezusom in Marijo. Dali so svojim rojakom in vsej Cerkvi za večne čase občudovanja vredne zglede, ko so med strašnimi pokol ji vpili v nebo: »Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«
1 udi mi, ki se zbiramo okrog našega katoliškega glasila, si prav močno prizadevajmo, da ohranimo ljubezen v vsem nje* nem čudovitem obsegu. Naša borba veljaj vedno sleherni zmoti, nikar pa ne ljudem v zmoti. Borba proti zmoti mora biti vedno le delo ljubezni, in sicer predvsem delo ljubezni za ljudi v zmoti, ki so često tudi naši sovražniki, do katerih pa ne smemo gojiti nobene mržnje.
In še enkrat ponovimo naše geslo teh dni:
Pridi k nam kraljestvo Lju-bezni po brezmadežnem Srcu Marijinem!
Slovesna otvoritev „ romanja “ Matere božje v Gorici
Otvoritvena pobožnost »ro* manja« Matere božje po go* riški nadškofiji se je v nedeljo 14. XII. ob štirih popoldne na vse pričakovanje lepo obnesla. Stolnica je bila do zadnjega ko* tička nabito polna in ob pogledu na veliko množico vernikov že ob prvi pobožnosti je nekdo iz* javil: »Prav zares, Marija vleče vse k sebi!«
Po molitvi rožnega venca je prevzv. g. nadškof spregovoril zelo spodbudne očetovske bese* de o pomenu pobožnosti »veli* kega povratka ljudstva k Bogu’ po brezmadežnem Srcu Mariji* nem« — ali »romanja Mariji* nega«. Marija prihaja med nas kot božja poslanka in nam pri* naša prav tiste darove, ki ji,h najbolj potrebujemo, in to so : u s miljen j e in o d p u š če: nje, ker smo modemi ljudje pač veliki grešniki in nobene stvari bolj ne potrebujemo kot božjega usmiljenja in odpušče* nja; luč, ker nas je brezbožna propaganda laži in hudobije ta* ko zmedla, da včasih tudi dobri ljudje radi svoje naivnosti ne razlikujejo več med resnico in lažjo; / j u b e zen, katere danes tako zelo manjka, vsled česar si delajo ljudje drug drugemu živ* Ijenje težko in grenko. Ob kon* cu je izrazil prevzvišeni g. na !* škof upanje, da bo ta pobožnost prav gotovo mnogim dušam pri* nesla srčni mir in vsem Mariji* nim častilcem obilo božje to* lažbe.
Po govoru je Prevzvišeni v imenu samega sv. očeta, ki ga je v to pooblastil pri avdienci v Castel Gandolfu meseca sep* tembra, blagoslovil prelepi in ve* liki kip fatimske Matere božje, ki bo romal po vsej goriški nad* škofiji in bo gotovo priča števil* nih milosti, ki jih bo Marija de* lila vernikom, ki jo bodo pred tem kipom častili in milosti pro sili.
Po govoru so bile pete litanije
in blagoslov z Najsvetejšim, na* to pa procesija s prižganimi sve* čami na mestni grad ob prepe* vanju Marijinih pesmi. Ves grad je bil razsvetljen. Pogled na ve* liko množico udeležencev, ki jih je bilo gotovo nad 5.000, je mno* ge ganil do solz, češ: »Se je vera med nami, le razpihati jo je tre* ba, da postane plamen, ki bo vse /zajel in spet osrečil.«
Pred vhodom v grajsko ob; zidje so nastavili zvočnik in tam sta dva ženska glasova pozdrav* ljala Marijo z izbranimi beseda* mi. Za splošno marijansko pro* cesijo, katere so se udeležil; verniki obeh narodnosti, se je zdelo to govorjenje slovenskim vernikom preveč nacionalno po* barvano. Naj nam te opombe ne zamerijo tisti, ki smatrajo nas za nacionaliste že tedaj, ko želimo v svojem jeziku Boga in Marijo z molitvijo in pesmijo častiti. Kako spodbudni so mednarodni kongresi, kjer naj razlit* nejši narodi vsak v svojem jezi ku v popolni bratski ljubezni Boga proslavljajo. Koliko nepo* trebnih besed in kritik manj, koliko spodbude več bi bilo, ako bi mogli tudi med nami verniki obeh narodnosti s popolno ena*
fle potrebujemo uas ueč!
Med tujo okupacijo so frančiškani v Ljubljani skrivali razne komunistične voditelje. Sedaj so zaprli frančiškanske* ga provinciala. Neki pater, ki je bil za
Mednarodni kongres Marijinih družb
V Barceloni v Španiji se je vršil, ka* kor smo že poročali, mednarodni kon* gres Marijinih družb. Udeležili so se ga zastopniki in zastopnice 27 narodov, celo iz daljnih misijonskih dežel, kakor n. pr. iz Indije. Zastopane so bile tudi poljske in ukrajinske kongregacije. Po« sebno veseli smo bili, ko smo brali, da so bili na tem kongresu zastopani tudi Hrvatje in Slovenci. Zlasti med nami so bile Marijine družbe tako številne in so si nabrale za krščansko življenje to« liko zaslug, da bi bilo res škoda, ako bi ne bili prišli tja vsaj nekateri zastopniki naših družb iz begunstva.
Namen tega kogresa je bil dvojen. Prvič so hotele Marijine družbe vsega sveta uradno naprositi sv. očeta, naj proglasi za versko resnico nauk, ki pra* vi, da je bila preblažena Devica Marija s telesom vzeta v nebesa. Krščanskemu čutu se upira misliti, da hi bilo brez* madežno telo Matere božje strohnelo v naročju zemlje, vendar ta resnica še ni bila doslej razglašena kot verska re* sniea. Sedaj pa prihajajo sv. stolici prošnje iz vsega sveta, naj bi se ta resni« ca razglasila kot dogma, t. j. verska resnica, ki jo morajo vsi katoličani spre« jeti, ako hočejo ostati pravoverni. Ver« jetno proglasitev te verske resnice ne
kopravnostjo in brez strahu, da bi uho kakega omejenega ne* strpneža žalili, dati duška svo i ljubezni do Boga in Marije s pesmijo in molitvijo, ki najbolj naravno izvirata iz srca! — Ma* rijii ni in ni všeč, ako morajo mnogi Njeni otroci hoditi za ta* kimi procesijami kot nekaki mutasti tujci in zgolj radovedni \opazovalci.
Pred cerkvico Svetega Duha je prevzvišeni gospod nadškof po* delil zbrani množici blagoslov in sprevod se je razšel. Nato so imeli prebivalci gradu nočno češčenje ob polni cerkvici, ob poli ene je bila sv. maša s sv. obhajilom in ob poli dveh so ob petju spremili kip nazaj v stol* nico.
Naše vernike spodbujamo, naj se ne dajo od nobene stvari tega sveta motiti in naj z veliko po* nižnostjo in zaupanjem hitijo k Mariji, ki pozna njih solze in ima tudi zanje pripravljeno zdravilo Materinega Srca, ki je okušalo vse bridkosti.
Priporočajmo te dni Materi božji predvsem tiste brate in sestre, ki morajo v teh časih še veliko več trpeti kot mi.
OF posebno goreč, se je obrnil do obla« sti in jih prosil, naj izpustijo p. pro* vinciala. Pri tem se je skliceval na sa* mostanske zasluge. Dobil je odgovor: »Prej smo vas potrebovali, sedaj vas ne potrebujemo več!«
bo našla nikjer močnega edpora, ker vse krščansko ljudstvo od nekdaj veruje v to resnico.
Govorijo, da bo sv. oče kot učitelj vesoljne Cerkve razglasil to versko res« nico v svetem letu 1950.
Drugi namen kongresa je bil ta, da proučijo položaj Marijinih družb v sve« tu in da jih bolj, tesno povežejo med seboj in jim dajo za novi čas primerne smernice. Iz statistik, ki so bile podane na kongresu, je razvidno, da je v 74.000 kongregacijah vsega sveta nad 10 mili* jonov družbenikov in družbenic. Zato se ni čuditi, da je prevzv. g. nadškof in kardinal iz Tarragone pri otvoritvenem 'govoru dejal, da mu je sv. oče v Castel (iandolfu izjavil, da polaga na Marijine kongregacije prav posebno upanje pri delu za krščansko obnovo sveta.
Ves kongres je potekal v velikem bratstvu in ljubezni med odposlanci raz* ličnih narodov, ki so se zbirali pred umetniško izdelano kopijo podobe Ma* terc božje, katero častijo v Primi Pri* mariji, t. j. v prvi in glavni Marijini družbi, kateri so priključene vse druge družbe, in se nahaja v cerkvi sv. Igna* eija v Rimu,
Za razna zborovanja in predavanja različnih sekcij je barcelonsko župan* stvo dalo na razpolago najodličnejše mestne palače. Zborovanj so se udele* žcvalc številne cerkvene in civilne oseb*
f ^	1
Vsi možje in fantje k nočnemu češčenju Matere božje, ki bo nocoj od enajstih do dvanajstih prav posebno za vas! Pri polnočnici bo pel krepak moški zbor, pri češčenju pa bo ljudsko petje in umetno dekliško petje.
L_____________________________J
,,Romanje“ Matere božje
Nocoj bo v goriški stolnici nočno češčenje Matere božje za Slovence. Pobožnost se bo začela ob devetih in bo trajala do konca sv. maše, ki bo ob poli ene popolnoči.
Od enajstih naprej naj se udeleže predvsem moški. Ves čas bo prilika za sv. spoved.
Jutri ob osmih bo sv. maša za učence ljudskih šol in dijake.
Do 24. decembra bo v stolnici pri zornicah vsak dan ob šestih zjutraj primerno premišljevanje.
Vsak izmed nas ima marsikatero bridkost in skrb, ki bi jo rad položil v Marijino Srce. Zato naj nihče pri teh pobožnostih ne manjka.
Po Mariji e Jezusu, po Jezusu pa k pravi sreči na tem svetu in v večnosti!
Vatikanski radio
bo začel na visoki božični praz* nik z oddajami v slovenskem jeziku, in sicer bo oddajal v slovenščini vsak Četrte k in soboto ob sedmih zvečer na valovni dolžini 31,(K).
Žrlue zadnje uojne
Padlih in pogrešanih je 15 milijonov, ki so porazdeljeni tako:	Rusija: 1 na
vsakih 22 prebivalcev; Nemčija: 1 na vsakih 25 prebivalcev; Japonska: 1 na vsakih 45 prebivalcev; Anglija in Italija: 1 na vsakih 150 prebivalcev; Francija: 1 na vsakih 200 prebivalcev; Združene države: 1 na vsakih 30(1 prebivalcev. -Kaj pa Jugoslavija? Po zasluženju OF: 1 na vsakih 15 prebivalcev, komunizem je Jugoslavijo decimiral.
nosti, med drugimi tudi španski zunanji minister, ki je tudi sam kongreganist.
Nočnega češčenja Matere božje od 1. r.a 2. december se je udeležilo 6000 mla* deničev.
Kongres je dosegel svoj višek, ko mu je v nedeljo 7. 12. govoril sv. oče Pij XII. po radiu. Sv. oče je na začetku svo* jega govora poudaril, da temu kongresu prav posebno rad govori, ker se sporni* nja srečnih let, ki jih je preživel kot dijak v Marijini družbi. Nadalje je po* udaril zasluge, ki jih imajo Marijine družbe za Cerkev , ker so vzgojile toliko pobožnih, svetih in apostolsko delavnih članov. Spodbujal jih je, naj vztrajajo na Marijini poti in naj se ne dajo be* gati od tistih, ki bi radi v svoji kratko* vidnosti dali monopol za vzgojo in apo* stolat samo eni obliki organizacije. V tem se kaže plodovitost Cerkve, da v njej rastejo vsakovrstne verske družbe in organizacije 7. različnimi posebnimi nalogami, ki pa morajo vse težiti za istim ciljem, kakor se različne vrste vo* jaških oddelkov v isti armadi bojujejo za isti smoter.
Ob koncu je sv. oče — kakor člane Katoliške akcije v Rimu na praznik Brezmadežne — spodbujal tudi kongre« ganiste k srčnosti v obrambi Kristusove Cerkve. Nato je podelil vsem cerkve* nim in civilnim oblastem in vsem kon* greganistom vsega sveta apostolski hla* goslov.
OOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
„Slovenski Primorec“ mora priti v vsako krščansko hišo!
To dolžnost mora čutiti vsak zaveden katoličan. Kdo naj ščiti v javnosti čast Boga in Njegove sv. Matere ter svetnikov, če ne ta glasnik ? Kdo naj brani krščansko ljudstvo pred pogub ni mi zmotami današnjih dni, če ne ta katoliški tednik V Kdo naj ti pojasnjuje vsa važna politična, gospodarska, prosvetna in narodna vprašanja v luči naše svete vere, če ne to načelno in odločno glasilo V Kdo naj brani Cerkev in duhovnike pred raz* nimi klevetami in lažmi brezvestnih obrekovalcev, če ne glasilo, ki hoče služiti le resnici, pravici in ljubezni ? Kdo naj ti izven cerkve kaže pot skozi razne moralne zablode, pogubne za tvoj in tvojega naroda časni in večni blagor, če ne ta-javni in ne podkupljivi tolmač božje postave? Brez katoliškega glasila bo ste ti in tvoji otroci in ves narod lahek plen in igračka ljudi, ki vas bodo pahnili v brezno zmot. zablod in nesreč in se bodo potem iz vaše nesreče še norčevali, češ ; Doslej smo vas po* trebovali, zdaj vas ne potrebujemo več in nas zato vaše solze ne brigajo !!
Ko bereš, širiš in podpiraš ta lisi, braniš sebe, svojo vero, svoj dom in rod.
Skrbi torej, da bo ta luč razsvetljevala tvoj dom in ne boste v temi !
OOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO <000000OOOOOOOO >0000000000000000000000000000000000000000000000c0000000000000000000000009000000c00000000x>0000000000000c00000000
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 5l -
OKNO V SVET
STAVKA V FRANCIJI se je radi odločno..ti vlade in uvidevnosti delav« cev sam:'h v torek 9. XII.končala. Dola v 5 stvo je spoznalo, da politične stavke takega kova njemu samemu gospodarsko škodijo in ga ponižujejo v orodje brez« vestnih ljudi, ki delajo zmedo in por« zročajo	gospodarsko škodo vsemu
narodu iz sebičnih strankarskih name« nov. Hujskači in povzročitelji stavke besno napadajo Schumanovo vlado in jo blatijo kot »reakcionarno vlado lako« te«. Obenem pozivajo delavstvo, naj se pripravi na bodoče boje, »ki bodo težki.«
SOVJETSKO ZADRŽANJE DO NEMČIJE NA LONDONSKI KONFE« RENČI	ZUNANJIH MINISTROV.
V komentarju k sovjetskemu zadržanju do Nemčije na londonski konferenci zu« nanjih ministrov prinaša »London Press Service«	naslednji komentar W. N.
E\verja:
»Glavni smoter Molotova na sedanji londonski konferenci se kaže vedno bolj jasno. Ne pusti, da bi mu ušla niti ena sama prilika, — včasih jih pa ustvarja tudi on sam — da bi poudaril in razvil svojo priljubljeno temo: da je Sovje/« ska zveza pokroviteljica nemške enot« nosti, medtem ko hočejo zahodni zavezi niki raztelesenje Nemčije.
To je kaj zanimiv razvoj sovjetske politike, ker je do pred kratkim bila sovjetska teza ta, da je treba Nemčijo oslabiti v največji možni meri.
Glavni problem je bila proizvodnja jekla. Še preden se je vojna končala, so britanski strokovnjaki prišli do zaključ« ka, da je treba minimum, ki ga je tr.cba dovoliti Nemčiji za njene mirnodobske potrebe, določiti na višino letne proiz« vodnje jekla kakšnih deset milijonov ton.
Sovjeti do letošnjega leta niso hoteli prav nič slišati o številki deset milijo« nov ton jekla na leto ter so vztrajno zagovarjali mnenje, da se ne sme do« voliti višje ravni od petih milijonov ton.
Minulo pomlad pa so v Moskvi nena« doma spremenili svoje stališče ter pri« čeli zagovarjati, da je treba Nemčiji do« voliti proizvodnjo jekla za kakih dva« najst ali trinajst milijonov ton na leto. Isto najdemo, če pogledamo malo na »raztelesenje«. Na jaltski konferenci so se Sovjeti pokazali odločno in izrecno naklonjene raztelesenju Nemčije. Sovjet« ska zveza je kot edina velesila vztrajala na tem, da si lahko priključi en del nemškega ozemlja — Koenigsberg in so« sedne okraje vzhodne Prusije — do ka« torih ni Sovjetska zveza imela prav no« bene pravice. Sovjetska zveza je poleg tega bila najbolj odločna podpornica poljskih zahtev za raztelesenje vzhodne Nemčije s priključitvijo obširnih pod« ročij Šlezije, Brandcnburške in Pomor« janske, katerih prebivalstva so v veliki večini nemška. Odtod .je bilo 8 milijo« nov Nemcev nagnanih proti že itak pre« obljudenemu zahodnemu delu Nemčije, da bi napravili prostor Poljakom.
Po vsem tem pa se z daj Molotov mu« či, da bi ustvaril vtis, kakor da je Sov« jetska zveza pokroviteljica enotnosti in sile Nemčije. Razlogi /a to so precej na dlani. Ti govori so namenjeni Nemčiji ter spadajo v okvir močne propagandi« stične kampanje, ki jo vodijo v poiz« kusu, da bi prepričali nemški narod, da je Sovjetska zveza naklonjena naciona« lističnim težnjam Nemčije, medtem ko. jim Velika Britanija, Združene države in Francija nasprotujejo.
Končni smoter je očiten. Odgovorni činitelji sovjetske zunanje politike te« žijo še enkrat (kot ob napadu na Polj« sko) za tesnim zavezništvom v bodoč« nosti med obnovljeno in pojačano Nem«
Hlapec Ferjan
»Jaz sam. Kot veš, sem bil upravitelj Hudovernikove zapuščine in sem imel pri tem veliko dela. Pred kratkim sem zopet brskal po neki sobi med starimi spisi in računi in tedaj sem naenkrat zagledal, da je molelo iz neke špranje med dvema tramovoma nekaj belega. Morda je kak pajek ali ščurek porinil to nekoliko ven. Bezgal sem po tem z noh« ti, dokler nisem potegnil ven zmečka« nega papirja. In to je bil testament, na« pisan s svojevrstno, težko čitljivo Hu= dovernikovo pisavo, s podpisom in na« vedbo prejšnjega dneva, predno je mož umrl.«
»Toda čemu ni zapustil Hudovernik oporoke med svojimi spisi, temveč jo je skril med grede, kjer bi bila lahko za vedno izgubljena?«
Bog si ga vedi.— Čudak je bil Hudo«
e jo ter Sovjetsko zvezo. To zavezništvo bi bilo seveda naperjeno proti zahod« nim velesilam.
POSEBNI ODBOR ZDRUŽENIH NARODA ZA NADZIRANJE GR« ŠK1H MEJA JE PRIČEL S SVOJIM DELOM.
Posebni odbor za nadziranje grških mej, katerega je ustanovila glavna skupščina Združenih narodov, je pričel s svojim delom na svojem glavnem sc« dežu v Solunu ter je zdaj pripravljen začeti delo nadziranja meja ter pomirje« vanja razlik med Grčijo in njenimi sc« vernimi sosedi.
Ko se je grški zvezni predstavnik Alc« xander Dalietos obrnil na odbor z izja« vo, je dejal, da je glavni smoter tega odbora ta, da doseže mir na Balkanu ter da postavi zavoro podpori, ki jo dobiva« jo gveriljci v Grčiji od severnih sose« dov. To podporo _ je dejal — je več« krat dokazala komisija varnostnega sveta za Balkan. Gverilja v Grčiji pre« prečuje obnovo ter je povečala število beguncev.
LIPPMANOVI PREDLOGI Z A ZMAGO V»HLADNI VOJNI« S SOV« JETSKO ZVEZO. Znani ameriški čas« nikar NValter Lippnjan je izdelal pro« gram, ki bi omogočil demokratičnemu svetu zmago v sedanji »hladni vojni«, ki‘j° vodi proti njemu Sovjetska zveza. Lippman najprej! razmotriva Molotov« Ijevo taktiko in ugotavlja, da ta taktika jasno razkriva načrte Kremlja, ki hoče doseči, da bi Rdeča armada na vsak na« čin ostala v centru Evrope. Tam bi mo« rala ostati, da bi držala v svojem obje« mu zahodno Evropo, ki jo popolnoma obkroža. Če se hočemo izraziti po vo« jaško, pomeni to, da bi bila Rdeča ar« mada v centru Evrope vojaška sila, pri« pravljena proti zahodni Evropi.
Lippman nadaljuje: Položaj je resen, toda lahko smo mu kos, »če sprejmemo vrsto ukrepov, do katerih smo upraviče« ni, ki jih lahko sprejmemo in smo jih zmožni sprejeti«. Našteva jih 8, prvi in tretji se glasita:
1. »Združene države morajo ustvariti in ohraniti operativno udarno vojaško silo, ki bi bila sposobna zavrniti tudi dolgotrajen napad. Molotovu je treba jasno povedati, da se ne bomo razorožili, pač pa sc bomo oboroževali vse dotlej, dokler ne bo mirovnih pogodb, ki bi imele za posledico vojaško evakuacijo Evrope«.
3. »Združene države morajo izjaviti, da so po mirovni pogodbi dolžne jamčiti Italiji obrambo pred napadom po odho« du zavezniških čet,«
IMENOVANJE ODBORA ZA IZ« DELANJE STATUTA MESTA JERU« ZALEMA. Predsednik sveta Združenih narodov za zaupno upravo Francis Savre (Združene države) je nedavno imenoval Avstralijo, Kitajsko, Francijo, Mehiko, Veliko Britanijo in Združene države v odbor, ki bo izdelal podrobno« sti statuta, na osnovi katerega bo Svet vladal mesto Jeruzalem, kakor to pred« videva sklep Združenih narodov glede Palestine.
BOŽIČNA DARILA ZDRUŽENIH DRŽAV INOZEMSKIM OTROKOM. World Education Service Council pro« vaja letos tretjič svojo kampanjo za »Svetovni božični festival«, ki naj pošlje milijon božičnih paketov otrokom 21 inozemskih držav in organizira božični festival v Ne\v vorku za 8000 otrok. To pobudo je odobril in opogumil tudi predsednik Truman, ki je izjavil, da zasluži »brezpogojno podporo vseh«. Kampanja poteka zadovoljivo in se je že do zdaj zamoglo poskrbeti za odpra« vo 500.000 paketov v petnajst inozem« skih držav.
vernik vedno, kjer koli se ga je koža držala. Morebiti je hotel še po svoji smrti voditi ljudi za nos, morda je na« redil to iz hudomušnosti, morda celo iz zlobnosti, da bi nastala cela zmešnjava, ko bi prišla po več letih oporoka na dan, morebiti tudi, da bi Milki ponagajal z neumestno, pa dobrohotno šalo. Na vsak način je bila Milka bliže njegovemu srcu, kot je to na zunaj pokazal, sicer bi je ne postavil za dedinjo celotnega premoženja. Vse imetje je sedaj Milki« no,hiša in zemljišča In tudi ves denar, ki znaša najmanj trideset tisoč goldina« rjev.«
»Križ božji!« je zaječal Ferjan.
Po daljšem molku je pogledal Bregar ostro mladeniča in rekel:
»No. Ferjan, zdaj se izjavi, ali si pri« pravljen sprejeti moj predlog?«
»To je povsem nemogoče«, je težko spravil iz sebe mladenič.
»Zakaj nemogoče?«
Domače novice
Življenje v „Slov. sirotišču“
se polagoma vzbuja. O priliki praznika sv. Andreja je bila mala veselica z igri« cama »Ptički v kletki« in »Križ na vasi«. Za praznik sv. Miklavža smo se vesblili Miklavževega prihoda mej naše gojence in gojenke. Le škoda, da se je moralo vse vršiti le v lopi, ker nam je stano« vanjski urad zajel za begunce večino naših prostorov v zavodu. To se je zgo« dilo dne 14. sept., ko je prav ta dan bila poprava zavoda dokončana. Zgodilo se jo» z dovoljenjem predsednika cone Hughuesa, ki nam je rekel, da bo ta za« sedba trajala le par tednov. Tudi novi prefekt nam je dal upanje, toda sedaj bo kmalu že dva meseca.
Do sedaj je v zavod sprejetih 38 go« jencev in gojenk, čeprav se jih je ogla« silo nad 100, ki jih pa ne moremo spre« jeti, ker so večino prostorov zasedli begunci.
■ »•■■■■■■■■•■■na •*«.■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
: ;
: Naprošeni sporočamo, da ta ■ : teden »DEMOKRACIJA“ ne j s izide, pač pa bo izšla 23. t. m. [ : na osmih straneh in bo stala *
30 lir. ■■■■■■■■■■■■■■■■ S
: : ■■•■«■■■■ian■■■■■■■■u■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Šolska božičnica
V nedeljo 21. t. m. ob 10. uri zjutraj in v ponedeljek 22, ob 15. uri priredi Ijudskošolska mladina naših dveh mest« nih šol v dvorani »Kino Vittoria« na Travniku svojo običajno božičnico s pe« strim sporedom.
Mali umetniki Vas na ta svoj javni nastop toplo in polnoštevilno vabijo. Nudili Vam bodo lepe zamisli zimskega in božičnega veselja.
Pripravite se vsi, da jim s svojim po« setom poplačate trud in daste pogum. Pripomorite s svojimi prostovoljnimi, a dobrosrčnimi prispevki, da bodo božič« na darila tem številnejša in obilnejša.
Kdor hoče obdarovati svoje malčke osebno, naj dostavi tozadevna darila — s točnim naslovom — na ravnateljstvo osnovnih šol v Gorici -— ulica Croce.
Miklavžev večer v Mirniku
Tudi letos nas je šolska mladina na dan sv. Miklavža zvečer nemalo preše« netila s svojo Miklavževo predstavo.
Izvajali so Lahovo igrico »Miklavž prihaja« (I. del) s petjem in rajanjem angelčkov. Tudi parklja sta prav prijaz« no pela in sc pačila ter kazala jezike, da je bilo smeha čez mero. Mala 4 letna deklica nam je ljubko deklamirala »pro« šnjo sv. "Miklavžu«. Sledilo je obdaro« vanje šolskih otrok. Zopet smeh. vmes pa tudi — jok. Parklja sta morda še preveč pridno vršila svoj posel.
Veseli in nasmejanih obrazov smo zapuščali dvorano, v kateri smo prebili 2 prijetni urici, za katere smo šolski mladini iz srca hvaležni.
Bog živi in ohrani nam našo mladino!
Nova izdaja slov. slovnice
Marljivi slovenski jezikoslovec J. Nemec je objavil v Lukežičevi založbi (Časa FJditrice. Stab. Tipografico L. Lucchesi — 1947) III. izdajo svoje slo« venske slovnice za Italijane: Gramma« tiča della Iingua slovena, ki je zelo praktična in pregledna in ima na koncu kot dodatek kratko zgodovino sloven« skega slovstva z lepimi odlomki iz naj« boljših del naših pesnikov in pisateljev ter majhen italijansko«slovenski ter slo« vensko=italijanski slovarček. Knjigo, ki ima 275 strani in stane 600 L, bodo s pridom rabili tudi Slovenci, ki že znajo nekaj italijanščine.
Beneška Slovenija
Vsi begunci v Barnas!
. Vse begunce goriške nad.ško« lije, ki se nahajajo, v Benečiji, vabimo še enkrat, naj se zberejo 21. XII. pri »Žalostni Materi božji« v Barnasu, kjer jih bo o«
»Oče Bregar, hočem vam naravnost povedati in nočem nič zakrivati. Milki sem obljubil, da jo vzamem v zakon.«
»Potem se vsa stvar že vnaprej uje« ma,« je rekel z nasmehom Bregar; »in .kdor je mož, mora besedo držati.«
»Toda jaz, ubogi siromak s svojimi bornimi prihranki, se vendar ne morem poročiti z dekletom, ki spada med naj« bogatejše ljudi v Bistriški dolini.«
»Saj se ne poročiš z denarjem, ampak z dekletom. Ljudje in denar se nikdar ne stavijo na isto tehtnico. Kot je duša več vredna ko leto, tako je tudi človek več vreden kot denar in premoženje. Kaj bi pomagalo Milki vse bogatstvo in imetje brez dobrega, sposobnega in mo« drega moža, ki naj bi vodil gospodar« stvo, držal hišo v fedu in si prizadeval za napredek. Sploh se podasta vidva iz« vrstno drug k drugemu. Oba sta verna in poštena, sta pridna za delo, za vse preudarna, že preizkušena in utrjena po
biskal prevzv. g. noriški nad« škof, da jim prinese nekaj to« iažbe in očetovskih pobud.
Resnica nad vse
»Soča« in ljudje okrog nje so razširili vest, da je šempeterski dekan msgr. Bertoni podpisa spomenico proti slovenskim šo= lam, Slovenski duhovniki iz Benečije nam poročajo, da je ta vest neresnična in krivična. V dolgem pismu, ki ga je poslal na naše uredništvo znan slovenski duhovnik, poudarjajo zlasti te stvari.
1. Msgr. Bertoni je sprejel mesto župnika in dekana v Šempetru ob Nadiži proti svoji volji iz pokorščine in na prošnjo nekaterih zelo vplivnih domačih slovenskih duhovnikov.
2. Msgr. Bertoni ni podpisal nobene spomenice proti sloven« skim šolam, dasi so ga prosili, ker bi to bilo, kakor sam pravi, »pod njegovo častjo.« Po njego« vem mnenju mora biti vsak Ita« lijan za to, da so za italijanske otroke italijanske šole — prav tako pa tudi vsak Slovenec za to, da so za slovenske otroke slovenske šole.
G. dekan je izjavil napram nekemu slovenskemu	duhov«
niku:	»Vest.	da	sem podpisal
protest proti slovenskim šolam, je popolnoma izmišljena, in je pod mojo častjo, da bi se v tem pogledu hranil pred komunistič« nimi klevetami.«
3. Napram slovenskim duhov« nikom je bil vedno zelo dobro« hoten. Pod fašizmom jih je branil, da jih niso odpeljali v Kalabrijo.
4. Ob priliki slovenske nove maše v Landarju 16. XI. so neka« teri vložili pritožbo proti take« mu »poslovenjevanju fare.« Msgr. Bertoni je sprejel nase vso odgovornost.
5. Proti slovenskim šolam; se bori predvsem narodno nestrp« no učiteljstvo.
 »«----
Ta dopis smo z veseljem sprejeli in zelo radi objavili. Mi bi točko 2. še boli jasno po« vedali tako: Tudi vsak Slovenec mora biti za to, da se itali jan« skim otrokom dajo italijanske šole — in tudi vsak Italijan mo« ra odobravati in želeti, da se slovenskim otrokom nudi izo« brazba in vzgoja v materinem jeziku. Bog daj, da bi nikdar noben duhovnik ne govoril in delal tako, da bi sovražniki Cerkve mogli najti kak upravi« čen povod, da bi ga črnili kot zatiralca drugega naroda. — Laž pa ima kratke noge!
URH in ŽEF
‘Tik pred odhodom iz Benetk je pri« sedel k našemu lTrhu neki starejši du« hovnik. Naš Vipavec ga je spoštljivo pozdravil. Duhovnik, ki se je čudil, da ga preprosti tujec tako neobičajno lepo pozdravlja, ga je vprašal: »Odkod pa ste, dobri mož? Malo ljudi je dandanes tudi v katoliški Italiji, ki bi imeli tako veli« ko spoštovanje do duhovnikov«. Urh je povedal, odkod je, zakaj je izapustil dom, kje je doslej bival in kam zdaj potuje. Ker je bil Don Giovanni kot vojni kurat po naših krajih in tudi po ostali Sloveniji, se je med obema razvil prav prijazen pogovor.
Duhovnik je pripovedoval, koliko le« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
različnih bridkosti in imata srčno nag« njenje drug do drugega. Tu sc lahko, upa, da bi nastala nova srečna in vzorna krščanska družina, ki bi bila v čast in korist celi občini.«
»Kaj bodo pa ljudje rekli? To bi bilo govorjenja na najin račun!«
»Pusti, naj mlini klopotajo in ljudje klepetajo. To bo prav kmalu prenehalo, če bodo ljudje videli, kako lepo sc razu« meta, kako izborno gospodariš in prido« bivaš hiši novega ugleda.«
»Toda zdi se mi nekam neprimerno in sramotno, če se kot berač štulim na bogato posestvo.«
»To je prazna domišljija; sploh se pa ti prav nič ne vsiljuješ, ampak Milka hoče imeti sarno tebe in nikogar druge« ga. Če se Hudovernikova hiša ne opo« more in če zgubi Milka svojo življenj« sko srečo, si tega ti kriv.«
»Za božjo voljo ne! Milka mora po« stati srečna!«
paga je doživel med Slovenci. Slavil je našo gostoljubnost in prijaznost, zlasti pa pobožnost slovenskega ljudstva, po« sebno na Kranjskem. Čudil se je, kako je moglo to ljudstvo kar čez noč prih v kremplje brezbožnega. komunizma in kako je bilo mogoče, da sc je med njim1 pojavilo toliko zločincev, ki so zagrešili toliko nečloveških dejanj nad svojimi lastnimi brati in tudi nad tujerodci, ki so po večini pač proti svoji volji pri® med Slovence.
Urh je zagovarjal svoje ljudstvo, ko« likor je pač mogel. Posebno močno Je podčrtal krivdo, ki jo nosijo nad seda« njo slovensko nesrečo tudi fašisti, ki so nastopali s tako narodno nestrpnostjo, kamor koli so prišli. . Celo samo Ljub« Ijano so hoteli v par letih poitalijančiti in so si s tem zapravili vse simpatij® narodno zavednega slovenskega ljuo* stva. — Posebno nesrečno je bilo zadr« žanje italijanske armade med osvobodil« no borbo. Poštenih Slovencev niso ho« teli ščititi pred komunističnim nasiljem. Ko so se potem slovenski kmetje odlo« čili za samoobrambo, so jim zasedbene sile sicer dale nekaj pomoči, a še vec so je nudili partizanom, in tako se Je nadaljevalo bratomorno klanje bre? konca in kraja po zaslugi tistih, ki jim je bila ta borba ljuba, ker so tako svojo kožo varovali. — Rpdi zahrbtnih napa« dov od strani komunistov so zasedbene čete izvajale strašne represalije nad ubogim nedolžnim ljudstvom: goreli so domovi in cele vasi ter padali kot talci številni najboljši slovenski možje i° fantje ter cele družine.
»Ali je čudno, da so tudi naši ljudje v takih razmerah podivjali? Za nas Slovence je tolažilno samo to, da nam nihče ne more očitati, da smo na ka« terem koli koncu tega sveta zanetil' vojno in da tudi komunistična nesreča ni prišla iz našega naroda, ampak da )e prišla od zunaj in da se je mogla uve« ljaviti le s pomočjo tistih velikih na« rodov, ki so po radiu le naprej govorili o demokraciji, o štirih svoboščinah m o »morski karti«, ki se zdi, da plava p° Atlantskem in vseh oceanih, a se ne more nikjer ustaviti. Tisti, ki so nas narod spravili v nesrečo, naj ga spra« vijo spet iz nje, ali naj ga vsaj ne pre« ganjajo še po svetu ter ga zaničujejo, ker je sedel na limanice, ki so mu jih oni sami nastavili.«
Don Giovanni: »Ubogo ljudstvo! Pra'T žal mi je za ta katoliški narod. Le za« upajte, da bo še dobro, kajti nad vsem in vsemi je še Bog, ki bo spregovoril zadnjo besedo in dal vsakomur, kar si je zaslužil.«	(Nadaljevanje)
Darovi
N. N. z željo: Bog nas reši komuniz« ma! 1000; g. Marija B. poročena M. iz Rima ljubemu obiskovalcu iz domovine 1000:	delavec — begunec, a vendar
zvest čitatelj 500; begunka v čast Brez« madežni 100; N. N. iz Štandreža 400; iz Štandreža z željo, da bi list še naprej dobro. uspeval, 365; N. N. 500; Štever« janci 1000; dar begunca 1000 L.
Bog povrni!
DAROVI
»Za naš domači misijon«. — N.N. iz Gorice, umetniško podobo trpečega Zve« ličarja (G. R.) v lepem, le nekoliko p°* kvarjenem okviru — z opazko: »Daru« jem za popravo okvira ali za kaj druge« ga« — 1000 L. Bog plačaj! Pa kjer je Jezus, mora biti tudi Marija: Zato po« novno prosimo, če nam more kdo daro« vati ali prodati veliko, barvano sliko brezjanske Marije Pomagaj za oltar v Trcbežu.
DENAR SO NAŠLI:
Nekdo je našel vsoto denarja. Če kdo misli, da je denar njegov, naj se zglasi pri upravi našega lista.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
»To imaš ti v rokah.«
»Oče Bregar, vi mj torej zares sve* tujete, naj bi se odločil za ta veliki ko« rak?«
»Ne samo svetujem, ampak tudi .pro« sim te za to. Vidim tudi v vsem, kot so se stvari razvijale, očividno božjo Pre« vidnost. Bog vaju je vodil drugega k drugemu po preskušnjah, težavah in bridkostih.«
Ferjan, ki se mu je obraz vedno bolj jasnil, je podal roko staremu gospodarju in rekel mehko:
»Oče Bregar, da, prosim vas, dajte mi Milko. Sprejmem jo iz vaše roke in to ho moja največja sreča, če jo bom mo« gel osrečiti.«
*
Ferjanovo poroko bomo proslavili na dan sv. Silvestra. Prijatelji, ki se želijo udeležiti slavja, naj pošljejo kak pri* spevek v blagu ali denarju, da ho vkljub veliki draginji postrežba dostojna.