ill'll
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
tekaj* r poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ntk dan od II.—12. ure dopokL
Telefon 6t. 113.
Št. 23.
Hapoünlna listo:		
Celo leto		12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10	v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 24. februarja 1911.
Letnik III.
Krinko dol!
Quamvis sint snb s qua, sub aqua maleđicere tentant.
Spodnještajerski nemškutarji so se pričeli nekam živahno gibati.! Ljudje, ki skoro do zadnjega časa niso poznali drugega ljudskega dela, kakor da SKi v svojem, s šnopsom vzdrževanem glasilu blatili vse, kar je slovenskem ljudstvu svetega, so sedaj v ne rajvno predolgi dobi priredili 1 shode in kakor čujemo, jih mislijo še več. Ne beležimo tega, ker bi mogoče pripisovali temu posilinemškemu gibanju kak pomen ali pa vpliv na razvoj političnih odnošajev na Spodnjem Štajerskem, ampak iz kuriozitete, ker živimo ravno v pustu.
Za naše nemškutarje velja v polnem obsegu citat, 'ki smo ga napisali zgoraj pod zaglavje.- Po domače povedano bi se reklo: Ce prav so pod vodo (žabe namreč), skušajo tudi tam samo psovati. V znamenju blatenja in sramotenja slovenskega kmeta in njegovih zastopnikov se namreč fvrše „Stajerčevi“ politični shodi. Ker je posilinemštvo na Spodnjem Štajerskem na deželi popolnoma parterre, ker razun nekaterih nezavednih in nesamostojnih elementov ne da nihče nič več na besede ptujskega evangelija, iz katerega ti vdarja nasproti duh žganja in Špirita, so se vrgli njegovi voditelji na polje političnih laži in zavijanj." Na ta način hočejo vzbuditi vsaj nekoliko pozornosti in zainteresirati javnost.
Kakšen pa je cilj tega političnega humbuga? Kje tiče vzroki, ki so vzdramili Linharta in njegove kruhodajalce iz spanja? Popolnoma enostavno: Vse to gibanje diktira nemškonacionalna „ljubezen“ do slovenskega ljudstva. Zlati časi neomejenega nemško-nacionalnega gospodstva v deželi so minuli. Slovensko ljudstvo je vstalo in ne dopušča, da for se ga Še nadalje odpravljalo s sramotnimi drobtinicami. Ono hoče popolnega vpoštevanja in enakopravnosti. Prišla je obstrukcija, ki je zabranila, da ne morejo Nemci več sipati milijonov med svoje volilce. In vzbudila se je ,v s sovraštvom in srdom prežetih srcih nem-
ških voditeljev „ljubezen“ inj „skrb“ ! za slovenskega kmeta, obrtnika in delavca. Govoreč izraz te „ljubezni“ je pa postal na povelje od zgoraj urednik Linhart, ki kot sin slovenske matere vsaj v besedi lahko kaže svojo „ljubezen“ do slovenskega ljudstva. Ponovimo: radi neprilik, v katere je prišla nemška večina radi slovenske obstrukcije, je začel krošnjariti Linhart s svojim posilinemštvom po deželi.
Ali bo žel vspehe in dosegel lavorike? Nikdar in nikoli! Že goljufiv način, po katerem se prirejajo ti štajerčijanski shodi, mora odbiti slednjega poštenjaka. Vabi se vedno na velik javen shod, na katerem naj bi se odkrito pogovorili o vseli težavah in na katerega se vabi tudi nasprotnike. Ko ,pa pride do shoda, potem se zve,- da je shod društveno zborovanje „Štajerčevega“ tiskovnega društva, kjer mora vsakdo molčati, kdor ni član, ker drugače ga lahko postavijo „nepristranski“ reditelji na .čestoj Ako pa to Še ne zadostuje, se pokliče na pomoč še orožniške bajonete, da potem vendar lahko pride slovenski kmet do „svobodne besede“, seveda — pred vrati.
Se bolj pa kot način, po katerem se prirejajo famozni „Stajerčevi“ shodi, mora napolniti z nevoljo in ogorčenjem vsakega brezprimerno hujskanje in zabavljanje, ki se ga mora slišati. Ne straši se apelirati na najnižje človeške inštinkte, samo da bi se. do-seglo efekt. Previdno se ogiblje vsakih dokazov s številkami in se z mogočno gesto izreka samo trditve, ki so včasih tako gorostasne, daj se njihovo „resničnost“ lahko otipa. Ce se govori o obstrukciji, se ne pove, da bi prišlo po proračunu za leto 1910 od 21 milijonov kron izdatkov za razne potrebščine na Spodnji Stajer, to je na tretjino dežele, samo borni milijonine pove se, da je od 600 deželnih uradnikov sarnoi šest Slovencev, da od več kakor dvajset meščanskih šol ni nobene slovenske itd., ampak kar na splošno se trdi, da tira obstrukcija slovensko ljudstvo v propad. S prozornim namenom se mogoče omenja regulacijo Drave in podpore vinogradnikom, a se seveda korajžno zamolči, da država zato ne nadalju-
je regulacije, ker dežela že pred obstrukcijo ni plačala svojega prispevka in se tudi ne pove, da je 200 tisoč kron za vinogradnike že vj proračunu 1910 črtanih od nemške večine.
S takim neodkritim in ovjnkarskim ravnanjem se pri našem poštenem ljudstvu seveda ne dosežejo politični vspeh'i. Poskrbeli bomo pa še bolj, kakor do-sedaj, da bo vsakdo, k’i ni bebec ali (pa zlobnež, doziral, da je sedanja štajerčijanska rešilna akcija za slovenskega kmeta naročena v Gradcu, ker gre Nemcem po dolgih letih lahkomiselnega in krivičnega gospodarjenja sedaj voda v grlo. Razkrinkali bomo neizprosno razne eksponente graškega vsenemštva na Spodnjem Štajerskem in štajerčijanci bodo lahko še nadalje psovali v ptujskih šnopsarskih mlakužah. Slovensko ljudstvo pa bo šlo preko teh tragikomičnih epizod na dnevni red in se ne bo brigalo za regljanje žab.
Glose k Triglavovi 35. letnici.
(Piše star Trigiavan.)
Gradec, 22. svečana.-
Pustu gremo nasproti, pustu, in ta Čas je smatral „(Triglav“ primernim, obhajati svojo Sojetnico. Sicer obhajanje 351etnice ni navadno, a iz srca privoščimo „'Triglavanom“ sedanje dobe „„titulus“, da se odtegnejo za nekaj dni študijam.)
Dolgo je že tega, kar sem bil ud „Triglava;“, vendar pa ne tako dolgo, da bi bilo domnevanje o-pravičeno, da so se gmotne razmere sedanjih .„(Tri-gla,vanov“ tako zboljšale, da bi jim bilo mogoče, s takim leskom in bleskom obhajati 3Sletnico, kakor je bilo citati v „Slov. Narodu.“ Kdor pozna revščino pretežno večine našega dijaštva — glej poročilo Podpornega društva! — se je moral kar zavzeti, ko je čital zadnji teden reklamo za „Triglavovo“ slavlje. Frakarstvo, nič k'ot frakarstvo! Ali smo Slovenci res tako bogati? Nemci so vendar mnogo bogatejši, a nobeno njihovih društev Še ni obhajalo 351etnice s takim pompom, kot naš „Triglav.“
PODLISTEK.
V jesenski megli.
iTiako je bilo na tisti večer, da se je človek moral domisliti na, kaj lepega, žalostnega in davnega. Moral se je domisliti, mehko je bilo v pršili, srce mehke žalosti polno . . .
Daleč tam na zapadu je zahajalo solnce, rodeče morje se je razlivalo po tisti strani, rudeča luč je sijala po krajini, daleč tja nazaj proti vzhodu, mrak je že vstajal iz grap, trepetala je motna, temnorude-ča luč.
Privatni uradnik Košenila je šel po cesti, včasih je pogledal okoli sebe, tja je pogledal v daljavo, obraz je. bil miren kakor vedno. Ničesar se ni domislil ta večer, to, na kar bi se imel spominjati, je bilo vedno z njim, in zato je bil obraz tako miren, kakor v davnih časih, k,o je stal ob izkopani jami in je drsala vanjo velika črna krsta, majhna, bela krsta se je pogrezala z velikim zlatim angeljem na vrhu. Privatni uradnik Košenila je imel namreč ženo, pa je umrla, in je imel hčerko, pa je tudi umrla.
In zavoljo tega je bil obraz čiteto miren, zato se ni nikoli nasmejal tako veselo, kakor se. nasmejejo ljudje po navadi.
„Ha—ha—ha—ha—ha . . tako se nasmejejo ljudje na široko, oči so vesele, obraz je nalahko zardel. No, Košenina se je zasmejal po sili. „!He—he—,“ poznalo se je, da je smeli prisiljen, sam je izpoznal in je utihnil.
Mračilo se je, delavec je hodil iz ulice v ulico z dolgo palico v roki in je prižigal plinove svetilke, ki. so gorele po vogalih.
Košenila pa je šel svojo navadno pot tja do gostilne, 'kjer je večerjal, prečital par časopisov, in potem, vstal počasi in mirno.
—	Lahko noč!
Ni pogledal po ljudeh, malo je dvignil klobuk in se je zgubil med vrati. Potem je Šel proti domu, gledal je predse, ozrl se je na nebo, izginil je med hišami.
Tisti večer pa je bilo tako, da je bilo človeku pri srcu kakor na spomlad, ko dahne od juga, leno sanja temnomodro nebo, poje na gori mlad pastir. Temna rudeča luč je gorela po nebu, drhtela je v polmraku, dihalo je sem od juga1, leno je sanjalo temnomodro nebo —
Košenila je sedel na gostilniškem vrtu in je večerjal. Mimo so hodile natakarice, ta in ona lepa, z Velikimi, prešernimi očmi, s črnimi, kostanjevimi mogoče, morda s plavimi in mehkimi lasmi.
Včasih je bila katera trudna, zamišljena nemara,, semintja tudi žalostna. Sedla je tam pod temen kostanj, visoko so se dvigale njene mlade pjrsi, pogledi so pa plavali bogvekam.
No, Košenila ni pogledal v; tisto stran, počasi je odlagal časopis, vzel je v roko nož in ga je brisal ob prt.
Na vrt je prišla mlada punčka, mlada, slabo napravljena, crevlje raztrgane, lase razkuštrane. In čez roko pa je imela neko košarico in v njej polno lepih rož.
—	Dober večer!
Pozdravila je, postala, ponudila rože. Košenila ji je dal desetico in položil šopek' pred se na mizo. Cvetje je bilo jesensko in brez vonja; ležalo je tam in je venelo.
—	Koliko dam nazaj?
Vprašala je punčka, stala je ob kostanju, upirala je vanj, velike, plahe oči.
Košenila je pogledal te oči, potem jih je pogledal drugič in se je potem domislil —
—	Nič!, je rekel polglasno in se je domislil na svojo hčerko, ki je umrla. Menda je imela take oči, talke lase, čisto take; če bi bila tako revna in uboga,
pa bi bila stala pri drevesu, Čakala bi bila prijazne besede, potem odšla od ponižnosti boječa.
Privatni uradnik si je bil domislil, ob drevesu je stala, punčka in je gledala na njegovo mizo s plašnimi, ponižno poželjivimi očmi; obrazek je bil bled, na ustnicah žalost.
—	Kaj si lačna?
Punčka se je nasmehnila, potem je okrenila glavo, v lica je stopila plaha rudečica.
—	Kaj bi večerjala?
Punčka se je nasmehnila, gledala je v tla, po ličili je plavala plaha rudečica.
—	No, jej!
Košenila je prerezal meso na dvoje in ji je ponudil večji kos.
—	Ne —, ne bom tukaj, ker me je — sram, zunaj — doma —
PJalio je povedala punčka in Košlenila je vzel časopis iz žepa in je zavil vanj pečeno meso.
Punčka je iztegnila roko, belo, drobno roko, na licih ni bilo več rudečice.
—	Bog povrni tisočkrat;
Odšla je hitro med kostanji, izgubila se je med vratmi.
Košenili pa je bilo dobro na tisti večer. Čutil je, da je storil nekaj lepega in prijaznega in sam sebe je bil vesel.
In tako je bil razpoložen in je govoril z natakarico, z gospodarjem je govoril o revoluciji na Ruskem, potem o maeedonskem vprašanju, potem o lepi slovenski politiki.
Izvanredno je bilo to, a pravzaprav ni bilo izvanredno, zakaj Košenila je bil zadovoljen sam s seboj na tisti večer in navdajale ga je prijetno čustvo. Izpil je četrtinkb vina več, potem je odšel počasi proti domu. Noč je bila že tedaj, na nebu zvezde, luna tam na vzhodni strani. In lepa jesenska noč je bila, sence so stale na debli, zganile so se včasih, zamajale se od desne na levo.
Društvo se je ustanovilo s tem namenom, da se jači narodna ideja med udi, izključena je bila pred 35 leti vsaka politika in to potrdi tudi „Slov. Narod.“ In kaj so napravili mladini iz „Triglava“ ? Privesek Mirane liberalne stranke. Po društvenih pravilih, ki so veljala od leta 1876 do 1895, je vsak „jTjriglavan“ temu društvu zvest, ki je ostal Slovenec, bodisi tega ali drugega svetovnega ipreprieanja. Udje tega društva so lahko tudi bogoslovci in so tudi že bili. Zavrniti moramo kot impertinenco početje nekaterih objestnih mladinov, ki so konstituirali odsek, ki ima nalogo na to paziti, če so vsi starešine pristno liberalnega mišljenja. Kdor se udom tega odseka le malo sumljiv zdi, ni vreden starešinstva. Sicer piscu teh vrst ni nič za to čast, ne bil bi pristopil kot starešina, kakor tudi res ni ogromna večina pristopila. 0-menil sem pa to, da se vidi* kako netolerantno se postopa z drugače mislečimi, starimi JTiriglavani.“
Mlad „iTjriglavan“ trdi v „Slov. Narodu“, da hoče „z narodom“ delati za napredek. Gre se za to, kaj si misli mlad „(Triglavan“' pod napredkom. Za resnični napredek smo vsi, tudi „klerikalci.“ A mladi gospodje mislijo bržkone na napredek v liberalnem smislu. V tem slučaju pa ne bodo z narodom delali, ampak proti narodu, ker narod takega napredka ne mara. Ce mi tega mladi gospodje pri „fTriglavu“' ne verujejo, naj vprašajo svoje pokrovitelje, na primer dr. Tavčarja ali dr. Kukovca. Slovenci gredo preko vsakega liberalca na dnevni red. In samotno bodo čivkali tudi ti mladi gospodje, ko pridejo v javno življenje, kakor čivkajo samotno njih starešine. Prepričan sem, da je mnogim mladim „ITriglavanom“ res za delo za narod. A v tem slučaju se morajo odpovedati liberalizmu, frazam in — fraku.
Proti cerkvena šolska poli-na Francoskem.
Zopet so na Francoskem katoliške opozpcionaine stranke silno razburjene, ker dela protiverska vlada na vse mogoče načine, samo da bi popolnoma zabrisala vsak znak katoliške misli v tej nesrečni deželi. Ker sedaj po ločitvi cerkve in države, krilato geslo: „pogibelj klerikalizmu“ že več ne vleče, ki je izbral jakobinski blok drugo geslo, s katerim se hoče ob-držati na krmilu; sedaj mu je geslo in cilj: „obramba lajične šole.“
Iz tega vzroka se trudijo jakobinci na vse pre-tege, da bi kakor mogoče poostrili konflikt v šolskem vprašanju.) Zato je z odlokom parižkega prizivnega sodišča obsojen reimski nadškof in kardinal' Lucon, ker je tudi podpisal skupno poslanico francoskega episkopata, v kateri se odsvetujejo in obsojajo proti-cerkvene šolske knjige. Zato sta bila 'kaznovana od kasacijskega sodišča dva duhovnika, ker sta izjavila, da ne moreta obhajati onih otrok, ki se poslužujejo prepovedanih šolskih knjig. Zato predlaga ministrski predsednik Briancl, da se mora takoj po proračunu vzeti v razpravo novo šolsko zakonsko osnovo. Zato je bilo v najnovejšem času sklenjeno v zbornični komisiji, da se imajo v bodoče pravice starišev podvreči uradniški samovolji.
Takozvana „lajzacija“ šole, ki se je pričela pod vlado Waldock-Rousseau, napreduje vedno bolj.' Predlogi Dessoye-Buisson-Doumer itd. gredo za tem, da bi napravili mesto učitelja državo odgovorno za postopanje v šoli, iz enostavnega razloga, da bi na ta
način lahko kaznovali stariše in duhovnike z denarnimi globami in zaporom, ako bi se drznili zahtevati, da se mora pri odgoji imeti pred očmi višje, vzviše-nejše cilje.
Akoravno „lajična šola“ ni popolnoma nič ogrožena, slikajo .vendar radikalni kričači v strašnih barvah pogibelj, ki ji preti. Leta 1882 se je po prizadevanju „očeta lajizacije“ Julesa Ferryja sprejel zakon, po katerem nima nobeden učitelj pravice poslužiti se knjige, ki ni sestavljena v okvirju „najstrožje religiozne, historične in politične nevtralnosti.“ JAko bi se kakšen učitelj“, rekel je Ferry dne 16. marca 1882 iz senatske tribune, „tako daleč spozabil, da bi napadel kako veroizpoved, potem je ravnotako potrebna hitra in stroga kazen, kakor če bi včinil kak moralni prestopek.“ No, od takrat so Šli lajizatorji že dalje in dalje.
Pri takih razmerah je umevno, kar je rekel nedavno nadškof v Bourgeoisu Dubois:
„Ne splača se vdajati kakim iluzijam: zbornica bo vzela starišem zadnjo svobodo. Mi gremo nasproti pogromu, boju. Nobeden francoski škof in ne duhovnik ne bo pustil kršiti brez ostrega protesta teh sve-i tihi pravic. Pahnili nas bodo v temnice. Na noge zato, francoski katoliki, pripravite se za te težke momente! Bodite pripravljeni, da nas podprete s svojo hrabrostjo! “
Te besede preveva duh, ki je svoječasno navduševal tudi nemške katolike, ko jih je Bismark v zahvalo za njihovo pomoč pri ustvaritvi nemškega cesarstva pahnil v kulturni boj in jih je začel preganjati. Katoliška Francoska se bo prerodila in rešila iz mlakuže framasonstva in jakobinstva samo s pomočjo žrtvovanih apostolskih voditeljev. Naj se le navalijo jakobinci v parlamentu na katolike, čim hujše bodo skušnje, tim preje bo prišlo do vstajenja.
Protest.
Podpisana duhovščina ptujske dekanije najodločneje protestira zoper resolucijo nemškega političnega društva za Ptuj in Rogatec od dne li. svečana sploh. Posebej protestira proti temu, da se dva njena tovariša, častiti gospod vikar Pšunder in častiti gospod kaplan Jager, kojih značaj je čist in ime neo-madeževano, kruto napadata in preganjata, ker sta pri ljudskem štetju naznanila slovenski občevalni jezik; s tem se krati prva pravica zadnjega avstrijskega državljana, njegova politična prostost; — protestira drugič proti temu, da se v to nepoklicano politično društvo vtika v cerkvene in šolske zadeve in si prisvaja nekako nadzorstvo nad cerkvenim, uradnim in Šolskim delovanjem katoliške duhovfščine; — protestira tretjič proti temu, da bi moral mestni urad v Ptuju kot nekak izvrševalni organ omenjenega političnega društva izsiliti od prečastitega kn.-šk. ordinariata prestavo neljubih mu katoliških duhovnikov..
Jožef Fleck lr., prošt in dekan v Ptuju.
Jožef Sinko lr., župnik pri Sv. Lovrencu v Sl. gor.
Josip Skvarč lr., kaplan.
P. Norbert Povoden, župnik v Ptuju.
P. Lucius Selinšek lr., kaplan.
Pv Pius Vakselj lr., kaplan.
J.	Toman lr., župnik v Hajdinu.
J.	Šketa lr., kaplan.
Janez Tomanič lr., župnik ppi Sv. Urbanu.
Karol Malajner lr., kaplan.
Jakob Očgerl lr., župnik pri Sv. Andražu v Sl. g. Leopold Skuhersky lr., župnik pri Sv. Marku. Ivan Atelšek lr., kaplan.
Alojzij Šuta lr., župnik pri Sv. Marjeti.
Franc Planinc lr., kaplan.'
Alojzij Kokelj lr., župnik v Vurbergu.
Josip Poplatnik lr., župnik v PolenŠtaku.
Politični pregled.
Delegacije.
Dne 22. februarja popoldne je zborovala avstr.' delegacija. Razpravljalo se je o proračunu zunanjega ministrstva. Stanek in Zazvorka sta interpelirala vojnega ministra, ker so v armadi pri ljudskem štetju protežirali nemščino kot občevalni jezik.
Masaryk je seveda tudi moral v tej tejii predavati,, ker je kot profesor navajen, da predava; Pred vsem se je klanjal mož Italiji, nato je pa zopet in zo* pet pogreval Friedjungov proces.
Zun. min. Aehrenthal je obžaloval, da Masaryk še. vedno tišči v ospredje to zadevo kljub njegovi resni izjavi meseca decembra. Glede na zagrebško veleizdajalsko sodno razpravo je Aehrenthal izjavil, da se je vodila razprava neodvisno od zunanjega ministrstva. Važno je, kar je Aehrenthal izjajvil glede na razmerje s Srbijo. Po aneksijski krizi se je razmerje s Srbijo hitro izboljšalo. Normalna politične razmere je izpolnila sklenjena trgovinska pogodba. Ob krizi odpovedane konvencije so se obnovile. Svetuje končno Masaryku, naj opusti svoje pustolovska obdolžit-ve, ki ne zadenejo ne zunanjega ministrstvv in ne zunanje službe.
V seji včeraj dne 23.' februarja je prvi govoril delegat Soukup, ki se je zavzemal za razoroževanje. Za njim so govorili delegati Italijan Delugan, Klo-fač, pl. Glanz, Bartoli, pi. Stransky, dr. Ellenbogen. Italijanska delegata Delugan in Bartoli sta z velikim navdušenjem skušala braniti iredentiste, oziroma dokazati, da med avstrijskimi Italijani sploh ni ireden-tovskega gibanja.
Prihodnja plenarna seja delegacij danes dne 24. februarja.
Iz socialne demokracije.
Razpor med češkimi avtonomisti in pristaši centralistične organizacije v socialni demokraciji je prišel že tako daleč, da so češki centralisti v družbi z zastopniki nemških in poljskih socialnih demokratov sklenili* da pretrgajo vse zveze s češko-slovansko socialno demokracijo in da ne vprizorijo z isto nikako skupne akcije več.
Busko-kltajskli spor.
Kitajski odgovor na ruski opomin je rusko diplomacijo povsem zadovoljil. Z svojem odgovoru priznava Kitajska upravičenost ruskih' pritožb. S tem jo ruska diplomacija zadovoljna, ministrstvo zunanjih zadev pa povdarja, da hoče Rusija od Kitajske zahtevati, da poleg tega priznanja Kitajska tudi ugodi ruskim pritožbam.
Češka razstava v Sofiji
se otvori dne 23. julija ,19*11 in bo odprta do dne 23. avgusta. Protektorat te razstave sta prevzeli trgovski zbornici v Pragi in Sofiji. V Sofiji se je osnoval poseben, iz Bolgarov in Cehov obstoječi odbor, ki jo
Dahnilo je od juga, vsulo se je rudeče listje, plašno je zašumelo. Včasih je letel mimo kak nočni ptiček, sova menda, tiho je letela, strah jo je bilo tu sredi mesta.
Potem je minila noč in je napočilo jutro. Počasi je vstajalo solnce, svetilo se je na vzhodu, svetlo-rumena luč je sijala in so se razlili žarki po vsem svetu. Dvigalo se je solnce vedno višje in višje, — ugašala je svetlo-rumena luč in je kmalu popolnoma ugasnila.- •	-i ' IflflWf1!*!	1	'• ••
Dan je bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega, trgala z vej rudeče listje in ga sipala po tleh. Hodili so ljudje po poljih, po njivah, gosposki ljudje po belih cestah, — in lepe gospodične po oropanih drevoredih.
Zdaj je zvenel še lepše njihov smeh, lepše so - sijale oči, ko so gledale v rahlo smrt, ki je plavala zunaj. Smejale so se, zdaj je bil smeh lep in živahen, zdaj je bilo življenje v njem, ko je dihala okoli smrt, polagoma morila življenje.
Dan je bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega in rodil se je sredi nje lep večer. Plamtela je večerna zarja, morje od srebra se je razlivalo po gorah, po nebu tam na vzhodni strani.
Privatni uradnik Košenila je sedel na gostilniškem vrtu, čital je časopis in mimo so hodile nataka-■ rice, pozdravljale uljudno, nasmehljevale se kakor sužnje svojim gospodarjem. Potem so mu prinesle večerjo in Košenila je odložil svoj časopis in se ozrl o-koli sebe..
Glej, punčka je stala tam za ograjo, danes ni imela rož, in ni si upala na vrt, od daleč je gledala na mizo — od nikogar povabljeni gost.
—	No, kaj si že večerjala?
Domislil se je na včerajšnji le,pi večer in se je nasmehnil.
—• Nisem!
Komaj se je čul glas, menda so se bile povesile oči in je bil zardel mladi in boječi obraz.
—	No, pa pridi in vzemi!
Potem je prišla punčka plaho čez vrata, potem ob zeleni ograji do mize.
—	Sram me je!
Zavil ji je v časopis in ji je dal vso večerjo, a sam si pa naročil drugo.
—	Kako pa ti je ime?
—	Karolinca!
—	No, pa le pridi Še, Karolinca, jutri večer — Karolinca!
Potem je odšla ob ograji, potem plaho Čez duri in je stekla po cesti.
Tisti večer potem pa je bil dež. Kar Čez noč se je bilo pooblačilo nebo, vse se je bilo izpremenilo čez eno samo noč. Mrzlo jutro se je bilo storilo in žalostno, megle so ležale po dolinah in poljih, po mestnih ulicah so ležale, pršilo je v obraz in hladno je bilo. Ko se je storil večer, se je motno svetila umazana voda po lužah, mrtvo so gorele svetilke srede bele megle, gledale iz daljave kakor solzne oči.
Košenila je moral isti večer v sobo in ko je sedel tako pri samotni mizi in je prinesla natakarica večerjo in se je smehljala bolno-prijazno, se je gospod Koš,enila domislil. Vstal je in Šel ven pred vrata in je pogledal po vrtu.
—	Karolinca!
Zaklical je med durmi in se je takoj zganilo v temi in se je približalo. Naglo se je približalo, bolno se je nasmehi j alo.
—	Kaj si že večerjala?
Bolno se je Karolinca nasmehljala in je povesila oči.
—	Nisem!
—	No, pa pojdi z menoj!
'djiho je šla Karolinca, pred sobnimi vrati pa se je ustavila.
—	Tukaj bodem počakala, ker me je tako sram.
No,, in gospod Košenila se je nasmehnil.
—	Zakaj pa te je sram?
—	Nimam lepega krilca, čevlji so raztrgani, lasje so vsi mokri od dežja —
Gospodu Košenih je bilo prijetno in* je Šel v sobo in je tam zavil v dva, tri papirje in je nesel vsa pred vrata.
—	Koliko let pa imaš?
—	Devet, je rekla Karolinca, dvignila je roko izpod predpasnika in je vzela zavitek In ga je vtaknila pod predpasnik.
—	Kaj veš, kje je tainta ulica?
r Gospođu Košenili je bilo prijetno; roko je položil Karolinci na glavo in je božal lahko njene mokra lase.
—	Vem, je rekla Karolinca in je stala mirno pred gospodom.
Jutri proti večeru, kadar bo ura šest* pridi v prvo nadstropje in pozvoni in dobila boš krilce in čevlje, da te ne bo sram.
In tistikrat je obšlo Košenilo veliko in pa lepo Čuvstvo. Tega otroka bo dvignil sedaj iz bede in pa revščine, in zato je bil vesel in zadovoljen.
—	Kaj pa je Tvoja mama?
Vprašal je; Karolinca je stala pred njim, roke in zavitek pod predpasnikom in oči povešene.
—	Nimam mame, tudi ateja ne — teto!
Cisto slab je bil glas, naenkrat so se izgubila besede, potem je odšla Karolinca.
Privatni uradnik Košenila se je vrnil v sobo in vse njegovo srce je bilo veselo in ponosno ob enem. Sedaj tlo postal zopet enkrat oče in bo redil in vzgo-jeval to bledo in boječe dete.
Nasmehnil se je gospod Košenila in ko je šel domov in ko je legel v posteljo, je bil še vedno nasmeh na njegovem obrazu. Ej, gospod Košenila, ki boš zopet enkrat oče in boš vzgojeval in redil bledo in boječo Karolinco, blagor ti — '
Veselo je zaspal Košenila in drugo jutro se ja napravil v trgovino in je kupil spodnjo obleko, potem krilce in Čevlje, da bi ne bilo sram Karolince. Sam je nesel domov in je položil na. zofo in je čakal tam do večera.
(Konec prih.)
prevzel nalogo, izvršiti vse za razstavo potrebne predpriprave.
Bolezen črnogorskega kralja.
Zdravstveno stanje črnogorskega kralja Nikite se je dne 22. t. m. tekom noči zelo poslabšalo. Poklicali so brzojavno prestolonaslednika, ki se. mudi zdaj na Francoskem. Kralja je zadela kap.
Oficielno se javlja iz Cetinja, da so vse vesti o nevarni bolezni kralja Nikole neosnovane. Kralj Nikola je baje popolnoma zdrav.
Pasivna rezistenca v Trstu končana.
Vi četrtek, dne 23, februarja zvečer se je vršil v .Trstu shod zaupnikov državnih uradnikov, in uslužbencev, da zavzame stališče, ali se naj pasivna rezistenca nadaljuje, ali pa konca.
Po daljši in zelo burni debati, se je sklenilo, opustiti pasivno rezistenco, ker hoče seči vlada po strogih sredstvih. Danes, dne 24. februarja zjutraj so državni uradniki in uslužbenci pričeli zopet z rednim delom.
Med državnim uradništvom in uslužbenci v Trstu vlada velika nevolja proti članom akcijskega komiteja, ki je vodil pasivno rezistenco, a ni znal pridobiti od vlade za uradništvo in uslužbence nobene poboljšave, Ker se je pasivna rezistenca tako hitro in za vlado Ugodno končala, je ista obljubila, da bo izkušala v kratkem času ugoditi zahtevam uradnikov in uslužbencev,.
Raznoterosti.
Od južne železnice. Prestavljeni so: pristav'0-ton Mayer iz Ptuja v Maribor; Karel Olbrich, uradu, aspirant iz St, Lovrenca v Slov. Bistrico; asistent Anton Janicek iz Pragerskega v Ponikvo; pristav Leopold Höfer iz Celja v Matzleinsdorf; Rudolf Kotnik, prov. asistent iz Trienta v Celje; asistent Alojzij Gruber iz Celja v Ptuj; asistent Franc Ermaco-ra iž Rimskih tToplie v Celje; uradni aspirant Ivan Klega iz Pölfing-Brunna v Rimske Toplice,
Konsekracija novega tržaškega Škofa dr, Karlina se bo vršila dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, Ob' tej priliki prideta v Trst dunajski koadjutor dr. Nagi, nadškof Sedej in ljubljanski škof dr, Jeglič,	, g’ ! > j
f Franc Smrečnik. Pogreb častitega gospoda Frančiška Smrečnika se je izvršil prav slovesno. Navzočih je bilo 17 gospodov duhovnikov in velika množica ljudstjva. V cerkvi je imel ganljiv govor veleča-stiti gospod dekan Rotner.
Nemška nesramnost. Znani nemški denunciant v Slov. Bistrici, katerega se v zadnjem času sramujejo celo njegovi lastni pristaši, nap|ada v .„.Marbur-gerci“ lokalnega komisarja gospoda Sima-Gall, k’er je naznanil, da bo imel v nedeljo dne 26. februarja svoje predavanje v hotelu „Austria.“ Gotovo je to storil zaradi tega, ker tjek’aj najbolj prihajajo naši pošteni kmetje. Nečuveno pa bi bilo, ako bi si c. kr. uradnik izvolil kako gostilno, kjer navadno zborujejo Šta-jereijanski šnopsarji in morilci. Državni uradnik spada v pošteno družbo, zato je njegova izvolitev lokala le hvalevredna.
Kako postopajo mesarji proti kmetu-živinorej-cu. Na živinskem semnju v Gradcu dne 23. februarja je imel neki nemški 'kmet dva para dobro rejenih volov. Ker kmet ni hotel pristati na ceno, ki mu jo b ponujal neki mesar, so vsi ostali mesarji in meše-•rji nekako fcjojkotirali dotičnega kmeta in mu niso hoteli kupiti volov. Tako postopajo kmečki neprijatelji in razni mešetarji proti živinorejcem. Diktirati hočejo cene živini in si polniti žepe z dobičkom. Da se reši naš živinorejec mnogih pijavk, ki ga izsesavajo, je nujno potrebno, da on potom zadruge za vnovčeva-nje živine spravi isto na graški ali dunajski trg ter je tako sam deležen dobička, ki so ga dosedaj imeli razni mešetarji.
Avstrijska pravica. V torek, dne 21. t. m. se je vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem zelo zanimiva obravnava, Tožitelja sta bila poslanec Malik in podpredsednik Šulferajna, doktor Baum, obtoženi pa posestniški sin Jožef Hammer iz Ceršaka, njegova mati in sestra Alojzija. Toženi so bili, < da so ob priliki otvoritve nepotrebne šulferajnske šole dne 30. oktobra 1. I. psovali na Spielfeld se vračajoče nemške in nemškutarske goste z „Deutsche Bagage, Deutsches Gesindel“, radi česar sta se čutila omenjena gospoda, , ki sta bila tudi tam, žaljena. Zaslišanih je bila cela vrsta prič, med njimi Breznik in Fišereder
jun.	od strani tožencev in 9 prič od strani obtoženih. Zanimivo je bilo slišati, kako so price tožencev v svojih izpovedbah divergirale, kako je pa vseh 9 prič Hammrovih izpovedalo kongruentno. Po končani razpravi je izrekel sodni svetnik dr. Modrinjak sodbo: Jožef Hammer 20 K, Alojzija Hammer st. 50 K in Al. Hammer ml, ki je izjavila, da je brez premoženja, dva dni zapora, V svoji utemeljitvi se je skliceval sodnik na priče tožencev. Rekel je, da so nekoji izmed njih, in sicer Breznik, Fišereder ml., Mariborčana ravnatelj Filipek in Jellinek, ter Dunajčan arhitekt Prayer, videli v kritičnem času tudi gospo Hammer, kar je pa vseh devet domačih prič pod prisego zanikalo in trdilo, da je prišla gospa Hammer Šele pozneje zraven. Sodnik pa je smatral za verodostojnejše priče Mariborčane in Dunajčana, ki so bili oddaljeni
40 korakov in niso nekateri prej gospe Hammer še nikdar videli, kakor pa domačine, ki so bili prav zraven, ali pa ne nad 20 korakov proč. Hammrove priče so v nasprotju s pričami tožiteljev enodušno izjavile, da od strani Hammrove družine ni padla nobena psovka. Nasprotno pa so trdile, da so mimogredo-či Nemci, če ne več, vsaj eden med njimi, kričali najprvo na naše ljudi: Windische Hunde, windische Bagage itd. Pri svoji utemeljitvi je potem sodnik to tako izrabil, da je rekel: Nemci so klicali proti Slovencem, na kar so seveda, kar je popolnoma naravno, Slovenci reagirali, ki pri tem gotovo niso pazili na posamezne besede. Proti takemu deljenju pravice so vložili Hammrovi priziv.
Posojilnicam. Kakor izvemo, je tudi več štajerskih liberalnih zadrug vpletenih v polom pri ljubljanski Glavni. Pozivamo naše posojilnice, da pretrgajo vsako zvezo z liberalnimi organizacijami in da tudi zdrave liberalne posojilnice pridobe za našo stran. Celjska zveza je imela pri polomljeni Glavni naloženih okoli 300.000 K.
„Nočem, da se seznanite z zaporom“, je dejal neki dunajski sodnik mladostnemu delavcu, ki je bil zaradi malega prestopka obsojen na 2 K globe, oziroma na 12 ur zapora. Mladi fant, ki je brez posla, je sprejel kazen in hotel takoj nastopiti zapor. Sodnik ga pa je zavrnil: „Ne! Nočem, da se seznanite z zaporom. Poiskali si boste delo in kadar ga boste imeli, si boste prihranili 2 K in plačali globo.“ Potem ga je še poučil, kako naj išče delo. jTa sodnik torej vidi v zaporu nevarnost za mladega človeka. In prav ima. Pravijo, da je kazen poboljševalno sredstvo; ali ljudje, ki poznajo zapore in ječe, nočejo verjeti tega in trdijo, da je tam pravzaprav visoka Šola hudodelstva. Zločinci se tam ne poboljšavajo, ali mali grešniki, ki pridejo pod ključ morda radi neznatnega lahkomiselnega koraka, se navadno izpridijo in dozorevajo za hudodelstvo.
Slovenski učitelji in učiteljice! Iz Sv. Lovrenca nad Mariborom nam pišejo: Na petrazredni ljudski šoli v našem trgu je razpisano mesto definitivnega učitelja ali učiteljice z normalnimi dohodki drugega plačilnega razreda. Prošnje se naj vložijo na tukajšnji krajni Šolski svet do dne 15. sušca 1911. šola je dvojezična. Že od nekdaj so se na tej šoli nastavljali slovanski učitelji in učiteljice. A odkar je gospod nadučitelj Moge ustanovil Südmarko, in odkar se je gospod učitelj Schatz prelevil iz radikalnega Slovenca v besnega Nemca, se sistematično dela na to, da bi tukajšnja dvojezična Šola imela izključno nem’škonacionalno in sicer sudmarkovsko učiteljstvo. Zato se od gotove strani vporablja vsa mogoča sredstva, da pri kompetencah gotovo zmaga siid-markovec. K temu mora pomagati odposlanec tukajšnje südmarkovske klike, ki gre v Maribor delat propagando — če treba — tudi zoper svoje lastno glasovanje v krajnem šolskem svetu. Pomagati mora dr. Mravlagg, dr. Possegg, poslanec Wastian in drugi zaupniki in meceni šiidmarkovcev. Ins to početje doseže navadno zaželjeni cilj. Ako pa višja oblast v sili in v zadregi nastavi provizorično kakega Slovenca, se ga tako dolgo šikanira, Špijonira, natolcuje, obrekuje in tožuje, da mora kmalu v druge kraje. Kdo ne uvidi, kako drzno, protipostavno, krivično, žaljivo in Škodljivo šoli in šolski mladini je tako početje? Žaljivo za vse slovensko učiteljstvo, ker se ga zapostavlja in ne pušča h kruhu, do kojega ima gotovo ivečjo pravico kot sudmarkovec, in ker se ga korumpira, češ: bodi sudmarkovec in drži z nami, potem lahko prideš tv Št. Lovrenc; žaljivo pa tudi za vse tukajšnje slovensko ljudstvo, ki čuti .v zapostavljanju in v preganjanju slovenskega učiteljstva svoje lastno zapostavljanje in preganjanje; ako se še pomisli, kako veliko Škodo trpi slovensko ljudstvo, ker mu südmar-kovci v vsenemškem duhu odgajajo ljubo deco, tedaj je pač upravičen klic: Dajte nam v St. Lovrenc tudi slovenske učitelje in učiteljice! Ozirajte se, oblasti, na pravične zahteve in potrebe tudi slovenskega ljudstva, saj ste v službi našega avstrijskega cesarja, ki je zajamčil vsem narodom pravice, ne pa v službi pruskega kralja, Korist tudi slovenskega ljudstva naj vam bode največja zapoved! (Tukajšnjo ošabno, brezobzirno in splošnemu blagru škodljivo kliko pa je treba dostojno podučiti, da ona nima nikafce pravice, odstavljati in preganjati njej neljubega učiteljstva. Njen koruptni vpliv se mora popolnoma izločiti pri nastavljanju učiteljstva na dvojezični (šoli. Zato, slovenski učitelji in učiteljice, kompetirajte za tukajšnje razpisano mesto, naši poslanci pa in slavna politična oblast naj pomaga, da se bo oziralo na postavo, na razmero in potrebe Slovencev ,v Št. Lovrencu nad Mariborom, ker to zahteva javni red In mir in korist obeh narodnosti.
Ljudsko štetje. Leskovec. Pri letošnjem ljudskem Štetju se je naštelo pri nas 2207 oseb, med temi 18 „Nemcefv.“ Število prebivalstva je padlo kljub temu, 'da se jih vsako leto več narodi kot jih umrje. Kaj je temu vzrok? Ker kmetijstvo Še vedno tlačani! Naši vinorejci komaj izhajajo letos, ko je cena vina precej dobra. Vlada pa tuhta, kako bi vinorejce še bolj potlačila!,
Za železnico Polzela—Kamnik. V pondeljek dne
20.	t. m.i se je vršil v Kranju manifestačni shod za železnico :	Polzela—Motnik—Kamnih—Kranj—Loka—
Žiri, ki je bil izvanredno dobro obiskan. Zbralo se je do 700 ljudi iz vseh interesiranih občin. Govorila sta dekan Koblar in poslanec Demšar. Sprejeti sta bili sledeči resoluciji:	1. Današnji javni shod v Kranju
poživlja glavni železniški odbor v Ljubljani, da vztraja pri svojem prvem sklepu, da se trasira železnica Polzela—Kampik—Kranj—Škofa Loka— Žiri ter dela na to z vsem svojim vplivom, da se kakor hitro mogoče ta projekt uresniči. — 2. Današnji shod v Kranju opozarja železniško ministrstvo na gospodarsko važen pomen železniške proge Polzela—Kamnik —Kranj—Škofja Loka in nje podaljšanje na državno železnico proti Trstu ter stavi upanje, da bo dalo železniško ministrstvo tej železniški zvezi prednost pred vsakim drugim načrtom.
Občinske volitve v Brežicah pred upravnim sodiščem; 'Te dni je pritožnik dr. Ivan Benkovič prejel razsodbo upravnega sodišča od 14. decembra 1910, ki je načelne važnosti sploh za občinske volitve na celem Spodnjem Štajerskem. Dogaja se pogosto, da davčna oblast poda napačne podatke politični oblasti, češ, da so navezani na dotične podatke. Upravno sodišče je sedaj izreklo z. razsodbo od dne 14. decembra 1910, štev. 13.029 ex 1910, da davčni prepis ni identičen s podatki davčne oblasti in da je politična oblast obvezana poizvedovati o efektivnem predpisu davkov v merodajnem trenotku (razpoložitev volilnih imenikov): politična oblast je to primorana storiti, ako reklamanti navedejo okoliščine, iz katerih se more posneti, da posamezni podatki davčne oblasti niso zanesljivi. Drugi del te razsodbe se tiče volilne pravice tvrdke Uršič in Lipej in obeh družabnikov gospodov Uršiča in Lipeja. Upravno sodišče je tozadevno izreklo, da gredo v tem slučaju 3 glasovi, ne pa samo eden, kakor je izreklo okrajno glavarstvo.
Spomenik slovenskim žrtvam v Ameriki. V ,Tri-nidadu, Colo., je bil dne 31. januarja, to je na dan obletnice jamske nesreče v Primeru, slovesno odkrit nagrobni spomenik 30 slovenskim in 7 hrvaškim žrtvam. Na slavnost odkritja je prihitelo na stotine rojakov Slovencev in bratov Hrvatov iz cele države Co-. lorado. Iz mesta Pueblo sta bila navzoča med drugimi slovenska godba in cerkveni pevski zbor,
Avstro-ogrska banka. Generalni zastop avstro-ogrska banke je sklenil v svoji zadnji seji, znižati obrestno mero za pol odstotka. Obrestna mera za es-kompt menic, za varante in efekte od jutri naprej znaša 4%.
Pomanjkanje živinozdravnikov se na, Spodnjem Štajerskem čuti vedno bolj. Posebno v letošnji zimi, ko je izbruhnila kuga-slinovka, bi bilo pač želeti, da bi imel vsaj vsak sodni okraj svojega živinozdravni-ka. Škoda, da se tako malo naših dijakov posveti veterinarskim študijam. Dolžnost vlade, posebej poljedelskega ministrstva bi bila, da pospešuje pomnoži-tev slušateljev višjih veterinarskih šol s štipendijami in drugimi odredbami.
Odlok o vojaški službi učiteljstva. Na vse okr. šolske slvete nižje-avstrijske je prišel naslednji odlok: Poveljstvo drugega zbora namerava določiti kot začetek osemtedenske vojaške službe za nadomestne re-serviste-učitelje 15. julij vsakega leta. Vojaška služba bo potemtakem završena dne 8. septembra. Ce pade 15.1 julij na nedeljo ali praznik, se prične prvi dan nato. Oni, ki so leta 1910 doslužili le polovico in morajo leta 1911 dokončati še ostalo polovico, bodo vpoklicani dne 12. avgusta, tako da bodo vsi obenem končali. Vojaške vaje, ki so po določilu vojnega ministrstva trajale 13 dni, so preložene z ozirom na dopuste radi žetve, ki so med sredo julija in 10. avg., na 8. do 20. avgusta.
Važen ukaz za posojilnice. Zadnji naredbenik pravosodnega ministrstva vsebuje med drugim radi ukaz pravosodnega ministrstva z dne 6. svečana 1911 o sprejemanju vložnih knjižic poljedelskih in drugih posojilnic kot varščin. Na pravosodno ministrstvo so prihajale namreč pritožbe, da so se take vložne knjižice kot varščine načeloma zavračale. Vsled tega kliče pravosodno ministrstvo vsem sodiščem v spomin svoj ukaz z dne 2. marca 1907, štev. 3558, s katerim je vsa sodišča opozorilo, da se sme ,po prostem preudarku sodišča pripustiti vložne knjižice avstrijskih poljedelskih in drugih posojilnic kot varščine.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je prejelo do 18. svečana sledeče darove: po 100 K:	dr. Franc Munda, em. odvetnik v Ljubljani
(ustanovnina) in posojilnica v Mariboru; 50 K: dr. Alojzij Rant, c. in kr. pom. kom. (ustanovnina); 30 K: kmečka posojilnica vrhniške okolice; po 20 K: državni poslanec dr. Ivan Krek, odvetnik dr. Franc Novak, hranilnica in posojilnica na Dolu , in mestna občina Kamnik; e12 K: profesor dr. Leopold Poljanec; po 10 K: odvetnik dr. Tomaž Horvat, vseučiliški profesor dr. Mat. Murko, krojaški mojster Anton Pres-ker, župnik Ivan Vrhovnik, županstvo Št. Peter na Krasu in Kolinska tovarna za kavino primes; 8 K: finančni tajnik dr. Valentin ŽUn; 6 K: pristav Jak'. Lah; .po 5 K: notar Jurij Detiček, višji kontrolor Janez Klemenčič, c. kr. poštarica, Dora Klokovs, profesor Štefan Podboj, notar Anton Šlamberger in posestnik Janko Vilar; po 3 K: parna opekarna Anton Belle in trgovina s klobuki M. Sedej-Strnad; po 2 K: zaloga gramofonov Ivo Bajželj, , zaloga pohištva Filip Fajdiga, profesor Saša Šantel in neimenovana gospica. Skupaj 500 K. — Društvo je izdalo že letos 4405 K, prejelo je pa z lanskim prebitkom vred samo 4462 K. Očividna je torej nujna potreba. — Darove sprejema blagajnik gospod 'Ivan Luzar, nadrevident južne železnice v pokoju, Dunaj, IIL Reisnerstrasse štev. 27.
Darila za muzej. Kranjc Zmagoslav, gimnazijec, 4 stare denarje, J. E. Kociper, c. kr. profesor v
Mariboru, 2 frisanki, 3 stare .denarje, Fr. Pišek, državni poslanec, kolajno c. kr. kmetijske družbe štajerske* dr. Franc Rosina 2 rastlinski okamenini, J. Pahernik, veleposestnik v Vuhredu, nagačenega ptiča s 4 nogami, 'J. Volčič, mizar y Mariboru, star železen svečnik in tkalsko orodje, Franc Pesek pri Sv. Janžu pa Dr. p. staro sabljo. Rojaki, nabirajte starine in umetnine za muzej,
Za „Slov. Stražo“ je daroval gospod Jak. Pir-tošek, pekovski mojster v St. Petru v Savinjski dolini, ob priliki svoje zaroke z gospodično Jerico Klanjšek, 300 raznovrstnih obrabljenih poštnih znamk. Lepa hvala!
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. V noči od 23, na 24, februarja je nek ljubitelj mesa vlomil v filijalko mesarja Alojzija Flis v Studencih, in je odnesel krog 40 kg mesa. Za tatom ni nobenega sledu.
Mariborski liberalci med seboj, V „Slov, Narodu“ od 23. t. m. bere nek liberalni dopisnik tako-le levite mariborskim liberalnim veljakom: „Narodna zavednost, ki se je bila leta 1908, ko so naši narodni nasprotniki razbili Narodni Dom, tako lepo pokazala, je začela zopet pojemati. Nastala je zopet stara brezbrižnost in letargija. Ta brezbrižnost se močno občuti pri slovenskem gledališču, ki daleko ni tako obiskano, kakor bi lahko bilo. pa, tudi pri drugih narodnih prireditvah ni mnogo bolje, ako ne še slabše. Naravnost čudno pa zveni človeku na ušesa, ako sliši po uradih naše zavedne inteligente nemško govoriti. Na eni strani se kriči, dajte iiam slovenskih uradnikov in uslužbencev, toži se, da se Slovenec vsepovsod zapostavlja, ako pa prideš vj ta ali oni urad jpa slišiš, kako predsedniki in odborniki narodnih društev, tudi drugi, vse vprek lepo ponižno nemški govore, samo, da se ne bi komu zamerili. Drugim, pri-prostemu ljudstvu, kmetu, pripovedujete, ' naj se vse povsod poslužuje materinščine, vi in vaše soproge se je pa sramujete, Kaj naj potem išče slovenski uradnik ali slovenski trgovski nastavljenec v Mariboru, saj je nepotreben, saj največji narodnjaki ne zahtevajo, da bi ž njimi slovensko govoril. Gospoda, ako se ne otresete tega grdega madeža, vam vse tarnanje nič ne pomaga, šli bodemo rakovo pot. Sklenili smo pa trdno, da tega ne bodemo trpeli, in prišli bomo z imeni na dan, ako ne bo drugače. In takrat se bode čudom čudil ves slovenski svet. Le malo manj tarnanja in več samozavesti,“ — Hud tobak so te odkritosrčne besede za naše liberalne mogočnjake. Nimamo nič pridejati, kakor samo, da podpišemo. Dobro se nam pa zdi, da je prišlo to zasluzeno okrtace-nje po liberalnem glasilu, kajti če bi kaj takega napisali mi, bi se dalo tako komodno izgovarjati s temi „hudobnimi in grdimi klerikalci, ki hočejo kaliti povsod mir“. Sedaj to ne bo šlo in to nas veseli. So vendar klerikalci enkrat nedolžni.
Maribor. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi, kakor se je že poročalo, v nedeljo dne 26. t. m. predpustno veselico v veliki dvorani Narodnega Doma. Začetek ob 8, uri zvečer. Vstopnina za osebo znaša 1 K 20 vin., obitelj 3 oseb 2 K 50 vin., dijaki 80 vin. Toaleta navadna, kostumi in
maske dobro došli.	.	...	.
Slovanska čitalnica v Mtariboru priredi slavnostni koncert v nedeljo dne 12. marca 1911 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Izvajajoči. Citalniški moški in ženski zbor ter orkester Glasbenega društva. Vodstvo pevskih točk : gospod H. Dru-zovič. Vodstvo orkestra:	gospod J. Koudelka.
1.	Adam:: Si j’etais roi, ouvertura, orkester. 2. a)
Glinka- Ura.!, moški zbor; b) Malat: „Ko bi imelo moje dekle sto ovac“, češka narodna, moški zbor ; c) Ipavec:	„Na Prešernovem domu“, moški zbor s te-
nor- in bariton samospevom ter s spremljevanjem klavirja. 3. a) Ipavec: „Ej tedaj“, mešan zbor; b) Mo-kranjac: „Šopek srbskih narodnih pesmi“, meŠ. zbor ; c) Grečaninov: „Sever i jug“, mešan zbor. — 4. Mittel: „Ouvertura po slovanskih melodijah“,, orkester.
5.	a) Prochazka: „Popotnik“, moški zbor; b) Adamič: „Cvetica“, moški zbor. 6. a) Schumann: ^Cigani“;
b)	Mozart: Tercet iz „Čarobne piščali“;, ženska zbora s spremljevanjem klavirja. 7. a) Schwab: „Zdrava Marija!“, mešan zbor z samospevom;, b) Schwab: „Dobro jutro“, valček za mešan zbor s spr. ork. — Začetek točno ob 8. uri. Med proizvajanjem posameznih točk ostanejo vrata v dvorano zaprta. Med 1. in
2.	delom vsporeda četrt ure odmora. Cene prostorom: fotel 4 K, L—4. vrsta 3 K, 5.—7. vrsta. 2 K, 8.—11. vrsta 1.40 K, stojišča 60 v; dijaki 40 v; sedeži na galeriji 1 K, stojišča na galeriji 40 v.
Pokopališčna zadeva v Radvanju je rešena. V pondeljek dne 20. t. m. je bila na licu mesta sanitarna komisija, ki je odobrila za pokopališče namenjeni prostor.
Vplačevanje občinskih, najemninskih in vodovodnih doklad. Mestni svet naznanja: Leta 1907 je določil mestni občinski odbor kot termine za vplačevanje občinskih, najemninskih in vodovodnih doklad 1. februar, 1. maj, 1. avgust in 1. november vsakega leta. To ostane tudi še v naprej v veljavi s pripombo, da se zaračunajo, če se ta termin prekorači za več 'kakor mesec dni, zamudne obresti, ako znašajo neplačane občinske doklade več kakor 20 K. Obenem se še enkrat opozarja, občinstvo, da se vplačujejo vsa ta vplačila na mestni svet samo pri mestnem vplačil-
nem uradu ali pa potom ,c* kr. poštne hranilnice. Raznašalei plačilnih nalogov in opominov ne Smejo sprejeti od strank nikakega denarja.
Mladi uzmoviči. lOletni krojaški vajenec Janez Pulko je v družbi čevljarskih vajencev Franca Pete-ka in Franca Škofiča ukradel čevljarskemu mojstru Valentinu Glušiču na 'Tegetthoffovi cesti iz zaprte podstrešne sobe razno blago in usnje v vrednosti več kakor 100 K. Razun tega je ukradel Pulko svojemu mojstru nove obleke in drugo v vrednosti 48 K. Pulko in Petek sta tudi ukradla dne 8. decembra 1910 stavbenemu asistentu Francu Madele iz veže neke hiše v Gamser-ulici kolo vredno 120 K, katerega sta prodala posestniškemu sinu Francu Parlinu v Dupleku. Razventega je ukradel Pulko davčnemu ad-junktu Antonu Jiirglu površnik, ki ga je prodal Škofiču. Policija je aretirala Pulkota in Peteka in ju izročila okrožnemu sodišču.
Mestna policija je meseca januarja aretirala 81 oseb, med temi 10 žensk. Radi hudodelstev jih' je bilo 5 oddanih državnemu pravdništvu, in 18 radi prestopkov okrajni sodniji. V domačo občino je bilo odgnanih 16; 5 oseb je bilo odposlanih na opazovalnico za slaboumne v Gradec, 2 sta bili izročeni v prisilno delavnico in 35 njih' je imelo opraviti z magistratom.
Mariborski mizarski pomočniki /se pripravljan jo baje na štrajk,. Zahtevajo krajši delavni čas in zboljšanje plač. Vprašanje pa je, Če bo ta, od socialnih demokratov pripravljena akcija, imela kaj uspeha.
Za porotnike so bili dne 23. februarja izžrebani za I. porotno zasedanje v mariborski okrožni sodniji: Glavni porotniki: Jožef Družovec, hišni posestnik; Anton Fabian, kavarnar; Franc Gert, medičar; Jurij Heumayer, krojač; Jožef Jutras, trgovec z lesom; vsi iz mesta Maribor. Iz mariborskega okrajnega glavarstva: Karl Kirbisch, tovarnar pri Sveti Trojici v Slov. gor; Einst Savernik, pek in krčmar pri Sv, Trojici v Slov. gor; Jožef Hornieky, posestnik pri St. liju v Slov. gor.; Jožef Wresner, gostilničar na Pesnici; Franc Pahernik, mesar in gostilničar pri Zgornji Sv, Kungoti; Ignacij Amon, posestnik in gostilničar pri Sv. Martinu; Janez Ferk., gostilničar na Pesnici; Franc Markuš, posestnik na Ranci;- Alojzij Gornik, posestnik na Vosku; Matevž Zupančič, hišni posestnik v Studencih pri Mariboru; Franc Lebe, župan in gostilničar v Pivoli; Albert Wornig, gostilničar na Pobrežju pri Mariboru; Mihael Sabathy, posestnik na Rottenbergu; Jožef Holn-thaner star,, župan v Gor. Radvanju; Avgust Lob-nig, posestnik v Sp, Radvanju; Janez Vehovar, pos. in lesni trgovec v Sp. Ložnici. Iz mesta Ptuj: Kaš-par Berghauis, mesar; Franc Hojnik, trgovec; Viktor Kodella, mizarski mojster; Hugo Heller, trgovec; A. Masten, hišni posestnik; Alojzij Muhitsch, trgovec. Iz okrajnega glavarstva Ptuj: Anton Goljat, posestnik v Cirkovcah; Franc Bauman, trgovec v Ormožu; Alojzij Saleg, medičar v Ormožu; Jurij Polanec, posestnik v Središču. Iz okrajnega glavarstva Ljutomer: Jurij Brumen, posestnik v Biserjanih; Franc Gorički, posestnik v Cakovi; Osvald Honignmn, tovarnar v Ljutomeru. Iz okrajnega glavarstva Slovenji Gradec: Martin Cmork, posestnik v Marenbergu; Jožef Petrun, hišni posestnik in mesar v Ribnici. Nadomestni porotniki: Jožef Nekrep, stavbeni podjetnik; Jožef Peyer, kamnoseški mojster; Franc Rošanc, gostilničar; Jožef Sehamesberger, trgovec s sirom; A-lojzij Schnideritsch, trgovec; Jožef Stander, vinski trgovec; Jožef Tscheligi, hišni posestnik in lastnik žganjarlje, vsi iz Maribora.
Maribor. Kat. društvo mojstrov v Mariboru je imelo dne 20. februarja svoj občni zbor, katerega sta se udeležila tudi vic. g. dr. FeuŠ in dr. Somrek. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik društva gospod Steni. Na zborovalce je imel navdjUŠevalni govor vlč-g. društveni vodja dr. Feuš. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Jurij Stern, tudi ostali odbor je o-stal stari.
Maribor. Pri veliki avtomobilni nesreči v Trstu dne 20. februarja sta se ponesrečila tudi dva Ma-riboržana, in sicer vratar Stabilimento tecnieo Trie-stino, 371etni Franc Kos, in 281etni uslužbenec državne železnice Martin Stange.
Celjske novice.
Celje. Cesar je podelil soprogi pokojnega župana, gospej Leopoldini Rakusch, zlati zaslužni križec s krono. — Nemci dobijo novega zdravnika, ki čuje na ime dr. Walter Negri.
Celje. V številki z dne 17. februarja smo pisali pod tem naslovom to-le: „Govori se, da je dala liberalna posojilnica v Narodnem domu 'v Celju mnogo tisočakov, s katerim so se izplačali deleži naših posojilnic pri celjski tiskarni. Gospoda dr. Serneca poživljamo, da nam pojaisni to zadevo in pove, če je tiskarna že plačala stari dolg 106.000 K. Vlagatelji so zelo radovedni.“ — Na, ta dopis sta se drznila pri slovenskem ljudstvu neizmerno obogatela liberalna advokata iz Celja vposljati ta-le popravek:	„Ni
res, da bi bila posojilnica v Narodnem domu liberalna, res pa je, da je njeno poslovanje čisto nepristransko. Ni res, da bi bila podpisana posojilnica dala mnogo tisočakov za izplačane deleže nekaterih (posojilnic pri celjŠKi tiskarni; res pa je, da posojilnica v Narodnem domu v Celju ni dala za omenjeno izplačilo sploh ničesar. Celje, dne 21. svečana 1911. Posojilnica v Celju. Dr. Sernee. Dr. Juro Hrašovec.“ — Ali je posojilnica v Narodnem domu liberalna ali
ne, o tem pač slovensko ljudstvo ne bo vprašalo advokatov. Zanimivo pa je, da dr. Sernee ni odgovoril nič na naše pozitivno vprašanje zaradi 106.000 kron. .Qui tacet, consentire videtur. Posojilnica, še torej denarja ni dobila nazaj in to je za ljudstvo dovolj!
Celje. Dne 3, suš c a obhaja narodna trgovina g. Milana Hočevar, 251etnico svojega obstanka. Celjani in vsi Slovenci, ki poznamo tega plemenitega trgovca, smo, ponosni na vzornega moža, ki je v vseh viharnih 25 letih stal kakor skala na strani svojega nar roda, kateremu je dajal vedno in v vsakem oziru vs-podbudljiv zgled. Ako je vabil ljudstvo z geslom: „Svoji k svojim!“ se je vsak prepričal, da nima trgovine za to, da bi odjemalce oskjubil, ampak za to, da postreže vsakomur pošteno in z odkritosrčno prijaznostjo, Želimo, naj bi preblagi naš rojak imel v vrstah svoje obrti mnogo tako odličnih mož, in osvobodila se bodo naša mesta krutega jerobstva. Kdor pa je nosil svoj denar doslej verskim in narodnim nasprotnikom, naj popravi svojo zmoto s tem, da kupuje odslej pri g. Milanu Hočevar na Glavnem trgu in njemu enakih trgovcih. Bog daj obilo sreče za blagor slovenskega ljudstva vnetemu trgovcu! Mi pa ga iz hvaležnosti krepko podpirajmo, da bo čez 25 let v krogu svoje versko in narodno vzgojene obilne 'družine obhajal veselo zlato poroko s svojo trgovino.
Celje. Naši liberalci postajajo otroci, in sicer hudobni. Da bi prikrili svoje zveze z Nemci in z vlado, iščejo te grehe na drugih, in ker jih ne najdejo, pa lažejo. V četrtkovi številki svojega ljubljanskega liberaluha trdijo, da dr, Ambroschitšch v zadnji Številki „Deutsche Wacht“ (z dne 22, febr,) brani doktor Benkoviča. Kupili smo si Številko, jo prelistali in rezultat — da v celem listu ime dr, B. niti omenjeno ni. Pač pa je omenjeno, da je v St. Lenartu v Slov, gor. „ein glücklicher Zufall“ prinesel Nemcem pri volitvah zmago. Ta .„Zufall“ ni nihče drugi, nego soustanovitelj liberalne stranke na Štajerskem, notar Stupica, ki se na ljubo Nemcem ni hotel udeležiti volitev, Pri zadnji državnozborski volitvi pa so ta in vsi Kukovčevi pristaši v St. Lenartu volili Malika. Heil!
Celje. Porotne obravnave. Dne 17. februarja je stala pred celjsko poroto Ana Babič iz Zagoja pri Laškem, obtožen a, da jo nahujskala Polaka, naj njenega moža umori, hišo njegovo pa zažge, Polak pa je mesto tega naznanil vse to sodniji. Porotniki so radi pomanjkanja dokazov obtoženo Babič oprostili. — Na 4 leta težke ječe je bil dne 18. februarja obsojen rudar Jakob Kosec, rodom iz DreŠnjevasi, ker je hotel dne 18. januarja 1911 oropati posestnika Martina Z'apušeka na cesti od Sv. Ruperta proti Laškemu.
Ptujske novice.
Ptuj. Očka Ornig je zopet v svoji očetovski skrbi protestantom oskrbel za dne 26. februarja cerkveno opravilo. Ce se Slovenec vpiše pri ljudskem Štetju kot Slovenec, je to Izzivanje in hujskanja, če se ustvarjajo v naših krajih verska nasprotstva, je to hvalevredno narodno delo.
Ptuj. V Narodnem domu je odvetniški uslužbenec Sagadin po nesreči nastrelil komija Vidoviča in ga hudo ranil.
Ptuj. Imamo 4 slovenske advokate v Ptuju, a vsi stoje ali pri celjskih ali pri slo ga škili liberalcih, nobeden ni na strani slovenskega ljudstva. Zato pa tudi vidimo, da naš okraj iz mesta ne dobiva nobenega impulza za kakšno narodno ali gospodarsko delo. Kar se stori, to stori res le ljudstvo samo. Na antialkoholno zborovanje ni bilo nobenega advokata, za povzdigo ljudstva se ti možje ne brigajo. Kadar pride kmet na boben, takrat pa je advokat gotovo zraven.
Ptuj. Nemštvo v Ptuju mora stati na silno s Ib bili nogah; zavoljo dveh duhovnikov, ki sta pri ljudskem Štetju naznanila slovenski občevalni jezik, se razburja vsa vsenemška javnost, se priredi protestni shod, se pošiljajo hujskajoče in neresnične izjave v razne nemške in vsenemške liste itd. Bolj se gospodje ne morejo osmešiti, kakor sedaj. Na drugi strani pa so pokazali s tem vso svojo neotesanost. Celo nek Nemec je rekel: To je brutalna sila, ko se hoče koga s tem odstraniti! Zlata prostost je v Ptuju mrtva beseda. Veselo pri vsem tem je samo to, da niso vsi Nemci Plachki-Ornigovega mnenja. Lepo vlogo naj po nazorih teh gospodov igra mestni urajd v Ptuju. Politično društvo izda parolo: ta in ta se mora, odstraniti! In mestni urad naj nastopi kot ponižen sluga pot zahrbtnega obdolženja in. krivega natolcevanja pri cerkveni in politični oblasti in drugih uradih. „Štajenc“ kakor kak; cestni kužek oblaja ves Čas ubogo žrtev, „Marburgerca“ in v Grazer Tagblatt“ pa pridno objedata njeno dobro ime in jo slikata kot nevarno pošast liki azijatski kugi, dokler se jih javnost ne usmili in jo premesti radi „ljubega miru.“ In to se imenuje politična prostost!
Ljutomerske novice.
Bralno 'društvo. V Ljutomeru se je za okoličane bilo pred letmi ustanovilo bralno društvo. V istem se pohvalevredno nahaja veliko deklet. Pri takih razmerah se pa ^podobi, da so mladenke zastopane tudi v društvenem odboru. In ko si je društvo nedavno izbralo vodstvo za sledečo leto, zdelo se je nekaterni-kom, ki so brali imena, odbornikov v časnikih, baje čudno, ker v načelstvu niso zastopane tudi ženske. Dotičnikom bodi povedano, da. so društvenice pripravljale že svoj lastni odbor v novoustanovljeni Dekliški zvezi.
Stran 5.
V	Stročji vasi sta se sprla in zbila brata Vincenc in Andraž Kapun v pijanosti. Navlekla sta se v raznih potikali peklenske pijače žganja. Mlajši je dobil od starejšega take poškodbe, da je vsled tega v nekaj dnevih umrl. Krivca so že djuli pod ključ, kjer bo premišljeval o bratomoru. To nesrečno žganje!
V	Bučečovcih je dne 20. t. m. nagloma umrla Katarina Žitek, mati župana gospoda Fr. Žitka, in učiteljeve soproge Marije .Karbove v Ljutomeru. Blagi materi večni mir!
Poroka. V Ljutomeru se je dne 2(L t. m. poročil akademični slikar gospod Tone, Ceh z gospodično Tiliko Cimermanovo, tržanovo hčerko , (v Ljutomeru. Ob enem so obhajali nevestini stariši srebrno poroko. Slavljencem iskrene čestitke!,
Elektrarna. Naša električna luč je kaj muhasta. Začetkoma so žarnice še gorele do 11. ure, (pozneje že do 10., sedaj pa že ugašfujejo med 7. in 10. uro. Vidi se, da nimamo prav nobenih dobrot od te luči. Pravijo, da morajo štediti, f ker zahteva motor preveč kuriva. S prejšnjo lučjo so bili ljudje bolj zadovoljni, ker so gorele petrolejke čez polnoč. Marsikdo že obžaluje, da si je dal najpeljati to drago luč v stanovanje.
Slovenski obrtniki v Ljutomeru so podarili čisti dobiček plesnega venčka .(38 K 45 vin.) Podpornemu društvu Franc Jožefove šole, za kar izreka odbor svojo najiskrenejšo zahvalo. Bog plati! — Ivančič Nina, blagajničarka; Fr. Zacherl, predsednik.
Krapje. Kmetovalci smo se že bali, da bi nam snežna odeja oškodovala, ozimino, pa v nedeljo je nastopilo južno vreme ter nam za sedaj tozadevni strah odstranilo.
Trboveljske novice.
Trbovlje. Delavec Mihael Spitaler se je v rudniku hudo ponesrečil. Vožiček ga je tako hudo pritisnil k steni, da je dobil Spitaler težke poškodbe na hrbtu in spodnjem delu telesa. Prepeljali so ga v bolnišnico. Svojo nesrečo je zakrivil Spitaler sam, ker ni bil dovolj pazljiv.
Veselica,, ki sta jo zaidnjo nedeljo priredila Dekliška zveza in telovadni odsek Orel, se je izvrstno vršila. Res ne vemo, ali naj, bolj pohvalimo dekleta, ali fante. Dekliška zveza je predstavljala igrokaz; „Raz Srce Marijino.“ Marsikateremu so stopile solze v oči, ko je gledal, kako se Marija v kapelici usmili klečeče, uboge Stane, ki prosi pomoči za svojo bolno mater. Marijin kip oživi, ona podari Stani zlat, dragocen križec, ki ga ji je podarila vojvodinj^ Zmagoslava. Ko se zve, da Marija v kapelici nima več križca okrog vratu, se misli, da je ukraden. Toda kmalu prida na dan, da ga je dala Stana zdravniku, da bi ozdravil njeno bolno mater. Vse misli, da je Stana tatica. Vržena je v ječo. Sodniki jo obsodijo, naj se ji odseka s sekiro desna roka. Ker pa uboga Stana vedno trdi, da ji je Marija v kapelici podarila ta križec, zapove ji vojvodinja, da Še enkrat prosi Marijo, naj ji sedaj pomaga, da ne bo obsojena. Toda glejte, zopet čudež! Marijin kip zopet oživi ter podari Stani krono z glave. Vse to je pričalo, da je Stana nedolžna. Vse ji čestita, kazen se ji odpusti, vojvodinja pa da postaviti na tistem kraju cerkev Matere božje s samostanom. Pa tudi za smeh je bilo vrlo dobro poskrbljeno, kajti Stipko Tiček, sluga dr. Vseznala, je tako farbal bolnike, da smeh ni hotel ponehati. Smilil še nam je le dr. Vseznal, ki je moral sprejemati namesto Štipka Tiičeka hude bunke bolnikov, ki so se s tem maščevali nad zdravnikom, mesto nad njegovim slugom. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva. To je pač najlepše zadoščenje za zadnji napad na naš Društveni dom. Liberalci so to pot vendar mirovali.
Drugi kraji.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo dne 26. t. m. priredi Katoliško slovensko! izobraževalno društvo pustno zabavo v prostorih gostilne Tkalec. Na vspo-redu je godba, petje in različne zabave. Pričetek ob
3.	uri popoldne. Vstopnina 20 v. Slovenci, pridite v mnogem Številu!
St. lij v Slovenskih' goricah. Zadnje dni prejšnjega tedna je umrl v Schwanbergu na Srednjem Štajerskem gospod Ludvik Celcer v 26. letu svoje starosti. Pred časom se je prehladil im neizprosna sušica mu je sedaj pretrgala nit življenja. Ranjki je bil . vrl narodnjak iz znane Celcerjeve družine, brat sedanjega gospodarja gospoda Konrada. N. v m. p.! Ostalim naše sožalje!
St. Ilj v Slov. gor. Siidmarka je kupila v Cirk-niči posestvo gostilničarke Tischler za 40,000 K, Tudi prejšnja posestnica je bila, Nemka. Na Stari gori pa je kupila Siidmarka posestvo R, Rotterja. Obe posestvi sta bili nemška last in Slovenci s tem kupom pravzaprav nič ne izgubimo.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo dne 5. mar-■ ca se ustanovi pri nas podružnica „jSlov. Straže.“ Govori Fr. Žebot iz Maribora.
Jarenina. V ponedeljek, dne 20. t, m. sta se poročila posestniški sin iz St. Ruperta v Slov. gor., Kranvogel, z Marico Žugman iz Vukovskega dola,
Videm. Na občnem zboru dne 5. svečana si je naše slovensko katoliško izobraževalno društvo izvolilo naslednji odbor: Mihael Planine, predsednik;; J. iTopolnik, tajnik; Tr. Knez, namestnica; Vin. Barbič, blagajnik; Fr. Ban, namestnica; Franc Knez, knjižničar; Liza Barbič, namestnica; Fr. Planino in Janez Zupančič, pregledovalca računov. Društvo na-mcravn uprizoriti v teku leta več iger,
Sv. Anton v Slovenskih goricah. V soboto zvečer dne 11. februarja je začela goreti hiša in gospodarsko poslopje Janeza in Eve Divjak, po'domače Ješovnika, posestnika v Kočkem vrhu, občina Andrenci. Gospodar in gospodinja sta ogenj zapazila še le na krik sosedov, ko je bilo že vse v plamenu. Opekla st‘a se tako hudo, da so nju še isto noč sprevideli s svetimi zakramenti ter. v. nedeljo dne 12. februarja odpeljali v radgonsko bolnišnico, kjer je žena' že v torek dne 14. februarja umrla. Mož bode mogoče o-zdravil. Posestnik je sicer zavarovan, a vendar zdaj največji siromak > s peterimi otroci, od ,6. do 19>. let starimi. Kako je ta ogenj nastal, ni znano.
Dogoše. V nedeljo dne 19. t. m. je bil Janez Kac, težak v Dogjošah, po noči, ko se je hotel od neke gostije podati domov, napaden od zadaj od Franca Emeršiča in Franca Miklna. Omenjena sta ga z nekim hlodom tako vdarila po glavi, da je Kac takoj padel in nezavesten obležal. Kaca so drugi dan odpeljali v bolnišnico v Maribor, kjer leži še sedaj nezavesten.
Gomilsko. Pretečena nedelja je pri nas bila posvečena mladinski organizaciji. Sicer je bil v vremenskem oziru precej neugoden dan, ker je bil hud veter, toda to ni oviralo naše požrtvovalne mladine, da je predpoldne napolnila cerkev in popoldne dvora-no izobraževalnega društva. Govornik dr. Hohnjec je v cerkvenem govoru na podlagi nedeljskega evangelija razpravljal o ovirah verskega življenja med mladino. Popoldne se je ustanovila dekliška zveza ob o-gromni udeležbi. Dr. Hohnjec je govoril o velikem pomenu izobraževanja pri ženskem spolu ter začrtal smer in sredstva dekliške organizacije. Govorile so Še tudi obe gospodični Kač iz Petrovč, mladenka Šketa iz Braslovč, mladenka Kolar iz Polzele in domačinke Boldin, ZaverŠnik in Rančigaj. V odbor deKli-ške zveze so bile izvoljene:	Apolonija Boldin, pred-
sednica; Marija Rančigaj, namestnica; Katica Za-veršpnjk, tajnica; Marija Virant, blagajnica; odbornice: Tončika Rančigaj, Lojzika Cater, Ivana Turk, Tončika Kunst. Vrla mladina na Gomilskem, pogumno naprej!
Gornja Radgona. GornjeradgonsM okrajni za-stop je imel v soboto dne 18. februarja 1911 zadnjo plenarno sejo pred volitvami. V tej seji se je sklenilo dovoliti znesek 28.000 K, da se postavi v Gor.-Rad-goni kolodvor. Večina za ta sklep se je sešla iz obeh strank. Kolodvor je potreba posebno gornjega dela okraja, najbolj pa gornjeradgonskih trgovcev, indu-strijcev in pa trga samega. Ker pa je trg s svojo u-stanovitvijo vzel itak kmetom polovico pravic, bilo bi čisto pravično, da bi okraj plačal polovico, recimo do
15.000	K, trg 8000 K in interesenti svojih že obljubljenih 4000 K. Ali pa da, samo interesenti obljubijo 4000 K, okraj pa plačaj 24.000 K z lenimi iy2%, tako da bodo stroški v 38 letih znašali do 45.000 K. To je nepravično in nepravilno. Marsikdo ve pač premalo ceniti žulje siromaka.
Zreče. Dne 23. t. m. sta [v Celju v župnijski cerkvi bila poročena : gospod Aleksander Grundner iz Poljčan z gospo Marijo vdovo Dobnik v Zrečah.
Velenje. Naši vrli fantje nam bodo priredili prihodnjo nedeljo dne 26. t, m. po večernicah v našem prostornem Društvenem Domu lepo Šaloigro „Re-poštev“, duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec“. Kdor se hoče torej še enkrat pred postom razveseliti in iz srca nasmejati, naj ne zamudi te prilike In pride v nedeljo popoldne v Društveni Dom.
Nova Cerkev. Prihodnjo nedeljo, dne 26. t,- m. predstavljali bodo naši mladeniči igro „Trije Ptički“ v sobi, v kateri se nahaja Bralno društvo ob 3. uri popoldne. Prav lepo vabimo na mnogobrojno udeležbo!
Iz Savinjske doline. Zveza Orlov priredi letos meseca maja vsled sklepa svojega zadnjega občnega zbora veliko javno telovadbo v Petrovčah v Savinjski dolini. Prireditev bode ena največjih Orlovih manifestacij. Namen jej bode, dvigniti idejo Orlove organizacije na Štajerskem. Zato se bode vršilo obenem tudi veliko mladeniško zborovanje. Prireditve se po Zve-zinem sklepu udeleže obvezno vsi štajerski odseki, dalje vse Posavsko okrožje ter nekateri bližnji kranjski odseki. Vabljeni pa bodo vsi Zvezini odseki. Marljiv pripravljalni odbor, sestavljen iz izkušenih organizatorjev, ima v rokah predpriprave. Ravnokar dobivajo interesirani odseki okrožnice in podrobna obvestila. Opozarjamo naše Orle, da se marljivo prh pravljajo na to važno manifestacijo. Opozarjamo pa tudi že sedaj vsa naša društva, zlasti mladinske organizacije, na to prireditev. Saj baš za naše mladeniče bode ta manifestacija, ki naj jih vname za Orlovo idejo. Naj ne bo na Štajerskem nobenega društva, ki bi ne poslalo takrat vsaj svojih zastopnikov v Petrovče, v štajersko Brezje.
Laško. Pred nekaj dnevi je neznan lopov na-pafdel pismonoša Mastnaka, ko je raznašal pisma po okšlici in ga hotel pohiti s kolom. Mastnak je pa potegnil revolver in napadalec se je vstrašil ter takoj zbežaL
Petrovče. Umrla je na Vrbjih dne 20. t. m. M. Peško, marljiva Članica naše dekliške Marijine družbe. V zadnjem času je skrbela zlasti za. naraščaj naše kongregacije. Pogreba dne 22, t, m. se je udeležila skoro vsa družba. N. v m. p.!
Petrovče. Opozarjamo še enkrat na pustno maškarado, ki jo priredi društvo „Gospodar“ v, prostorih „Društvenega Doma v nedeljo, dne 26. t. m. ob /44. uri popoldne. Na sporedu je mutasta šaloigra: „V deželi mutastih ljudi“, ter maškarada „Narobe svet“ in tambiiranje. — Pravkar smo dobili vest, da pride te
dni v Petrovče medvedar Miško iz Bolgarske ter privede seboj pristnega divjega medveda iz balkanskih planin. Nastopil bo ž njim tudi pri naši pustni ma-škeradi. Naj ne zamudi nihče redke prilike, da si o-gleda to znamenitost!
Žalec. Hmeljski prekupec Emerih Kukec je prišel v, konkurz. Za konkurznega komisarja je imenovan deželno-sodni svetnik dr. Franc Kočevar pl, Ko-denheim v Celju, za oskrbnika konkurzne mase pa, odvetnik dr, Vekoslav Kukovec,
Z abakov je. Naše Izobraževalno društvo ima v. nedeljo, dne 26. t. m. po večernicah svoj redni občni zbor, na katerem bo imel poučni govor odposlanec S,
K.	S, Z., č, g, kaplan Tratnik iz Rajhenburga,
Ljubno. Bilo je lepega zimskega dne. Solnce je stalo v poldnevu in je svoje tople žarke pošiljalo na nas zemljane. Rekel sem: hvala Bogu, ta dan je pa kar nalašč za-me. Vzamem potno palico,, v torbo de-nem domačega sira in nekaj krapov, pa hajd po svojih opravkih! Ustavil sem se najprej pri gostoljubnih Ljubencih., Gospod urednik, pa veste zakaj? Prepričat sem se hotel, koliko je na tem resnice, kar je neki Matevž na Rajhovi peči Vašiemu cenjenemu dopisniku pripovedoval o tukajšnji vzgoji otrok. Pravi, da največ krivde prišteva učiteljstvu, ker otrok ne učijo v Šolo in iz Šole grede pozdravljati z najlepšim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus.“ Pa menda ni vedel, da je ta pozdrav prišel iz möde. Nekaj so pa tudi stariši krivi, da so njihovi otroci slabo iz-gojeni, ker jih ne učijo in jim ne dajo lepih zgledov. Je že star pregovor, da besede mičejo in zgledi vlečejo. Videl sem tudi nekatere odrastle ljudi. Nekatera ženka gre tiho mimo in pogleda v tla ali jpa v stran, to ni lepo. Bil sem pri nekem gospodu, ko slučajno pride neka moderna dama, pa pozdravi: „zdravo!“ Mislil sem,, o ti preklicana naprednost, kako se sramuješ krščanskega .pozdrava!
Goni j igrad. Veselje je vladalo v našem naprednem trgu, ko je prišla sem zadnja številka „Narodnega Lista.“ Kocbek in njegovi prijatelji so po krčmah vernim poslušalcem brali z veliko slastjo izjavo gospoda kaplana Rabusa im kakor morska kača dolg dopis. Gospod kaplan se bode gotovo sam znal braniti, ne samo pred napadi v liberalnih listih, ampak tudi pred svojimi prijatelji, ki se kakor Krajnc J. ponašajo, da vse zvedo. Kot dolgoleten opazovalec razmer našega kota hočem le k dolgemu 'dopisu podati par opazk. Dopis ima namen, pri ljudstvu vzbuditi nezaupanje do Kmečke hranilnice in posojilnice. Go-* spodje! Opozoril bi vas, da je taka igra zelo nevarna, Hočete smešiti novi zavod, ker je imel prvo leto. le nekaj nad 400 K čistega dobička. Tudi posojilnica v Gornjemgradu prvo leto ni imela mnogo tisočakov, za rezervo. ,Iz malega raste veliko. Nov zavod je prinesel v kraj dvojno dobroto: zvišala; se je obrestna mera za hranilne vloge — poprej se je pri posojilnici v Gornjemgradu dobivalo le 4'%, sedaj 414%, nekaj časa celo 5%. Obrestna mera za- posojila se je znižala. Poprej pod 6% ni bilo nič. Sedaj se dobi posojilo po 5!4 % im celo po 5%. Korist ima ljudstvo, ne samo nekaj izvoljenih, katerih eden še bajha: „Mi, pa nič zastonj ne storimo, si vse zaračunimo.“ Kar se tiče jamstva in varnosti vlog, je. pač najboljše jamstvo poštenost in pazljivost načelstva. Kjer se kar od začetka računi s tem, da bodo zadružniki pokrivali hranilne vloge s svojim premoženjem, tam je slabo. Sicer pa vkljub hvali o velikem premoženju zadružnikov posojilnice v Gornjemgradu o nekaterih zemljiška knjiga poje svojo posebno pesem. Pripeti se tudi lahko,, da 'kdo proda svoj les, pa ne dobi denarja v roke, ker so že roke upnikov vmes. Ce se bode nadaljevalo nečedno pisarjenje in govorjenje proti naši Kmečki hranilnici in posojilnici, bo prišlo še marsikaj na dan. Veliko ljudi veliko (ve!
Kozje. Dragee: Kam, Markee, na pustno nedeljo zvečer? — Markee: I, kam drugam, kakor k igri im gledališki predstavi, ki jo priredi naše Bralno društvo v gostilni gospoda Gučeka! — To bode res pravo predjpustno veselje in zabava. — Da, Dragee, smeha bode na metre in cente, posebno tedaj ko ti dobiš začarano pismo od svoje ljube Brelonke s šaljivo pošto. — Dragee: Torej na srečno svidenje na pustno nedeljo dne 26. svečama zvečer v gostilni gospoda Gučeka, med našimi veselimi in pa narodnimi Kozjani!
Brežice. Razveseljiva poročila, je nudil občni zbor Katoliškega slovenskega, izobraževalnega društava, ki se je vršil dne 19. t. m. pjo predstavi igre: w.Crevljar.“ Častiti gospod p. Dijoniz je lepo razložil pomen tega društva pred vsem za kmečko mladino. Potem smo pa od odbora slišali, da ima društvo že do 150 članov, da je imelo lani 324.46 K dohodkov in se je izposodilo 1185 knjig. Poleg tega so bile 4 igre in eno skioptično predavanje. Društvo ima tudi že dekliški odsek „Bogomilo.“ — Le v tej smeri naprej !
Koroško.
Celovec. Drugo letošnjo predpustno veselico je priredilo maše vrlo slovensko delavsko društvo v nedeljo dne 19. februarja v veliki dvorani hotela „iTra-besinger.“
Celovec. Ljudsko štetje. V Smarjeti v Rožu so našteli ieta 1900 1154 prebivalcev, izmed katerih je bilo 1066. Slovencev in 87 Nemcev; leta 1910 pa so našteli 1153 prebivalcev: 1140 Slovencev in 14 Nemcev. - V Žabnieah so leta 1910 našteli 844 ljudij: 347 Nemcev; v resnici pa jih je komaj 40. Leta 1900
so našteli komaj 161 Nemcev. — V Ukvah v Kanalski dolini so leta 1900 našteli 899i ljudij, 817 Slovencev in 82 Nemcev; leta 1910 pa 845 ljudij, izmed katerih je bilo že 334 Nemcev. — V Lipoljivasi so leta 1910 našteli 943 ljudij, 330 Slovencev in 585 Nemcev; leta 1900 pa še 660 Slovencev in 23 Nemcev. Tukaj vidimo, da so uradno popolnoma germanizirali Kar nalsko dolino, kjer je ljudstvo nezavedno in kramarsko. Sistematično je delal nemški Volksrat in društvo vsenemcev koroških. Takega ljudskega štetja ne pri-poznamo in ga nikoli ne bomo pripoznali 'kot veljavnega.
Celovec. Te dni se vrši v Celovcu socialen kurz podružnice Slovienske krščansko-socialne zveze za Koroško. Kurz se vrši v hotelu „iTrabesinger.“ Udeležuje se ga nad 50 fantov, vrlih mladeničev iz dežele. Kazen celovških’ govornikov predavata med drugimi tudi ravnatelj Traven in Franc Terseglav iz Ljubljane.
Podklošter. Lepo sliko, kako se je vršilo ljudsko štetje pjri nas na Korošjkem, napi nudi resultat letošnjega ljudskega štetja v naši občini. Podklošter-ska občina ima 20 krajnih občin, v teh se je naštelo 4055 prebivalcev (leta 1900 3569), med temi je pa naš znani koroški uradni šimelj naštel kar 2375 „Nemcev“ (leta 1900 1615) in samo 1585 Slovencev (1. 1900 1874). Komur so pa znane naše krajevne razmere, on ve, da niti 1000 Nemcev, pravih Nemcev, ne glešta naša podklošterska občina. V trgu samem je Število Slovencev narastlo za 25, kar je Šo vseeno lepo znamenje za naš kraj.
Borovlje. Nemški listi se veselijo zmage pri ljudskem Štetju, kajti Borovlje, pravijo, so od sedaj naprej zaveden nemški trg.
Borovlje. Učiteljsko društvo za Rož je imelo te dni zborovanje. Med drugimi pedagoškimi problemi, ki zanimajo moderne pedagoge, so ti pedagogi izrekli tudi ostro pedagoško sodbo. Izključili so namreč slovesno dva slovenska učitelja iz učiteljskega društva. Tudi dobro! Slovenski učitelji bodo vedeli, kake prijatelje imajo« S tem pa so pokazali nemški učitelji tudi slovenskim jpravo pot organizacije. Zato slovenski učitelji ne bodo več odlašali z ustanovitvijo samostojnega slovenskega učiteljskega društva za Koroško.
V Kostanjah so leta 1900 našteli 963 prebivalcev: 634 Slovencev in 320 Nemcev; letos pa 1005prebivalcev: 703 Slovencev in 330 Nemcev. Kostanje so se primeroma še dobro držale.
Nečuveno!' V MarijaniŠČu v Celovcu, v zavodu, ki ima isti namen kakor na primer mariborsko deško semenišče, obstoja prepoved, ki je res pravi izraz vsega zaničevanja in sramotenja, katerega mora prenašati slovensko ljudstvo od : nemškega Šovinizma.: Pomislite, slovenskim gojencem v MarijaniŠČu in to so morda razun kakih 15 vsi celovški slovenski gimnazijci — je prepovedano govoriti slovenski! 'To je žalitev, kakor si krutejše ne moremo misliti. Iz nemške ljudske Šole prihaja bodoči duhovnik v zavod, kjer ne sme govoriti v jeziku, ki ga bo rabil vse svoje življenje. Kako umevajo predstojniki celovškega Marijanišča 4. božjo zapoved, če uče svoje gojence zaničevati jezik njihovih starišev« Slovensko ljudstvo se naj enkrat predoči, kako brezmejno poniževanje naše govorice tiči v tej prepovedi. Predstojnikom celovškega Marijanišča pa gre naše globoko obžalovanje, če ne poznajo svojih pravih dolžnosti in če izrabljajo svojo službo v nemško-šovinistične namene.
Primorsko.
Lega Nazionale hoče po vsej sili zadušiti na šolskem polju primorske Slovence. Kar zaporedoma odpira svoje vrtce in ravno v takih 'krajih, kjer je mnogo Slovencev. To z jasnim namenom, da nam ne-izprosno ugrablja našo nežno deco. Tak otroški vrtec je odprlo pred nekoliko dnevi tudi pri Sv. Jakobu pri Trstu. Slovenci! Skrajen čas je, da gremo z (vsemi močmi na delo za „Slov. Stražo“.!
Analfabetizem v Istri. Po zadnji statistiki je v Istri analfabetov:	v okraju Pazin 50%, Pulj 39%,
Rovinj 25%, Poreč 60%, Koper 46%, Volosko 32%, Lošinj 40%, Krk 32%, povprečno 40%. Hrvaških o-trok brez Šole je 12.000. Prošenj, da bi otvorili hrvaške šole v Istri, je 60. Ako računamo, da vsaka šola odgovarja 100 otrokom, bi bilo že preskrbljeno za 6000 otrok, ko bi otvorili zaprošene šole. 4000 naših' otrok je v renegatskih šolah! A kakih 24.000 hrvaških in slovenskih otrok je v naših Šolah. To so okrogle številke. A značilno in veleinteresantno dej-; stvo je, da Italijani — dasi imajo v razmerju s številom prebivalstva preveč šol — imajo vendar okoli
22.000	analfabetov! Naših je šestkrat toliko! Ali še jasneje: na 10 Italijanov spadata 2 analfabeta, a med 10 našimi jih je 6! To je pa vendar že v nebo vpijoča krivica!
Narodno-obrambno delo.
Südmarkina loterija dela slab „kšeft.“ Daslra-vno pišejo nemški listi, da je določilo Siidmarkino vodstvo 100.000 K za dobitke, vendar nemško ljudstvo nima prave vere v to loterijo, ki bi naj vzgajala zopet med švabskimi naseljenci novo korupcijo. Nemško ljudstvo je zvedelo, da jo je neki ^navdušeni“
Nemec prt prvi loteriji pobrisal z lepo svotico in da ima nemški narod le borne vspehe od te loterije.
Južnočeška narodno-gospodarska akcija, V nasprotju z drugo Češko je češki jug gospodarsko tako zanemarjen in ne more preživiti svojega prebivalstva. Zato se ljudstvo trumoma izseljuje. Glavni vzrok je ta, da se nahaja nad 40% najboljše zemlje v rokah maloštevilnih veleposestnikov. Zato je ena prvih nalog PoŠumavske Narodne Jednote, da zadovoljivo reši to južnočeško gospodarsko vprašanje. Zdi se, da prihaja južnočeško vprašanje v zadnji dobi v novo stopnjo svojega razvoja. Rešitve tega vprašanja se je namreč poprijelo nekaj mladih moči, ki hočejo poklicati v življenje takozvani 'Južnočeški gospodarski svet. O tem načrtu se je obravnavalo na shodu v Pisku dne 8. decembra 1910, ki so se ga udeležili zastopniki PoŠumavske Narodne Jeđnote, društva Pra-chen in drugih korporacij. Sprejel se je. predlog poslanca Kaline, naj izvršita P. N. J. in Prachen potrebne priprave. Na seji delegatov obeh društev dne
28.	januarja 1911 se je vršilo posvetovanje o ureditvi in obliki novega gospodarskega društva. V pretres sta se vzela predloga V. Heidlerja in P. Mayerja. K definitivnemu sklepu v tej zadevi pride že v najbližjem času.	'>'f _
Višek nemške nesramnosti. .„(Mitteilungen des Vereines Südmark“ pišejo dobesedno: „Posebno hvalevredno delo je izvršil neki „jSüdmärker“, ki ga je zanesla usoda na Rusko. V svojem bivališču, v velikem ruškem trgovskem mestu, je razvil vneto delovanje za südmarkino srečkanje ter dobil do konca januarja 1911 od ravnateljstva na Dunaju nič manj kot 350 srečk. Požrtvovalni „(SüdmErker“1, katerega ime moramo za sedaj iz gotovih vzrokov zamolčati^ je dal s tem vzgled, kako se more opravljati narodno delo tudi v najtežjih okoliščinah.“
Moravsko. Zopet marke iz .„rajha.“ Moravsko je dobilo kot božičnico iz Berolina 952 K.
Posnemajmo! Učiteljice v službi nemškega o-brambnega dela. Društvo nemšfkih učiteljic na Moravskem je prodalo tekom enega leta raznih predmetov Schulvereina za 1194 K 80 h. Nabralo je razven-tega 690 kg zamaškov (v vrednosti 75.90 K) in 170 kg staniola (za 48,73 K). Nabiranje zamaškov bi se izplačalo tudi pri nas, posebno v gostilnah, trgovinah in lekarnah.
Moravski Nemci si snujejo zopet nov list „.Völkisches Merkblatt“, ki bi naj izhajal četrtletno ter registriral vsak nemški vspeh in vsako izgubo pri občinskih’ in drugih volitvah, v šoli, vsako spremembo v posestvu in vsako važnejšo spremembo v uradništ-vu pri državnih in deželnih uradih in zavodih itd.
Narodno gospodarstvo.
Važnost naših gozdov. Vedno bolj občutno se vidi, da bo postalo pomanjkanje lesa v naših krajih že akutno, ako se ne bo v večji meri skrbelo za pogozdovanje, Gozdarska obiastva pripuščajo, da nastajajo iz gozdnih parcel druge kulture, da se brezvestno podirajo najlepši gozdovi. Poglejmo, koliko gozdov se je že izsekalo v zadnjih letih v Slov, gor in na našem Pohorju, Kam bomo Še-le prišli? Tudi iz Gor-nještajerske se poroča, da se že celo tam kaže pomanjkanje gozdov, Cez 60 večjih in manjših žag je moralo ustaviti delo, ker manjka potrebni les. Zopet bode bežalo več kmečkega ljudstva v mesta in industrijske kraje. Sedaj pride čas, ko se začne s pogozdovanjem. Naj skuša sleherni kmet s saditvijo sadnih drevesc pogozditi razne puščave, prevelike pašnike ali pa druge, za boljše kulture nepripravne prostore. Za gozdne sadike se je treba obrniti na okrajne gozdarske u-rade. Dobe se po nizki ceni ali pa celo brezplačno.
Srbski izvoz mesa v Avstrijo. Iz Srbije se je od dne 24. januarja do 13. februarja uvozilo v Avstrijo za en milijon in pol dinarjev mesa. V belgraj-ski klavnici se je v tem Času zaklalo 7231 volov.
Vspeh subskribcije v emisijo delnic Jadranske banke v Trstu. Poroča se nam, da je tudi zadnja e-misija delnic Jadranske banke končala s polnim vs-pehom in da je bil na subskripcijo izloženi znesek K
2,000.000 prepisan. To dejstvo najbolje priča, da uživa imenovani zavod največje zaupanje v kapitalističnih krogih'. Filialka Jadranske banke v Ljubljani je pričela ravnokar svoje poslovanje.
Koliko vina se je pridelalo v Avstriji leta 1910. Kakor je posneti iz poročila poljedelskega ministrstva, se je pridelalo v Avstriji lani 2,508.000 hi vma, predlanskim pa 6,258.000 hi. Povprečno se je pridelalo od leta 1900 do 1909 na leto 5,139.000 hi, potemtakem se je pridelalo v letu 1909 približno 3,700.000 lil manj., ali povprečno 2,600.000 hi. Iz teh podatkov se jasno razvidi lanska slaba vinska letina v tostranski polovici države. Pridelala se je y posameznih kronovinah in deželah naslednja množina vina, in sicer: na Nižje-Avstrijskem 127.000 hi belega in
26.000	hi črnega vina, skupaj 153.000 hi; na Štajerskem 162.000 hi belega in 162.000 hi rudečega vina; na Kranjskem 29.000 hi belega in 29.000 hi rudečega vina; na Tirolskem 200.000 hi belega in 466.000 hi rudečega vina; na Predarlskem 100 hi belega in 198 hi rudečega vina; na Goriško-Gradiščanskem 90.000 hi belega in 23.000 hi Črnega vina; na Tržaškem 4000 hi belega in ravno toliko črnega vina; v Istri
84.000	hi belega in 345.000 hi Črnega vina; v Dal-
wlüdWIA 8* °hrani‘e • Slabosti in bolečine Vas gotovo zapuste, Vaše oči, živci, mišice, kite w OJ© ZnraVjC zopet dobro, ako rabite pristni Fellerjev fluid z znamko „Elzafluid“. Dvanajsterica V. Feller v Stubici, Elzin trg št. 264. (Hrvaško).	„
rnaciji 1S5|.000 hi bielega in 592.000 hi črnega vina; na Češkem 2700 hi belega in 1700 hi Črnega vina; na Moravskem 15.000 hi belega in 6000 hi črnega vina. Na hektarju se je pridelalo, in sicer; na Nižje-Avstrijskem 4.3 hi, na Štajerskem 11.5 hi, na Kranjskem 5.7 hi, na Tirolskem 25.2 hi, na Predarlskem 4.3 hi, na Goriškem 11.3 hi, na Težaškem 14.3 hi, v Istri 14.5 hi, v Dalmaciji 10.4 hi, na Češkem 7.1 hi in na Moravskem 1.9 hi.
Tobaka so pokadili v minolem letu 1910 na Ogrskem za 151,745.654 K, n apr am 123,04(5.280 K v letu 1909.
Živinski sejem v Gradcu dne 23. februarja. Ker je dovoljeno, spraviti na graški sejem živino samo iz Še neokuženih občin, se opaža na tem sejmu veliko pomanjkanje živine,. Na včerajšnji sejem se je prignalo samo 421 glav goveje živine, in sicer 207 volov, 84 bikov, 125 krav :n 5 telet. Cen,e so bile trdne, in sicer se je plačevalo za debele prima vole od 94 do 110 K, za bike od 80 do 84 K, za krave od 72 de 84 K,
Kartel cementnih tovarnarjev, V novi kartel združeni tovarnarji cementa v Avstriji skušajo pridobiti tudi ogrske cementne tovarnarje, da bi se v svr-ho zvišanja cen cementnih izdelkov združili v samostojni kartel, ali pa se združili v avstrijskega. Tudi s tovarnarji cementa v Nemčifi je stopil avstrijski kartel v zvezo,.
Tovarna topov na Češkem. Češki listi poročajo, da se je združilo več čeških’ močnejših’ denarnih zavodov z namenom, da ustanovijo tovarno topov im drugega orožja na Cepkem. Konsorcij je že nakupil potrebna zemljišča' za tovarno.
Književnost in umetnost.
„Die Slaven, ein UrvolK Europas.“ Poročali že smo, da je izšla ta knjiga ravnokar v 6. izdaji. Tozadevno nam sedaj še piše prijatelj lista: Major M. Žunkovič je svoja raziskavanja o prvotnem narodu v Evropi izdal zopet v knjigi pod naslsvom;, „Die Slaven, ein Urvolk Europas.“ TTa knjiga je že 6^ izdaja njegovih publikacij, obsega 24 pol, mnogo slik in tudi zemljevid Trenčina in okolice. Knjigo je založil c. kr. vseučiliščni knjigar Jurij Szelinski [ na Dunaju,
I.,	Neuer Markt 8. „Slavisches Tagblatt“ in drugi listi pripisujejo tej publikaciji učenega našega rojaka veliko važnost. Pisatelj dokazuje na podlagi krajnih imen, ki so slovanskega izvora, da so Slovani prvotni narod v Evropi im da so stanovali od severnega do srednje-zemskega morja in od zaliva Biscaye daleč do zemlje azijatske. Na obeh straneh Pirenej na Španskem in Francoskem bivajo še danes Baski, ki so v jezikovnem oziru v najbližnji sorodnosti s Slovani. Nato je učenjaški svet prvi opozoril Ivan Topo-lovŠek v svoji leta 1894 na Dunaju tiskani ! knjigi: „Die basko-islavische Spracheinheit.“ Na Dunaju je Še leta 1394 služba božja bila v slovenskem jeziku, ker je tukaj bivalo takrat veliko Slovencev (Windi-sche). Kapucinski samostan na Dunaju Še sedaj hrani burso s staroslovenskim napisom iz 11. stoletja. Se mnogo drugih dokazov navaja pisatelj za svojo trditev. Žunkovič je bil januarija penzijoniran baje zaradi svojih spisov. Velezanimivo knjigo toplo priporočamo!_____ '	—ki.
Kuga v Aziji.
Najnovejša poročila iz okuženih krajev pravijo, da črna smrt vsak dan bolj ponehuje. V Fudsia-dinu, kjer je umrlo še prejšnji teden dnevno po 100 do 200 oseb na kugi, jih umrje od 19. februarja naprej povprečno samo po 20. Isto se opaža v Charbinu. Da kuga tako hitro ponehuje, gre hvala voditelju akcije zoper kugo, ravnatelju Ulindo, kateri z vso eneržijo vodi vse sanitarne odredbe.
V Bližini Charbina se nahajajoča vas Fudrung je popolnoma izumrla. Od 2500 prebivalcev ni preostal niti eden, vse je pobrala Črna, smrt. Radi visokega snega ne morejo odstraniti trupel, ki leže zmrznjena v snegu. Ce se mrtvecev pred pomladjo ne bo odstranilo, nastal bo strašen smrad po tamkaj šni okolici.
Ogrsko notranje ministrstvo namerava poslati v Azijo deset zdravnikov na državne stroške, da bi tam Študirali kugo. Oglasili so se že 4 zdravniki. Og-ri se boje, da bi se njih med Evropejci lotila najprej kuga, ker so sorodni okuženim Azijatom.
Razgled po svetu.
Avtomobil zavozil v morje. V Trstu je v noči od 19. na 20. februarja popivala neka' družba v neki gostilni. Šofer Jakob Marinin je nato peljal pivisko družbo z avtomobilom domov. Ker je bil vinjen, zgrešil je pot in je z največji naglico zavozil v: — kanal. Pijana družba se je pošteno skopala, Le hitri pomoči se je posrečilo rešiti 5 oseb iz kanala. Nekega Franca Kosa so izvlekli mrtvega, enega pa Še čelo pogrešajo.«
Listnica uredništva.
Dol pri Hrastnika. Se bomo prej direktno obrnili na dotičnega gospoda. Ali dovolite, da mn dopošljemo Vaš dopis?
postanejo močne, Vaše spanje bo zdravo, počutili se boste za poskužnjo 5 K poSt. prosto. Proizvajatelj je lekarnar E.
U!e«i s petimi stanovanji «1H»«S jn ^jett gospodarsko poslopje je po ceni na prodaj. Zraven spada vrt in brajde, katere donašajo do 2 polovnjaka vina. Hiša je oddaljena samo 20 minut od Celja na okrajni cesti proti Teharju, davka prosta, vse v prav dobrem stanja. Več se izve pri lastniku^ Peter Čater v Cretu 37 pošta Štore	30
Steklarski
učenec
se takoj sprejme pri ItfaiiU Kleiišek, steklarja? Mariboru, Koroška cesta št. 17. Ima prosto vso oskrb. 30
Tage
m vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, fablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-deinje ter priporoča po nizkih cenah
Jcs. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Ziienice MoravsKo.
80
slovanska obrt.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko:Bo,po4 Fr“Po,,,ic' “■
165	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponndbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse21,bliznNar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
6 belili
rj„h, zelo debele P« 2 m
K. 14'-) po2V*ia ^
iz domačega lanenega platna po 2 m KI ’ po 2'/^K2°-dohde franko iz narodne veletrgovine
r, Stermecki
m SelJu.
Melika zaloga
dobro snaženega posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Olaga, Maribor
Tegetthof. cesta 21.
xftttnximxx»
mm- ©ije ~wm
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
Pridobivajte nove naročnike!
tf e
POSLANO
Meni še done zvoki strun vedno na uho, kajti na veselici je bilo veselo. Ampak bojim se, da sem bil razgret, ko smo se vračali domov; najbrž bom jutri prehlajena. Anica mi mora jutri na vse zgodaj prinesti škatljico „Sod en er-Mineral Pastillen“. Pa prinesti mora izvirne Faysove, pa ne kake ponarejene. Te zabranjujejo nahod in jaz sem prepričan, da mi bodo tudi sedaj pomagale. Škatljica stane samo K 125
Cerkvonl in ®obni slikar in pleskar
Franjo Horvat
RIA RI BOR, Kasinogasse štev. t.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
H B^BB
V eletr go vina špecerij skega blaga in deželnih pridelkov
^ Anton Kolene: Celje
kar	KTTJ il Atvt 4 m ri-nn aaaiLj« ClC\ m 1 m 4 1. "L J! Ü 1~

53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
5
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupnje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito sohe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in söiidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2 10, droben po K 140 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovoru. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. Pred!tfa vsako množino se kupi kakor tudi solnate vreče.
Svoji k svojim’
Urai1, očalar m zlatar
Hapibop
Tsgethofovži eetta, 39
perd koIodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
Crvam Ato n A 8 slo*eflskimi ploščami, čistim in VAl ci/lllUlUiitJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
jf?ü!
Stavbeni in nmetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®ü®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdaju jem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfioken-flvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
mmm
mmmm
o
erska ljudska posojilnica v
. . . . ■

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Isilffi5” Stolna ulica št« 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvyo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posejiia se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 43/*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5’/,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica @ brezplačno, stranka plača le loleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnita se dajeje
in prošnjo sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne la od 2.—5. popoldne.	6
Poaojllute» lin» 6m«38 m m raspolago domač« *».»•»« 8* ss o
Kamnosek Franc Koban,
poprej A. Horvat v Račjem — pri Mariboru .......—
naznanja, da ima v žalogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels» Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa. flmailftj porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
m		
Izvrstni molitveniki		
11 1	au. g Bsfs, Venec pobožmk molitef m ! 1 J sv. pesmi . . K 350 dg	
	Rozman, M\M bakrie« „ 3 — tac snetih pismi. . „ 2— Frljatilj otroški . . *—-40 Si. Oprasilo . . „ 1-35	
	Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.	j
u	Trfflvina Mas sv. Hi t = v Maribora.	1	U
Želodčni likčr
je najboljše krepčilo želodca!
Žalodčni liker FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in vsselje do dela!
Ljndska kakovost	liter K 2-40.
Kabinetna kakovost	»	» 4-80.
Naslov sa naročila: „FLORIAN“, Linbijana.
glo venci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se|priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
:--- Načrte Ir preračune n« razpolago. =
Trgovina špecerijskega blaga
n\ilan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
§j	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
■■ in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama, ™ slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev.
■ Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega,, Luccnlus“, mastina in klajno apno. Ob ■■ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi H v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja 2; in vrtrove.
H	Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in
_ dragih sveč, kadilo in olje.	177
Edina narodna trgovina čevljev
v Geljas priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čevljev. — Preostalo zimsko blago se proda po zelo znižanih cenah. Ta prodaja traja samo do 15. marca. Pridite in hitite, da ne ::	zamudite ugodne prilike. ::
Priporoča se velespoštovanjem
Štefan Strašek
5“ GeSje : Kovačeva ulica.
XXMXMXftffXXXMMfrfXXffXKXK
▼▼▼▼ W ▼▼ W vPf V V
f	'
M. Zabukošekj
krojaški mojster v Celju
: " :priporoča stoj —
modni salon za gospode,f
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringu.I
I
I
I
I
&
Edina Maj® naredna staklarska ipg^wifiü
mm debel® im esa drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalog® steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev sa podobe.
Prswaeti© w*®h «teklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah» Najsoliilnejša En tešita postrežba^

Hotel Trabesinger v Celovcu s
Veliko vika cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shode In veselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. LäStoik.' Ivan SVIiliCRliffi
* Ljndska hranilnica In posojilnica ¥ Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zarezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hramlnieni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se 'obrestujejo po 4'/2 % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuje svojim članom i»4@rjevanje njihovih Ceijatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na aemljiSča po 5°/0 do 5y,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računn pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
Za ženitovanje, veselice in slične svečanosti	Eman. Ilich, Maribor
Vsak dan sveži pustni krapi.
Gornja Gosposka ulica št. 38.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni »rednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.