S ' ■ '*' - v ■ '■ S! g “osamezna številka i 3 It " 1 fcrooow;:' *- ■*'■. V „ trUHCKJSTVD se nah«J» T miri« 5 « liora, JmiiS«r»a sl. £i. 4* 1. nsd* .** 5 «lr«pj«. 'i’cl*ion inloraib. St. 276, « J ITIU.YA e» nsluij« T JuviSort 3 J sltai Št. t, pritličje. ie*n«. Trt«." 2 ” fpa it. 24. SilS po5im>6elc«mJ t»- J . > «u Utr. 11.787. «;3 “ K* rareoiu bw* fl«s«3* •» n 5 > . usin,. — st na metlo. n Maribor, sreda 7. septembra 1921 Številka: 201 Spor med Madžarsko in Avstrijo ; v , Odgovor madžarske vlade. v druge proste poklice nili in tudi brez.vest.nili i ^Odlični lirvatski publicist' Milan ‘Vfetfjanovič objavlja v zadnji številki piob. Tribune«! članek 5>Nasta>vnicima šola-j<\ ki ga prinasaauo tudi mi k&daj, ko s6 odpirajo srednje šole in se •^tetine mladih, svežih obrazov pribli-^30 šolskim poslopjem, da. se vssposobi-i^°Tza ve^e naloge, ki čakajo omladino '' bodočnosti. Članek se glasi: ^jpifoflrago se j^aše šole. Tisoče in tf-p°«0 mladih', ikakor vosek za vsak vtis 'a*.'2ja vsako modeliranje mehkih' in ,^h. učiteljsko avtoriteto in. vzdržujte ^Soiiplino, vzdržujte jo bolj, kakor do-^i:'toda v driigti obliki ini na'blažji, |P^etjiej»i način ikakor doslej. Najbolj ^dete obranili avtoriteto šolnika, če • pbuo čuvate ugled človeka. A ko žo no Zorete biti vzori, prizadevajte »i, da ^stanete' prijatelji in da. preko in “bub -vs*tn svojim slabostim ogrejete ^»aduoo za. lepe; plemenite, v reisuioi *v^dne vapodi>ade. Učite mladino zna-®Ja^ _toda na tlačite, ne bremenite, ne JlUoite mladine' zgolj z znanjem. Učite misliti in delovati: da bo vedela w»-priti do Znau.ia, da bo vedehi. upo-abiti Tinanjc. da. lx> vedela; delovati. r.Sudifci zatumanje tin. ••vtoljo, učiti, me-odo in vaditi vztrajnost — to je vred-več fceikar vee knjigo im vso memo-^cije. , ■ f j, 'Vecfoti se orijon^iraif, iPoZnata vir. boe izvedel. kafi‘ ješ, podati ■ sdeaije, najti, ka>r iščeš, vedeti «e vzdr-delati — to je naj,večji, zaklad, kor f^ori človeika stalnio svojega. samowtoj-kovača svoje sreče, • tiprav-, Jača svoje usode. i- Naši šolniki! Ljubezni in duKa daj-|(° «mLadini, Vise drugo bo došlo brez j.®?.av in to vam bo olajšalo težko uči-•^ko , raboto, ki je predpisana, in sto-f*w>» da bo prebavljivo in koristno za '^adež tisto, cesar se po predpisih mora .Ni nemogoče, ni1 fežko: biti Kot Sol-mi človek,- kot učitelj prijatelj! t-. *hiše ko odprto in srca meh'- a. Danes je blazna, čudna, dirja doba. ll?ZiL TOlitle* ko .so nam taJ3—1 ^ v^pla^a trg«, &ipte&fe^riirfe iij LDU Dunaj, 5. septembra. „Poli- avstrijske interese. Napram madzsr' tische Korrespondenz* piše: Madžarski skemu predlogu ima avstrijska vlada s a' poslanik je danes zveznemu kanclerju mo en odgovor: Vztrajanje pri sklepih izročil noto, v kateri izjavlja madžarska avstrijskega odseka za zunanje posle z vlada, da je pripravljena, doslej še ne- dne 13. in 27. avgusta iti pa ponovni izpraznjeno cono zapadnoogrskega apel na antanto, da izsili pripoznanje po ozemlja formelno predati avstrijski vladi, Madžarih brez pridržka, odnosno ententni komisiji v Sopronju LDU Burgan, 5. septembra. Dne in pripoznati suvereniteto Avstrije nad 1, t m. so vstaši z ročnimi granatami tem ozemljem, ki temelji na senžer- zapalrli obmejni most pri Albanu (Alho). raenski in trianonski mirovni pogodbi, Ko so Avstrijci poizkusili popraviti most, pridržuje si pa odgoditi efektivno izpraz- so Madžari to preprečili s strojnicami, nitev do dovršitve pogajanj. Obenem LDU Ženeva, 5. septembra. Kakor pritrjuje, da se postavi avstrijski vladni se govori, namerava Madžarska umakniti komisar poleg komisarja v madžarskega vladnega svojo prošnjo za sprejem v zvezo naro-Sopronju, da varuje dov in sicer z ozirom na Zapadno Ogrsko. Zborovanje zveze narodov. Ženeva, 5. septembra. Na dana- šanjih izpremeanbe paict^, ki bo predlo-šnji popoldanski seji zveze narodov je žen skupščini, v odločitev- Kot rutini-bil Karnebeek z 21 glasovi od SS gla- ran parlamentarec in izboren jurist bo sov izvoljen za predsednika. Prihodinja —’ ' ‘ ' ’ * seja. bo jutri. LDU Ženeva,,5. septembra. Izvolitev Kaioiebeeka. za katerega so glasovali, zlasti Angleži, je splošno zadovoljila skupščino. On je dovršen voditelj nordijske delegacije, zlasti v vpra- goitovo jamčil za to, da so udejstvi njegova beseda, po kateri naj sedanja skupščina pozitivno dela. Časnikarjem je izjavil,, da se ne zavzema za daljšo dobo zborovanja, da bi se ga.mogli u-deležiti vodilni, politiki. Tudi v Španiji nered. LDU Berlin, 3. septembra. • -lx>-kalanzeigetr« javlja, kakor dostavlja z V(So rezervo po londonskem -Sundav-Express«-u od francoske španske meje, da je na Španskem .zavladala največja nezadovoljnost zakadi, vojaških odredb večjih' nal»r.ih, proti Kabilom. Povsod se 'prirejajo re- :r ’ : > 21 voiucijooianni obhodi. V Bilbao'so revolti cijonarci iTOŠkodovali železniški most, da bi preprečili vojaške trans-l>orte. , Posebno nessadovoljstvo vzbuja poluradflia vest vlade o nameravanih • •., hi -fr ?v 4 •• ti $ internacijonala. lliDU D ui? er n, 5’. .septembra. (Svie. socialnodemokratična straaika pristopi 5. ag.) Poti predsedstvom Iteinerja k mednarodnemu . delavskemu udnrže- brz. (Berrt) se je vršil tukaj kongres švicarske socnalaiodemokratične stranke. Od inozemskih zaistopnikoiv sita došla niet!'drugimi Friderik' Adler (Dunaj) ih Rosemfeild. Strahlia štej* 54.000 članov. Grimm ja priporočal predlog poslednje«« vodstva., da' naj švicarska •nju socialističnih'' strank' (takozvani 2 in pol internacijonali), ki jo bila u-stanovljena pred-nekaterimi meseci na Dunaju in h kateri pripadajo že organizacije 12 dežel. Po živaluii debati ja bil, predlog z 245 glasovi proti 13 .glasovom sprejet. (Odobravanje.) ■ V, . . Komunistični poskusi v Amerik«. roke kot samostojna država, ki bo po DKU'Berlin, 5. sept. ,Deutsche pogodbi vezana z Veliko Britanijo. Allgemeine Zeitung* javlja iz \Vashing-tona: Vstaja rudarjev v.Južni Virginiji dobiva vedno resnejSi značaj. Izgleda, da gre za komunistično akcijo. Delavci so zasedli vsa javna poslopja in izobesili rdeče zastave. Da lahko pošiljajo v svet brezžične brzojavke, so si prisvojili brezžično brzojavno postajo. V nekem oklicu poživljajo celokupno ameriško delavstvo, naj se udeležuje i njimi boja proti vladnim četam, ki *o odposlane v pobunjene kraje in katerih število iznaša 4000 mož. Število ustašev se ceni na 70.000. Dosedaj so odklonili vsako pogajanje. toliko nesposotu ljudi; ko so morale šole sprejemati, prerivati in navsezadnje odpraviti s spričevali toliko tispeev neizuoenih. po krivdi vojne e ■tira učenja popolnoma in trajno vrženih mladeničev; danes, ko ljudje s toliko nesolidnoati prevzemajo najtežje po*', sle, danes, ko se prezira učenje, kultura, duh iu duša, danes, ko je zaradi o-mtadine popolnoma pretrgana nit kontinuitete, ki je nekoč-vezala vsaj 'eno generacijo m poprejšnjo, danes je to in ravno to; gospodje šolniki, prvo ,in .najvažnejše. Ne nalagajte dijakom strani, temveč knjige; ne izprašujte nalog, marveč — predmet. Naj bi razumeli, se zainteresirali in .vzljubili predmet, smisel in vrednost predmeta! In h koncu to, kar je zaenkrat, najvažnejše in najnujnejše: Učite omladino vsaki dan in vsako tiro. da vlada • a- vsem uni-verznimi, v .materijelnem in duševnem svetu, v službi in delu, v javnem in zasebnem življenju vrhovni in večni zakon; katerega ne more nikdo in nič ne obiti, ne preskočiti, niti ogoljufati niti izpmneniti šiloma, zakon ravnotežja, zakon, po katerem ni nič izgubljenega, ne propade noben trud in nobeno delo, a uasprotino se tudi ne pridobi in ne doseže noben uspeh zaston j, brez truda.. Zakon, ki uči, da lahko »prejemaš la toliko, kolikor si vložil, da iz ničesar ne nastane nekaj, da nevredittbsi a e more biti vrednost, xla se najibolj gol ju' fa oni. ikl misli, da bo z goljufijo prišel do vrednos ti in da bo ogradil l>odoSnoSfi. na votlem,.praznem: zakon, da edino le dolo in napor premagujeta odpor in ustvarjata, vrednosti. V tem vzgojite mladino, šolniki, iu 1‘eši-li sto.prihodnjo generacijo, narodu pa bodočnost! ... Notranja in zunanja Umrl na gledališkem otira. DKU B o r 1 i n, 5. septembra. Pri današnji .uprizoritvi Verdijevo opere 5'Aida" v državni' operi se je okoli 0 ure operni pevec Josip Mann nenadoma zgrudil mrtev na tla. Zadela, ga je kap. Predstava «e je morala vsi od ioga prekiniti. i' • Naravna kino-predstaya z žalostnim koncem. DKU Gradec, (i. septembra. Jz Eisenerza poročajo, tla jo družba za filme »Slasoha« napravila na Erzbergu. 5 filmskih slik ter pri tem uporabila 500 delavcev kot statiste. Na. Martinovi otaffj so navrtali v ta. namen 5 lukenj, ter jih nato razstrelili. Pri tem je raž- 12 delavcev, Pred rešitvijo albanskega vprašanja. TIP Beograd, 5. sept. Včeraj je .... ministrski svet razpravljal o poročilu, kt streljeno kamenjo ranilo ga je podala paša delegacija pri zvezi med temi 3 težko, narodov. Naša vlada je izdala delegaciji ponovne instrukcije, v katerih določa, d* Bonom i se Hoče pomiriti z Vatikanom. ^Sg0iH° SP0Štliie- Hedotakijivost TIP Milan, 5. septembra. V ue-neodvsie albanske države, da pa se da:\aii seji italijanskega s ministrskega mora popraviti naša meja pri Debru, Prizrtnu in v dolini Drina. Za Irci tudi — Indija. TIP London, 5. septembra. Lord Reading, ki je imenovan xa guvernerja sveta jo ministrski predsednik Bonom i naročil pravosodnemu ministru .'Rodi-no, naj preišče moda] itete morebitaiega navezanja. diplomatičnih stikov z Vatikanom. Ofieijozno glasilo Vatikana >Osserva;tore Koihano« prinaša po-v Indiji, je že odpotoval na svoje novo niemben Članek, kjer zaideva izvestno mesto. Kakor poroča »Daillv News“, je teritorijaIno bazo za. neodvisnost svete lord Reading poverjen z važno misijo, Stolice. • da preuredi indijsko samoupravo na ta natin, da bi Indijci dobtti vlado’v svoi« * Resen položaj v Nemčiji. „Nar. Listy“ poročajo iz.Berlina, da tamošnp politični krogi presojajo sedanji položaj v Nemčiji zelo resno. Monarhistične irr nacionalistične stranke merijo svojo moč 7. vladnim blokom, kateremu pripadajo demokrati, socialisti in katoliki in ki. predstavljajo 10 milijonov organiziranih pristašev. Delavske organizacije so pri* pravljeneproglasiti splošno stavko kakoi za časa Kappovega puča, ako bi monarhisti skušali izpremeniti sedanji republikanski in demokratični režim. Nasproti temu pa razpolagajo nacionalisti s tajno vojaško organizacijo in z velikimi zalogami orožja. V tej splošni negotovosti, ki grozi Nemčiji z reakcijo militarističnih življev, pa pripravljajo socialistični levičarji in komunisti splošno komunistično vstajo. Baje so dobili v ta namen iz Rusije 300 milijonov zlatih mark. Domneva se, da bi bilo središče monarhistične akcije v Miinchenu. Ludendorf in polkovnik Bauer sla se baje sporazumela in delata skupno kza militaristično' diktaturo. Med kmetskim ljudstvom ha deželi so že osnovane krajevne monarhistične organizacije, ki bi skrbele za dobavo živil mestom in armadi. * Večni mir in prezldent Harding, Predsednik Zedinjenih držav Harding jtj govoril na otvoritvenem večeru neke"vojaške šole: »Kamorkoli nas že pripeljejo plemenite težnje človeštva, eno je gotovo: nikdar ne pride čas, ko ne bodo potrebne oborožene vojske. Tudi če bomo znatno znižali oboroževanje, ne bomo mogli izključiti vojnih konfliktov. Iz srca želim, da bi bila armada in mornarica nižja. Mislirp pac da je povsem nepotrebno sodili, da uh nikdar,več ne bomo .potrebovali.* rir srB-o'Rr; jMaflbbr, 7. septembra lsžf. * Nemški načrti v Italiji. Rimska Jdea nazionale* je objavila tajno poročilo trgovinskega atachea nemškega poslaništva v Rimu Stroheckera. Poročilo odkriva načrte nemike gospodarske ekspanzije v Italiji in metode, s katerimi skuša Nemčija doseči svoje cilje. Načrt je povsem preprost: poplaviti Italijo z nemškim blagom tako, da bi italijanska produkcija padla v krizo. Na ta način bi se nemški podjetniki brez posebnih težav ugnezdili v Italiji ter si pridobili odločilni vpliv tudi na trgovino med Italijo in balkanskimi državami. Tako bi izločili z balkanskih tržišč italijansko konkurenco. Ta načrt se v Italiji 2e izvaja: italijanska industrija avtomobilov in pnevmatik je že vsled močne nemške konkurence v težki krizi, tovarne Fiat bo najbrž uničila Alpska montanistična družba in Siemens-Schuckert. Tudi v tekstilni, kemični in metalurgični stroki so dospeli mnogi italijanski zavodi v nemško posest, četudi so tvrdke na zunaj italijanske. V elektrotehnični industriji je Allgem. Elektrizitatsgesell-schaft pod italijansko firmo domala uničila italijansko konkurenco, a berlinske velike banke so si zasigurale del na eksploataciji italijanskega lignita. Italijansko-nemška pogodba, podpisana 28. pr. m., je ugodnejša za Nemčijo, ker je njena industrija mnogo zmožnejša za eksport kakor italijanska. Zanimivosti. Grm zoper muhe. — Velikanski magnet. — Črni korali. — Oprezno banke. — Tekma golobov z aeroplanom. — Društvo defoeluliarjev. Profesor vlržinjslce univerze, George Holmes je odkril neko vrsto kavine-ga grmovja, ki raste v državi Kentu e-ky. To grmovje daje ad sebe poseben sirup, ki je muham smrten. Nekaj takih grmov je poslala ta univerza na agrikulturni departement v Washing-tonu, ki bo na tofili. IDociim so klerikalni listi ta. čaS hujskali na vojno proti Srbom in navduševali naš narod za prelivanj o krvJ v korist naavečjim tiranom Slovanovi so mladi napredni idealisti postavljal svoje življenje na kocko, da pripnonor6* jo k svobodi našega naroda. Kavno i^° časopisje danes z drugimi, sredstvi na nov način ruje proti jugoslov. na' cionalizmu in dolži naš© ljudi raznih nečednih dejanj, samo da jih osramot} pred neuko javnostjo. Tako jo bilo tudi v slučaju g. dr. Brezigarja. Klerilka!^: mil očitali, da jo izrabil svojo po®; cijo pri Žitnem zavodu in si nakopa premoženje. S tem so ga hoteli predet3; viti' kot političnega sebičnoža, k1 skrbi samo za lastni žep. Tekom porot' no razoriuvo pa so jo dognalo njego'*? nesebično, v takratnih' razmerah skrajno nevarno pratiavstrijsfco delovanje! Živel jo na Dunaju tako skromno k®? kor _ berač. Ta sliučaj klerikalne kraje kaže v jasni luči vso podlost »katoliške« politično morale. Sodišče 'i® dalo g. dr. Brezigarju in ž njim vse# onim idealistom, ki so se žrtvovali 0® resnično narodne interese, sijajno ^ doščenje. Klerikalni odgovorni ured* nik Moškerc jo moral podati, izjavo, da se je z očitki, ki jih je natperil i-Slo"^ ne c« proti dr. Brezigarju, delala krivi^ ea in da se v lem smislu, kolikor jo 5 njegovi moči, no bo več pisalo. Zaniffli' va pa je obtoženčeva izdava, da je vS£ stvar zadeva SLS iln ne uredništva. */ tem jo dobila svojo lekcijo tudi klerj' kalna stranka, ki namenoma dela iJfV; vico, da škoduje političnemu nasprot' niku. In ta stranka šo vpije, da jo ra v nevarnosti«. S slučajem dr. Bred' garja je bila postavljena tav. katoliški žumalistika v Sloveniji zopet enkrat manj pa v eksperimentalno reševanj raznih sodobnih eeenionih probleme^*. Glavni del repertoarja mora. vsebovati zdiwo komilko-in globoko tragik^! (»Dio Masse will lachen und weinen«-' Uprava mora imeti finančno talentira' nega tajnika, kajti čim jačje so fina!*! eo zavoda, tem večja jo njegova deJo^' na možnost. Heakcija na uspeh’ ja inaJ torijelna pripomoč, ki jo občinstvo d*-je s prosto voljo. Kadar občinstvo pravo izdatno pOdpomore, tedaj to P°‘ meni, da so simpatijo dosežene in dabtT kmalu omogočeno vzvišenejše delo. scenacijo moraijo biti povsem in ved® nove, kar pa ni vezano na prevelik^ stroško, ako se ntaivn dekoracije prešli' kajo v nove. Colo gledališče mora bit1 obdano z nekakim nimbom, celo porti1' mera imeti rdeči pas in palico z 7.1^° kroglo. ‘ , . Igralci, morajo simpatizii-ati in monirati z upravo m zaono žnjo žrtvovalno delati za uftpoh’. Odijoznoi11 razliralne so znane gbdališke intrig’ ki !jes'opi?i kub3 in p:iu y javnost! 'Maribor5 7. septemSra^ZKf' /ST r b o Stftif 3.1 sa sramotni stol! Sicer pa ni težEo u-saniti, čemu bivši Habsburžani sipljejo ogenj in žveplo na bivše »veleizdajalce«: vuk svoju dlafcu menja, ali cu-nikada. 0 tem priča vsa klerikalna Politika. Kongresa našega učiteljstva, ki se ie vršil 3. in 4. septembra v Rogaški patini, se je udeležilo nad 700 učiteljev lrj uiiteljic. Kongres je vodil poverjenik ‘•'JU g. Jelenc. Strokovni tajnik je po-jkl poročilo, da šteje pokrajinski odsek 21 okrajnih društev z 2410 člani, poročal je o ureditvi raznih stanovskih zadev. Nato se je debatiralo o novem projektu Šolskega zakona. Odseki so po-aali svoja poročila o dosedanjem delo-v?nju in smernicah bodočega dela. Sklepi*0 se je, vložiti tožbo proti »Slov. '■^spocln; juM, ki je psoval učiteljstvo s »špijoni1 in ga obdolževal vohunstva v prid^ davčnim uradom. Učiteljstvo je n3y(3ušeno sprejelo tudi parolo: Kdor ta Sokol. Kongres je bil zdklju* Ven z državno himno. Naše učiteljstvo • Je pokazalo, da stoji trdno na braniku »aše^ nacionalne in državne ideje. Cast Vz§ojiteljem slovenske mladine! H. kongres jugoslov. zdravnikov v ^agrebu. Včeraj, dne 5. t. m. ob 9 uri se je otvoril v Zagrebu II. kongres ju-goslov. zdravnikov za operativno medi-c>no. Otvoritve se je udeležil tudi pokrajinski namestnik Demetrovič. Zvečer se le na Čast gostov vprizorila v gledališču °Pera »Vesele žene vindzorske". v. — Revizija na češko-avstrijski moji. Aakor poroča »Prager Tagblatt«, se ^fsi revizija [potnih listov in prtljage ?a Češko-avstrijski meji v Gmiindu od ■ sSl*teanbra naprej v vagonih. List ¥.°vdarja, da .so vrši revizija na ta na-vsled dogovora mo dpredsednikom ' a®arykom in Hainischem. . Iz Gornje Radgone nam pišejo: Že ®igo SO vladale na naši meji nevzdrž-,J.le tamnere. Kakor da živimo v »starih .^Pbrili« časih, «o zahajali gornjerad-?^J8ki izpisa rji« $ radgonske kavarne H’ Jfemci obratno v našo gostilne. Eaz-je bila v tem: naši so bili onstran vsi ponižni in v svoji skromnosti ^°Vor.ili nemško, Nemci pa so so pri oblastno razšopirilt ter v nemškem žalili naš narod, našega kralja, jaso državo.- Sedaj smo dobili na mojo Alergičnega obmejnega komisarja v o-i g. Karabaj iea. G. komisar se spušča v kompromisarsko stike Radgonskimi Nemci, ampak pozna ,‘;"h slučajih samo zakon in državne ”'ierese. Ker imajo radgonski Nemci c®lo vrsto naših ljudi na svoji »črni li-je tudi g. komisar prepovedal ®fiwškim hujskačem vstop na naše o-Med njimi jo tudi znani rad *0Uski pek G., ki jo v naših gostilnah jJ°sraiano žalil pokojnega kralja. Odo* . Po^aino postopanje g. komisarja in J1 w želimo, da bi s svojo energično to-0 Pomote} našo mejo in nam čil tako ’'vlgonske Nemce kakor nekatero naše ^ lokalpaitrijote«, da dela Mura mejo rted dvema neodvisnima državama. m Maribor, f>. septembra. , -*• Minister dr. Kukovec priredi v Sredo, dne 7. septembra ob 20. uri *večer v dvorani Narodnega doma Ostanek somišljenikov demokratske ^ranke, na katerem bo govoril o Vs*h važnih vprašanjih notranje in Vnanje politike. Sestanek se vrši pri ^•zah in poživljamo somišljenike, da Agitirajo za številno udeležbo. Do-brodošlo je tudi ženstvo, ki se za-za javna vprašanja. Kraj. org. jds. d 111 Minister za socijalno politiko r* Kukovec dospe v Maribor 7. t. m, hrzovlakom ob tričetrt na 15. uro popoldne. Takoj na to sprejema na okrajem glavarstvu deputacije delavstva in „[u8>h organizacij, ki so podrejene lego vem u delokrogu. V četrtek dopoldne otvori gospod minister obrtno azstavo ter zapusti Maribor popoldne ,s‘ega dne. ttni0 ^5Jl5st®r za trgovino dr. Spaho »J* v Alaribor. Minister za trgovino n ' 2 d?nes na svojem inšpekcijskem potovanju po Slove.-ii tudi v nage mesto. Včeraj je bil v Savinjski dolini in v Celju ter je prenočil v Rogaški Slatini. Danes nadaljuje svoje potovanje proti Mariboru. Minister je povsod stopil v stike s trgovskimi krogi in delavci ter se zanimal za njih gmotni položaj. m Poštnemu ravnateljstvu v album. Notica, ki je izšla pred par dnevi pod tem naslovom, se tiče samo gospodične pri blagajni. Toliko v pojasnilo. ni Vrnite knjige Ljudski knjižnici! Kljub ponovnim pozivom še iiebroj .izposojevalcev ni vrnilo knji*. v’Ljudsko knjižnico. Knjižnica 'se na- novo ureja in bo mogoče ureditev izvesti le tedaj, če izposojevalci vrnejo knjige. Zato bo vodstvo knjižnico primorano ev. s pomočjo sodnije knjige izterja,tj, — čeprav bi bilo to žalostno spričevalo ^naše kulture. Knjige se 'lahko vračajo vsak dan od 18. do 19. ure in tudi v četrtek’ dopoldne. m Kubanski Kozaki, ki prirede v četrtek v Narodnem domu svoj umetniški koncert, so kozaki po svojih nošah, po srcu in grlu pa pevci-umetniki, ki nam bodo pričarali vso poezijo in nacijonalno čustvovanje daljnih ruskih sten, lepih kavkaških gora, šum Tereka in smeh gruzinskih lepotic. Iz bogatega programa navajamo samo par točk: „Kozaška pesem v spomin mrtvemu atamanu", »Volga, Volga..., „Zakuvala ta siza Zarulja" (tožba Kozakov v turškem ujetništvu), „Molitev Samilja* (muzična slika o bitki £a neodvisnost Kavkaza 1 1854). Pojejo tudi naše jugoslov. pesmi, med njimi srbski marš »Tarno daleko* itd. Kdor hoče v svojem srcu občutiti dih daljnega, skrivnostnolepega Vzhoda, naj ne zamudi koncerta kubanskih kozakov. m Vstopnice za ruski koncert kubanskih kozakov se dobe v trgovini Holer v Šolski ulici in v trgovini Zlate Brišnik v Slovenski ulici. m „Moč uniforme0. Vsi gospodje in gospodične, ki sodelujejo pri tej igri, se naprošajo, da se zanesljivo udeleže vaje, ki se vrši danes (torek) ob 20. uri (8. zv.) v veliki dvorani Narodnega doma. m Opeka ga je zadela. V ponde-ljek popoldan so se igrali otroci na dvorišču v Splavarski ulici Št. 6, kjer so zidarji popravljali hišo 111 streho. Pri tem je padla s strehe strešna opeka ter zadela 12letnega Vilkota Vez j a k na glavi in ga občutno ranila; Rešilni oddelek mu je podelil prvo pomoč. m Padel pod voz. Večkrat smo 2e na tem mestu povdarjali, kako neumestno je puščati otroke, da se igrajo na cesti. Ne-le, da ovirajo promet in s svojimi večkrat neprimernimi igrami motijo pa* sante, ampak so tudi izpostavljeni nevarnosti. .Vsa svarila so brezuspešna! Se le nesreč*e morajo izučiti. Tal^o se je v nedeljo popoldan na Koroški cesti igrala gruča otrok. Po cesti je pripeljal izvošček Krainz z enovprežnim osebnim vozom ter zadel ob 10-letuega Milana Kori-dounika, ga podrl tia tla in povozil. Le naključju se je zahvaliti, da se otroku razen par odrtin in manjnevarnih ran ni zgodilo kaj hujšega. Pribiti pa moramo, da prejšnja mestna policija ni trpela, da bi se'otroci igrali na cesti, sedaj pa stražniki čisto mirno opazujejo igrajočo mladino — sredi ceste. m Posledica pijančevanja. Pri naborih je že od nekdaj grda navada, da se fantje „v proslavo" tega pomembnega dne vpijanijo. Le tu in tam opazimo kakega treznega mladeniča, pa Še ti po dovršenem pregledu pridno »namakajo11. Tudi tapetnik Ernst Bubak v Vetrinjski ulici je mislil, da morata dan »primerno1* obhajati ter je pridno praznil kozarce. Pozneje je hotel še v Veliko kavarno. Vsled preveč zavžitega alkohola pa je dobii na stopnicah srčni krč in rešilni oddelek ga je moral prepeljati v bolnico. Tako je nameravana proslava žalostno končala. m Državna posredovalnica za delo, podružnica Maribor sporoča, da sc jev času od 1. januarja do 31. avgusta 1921. poslušilo zavoda 8077 strank, in sicer 3766 delodajalcev in 4311 delojemalcev. V teh 8 mesecih je bilo posredovanih (nakazanih) 1575 služb. Državna posredovalnica. posreduje delo in službo vsake vrste brezplačno v vse kraje na-e države. Posreduje delo tudi večjim skup mani zidarskih, tesarskih, gozdnih, poljskih' in drugih delavcev, in na- Kazuje služkinjam in poslom sploli dobra mesta pri uglednih' družinah' po celi državi. m Obrtno gibanje v Mariboru. Meseca avgusta 1921. so bile izdane sledeče obrtne pravice: Alojzija Fras, Pli-naivska ulica 19, šivilja;. Cecilija Sovič, Cankarjeva ul. 10, izdeU belega perila,; Alojzija Ceh, Ruška cesta 2, bran jarija; Josip Serec, Aleksandr. cesta 86, kavarna; »Svetla« elektr. tehn. podjetje centr. Ljubljana, Gosposka ulica 20, t rg. v. elektr. predmeti na drobno;-tvrdka Josip Miinzer, Aleksandr. ces. 55 špedicija; Viktor.Močivnik, Kejžerjeva ul. 9, krojač; Gjurin Vjekoslav, Jurčičeva ul. 1), brivec; Miloš Oset, Aleksan cm. 45, trg. z meš. blagom; Jagodič Blaž, Aleks. ces. '43, tapetnik in dekor. Ivan Gerlitscli, Mlinska til. 21, trg. : vinom; Hilda Pavlšek, Praiiko-Panova ul. 89, fotografska obrt, Franc Ambrožič, Mlinska ces.* 87, slikar in- pleskar Jcsipina Bonča, Tržaška cesta 45, branjarija; Ivan Honigmtn, Meljska ces 10, gostilna, Tvrdka »Celeritas« Aleks, c. 85, špedicija; Srečko Pihlar, Gospo ska ul. 5, trg. z mešanim blagom. — Velika Kavarna. Danes? zvečer koncert salonske godbe. prof. Kubička 1253 'V* I. obrtna razstava v Maribora. Delo na razstavnem prostoru zelo dobro napreduje. Slovesna otvoritev se vrši nepreklicno v četrtek ob 9. uri, katere se fldeleže vsa merodajna zastopstva oblasti in korporacij. Občinstvo se opozarja, da je vstop k otvoritvi dovoljen le vabljenim, tako' po izvršeni otvoritveni slavnosti pa tudi drugemu občinstvu. Predmeti, kateri bodo razstavljeni na »I. obrtni razstavi" v vseh 6 prostorih poslopja Gtitzove dvorane, predstavljajo vrednost čez 4 milijone kron. Ce pomislimo, da je bil pogoj za to razstavo, da morajo biti vsi razstavni predmeti izsjelani v lastnih delavnicah malega obrtnika, je to naravnost krasen uspeh našega malega obrtništva. Slov. nar. gledališče. Dramatična Šola Nar. gledališča. Pouk se vrši danes, dne 6. septembra ob 19. uri (7. uri zv.). — Mesečnina 40 K se sprejema ob uradnih urah v pisarni Nar. gledališča. . Sokolstvo. o Sokol v Alarlboru ima svojo društveno pisarno v Narodnem domu pritličju. Uradne ure so začasno vsak četrtek od 18. do .pol 20. ure in vsako nedeljo od 10. do pol 12. ure. V tem času se izdajajo sokolske legitimacije in znaki. Istotam se sprejema članarina in naroča sokolski tisk (knjige, brošure, razglednice, koleki itd.) ter dajejo vsa navodila in informacije, kar se tiče sokolske organizacije. Kino. 1. Mariborski bloskop. Sredo, četrtek in petek se bode predvajal drugi Pina Menichelli film »V vrtu radosti V glavni vlogi Pina Menichelli, prva igralka v »Fužinarju". ,,V vrtu radosti* je velika pretresljiva drama iz življenja velikega pisatelja Julija Morissa. Četrtek, petek, soboto in nedeljo se bode predvajalo poleg običnega programa še „Pogrebne svečanosti Nj. Vel. kralja Petra I.“ Kultura in umetnost. K Otvoritvi H. umetnostne razstave v Mariboru. Zeljno se ozira popotnik v tuji deželi st,edi temne noči po prijazni luči, ki mu zamiglja iz daljave kakor zvezda vodnica, da umeri proti njej svoj trudni korak, v varno zavetje, kjer najde mir in počitek. V težki vsakdanjosti in pusti praznoti se ozira tako naša duša, hrepeneča po žarku višje luči, po blaženem cilju človeškega duha od vekov v veke, po večni lepoti, viru življenja in kreposti. Sredstva pa in pot, ki vodi do tega vi« sokega smotra, zadovolji naše hrepenenje in uteši dušo, .je,božanska umetnost. , Razveselil sem se, ko sem zvedel, "da se pripravlja v Mariboru II. umetnostna razstava. Obenem pa se mi je dvignil v srcu velik dvom. Nisem dvomil nad mladima umetnikoma, pač pa nad teboj, prijatelj, ki vstopiš v sveti hram nepripravljen, s skapso v srcu in ne da bi si očistil svojo dušo. — Globoke so tajnosti lepote, ki ti jih podaja umotvor,*; umetnik izraža v njem to, kar živi v njegovi duši sami, ne v predmetu, ki ga1 je oblikoval. Ali boš videl, kar je nevidnega očesu površnega opazovalca, ono prečudno notranje življenje in zaklade priredne globine in čarobnosti iz daljej v daljo, ki jih sluti in občuti umetnik?1 Nikar ne prestopi praga s predsodki v' srcu, temveč z namenom, da spoznaš; umetnikovo dušo. In ko zatrepečejo v tebi strune v ubranih akordih in se oglase! tajne melodije, tedaj si umetnika raz* umel in tvoja duša se bo radovala, da' more doumeti .in čustvovati. Zadnje desetletje je prineslo v slikarstvo marsikaj novega. Duša se je pričela otresati tesnih okov in je zahrepenela kvišku. Danes kaotična in izstradana Rusija koraka v kulturnem ozira pred nami, da ne govorim o Nemcih in-drugih narodih. Ta duševni preobrat ne more iti mimo nas, čeprav smo bolj počasni in se še obotavljamo. Toda, ali je vse dobro, kar nam nudi nova struja ? Napredovanje v umetnosti, kakor v duševnem življenju sploh, je boj, ki uniči slabe izrastke sam ob sebi. Ko pa se vihar poleže, tedaj se uveljavi in ostane le to, kar je dobro. Duševno življenje da vsaki dobi svoj pečat in zgodovina nam kaže njen značaj. Ob vsakem takem novem pojavu seveda ne manjka nerazumnih kričačev obeh ekstremov; eni na vse grlo hvalijo vsevprek, drugim pa je vse zanič 1 Umetnik pa gre svojo pot naprej in se izpopolnjuje, ne zme-1 nivši se ne za ene, ne za druge. Kdo' je v začetku cenil in razumel Cankarja in kaj nam je danes!? Hodil j« pred nami in mi smo capljali za njim, izpod-tikaje se ob vsako malenkost/ ker nismo videli jasne luči. Ali ko se nam odpro oči, tedaj pride spoznanje in v tem hipu zagledamo umetnika daleč pred nami. Tedaj pospešimo korak, počasneži in zaspanci, da bi dohiteli, kar-smo zamudili. Ali ga dohitimo? Nova doba je dokazal«, da stare oblike umetniku niso več primerne in zadostne, da bi mogel vliti v sliko svoje duševno življenje, zato si išče novih. Pravemu umetniku vzbuja čustvo aove ideje, ki jih nosi v svoji duši, katera trpi in ječi, dokler se ne izlije v nov umotvor, posluževale se pri tem oblik, ki jih narekuje vsebina nezavedno, po notranji sili. Nisem mogel dočakati, skrivaj sem se ukradel -v razstavne prostore. O »Križ na gori*, ki sem te prvega zagledal v drugi sobi, ko sem se vstavil na pragu. Zakaj je tako strma in s krvjo oškropljena pot,1 ki vodi k tebi in zakaj strle nad teboj gola drevesa in Čemu čudovita luč, ki te obdaja? Ali si cilj mojega srčnega hrepenenja, ali si bole*t v duši, ki jo zmaguje krepka moč narave? In Kalobška;cerkev* v prvi šobil Odkod ta bela svetloba vsepovsod, celo na strehah siromašnih koč? Ali ni to rajski odsev priproste duše, njena blaženost in sreča, ker je našla tu tolažbo in mir, ki ga svet ne more dati! — Ciklus »Pod klancem0 je kmečko življenje v naravi, Pod hribom na strmini razdrapane bajte, njih vzdihljaji, skrbi in hrepenenja. Iz akorda v akord izlivajoča se Čustva 1 Cerkev „Sursum corda*, molitev in hrepenenje, v tajni luči kvišku moleči zvonik in vsa pota silijo kvišku, kvišku! Končujem s Tratnikom: Bistvo umetnosti ostane večno isto, kot je narava ista; njen duh veže njeno preteklost a nihodnostjb, nje oblika pa se izpremlnja. cot se izpreminja zunanjost življenja 1' Tomčev. x »Helena« povest znano slov. pisa-eljiee Marije Kmetove je izšla v lični cnjižici. Založila ih izdala jo je »Zvez-1 na knjigarna« v Ljubljani. Cena lične vezani knjižici je 28.-— K, broširan: 2-1.-— K. Segajte pridno no kiaiižici ir jo ivui>ujtew, 'Stran1 4i ;tab~ctk-. flttžfibo?, 7/ septembra 1921. Šport. : Maribor : MAK 4:0 (1:0). Minulo nedeljo je premagal »Maribor" Mariborski Atletik kltib z 4:0 Igralo se je •precej živahno. „Maribor“-ovi napadalni Črti manjka strd na gol. MAK je bil navezan po večini na obrano. Sodnik g. Osebik, : Velike mednarodne tekme se odigrajo v sredo 7. in v četrtek 8. t. m, Gostuje ,, Grazer Amateur-Sportklub". 'Prvi dan igra proti Š. V. Rapid, drugi dan pa z I. SSK „ Maribor". Grazer ‘Amateur-Sportklub ie premagal minulo taedelio .Ilirijo'* v Ljubljani z rezultatom 5:2. Začetek je za oba dni določen na 17. uro. : Boks match se vrši v četrtek 8. t. ■ni. v Ljudskem vrtu. Borita se slovit graška bokserja Vrbančič in Rosse. Ker je to prvi boks match v jugoslovanskem Mariboru se pričakuje po vsestranskem zanimanju sodeč, veliki poset. Pričetek Ob pol 17. uri pred nogometno tekmo na Mariborovem igrišču, : Prvenstvena tekma med Svobodo In S. K. Ptuj se vrši v nedeljo dne 11/ septembra v Ljudskem vrtu na Rapido-vem igrišču. Pričetek točno ob pol 4. iiri popoldne. Nasprotnika, ki se v močeh ne nadkriljujeta dosti, bosta gotovo napela vse svoje sile, zato obeta biti igra precej zanimiva, nakar obiskovalce Iportnih prireditev že danes opozarjamo, ftgra se vrši ob vsakem vremenu. dišče ga je obsodilo na 5 mescev, nje govega »tajnika*, ki je pisal ljubavna pism&, pa na teden zapora. Prva ljubezen mlade deklice ima tedaj zelo pust epilog.. Nimajo vse deklice enake sreče. Gospodarstvo. g Pomanjkanje krme. ^Jugoslovan »Ka horUiz (pišei Letošnja suša je zelo «mainjšala našo žetev,- Odi vseli, žitni!* produktov;': jo naijfbolj. nsgjela pšenica. Malo ji. je škodovala pomladanska suša., toda dobita je (pravočasno potreben dež, M je na dozorevajočo klasje zelo povoljno uplival, Največ pa trpe od suše Krmilla, Travniki so pri prvi košnji dali s«• 20—30 odst. manj ikot lansko leto zaradi vročine spomladi. O drugi košnji ali otavi ni niti govora. Lahko trdimo, da jo pridelek krme polovico manjši od lanskega leta. To je za naše gospodarstvo zelo pogubonosno! Naš Kmet ima mnogo živine, -soiovo trikrat več ikot zadn ja ieta precl! vojno.— Zato Ernest Eckstein: : Afrodita. f/ Roman, Prevel: Kašan. Kipar je spoznal v enem' teK mladili ljudi, vitkega, razboiitega Olora, ki je 'm-. & J..1 azijarilonlj, droge zopet'ko'imele preti’4 de črte ter bile K večjemu sposobne kot obrazi za Hero ali za Palado. Ofleg? svežega, živahnega, okretnega bitja. k-ga je potreboval, mi mogel nikjer najti. Nazadnje, čez kake pol ure je prisl« plavolasa Lakedemonka, ki je imela tneikaj posebnega na sebi..Ta bi. bila spri včerajšnjem pijančevanju v Kono- -njegovo svjpKo iz-jeinoma sposobna- Fi novem dvorcu s svojim powg^mni (kk> M &c -je svog-e vrednosti dobro zasmehom dražil Koroma -tor n* ta nacmvvedaJa. olj(xlelec sam, posebno oni hVvatski, ki: Tujojo ih podiiTaijo na5 državni aparat. Ta slučaj nam icaže, da to Mair dela Iu * P ? * “ e proinje -T^- Ktano na.rod proti državi, dela proti sebi, ilcerl sanjskih, nradiuh m dragih narod je državavEvo, :k~j6 leži’ krivdal Vi*začotKu tega leta fje bil ."od. rojen -popis živine in Icrniil. TaKoj’ so _ seveda a*azni elementi nalagali narod, da so to dela radi davka in da bo vse zelo obda čeno. Na ta način ko lagali narodu,, da ne pri javi vsoh' Krmil, tol. ijili ima v za.-logi. Siiano je, da -je . mpogo Kmetov marsi;l£aj zamolčalo, iKar škoduje sove da nilm^samim. Zaman :'e pojem trud narodnih .poslancev, zaonan. anketa, go-spodaraliih d rustev. ild ge zavizemajo za svoboden izvoz živine. Minister odgovarja, da no more Hovolifci izvoza, ker na podlagi zadnjega popisa ni v državi zadostnih' množin rpotrebniH Krmil. Kriv jo torej edino poljedelec, Ker se ne zaveda dolžnosti, Ki Jih' ima natpram ržavi in samemu sobi! I>olžnost nas vseh' je. da podpiramo držaTO pri vsaiki njoni aEoiji, da ji gremo na roko in da ji ne mečemo polen pod noge, Ker delajoči proti država1, delamo sami' proti j sebi’. j? »Orient« trgovsko spedicljsko d. 'd. Mariboru. Trgovci in indusfcrijei cele »Slovenije, so sl osnovali, pred Kratkim lastno »Trgovsko spedicijski il. d. v Mari bom« pod imenom »Orient« ter se tako osamosvojili; uvideli so im reč, da jim. jo to nu jno potrebno, posebno Ker gredo razne sped. tvrdko s svojimi pretiranimi cenami že v nesKon most. Izročeni so bili na milost in nemilost špediterjem in raznim carin-irskim posrednikom. Z ustanovitvijo astne speti. d. d-.; Ki jo spojena z lastnin posredništvom, to [^reneKa. Predvsem bo novo- sped. podjetje znat-ZivAiiilo sped. tarifo ter nudilo trgov »To so razume«, mu je odgovorih'-’ifJ$ dozdeva se. mi, da je še na«- pre* več!« _ . ■ ’";h lAKontij 'je ostal šd malo časa^ t$ zamišljen opazoval, kako se peK^I' starejši: umetniki' pogajajo z devo,isS' mi,. iMffeem pa so je .duševno, nezado^' 1 jen vrnil. ' Ne daleč od marmornatega kipa, katerem so cvetličarke prodajalo rozf; je. zapazilAveliK naval ljudi. ■ (Dalje prih^ Ne pozabi naročnine! Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim-:<■’ Vdor hoče slediti, naj 11 kupujeppi is: ^lArmbruster, Vetrinjska ul. 17. Ciril Hočevar | Marica Oraksler-jeva zaročena. Največja f zbirka riajnovejŠIh modelom 1315 [S lu tl en c ?, 4. septembra 1021. se sprejme v trgovini za ««*« žjvila la! s lesjafi MARIBOR Šolska »lica štev. 2. Dražba lova. 'Lovska pravica krajevne občitie Rolengrund odda potom javne dražbe do 30. Junija 1927 v zakup-Ta dražba se vrži na uradni dan pri Sv. Lenart v četrtek dne 13. okrobra 1921 ob 10. uri dopoldni Okrajno glavarstvo v Maribora, 30. avgusta 19$ Okrajni glavarj v. z. Mulaček s. r. 131® Singer Singer Singer Singer frvtfnl »troji ilvsnko -t? ‘if. nadomMfnl tf«l! strojno olj«. Butova Im ni> cem suha, t meter do]g», takor tudi premog »e dobi x vsaki množini na dom dostavljeno po niških conah pri Spadicijski trrdki in indiistri jcem najrazličnejše odnosu. " (Jnent« d. d- bo Tmcla zvezo f vsemi. trg. iu industrijskimi centri v tu-in ino^ematvu. Želeti l>i t>ilo, da se jrez izjemo vsi trgovci in industrijci oprimejo in poslužujejo lastnega podjetja, katero bode sigurno zastorjalo le njih interese. S poskrvanjem prične d. .. Oi*ient v najkrajšem času in ima za o zasigurano prvovrstno in vsestransko izvežbano pisarniško osokje. Na razpolago bodo tudi obsedna skladišča] spojena s industrijskim tirom juž. že-eznice. Velik« poilljat«v iz Amerik« dospela, Ddbl m ^ n«SI podružnic! • Singer šiv. stroji Bourne & Co. Newyorf podružnle« Maribor, začaano Dravska ulic« 10. > Ugodni plaSllnl pogoji na obrok«. ^ ■ .......................................... za in ' . > i .pnmmm ■ i t/«teMo vnfto ssrezenfa v mestu, ne kolo* dvorile, kakor tudi spremljanje Železnik kih-vozov. — PolAsnlla v pisarni: frrH ■ tanlilta yilc« 2. A 'odpirajte Jug. Matico! Tužnim srcem naznunjamo v«01» sorodnikom, prijateljem in znancem, d* je umrl* dno o, »eptembra ob 13. uri nača iskreno ljubljena mati, taSčn in st»r» mati URŠULA FAGANEL po kratki bolezni, previdtna s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80- letu svoje starosti. Pogreb preblage pokojnice *e rr*i' v sredo, dne 7, septembra ob 16. uri iz Ka-cijanerjeve ulioe št. 22 na tukajšnji mirodvor. , ' a Sv. maža saduSnica *e bodo brala v e»trtek, dne P, septembra ob pol 9. uri v frančiSkaniki cerkri. Maribor, dne K. aepttmbra 1921. Joalplna Kr«ti5 roj. Faganel, Katarina Faganel, ličeiki. Anton Kretiž, zet' Marija Kretlč, nePakiuja. mil l etnik ia irdofatčli: - -r^ska: Mariborska tlslurna d. .tj '■‘fv