Leto UX. ŠtevlIKO 86. 0 Urinimi, f Moto 11. aprila 1926. Ceno Din V50 • tnal« iitt *an p o po Min t, tint mil ntieil« ta p razmik t. — lasmtl: do 30 petit * 2 D, do 100 vrst J J 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo* vonj. — Inseratni davek posebej. — „SlovMSki Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upmalttvo: Knatlova ulica 5, prltllCjt. — Telefon tte*. 304. Urttalitvo: Krnilo ?a ulica it. 5, L ■adstropie. — Telelon iter. 34. WW Poštnina platana n gotovini. Provizorična vlada Nikola Pasić ie dobil zadoščenje prej, kakor je kdo pričakoval, in morda celo prej, kakor si je sam želel. Politična situacija še ni tako dozorela, da bi omogočila izvedbo Paslćevili namer, k tudi ne toliko da bi lahko že trium-iirali njegovi nasprotniki. Gospod Radić Pa je lok tako napel, da je moral počiti. Da je prišel prelom vsem nepričakovano, je ifokaz polovičarska rešitev vladne knze. Da m^nja vlada tekom par ur, je za Jugoslavijo gotovo rekord, ki tri ga morali biti pravzaprav veseli, baj smo uživali dozJ.ij dvomljivi sloves dolgih, brezkončnih vladnih kriz. ki «so razburjale javnost po cele tedne in ves ta čas tudi ovirale vsako delo v ministrstvih. Včerajšnja kriza f>a je bila rešena v enem dnevu, form alfi o celo v par mvnr hi. A rešena je bila res tudi samo formalno. Stvarna kriza traia dalje .n se ie se boli poostrila; izgledi v bodočnost so še bolj temni in negotovi. Druga Uzunovićeva vlada v Narodni skupščini ne bo imela večine, a,: v>ai nt dovoljne, ker je že danes jasno, da bo ostala ogromna več:na ra-dičevskih poslancev zvesta svojemu izpahnjenemu voditelju Og. Nikić in Šuperina bosta pridobila za sebe le par osebnih prijateljev. Očividno si g. Uzu novic in drugi radikali v tem pogledu ne delajo iluzij. Zavedaj.* se, da bodo morali bkati pomoči p" oij: oporicifi. Zato so pač za vsak slučaj pustili nezasedena tri minv^trstva. da bi bila vedno odprta vrata za eventualne nove zaveznike. Radikali računajo pred vsem na g. Pri-bičeviča. ki r»a je že ponovno izjavit da noče biti nikaka rezerva, in je v svoji izjavi v itlltllag be >grai>ki iPn-liriki« sodelovanje v novi vladi tudi odločno in ostro odklonil, Enako «.-Jkla-fijajo sodelovattjt David ^vicevi demokrat *. radikalska »pekuhcija da se posreči demokratski klub razbiti in pritegniti v vlado vsa; takozvano centruma-Jko skupino z g. Timotejevićern, ni nova, a se bo hržća> izjalovila, kakor so se vsi dosedanji poskusi. Tako preostane samo še Jugoslovanski klub z g. Ko-r jem. Klerikalci bi bili morda pripravljeni stopiti v vlado, a ovfre so tudi za nje izredno velike. S svojo nespretno politiko so sj zaigrali v Beograd a vse sirrtparre in radikali bi jih sprejeli «a svoje zaveznike le v skrajni sili :n % velikim notranjim odporom. Vrhtega pa se boii SLS tudi svojih volilcev, ker je vedno bolj jasno, da sedanja Narodna skupščina ne bo doživela svoje štiriletne dobe. arrroak bodo nove volitve že mnogo prej. Pa bi se lahko zgodilo, da bi mnogi pristaši SLS le ne mogli trmeti. da je čez noč postalo belo. kar je b:1o še včeraj črno, in bi se zato vodstvu stranke izneverili. Gosood Uzunović ne spi mirno na •vojih lavorikah. Odstop državnih podtajnikom H. S. S. — Beograd, 16. aprila. Radicevski državni podtajniki v prejšnji vladi. Pa* s a r e v i ć. dr. K r n j e v i ć in Neu» dorfer so odklonili svoje sodelova» nje v novi vladi g. Uzunovića ter so od« stopili. — Svoj odstop so motivirali > kratkim pismom, v katerem se izjavljajo solidarne z voditeljem HSS Stepa* nora Radićem in obenem izjavljajo, da ie vlada Uzunović II. sestavljena na ne« parlamentaren način. Poskusen atentat na romunsko kraljico — Budimpešta, i k. aprila. Javljajo iz Constance, da so na pristaniškem železniškem tira našii s k rta dva zaboja, napolnjena z dinamitom, pol:čilske oblasti so ugotovile, da sta bila pok žena zaboja z namenom, da bi se izvede! atentat na d\orni vlak, v katerem sc ie vozila romunska kra-P.ca Marca s princ-zinjo lleano jn prestofo-BAsiednikorr Mihajlom na p^ti v haliio. Joroe" v Ljeningradu — Berlin, 1*. aprila. Javljajo iz Stock-fcofma: Vodilni zrakoplov »Norge« je včeraj nb 7. p;u! rrimo Nynes Ham m a. Vladala je velika megla. Videle so le konture zrakoplova. Ob 12. je radio postaja Vaholrm sprejela obvestilo, da ima »Norge« radio-zvero t Revalom. Iz Revala so poslali »Norge« iasproti več aeropianov. »Norge« je včeraj •b 10.30 pristala v Gat&ni pri Ljemngrada. Politična situacija ie Je boli zapletena i Odmor v Beogradu. — Popolna — Radicevski klub solidaren z bo še za dalj ■— Beograd. 16. aprila. Po viharnih in burnih dnevih, po dnevih skrajne napetosti in nervoznosti jc danes dopoldne v politični javnosti nastopila pravcata tišina. Povsod je mir. Duhovi so se polegli. Vznemirjenje je izginilo, lic. J •• ecl; j resno premotriva in računa, kakšne uspehe prinese vlada Uzunović II., odnosno, kako dolgo se vzdrži vlada na krmilu. Včerajšnji nenavadni dogodki so danes še vedno predmet živahnih razgovorov in razprav v političnih krogih. V ospredju je pač kardinalno vprašanje: Ali ho daiašnja vlada v ugodnem položaju, si na kak način ustvariti veČino v narodni skupščini? • Večina odgovorov je negativnih. Nihče ne veruje, da bi se gg. Nikiču in Šuperini posrečilo dobiti za sebe večje število poslancev. Največ nade je dr. Nikič polagal na dr. Preko. Ta se je izjavil odločno za Stepana Radića. Hadži Oman je odklonil vsako sodelovanje z dr. Nikićem in je ostal zvest Stepanu Radiću. Negotov je rosi. Stevan K 1 a j i č. Za dr. VtLića *e ie doslej izjuvil sa^io oosl. dr. Lončare vic, ki se mudi sedaj stalno v Niki cevem kabinetu. Danes zjutraj je prispel v Beograd predsednik hrvatskega seljaskega parlamentarnega kluba posl. Karlo Kovačevi č. Ta ie izjavil vašemu dopisniku, da ie Radićev klub solidaren s Stepa-nom Radićem in da je docela kompakten. Vsi obsojajo postopanje dr. Nikiča in dr. £nperine. Po vsem sigurno je, da ne bo nikdo izstopil iz kluba in sledil obema sedaniima ministroma. Radikali so danes v zelo neprijet- negotovost o nadaijnem razvoju« Radićem. — Narodna skupščina časa odgođena? nem položaju in v silnm skrbeh. Nekateri ne odobravajo načina rešitve včerajšnje vladne krize. Drugi opozarjajo da so ostala štiri ministrstva nezasedena in sicer ministrstvo poljedelstva, trgovine in industrije, agrarne reforme in ver. To da se je zgodilo iz politično-taktičnih razlogov, ker Uzunović računa, da se mu posreči pritegniti k sodelovanju kako opozicij on alno skupino, ki bo nato prevzela nezasedena ministrstva. Radikali računajo s trojno možnostjo: Jugoslovanski klub, samostojni demokrati in frakcija v Davidovičevem klubu, ki jo vodita posl. Milan G r o I in dr. Ilija Šumenković. Vendar pa vsi Davidovićevi demokrati zato za sedaj odločno odklanjajo vsako sodelovanje v tej vladi. Objektivni presojevalci današnje situacije podčrtavajo dejstvo, da je današnja vlada brez večine v Narodni skupščini in ji zato napovedujejo, da ne bo doživela 5. maja. V parlamentarnih krogih je danes razširjena, a š? pUrjjaa vest, d* bo sestanek Narodne skupščine, ki je določen za 5. maja t U najbrže cđgo-den v slučaju, da se 55. Uzunoviću ne posreči ustvariti delovne večine. Na kakšen način izvedejo radikali odgo-ditev skupščine, to je njih taktična tajnost. Danes dopoldne so bili v kontaktu posamni resorni ministri z ministrskim predsednikom. Radikalni ministri so se tudi delj časa razgovarjali s predsednikom radikalnega kluba Ljubo 2ivko-vićem- Za danes ob 18. je napovedana redna seja ministrskega sveta. Uzunović nima večine v parlamenta Opozicija očita vladi, da je bila način. — Uzunović v Narodni s na vstop klerikalcev ali s — Beograd. 16. aprila. Današnji beogradski listi prinašajo dolga in po« drobna poročila o včerajšnjih dogod* kih in o karakteristiki nove vlade. Nas trn imenovanja nove vlade g. I zuno* vica proglas i jo opozicij onalni krogi za neparlamentaren in ga tolmačijo kot udarec proti parlamentarizmu. Očitajo g. Uzu nov i ću neparlametarno postopa* nje. ker ni dopustil, da bi krona po nje« govi demisiji konzultirala, kakor je obi* čajno, načelnike posamnih parlament tarnih skupin. Vladi g. Uzunovića na* klonjeni listi naglašajo. da je sedanja vlada vlada «brez Pasića in brez Radi* ća» in da pomen j a «rprvo etapo za ustvaritev novega režim a». Nekateri polagajo v novo vlado velike nade in upe; trezni politiki pa ji prorokuje jo zelo kratko življenje. Zanimivo je dejstvo, da je vodja demokratov Ljuba Davidović napram 1 imenovana na neparlamentaren kupščini nima večine in računa amostojnih demokratov. novi vladi zelo rezerviran, ravnotako molčeči so muslimani, dočim se glede klerikalcev širijo vesti, da sondirajo te* ren za vstop v vlado Uzunović II., da bi tako okrepili sedanjo bržčas v manj* šini se nahajajočo vlado. Po mnenju parlamentarnih krogov razpolaga gosp. Uzunović v najslabšem slučaju v skup* ščini od 315 le s 150 glasovi, čeprav mi* nistra dr. Nikić in dr. Šuperina v svo* jem optimizmu javnosti pripovedujeta, da jima bo sledilo iz Radićevskega klu* ba 25 do 30 poslancev. L7zunović že ra* čuna na to, da pritegne k sodelovanju kako opozicijonalno skupino. Računa na slovenske klerikalce ali pa na samo* stojne demokrate. Dr. Korošec nc de* mantira vesti, ki se nanašajo na želje klerikalcev, da vstopijo v vlado. Samo* stojni demokratje pa odklanjajo vsako sodelovanje v vladi Uzunović II, ker je ta vlada za delo nesposobna. Radie napoveduje naiostrejio borno Za prihodnji četrtek je sklican radicevski poslanski klub« — V manifestu na volilce bo baje Radić razkrinkal radikalno korupcijo* — Vsi poslanci so za njega? — Beograd, 16. aprila. Vodja hrvatskih seljakov g. Stepan Radič včeraj ni mogel dolgo verovati, da se je na tak nepričakovan način sestavila vlada Uzunović št II. Šele njegov naslednik, prosvetni minister Miša Trifu-novič ga je o tem preveril, ko je včeraj popoldne prišel v prosvetno ministrstvo ter pokazal g. Radiću kraljevi dekret. Radič je nato izročil agende prosvetnega ministrstva Miši Trifunoviču ter odšel v hotel > Petrogradr, kjer je glavni stan radičevcev. Hotel se je takoj odpeljati v Zagreb, njegovi prijatelji pa so ga pregovorili, da je začasno ostal v Beogradu z ozirom na delikat-nost situacije. Prosvetno ministrstvo so ohenem zapustili tudi Radićeva hčerka, ministrova osebna tajnica, kabinetni šef ing. Košutič in drugi v ministrstvu nastavljeni radičevci Stepan Radič je sedaj postal zelo borben, grozi s senzacijonamirni odkrit, /i in dokazi, kako so radikali uganjali konrpcijo. Povodom debate o interpelaciji glede Rade Pašiča napoveduje Stepan Radić velika odkritja. Značilna je okolnost da je ministra za šume in rudnike dr. Nikiča zapustil njegov kabinetni šef g. Trk ovi č. ki je tudi odstopil. Stepan Radić je skle- nil, da objavi v posebni izdaji svojega glasila, v «Domu», manifest na narod, v katerem bo razkril zahrbtnosti radikalov in še druge politične zanunivosti. — Zagreb. 16. aprila. Za 22. t. m. je sklicana seja poslanskega kluba Hrvatske seljaške stranke. Na dnevnem redu so najnovejši politični dogodki v Beogradu, kakor tudi vprašanje nadalj-ne taktike parlamentarne delegacije HSS. V Zagrebu in drugod bivajoči poslanci HSS So včeraj prejeli brzojavni poziv pomočnika ministra notranjih del, naj takoj odpotujejo v Beograd. Tudi veliki župan je pozval poslance HSS, da naj se zbero 16. t. nt. v Beogradu. Poslanci so sklenili, da se temu pozivu velikega župana ne odzovejo. Pasić ki Radić t poslovilnih avdijencah. — Beograd, 16. aprila. Danes opoldne je kralj v kratki avdijenci sprejel ministra n. r. Stepan a Radića, ki se je od njega poslovil. Avdijertca je bila le kratka m baje samo formalnega značaja. Popoldne sprejme kralj v oprostilni avdijenci ministrskega predsednika n. r. Nikolo Pašiča. Soetozor Priblćevlć o novi vladi Druga Uzunovićeva vlada še slabša od prve in nima življenske zmožnosti. — Nikić in Šuperina ostaneta brez pristašev. — Radicevski volilci se opredeljujejo k samostojnim demokratom ali k federalistom. — Beograd. 16. aprila. Vodja posl. Svetozar Pribičevič je podal so-trudniku »Politike« daljo izjavo, ki jo danes list v celoti objavlja. Svetozar Pribičevič je med drugim izjavil: »Druga izdaja vlade g. Uzunovića no meni a vlado političnih ničel, ki bo živela, da se tako izrazim, živijenje mu. he-enodnevnice. To je nova, zelo kratka etapa v tavanju naše državne politike, ki Je bila inaugurirana v juliju preteklega leta s protokolom sporazuma RR. Mesto da lojalno in iskreno pred narodom priznajo, da je ta sporazul doživel polom, varajo narod z ordinarno lažjo, da se bo nadaljevala politka sporazuma. Vrh utega pomenjata gg. dr. Nikič in dr. Šuperina. ki v drugem izdanju vlade g. Uzunovića predstavljata sporazum s hrvatske strani, tako brezkončno malj količini, da se ui more pri vsaki politični parlamentarni enačbi izpustiti brez vsakega vpliva na rezultat. Ta dva pomenjata mnogo manj, nego poprej gospoda dr. Šurmin in dr. Drin-kovič, ki sta predstavljala vsaj gotovo osebno vrednost, dochn gg. dr. Nikič in dr. šuperina ne predstavljata niti tega. Ne vem. ali jima bo kdo iz Ra katerem naj bi Italija zasedla Smimo\ isto* časno pa naj bi Grčija prodirala v turško T rakijo. List pravi, da so evropska zunanja ministrstva dnbro poučena o vojnih pripra* vah fahistovske Italije. Komunistični poslanec Berthon je vložil v zbornici interpelacijo o fašistovskih mu* hinacijah v Tunisu in o političnih posledic cah Mussolinijevega potovanja v Tripolitas nijo. Rim, 15. aprila, s. Nocoj odpotuje Musso* lini iz Tripolitanijc ter dospe v nedeljo zveš čer v Rim, kjer mu bodo priredili velike manifestacije. Z oklopnice «Cavour», ki jo bodo na povratku spremljale ostale vojne ladje samo do Sicilije, se bo Mussolini iz* krcal v Gaeti, odkoder se bo takoj podal v Rim. Pod poveljstvom admirala Simonett!« ja bo pomorska eskadrila odplula iz Sicilije v Baldo, da vrne obisk angleški mornarici in njenemu vrhovnemu poveljniku. Amerika odpravi prohibicijski zakon — London, 16. aprila. Iz Newyorka >av-liaio: Senatu je bilo predloženo poročilo o tajni prodaji alkoholnih pijač, ki se Je zelo razvila po sprejetju prohibidjskega zakona, Statistika navaja, da v ameriških državah ni nič manj kakor poldrugi nriHjon tajnih žganjaren. Senator Borah je v svojem govora naglasa!, da ;e odredba, ki dovoljuje uvoz vina in pfve, polovičarska ter je pozval senat, da prične akcijo za popolno odpravo prohiblcijskega zakona, odnosno črtanje tega zakona iz ustave. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Lesni t r s: Malo ponudb, mato povpraševanja. Z i t n i trg: Mak> ponudb, rnak> povpraševanja. Efekti: 2^4% drž. renta za vojno Škodo 298—301, 7% invest. pos. te leta 1921 73—76, Celjska posojilnica dd. 300—202. Ljubljanska kreditna banka 175, Merkanriina banka 102—104, Prva hrvatska štedionica 868—872, Kreditni zavod 165 175, Slavenska banka 50, Strojne tovarno in livarne —95, Trboveljska premogokopna družba 356— 370, Združene papirnice 100, Stavbena družba dd. Ljubljana 50—^0, Šešh* dd. 110, 4M% kom. zad. dež. bke. 20—31, A%% z. !. kr dež. bke. 20—21. ZAGREŠKA BORZA. Devize: Currh 10.9525—10.9925, Praga 168.15—169.15, Pariz 190.50—192.50. Newyork 56.67S—56.978, London 275.988 277.188. Trst 228.085—229.285, Berlin 13.5275 —13.5675, Dunaj 8CO.70--804.70. Efekti: 7% invest. pos. 1921 76— 76.75, 2Yn% drž. rente za ratnu štetu 298— 299, 19SK—299, Ljubljanska kreditna 175, Hrv. eskomptna banka 106—107, Kreditna banka Zgb. 114—116, Hipotekama 61, Jugo-banka 98—99, Praštediona 870—875, Slavenska banka 50, Eksploatacija 24—25, Dnr.a dd. Osijek 180—195, Večerana Osijek ?' . Ists dd. 54, Gutman 250—260, SI ^ vek s 13 , Slavonija 42—43, Trboveljska 355—375, Union paromlin 350, Agraria 45. INOZEMSKE BORZE. — C tirih: Borza: Beograd 9.1175, Pariz 17.56, Milan 20.84, London 25.1875. Newyork 518.50, Praga 15.345, Berlm 132.725, Dunaj 73.075. — Trst: Beograd 43.725—43.80, Pariz 84—84.30, London 130.878—120.95, Mewyork 24.825—24.85, rPaga 73.60—73.80, Ctirth 479.50-480, Dunaj 350-352, Spomenik junakom Dobrudže Letos poteče 10 let, kar so se vršili sloviti junaški boji med iujros lov unskim i dobrovoljci in neniško-bohcarsko armado v Dobrudži. Pod predsedstvom prvega kraljevega adjutania generala Hadžića, ki se je teh bojev tudi sam udeležil, se je v Beogradu že pred leti osnoval odbor z nalogo, da postavi na krvavih dobruških poljanah padlim junakom časten spomenik. Vse priprave so končane in spomenik bo še letos postavljen in odkrit. Nedavno se je vrnil iz Rumunije. ker je uredil zadnje formalnosti z rumunsko vlado in zavr-šil priprave, pomočn k sefa prc.-jiroja g. dr. Stanko Erhartič, tudi sam dobru-ski borec- Ljubeznivo nam je dal na razpolago sledeče podatke: Odbor je končal vse priprave za postavitev spomenika našim junakom-dobrovoljcem v Dobrudži. Odobren in sprejet je načrt arhitekta Barajovica. Spomenik bo imel obliko velike p.rarni-de, visoke približno sedem metrov. Piramida bo iz črnega granita. V temelju piramide bo sezidana kapelica in grobišče. Portal in orel na vrhu piramide bosta izdelana iz domačega marmorja. Odbor je v materijaJnem oziru našel naklonjenost naših državnih ustanov in meščanov. S prostovoljnimi prispevki je zgraoKev v mat eri jal nem oziru popolnoma zasigurana- Rumunska vlada ;e odbora šla z največjo naklonjenostjo na roke ter je pretekli mesec določila za spomenik ono mesto za katero smo jo prosili. Razen tega so nam od strani rum unske vlade dane na. razpolago delovne sile za ekshumacijo na razn.h mestih borbe padlih junakov, kakor tudi dovoljen brezplačen prevoz vseh njiii zemeljskih ostankov v grobišče. Mesto za spomenik ie določeno na neki višini nad mestom Medžidije sredi Oobrudže med Crno vodo in Konstanco. Za spomenik nam je določena stara rimska gomila, ki je služila že Rimljanom kot opazovalna točka, Z gomile je diven razgled na mesto Medžid^e in širno okolico. Ker vodita mimo gomile dve železniški progi, ena proti Kou-stanci. druga proti Pasardiiku, bodo potniki z vlakov imeli prav lep pogled na piramido. Terenska dela na gomili sedaj izvršuje rumunski 2. obmejni polk pod odličnim vodstvom svoiesra komandanta- Odkritje spomenika ie določeno za 7 september. ob lOletnici prve frtke dobrovoljske divizije v Dobrudži. Pričakovati je. da se te svečanosti udeleži okoli 2000 naših dobro vol jcev. kakor tudi deputacija češkoslovaških dobro-voOcev. ki so se z jugoslovermskimi dobrovoljci ramo ob rami borili v Dobrudži za svobodo in ujedinjenje. Razen tega prisostvujejo tej svečanosti zastopniki romunske in naie vlade, za-stopnikt rurmmske in naše vojske, za- stopniki raznih nacijonainih oncamsacrj in korporacj itd Ni izključeno, da prisostvujeta svečanostim tudi rumunski kralj Ferdinand in naš kralj Aleksander. V programu je. da se odpebejo naši dobrovoljci iz Beograda na več parnikih po Donavi v Dobrudžo. Napovedujejo tudi. da se svečanosti udeleži šolska 'adja pomorske akademije »Vila Velebita«, ki bo ta čas na poučnem potovanju Po Črnem morju. Oojenci pomorske akademije bodo vsekakor prisostvovali tej svečanost* Ob priliki te velike svečanosti se I izda tudi spominska knjiga ki bo ove-kovečila borbe naših dobrovoljcev za svobodo naroda in ujedinjenje naše države Knjiga bo tudi ocrtala politični značai dobrovoljske ga pokreta, »Tudi danes se navdušujem,« ie zaključil g dr. Erhartić svoja pojasnila >za politiko naših dobrovoln:ev in s ponosom rečem, da je bila dobrovoljska vojska v Dobrudži ena najideamejših vojsk, kar jih pozna zgodovina« Pctrebna odškodnina Kako ščiti naša vlada jugostovenske dr. žavljane in njihovo imovino. Iz Planine nam pišejo: V noč? med 22. in 23. ninljem 1924 se te dogodil na meji pri Rakeku obmejni incident, ki ga ie povzročite finančna patrola pod poveljstvom italijanskega podporočnika Testonija. Italijanski stražniki so vdrli na naše ozemlje in napadli hišo Ivanke Udovič. žene Antona Udovič na Planini št 55. Sodna preiskava je ugotovila da so italijanski Stražniki razbili okna in močno poškodovali hišo Ivanke Udovič- Razen tega so v sledečem streljanju na vse strani še ranili našega finančnega nrrpravnika Freliha, Ko je Ivanka Udovič začula, da so pred h;šnimi vrati italijanski stražniki, je dobila radi strahu in razburjenja živčni napad Iz prvega nadstropja se >e r>o vrvi spustila na t!a in zbežala po Planini, dokler je niso naposled pomirili in se je vrnila zopet na dom. Sodna preiskava, ki jo je vodil ljubljanski preiskovalni sodnik je ugotovila škodo in dognala da je napad zakrivil italijanski podporočnik Testo ni. Ker so pa krivci italijanski državljani, te morala sodna preiskava končati seveda brez primernega kazenskega zaključka pred sodiščem. Ali so naše državne oblasti kai ukrenile v tej stvari, da se privedejo krivci na italijanski strani do pravične kazni, nam ni znano. Vemo pa da omenjena Ivanka Udovič do danes še ni prejela nikake odškodnine in da menda naša vlada take odškodnine niti ni zahtevala od Italije. Kako vpliva tako postopanje in brez-močnost naših oblasti na nase obmejno y . 4ei y krasni sceni velelima «Pustok>všcina v no„nem ekspresu*. Predstave v nedeljo ob 3., H 5., 6., W 8., 9. prebivalstvo v moralnem in nacijo na I-nem ozira si lahko predstavljamo! Poleg škode na stav d i je Ivanka Udovič vtrpela še veliko škodo na zdravja ker je postala vsled padca in strahu duševno popolnoma delane zmožna. Obračamo se na javnost, da priskoči nesrečni ženi v pomoč. Podpore blagih src naj se pošiljajo direktno oškodovani in nesrečni ženi na Planino-_ Mladi Madžari bi redi izzvali nerede v Jugoslaviji Beocradski Usti objavljajo obširna poročila o aretaciji nekega Janoša Schmieda in njegovih tovarišev, ki so nameravali za velikonočne čase na naši severm mel izzvati nerede in nemire. Naša obmejna straža in finančniki so na velikonočni ponedeljek prijeli neko družbo ki se je skušala s čolnom prevesti preko Donave na naše ozemlje. Na dnu čolna so našli skrito orožje in municijo. ScJimied in tovariši so bili prijeti ter odpeljani v zapore v Osijek. NadaJjna poizvedovania so dognala, da so ti mladeniči, madžarski državljani, skušali izzvati v Jugoslaviji nemire in so zato organizirali zaroto mladih Madžarov- Naše oblast nočejo o tem dajati nikakih pajasnil. V Subotici izhajajoči maJžarski list »Bacs-Mcge Naplo« sedaj javlja Iz Budimpešte, da ie aretacija teh mladih Madžarov od strani iu-goslovenskih obmejnih oblasti izzvala splošno senzacijo. BudtmpeŠtansko poročilo naglasa da so mladi Madžari pripravljali na velikonočni praznik zaroto in da so skušali za velikonočne praznike z orožjem preiti v neko sosedno državo z namenom, da izzovejo izgrede. »Pesti Naplo« o tem obširneje poroča in pravi da so ti mladi Madžari skušali izzvati v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem poboje in nemire. Obstojala ie posebna zarota mladih ljudi. Po informacijah budimpeštanskega lista je dala tem mladim ljudem na razpolago velike vsote denaria neka grofica, bivajoča v okolici Budimpešte in ki je po rodu It^liianka. Koledarska reforma v Turčiji Voditelji turške republike hočejo izpremeniti svojo državo v povsem moderno ustanovo in so se v to svrho lotili tudi radikalnih običajev turškega naroda- Odpravili so mnogoženstvo, kar bo znatno pospešilo civil iza tor ičen napredek turškega žensiva. Tudi med mladino vre in povsod mečejo turške fese med staro šaro. 2ene hodijo po ulicah brez koprene in se oblačijo po pariški modi. Najnovejša reforma pa se tiče koledarja Doslej so računali na Turškem po koledarju, ki se je opiral na mesece. Stari turški konservativci so se trdovratno upirali vsaki spremembi, češ da je turški mesečni koledar v zvezi z muslimansko vero. Kemal paša se je lotil tudi tega posla Kljub protestu ulemov bo moral odslej turški narod začeti svoje leto s 1. januarjem in prevzeti tudi naše štetje po Kristovem rojstvu- Doslej so Turki šteli po Mohamedovem begu, to se pravi od 16. julija 622. Letos bi morali imeti torej leto 1303. V resnici pa kaže njih koledar letos 1344 let, kar izvira od tega ker so muslimanska leta krajša kakor gregorijanska. Muslimanski mesec šteje 29 ali 30 dni, njih leto torej 354 ali 355 dni. če se ta razlika sešteje za dobo 1304 let. dobimo celih 40 let. Uvedba novega gregorijanskega koledarja bo dobrodošla tudi turškim ženam, ker jih ie muslimanski koledar delal starejše kot so bile. Po muslimanskem štetju je imela 29 let stara turška dama 30 let. Po gregorijanskem pa samo 29- Zdaj se bodo torej vse turške žene pomladile Za eno ali dve leti Dospel le svež. selo fin, cenen i? t tlfgliii pgif trgovina Iv- Bonat 1010 Pr os ve ta Boris fotonov (K sredini prknejere v ljubljanski operi.) ^Borisa« je Mursor^cskij komr^niral v letih 18f>S—1870. a ga ie petrosradska opera vsled preobiiice zborov odklonila. Mur-sorgskij ga jo L 1S71 predelal, nakar je opera dožfvela premijero, ki je bila tako otočna, da so mladi ljudje po vsem mestu prepevali »bore iz nje. Opera ie na:o izginila iz repertoarja v centralno bilioteko carskega teatra. Leto posnele ie Borba predelal Rjmsfcij-Korsakov in le »iema se ima zahvaliti, da j« danes naisajajnejša ruska opera. Seveda ie R. Korsakov postopal pri tej predeiavi cisto po svoie. Takrat ie bilo njegovo mnenje, da le treba »raztrgane melodične fraze, nerednost pevskih partij, trdote v harmonijah rn rrodulactjah. nanake v vodsriu glasov« popraviti. Danes pa, ko je interes za Borisa vsesplošen, zahteva Javnost, da pride Boris na oder v originalu Musorgskega, kajti R. Korsakov ga ie tako izpremenil, ne samo rastnimentacijsko, temveč tudi na mnogih mestih melodično, ritmično, izpre-rrenal slike itd., tako, da ne pomeni revizija Rimskega satiro lahko retašo, temveč naravnost pot vo rite v originala. Musorgskij pa ima sveto pravico, da nam govori brez posredovalca, in šele dan, ki bo prinesel Borisa zopet v orrgmalu, bo pometi 11 pravo vstajenje tega velikanskega dela Pri nas — resnici na ljubo bodi povedano — smo Borisa v Rtikavinovi izvedbi bili bolj veseli. Tej naši novi prireditvi (glasb, vodstvo: Polic, režija: Knrtti) se ic poznala hlastna priprava In, vsaj režijsko, okornost. Prva slika v IV. aktu ni zapustila prav nobenega vtisa, da«I je silno močna. Prva ?tika I. akta, ki je g. Polič, hvala mo, na izpustil, bi bila v pohrtemt silnejsa. Scena carskega venčanja ?e površna, glasbeno bi bila z zvonovi mogočnejša. Oprema ruske kmečke krčme ;e prenobel, končna scena, beg Grigorija, neverjetno lesena. I.^totako scena v Sandomirskem vrtu površna. Silno okrnjena opera je navzlic temu trajala do pol 12. ure. No, ne bilo bi se treba ozirati na ljudi, ki gledajo na uro, Če gre za Borisa in žal mi je za nekatere prelepe izpuščene arije, n. pr. pesem Varlaama, pesem drjilje, o mušici (igra z rokami je bila nerodna) pesem o pepugaju itd. Najmočnejši dve operni fisuri sta bila Holodkov (Boris) in Betetto (Pimen). Pevski In igralski umetniško sijajna oba. Vsi drugi so bili v veliki razdalja od teh dveh. Zbor ie bil vestno naštudiran, oprema čedna, orkester pa tuirrtam medel. Kakor rečeno: Boris je prišel prehitro na oder. LetoinJI Parsifaf v Zagrebu. Kakor vsako leto za velikonočne praznike se je tudi leto« v zagrebški operi izvajat VVag. nerjev vParsifaih«. Naslovno vlogo je pel topot ruaki tenorist Belina* Skup j evskij, vlogo Kun drv je izvajala članica Nar. di-vadla v Pragi, ga. Gabrijela Horvatova, G-uraemanza je pel *r. Križaj, Anifortlaca g. Primožie, Krinjrsorja pa g. Marko Vu. ftkovi. Predelavi sta bili dve; obe je dirigiraj g. Milan Sachs. Avstrijski škofje proti socijalni demokraciji — Dunaj, 15. aprila- Dunajski Škofijski Ust objavlja navodila avstrijskega episkopata, kako ima katoliški kler nastopati napram socijalnodemokratičnun strokovnim orgnizacnam. Odločno odsvetuje uporabo stavke, čeprav jc mnogokrat ta upravičena in dovoljena. Episkopat poziva duhovščino, da mora povsod poučevati ljudstvo o nevarnosti in kvarnosti socijalizma odnosno komunizma in boljševizma. Temeljna načela katoliške cerkve o lastnini in avtoriteti so trajna. Episkopat ob enem odločno zavrača in obsoia sodelovanje katolikov odnosno katoliških strank s socijalnim! demokrati. Udeležbo kiera odnosno katoliških strank pri volitvah socijalno demokratičnih zastopnikov, bodisi v občinske, bod'si v deželne zastopa ali pa v parlament, jfe treba odločno obsoditi, ker so socijalno derao, kratic ni poslanci izvoljeni na socialističnem programu, ki ie v nasprotju s krščanstvom- šBeiežnica KOLEDAR. Dan?.*: Petek, 6. aprila 1926; katoličani: TuTibij, Božislava; pravoslavni: 3. aprila, Nikita: muslimani: 3. sevala 1344; židje: 2. ijarja 56S6. Juiri: Sobot . 17. aprila 1926; katoličani: Anicet. Vitigoj; pravoslavni: 4. april.:, Josif; muslimani: 4. sevala 1344; židje X ijarja 5656. DANAŠNJE PR1RLDITVE. Gledališče: opera zaprta, drama «Py« ^inalion». Kino Matica: »Pustolovbcina v nočnem ek_spresu»; Ljubljanski dvor: «Zadnji dnevj Pompejev*; Kino Ideal: *Prjzrta žena*. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: opera zaprta, drama popoo* dne «Henrik IV.». Kino Matica: «Pustolovščina v nočneiu ekspresu^; ^Ljubljanski cfvor^: »Zadnji dne« vi Pompejev*; Kino Ideal: o trdne;.Sa v obramb:. Krilski vrsti si držita ravno, težje. Naravno 3e, da bosta obe moštvi skušali izvojevati zmago. Ilirija, da rehabilitira svoj poraz v pokalni tekmi (4:3). Pri, tira svoj poraz v pokalni tekmi (4:3). Pri, morje pa, da si pribori dve važni prvenstveni točki in ohrani svoj dobri sloves. Upamo in trdno pričakujemo, da na igrišču ne pride do nepotrebna incidentov, apeliramo na tkibice* obeh klubov, da ohraiijo mirno kri in ne motijo tekme. Pred tekmo igrata rezervi obeh mo-5iev. Tekma Je tudi prvenstvena in bo odloči a, kateri Izmed obeh klubov si zasipu-ra prvenstvo rezerv. Obe tekmi se vršila na Igrišču Primorja na Dunajski cesti. Tekma rezerv se prične ob 15, tekma prvili moštev ob 16.45. Druge tekme: ob 10.30 na Igrišču Primorja: SK Jadran—SK Svoboda. — Na Igrišču IKrije; ob 9. SK Slovan—SK Her, mes (14 nrlnis: prekinjene prv. tekme brez publike), oh 9.0 SK Slavlja—SK Slovan. liazena Atena—Ilirija. PoJcg nogometnega imamo v nedeljo tudi bazenski derby. Srečata se naši najmočnejši družini Atena in Ilirija v prvenstveni telemj. Obe družini nastopita v najiačji postavi. Ar.ena ima svoj plus v obrambi, IIu rija deloma v krSlkah ter napadu. Tekma se vrH ob 11. dopoldne na igrišču Ilirije. — Turistovski klub Skala priredi v nei cicijo 18. t. m. članski izlet na Tolsti vrh in Celjsko kočo. Odhod v nedljo zjutraj ot> 5.27. — Udeležba za članstvo obvezna. — Odbor. — Obisk na angleških nogometnih tek* mah. Semifinalni pokalni tekmi, ki »e Jc vršila proslo nedeljo v Londonu med dvema popularnima kluboma, je prisostvovalo MS.620 ljudi. Kluba sta inkasirala nad 1 mi* lijon 200.000 Din. Pri domačih ljubljanskih tekmah inkasirajo klubi par sto dinarjev, ^ki mednarodnih pa imajo par tisoč deficita! Jack London: fe6 Roman treh src Vstopila je služabnica v spremstvu vojščaka. Francis ni dobro razumel spačenega staro-špan-.skega narečja, v katerem so se pogovarjali. Zato mu je carica pojasnila, kaj so govorili. — Takoj se morava napotiti v Veliki dom k poroki. Svečenik solnca se protivi najbrž zato, ker mu nisem dovolila preliti vaše krvi na oltarju. Možje zelo krvoločen. Je sicer svečenik solnca, toda pameti ima malo. Vaiščak mi je prav kar povedal, da bi starec rad nahujskal ljudstvo proti najini poroki. Le čakaj, stari pes, jaz te že naučim pokorščine! Stisnila je pesti, namršila obrvi m v njenih očeh se je zasvetila res carska jeza. — Prisilim *a. da naju poroči po starih obredih, pred Velikim domom pri oltarju solnca. — Še je čas, Francis, da si premisliš, — mu ie prigovarjal Henry. — Pole* tega je pa krivično, da se žrtvuješ ti. Kratko bilko sem potegnil jaz. Mar ni res, Leoncie? Leoncie ni odgovorila. Stali so skupaj pred množico zbranih Izgubljenih duš pred oltarjem solnca. V Velikem domu je bila carica s svečeni-lorn — Saj ne želite, da bi se poročil z njo Hewy. Kajne, Leoncie? —■ je skušal ugovarjati Francis. — Niti Henrv, niti vi, — je izjavila Leonice. — Torres je edini, ki bi ga hotela videti ob njeni strani pred oltarjem. Carico sovražim. Zato nočem, aa postane moj prijatelj njen mož. — Zdi se mi, da ste ljubosumna, — je dejal Henrv. — Francisa pa memda usoda nI posebno potrla. Vsaj na obrazu se mu ne pozna, da bi bil nesrečen. — Carica nikakor ni slaba Ženska, — je izjavil Francis. — Čutim v sebi dovolj moči, da se uklonim usodi tako, kakor se spodobi moškemu. Še nekaj ti moram povedati. Henrv. če si že načel to vprašanje. Tebe bi carica ne njurala, tudi če bi bil pripravljen poročiti se z njo. — No, o tem bi se dalo lovotiti. Kdo ve, — ie hotel protestirati Henry. — Ce misliš, da lažem. ji na kar ponudi svo-:o roko, — ga je zavrnil Francis. — Evo je, baš r>riha;a! Le oglej si njene oči! V nj!h je neka skrb. Svečenik je pa ves potrt Le ponudi J! svoje srce, pa se prepričaš, da nimaš prav nobenih šans. Henry je trmasto prikimal z glavo. — Saj tu dr storim tako — toda ne zato, da ti dokažem, kako rade mc imajo žeksne, temveč zavoljo pravičnosti Nočem tvoje žrtve. Mene je določil žreb in zato naj se zgodi volja usode. In preJno ga je mogel Francis zadržati, se je Henry prerinil skozi rrmožico do carice, pahnil svečenika v stran m spregovoril z njo povsem resno. A carica se je samo smejala njegovim besedam. Ni se pa rogala Henryju — ne, njen smeh je bi! triurni nad Leoncio. Henrv ju ni bilo treba dolgo čakati na košarico. Na vse njegovo prigovarjanje je odgovorila carica odločno »ne«. Nato je stopila k Leoncii in Fran-cisu. Svečenik je šel tik za njo. Za njima se je približal oltarju Henir, ki ni mogel zatajiti veselja, da je dobil košarico. — No, kaj porečeš na to? — se je obrnila carica k Leoncii. — Henry me je prav kar zasnubil To je že četrti ženin v enem dnevu. Mar si imela ti kdaj štiri ljubimce, ki so se tepli za tvojo roko? — Štirje! — je vzkliknil Francis. Carica ga je prijazno pogledala, — Snubila sta me ti in Henry. ki sem ga prav kar odklonila. Še pred teboj me je snubi! podli Torres. Malo poprej, predno sem stopila pred oltar, se mi je ponujal še svečenik solnca. Zasnubil me je v Velikem domu. Oči so se ji srdito zasvetile, ko se je spomnila tega prizora. — Svečenik solnca, služabnik našega božanstva, ki je že prekršil svojo zaobljubo, ki je samo napol moški, me je prosil, naj postanem njegova žena. O. ta pes, ta beštija! In bil je celo tako predrzen, da mi je zagrozil, da ne bom Francisova žena. Pojdimo! Jaz mu že pokažem, da bo pomnil! Namignila jc svojim vojšeakom, naj obkolijo vso skupino. Dvema, ki sta stala za svečenikom, je pa namignila, naj potisneta tudi njega v krog. Izgubljene duše so začele godrnjati videč, kako grdo ravna carica s svečenikom. — Stopi naprej, svečenik! — mu jc zapove-dala carica osorno. — Sicer te moji vojščaki ubijejo. Naglo se je obrnil, kakor da hoče klicati na pomoč svoje vernike, toda vojščaki so mu nastavili na prsa sulice in beseda mu je zastala v grlu. Poklonil se je, kakor da se pokori brutalni sili ter spremil carico in Francisa k oltarju. Postavil ju je z obrazom k sebi, stopil k oltarju ter se ozrl preko njunih glav na svoje verno ljudstvo. — Jaz sem svečenik solnca, — je spregovoril svečano. — Moje zaobljube so svete. Kot svečenik, ki je položil svete zaobljube, moram poročiti to-!e žensko — Tisto, ki sanja. — s tem-ie tujcem. V imenu božansvenega solnca odklanjam zahtevo in izjavljam, da si s to poroko nočem oskruniti rok... — Ha, tako torej! Nočeš? Ce se takoj ne ukloniš, te Čaka neizogibna smrt, — je vzkliknila carica in namignila v bližini stoječim vojšeakom, naj nastavijo svečniku sulice na prsa, drugim pa, naj se pripravijo za napad na množico Izgubljenih duš, ki so začele srdito mrmrati. Dnevne vesti. V Liabuant. dne 16 aprila 1926. — Kraljica Harfi« v Marijanskih Laz. rrih. Praški listi poročajo: Jugoslovcnska kraliica Marija biva od 9. t m v Marijan->k.h Lažnih. Prispela j« v to odlično leto-\.šwe Češkoslovaške radi lečenja. Kraljica se leči pod nadzorstvom praškega zdrav, nika specijalista in raiiv. profesorja dr. .Mladjejovskesa. V njenem sprem-> rvu se nahajata dvorna dama ga- M a d-šić ta major g. Pogacn-k. Prihod ju^cslo-venske kraljice je vzbudil v češkoslovaški favnosđ posebno zanimanje. Čeprav je pre" brvalsivo v Marijanskih Lažnih »republ-kaosko-dernokratsko*. jc jujoslo vensko kraljico pričakovalo s posebno iskrenim navdušenjem. Vsa češkoslovaška javnost ji L en. da se v odličnem leeov.Sču počuti prav tako dobro, kakor v svoji lepi jugo-' nenski domovini. — Oclikova&je kulturne delavke. Kralj r-\ eksander ;e odLkoval z redo sv. Save Hnano zagrebško kulturno delavko in slovensko Pisateljico to. Zofko Kveder-Deme-irovič. Pisateljica :e že nekaj ča^a precej lolr.a. — Iz državne Hnibe. V višjo i kupinu ti pomaknjen ve ter.nar pr: okrajnem gia-Varstvu v Črnomlju £. J-s? S t upa r; za hladnega Tajnika 1. kat. 7. skupine je ime-l.ovan Narte Velikonj^. ki je dodeljen rberem velikemu županu ljubljanske oblasti. — Prepovedane publikacije. Notranje ^oinlstrstvo je prepovedalo uvajati :\\ širiti y- naši dr"Javi -»SocijaJističri delavski k &- • . ki ga je izdalo komun.stdio založni-{> vo »Radnička borbu- v Cievelanđu, dalje ] Pesti Na?»j>, «Srp i Cckic\*. dunajsko ♦ Wehrzeituag>, «Svob da ali sm:t% organ makedriske organizacije in bileten t "giaizacije ^Nouvelle> M..ceu nicanes*. — Upokojitev. Z ukazom ministrstva za poljedelstvo je umirovljen g. Vence? 12 v Valenta, direktor srednje pv ,jedelske . v Mariboru. Upokojeni direktor Va_ f a je bil pred krafJcm premeščen v Ma-rb:r iz Banjaluke, kjer ie bi direktor ia-rooš:;;e nižje poljedelske šole. — Naš delesai na avtomobilski kon. terenci. Za delegata na konferenc; o avto-tnobilskem prometu, ki se bo vršila 20. t, m. v Parizu, je določen naš posiamk Spa-tajkovč. Ko svečano »V.- da se odreka pravici zanrevarJ. kako dnino od strani jugoslovcnske vlade radi sekvestra. — Spomenik padlim Juj^slovenom v Češkoslovaški. V Prac;i se je osnoval poseben odbor, ki z_bira prispevke, da se $>o- : primeren spomenik Juso^iovcnorn. ki med svetovno vojno umrii \Vied bolezni ;>a vsied na bojnem poiju zadobijen.li :venov. Odbor predlaga, da se ie-rrci ski ostanki teli Jugosiovenov pren-j^o v 3o grobn co v Olmucu in da se jim oostavi dostojen spomenik ko: izraz hvaležnosti Cehoslovakov napram Jugoslo-n. Spomenik bo izdelan že letos. — Pristojnost ameri*kih konzulatov. Anierisko posUnišrvo v Beogradu ie raz-t.' lo teritorijalno pristojnost amerišk h * -z-jfatov tako, da spada pod zc-rebšk: f -zu'at hihačka, ljubljanska, mariborska, pomorska osjei&a Z2grebšk;<. splitska, rška in vrbaska oMast, vse druge pa t 1 kjnznlat v Beogradu. — Nova odvetnika. V imenik odvetni-'t v odvetniške zbornice v Ljubljani sta dr. Ivan M o d i c, višji sodni svet* r k v pok. in dr. Pran Hubad. finančni Te v pok., oba s sedežem v Ljubljani. — Razpisane službe pri sodišča. Pri Inem sodišču v Novem mestu je raz- mesto vodje zemljice knjigo, pri em sodišču v Kočevju pa mesto pi--\ega uradnika. Zadevne prošnje je treba viagau do 16. maja t I. pri predsed-- "\-u okrožnega sodišča v Novem mestu. — Nalezljive bolezni v Sloveniji. Sta-! tj pregled za čas od 22. do 31- marca a, da '© btio v Ljubljanski oblasti 19 $3crlatmke. največ v L:ub,;ani (5) v Novem mestu (6). Zelo so razširjene -r.ee v bržiškem okraju, kjer sta 102 slu-a zabeležena. V Ljubtjani je bilo v tem c 8 slTrCa^ev ošpic 4 so ozdraveli. Da-ie mestoma pojenjala, razsaja še v • ani, kjer je 6 sJučajev. V mariborski r a^ti so glasom statističnega poročila o t slezljrvjfi b«o!ezn*h divjale v času od 15. do 21. marca t. L ošpice. V jčajev ošpic. Od teh sta iveii P »i bointka. Zeko divjajo ošpice v r ;^kem okraju, kjer je bilo 174 slnčajev ii Šmarjah pri Jeršah, kjer ie btlo 129 »ln-- c v. V mariborski obiasU se poiavlja tudi i tlaka. Bilo je 26 srocajev. — Okrožni urad zrn zavarovanje delav- v LhibUani z - žirom na sedanjo »eav-«^er.io opozarja vse naročKelje da so v smislu § 40 zakona o zava-i delavcev z dne 14. maja. 1922. (gL Uradni list št 160 rz 1. 1922) solidarni piač-ra vst one zavarovalne prispevke, k! urad predDilc r/hovema stavbernVu za ueavce. zaposlene pri dotični zgradbi. Zato je v lastnem interesu naročiteijev nsradb. da pri končnem obračunu zahtevajo od svojega stavbenika potrdilo Okrožnega urada, da ima vse predpisane prispevke plačane. Za slučaj neizterljivosti prispevkov od stavbenika, Je namreč urad dolžan iste iztirjati v smisla gori navedenega zakonrtegk določila od nar oči tel j a zgradbe. — Okrožni urad dale ponovno opozarja vse delodajalce, da izročajo denar le proti pravilno izstavliene-rru potrdilu in samo ontm inkasantom, ki se izkažejo z uradnim pooblastHom, da so upravičeni za urad sprejemati denar. — Razpisane kolodvorske restavracije. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje natečaj za vporabo kolodvorske restavracije na postaji v Novem mestu odnosno za vporabo kolodvorske okrepčevalnice na postaj na Rakeku. Zadevne pismene ponudbe je treba predložiti do 15. maja 1926 najpozneje do 11. ure dopoldne pri ekonomskem oddelku omenjene direkcije (Ljubljanski dvor III. nadstr.) Zakupna doba traja tri leta in sicer od 1. junija t. 1. dalje. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Ivana Beg, roj. Praprotnik, hči odličnega pedagoga in pisatelja pok. Andreja Fraprotr.ika- Do vpokojltvc je službovala na dekliški Šoli v Ljubljani. Bila i« vedno naprednega mišljenja. Do svoje bolezni je sodelovala p:; razniii narodnih društvih, zlasti pri CAID. Pogrtb bo v soboto ob štirih popoldne iz Splošne državne bolnice. Biđ^ s;>o:r!n! 2^1 u očim naše iskreno so-ia!;e! - Avijatične te*mc v Jugslavili. Ministrstvo vojne in mornar.ee je sklenilo, da v svriio pospeševanju avijarike prireja vsako le;■.:> av^atičae tekme, katerih naj bi sc udekjeval: vojni in privatni piloti. Prva taka tekma se vrši letos. Tekme se vrše za kraljev pokal. Vojno ministrstvo pa je do-ločilo večje nagrade. Cas in zračno črto ujloči v kratkem vojno ministrstvo. Zračna Črta bo znašala naibric 1200 do 2000 km. — Indoleaca ali ignoraaca? Neka ljubljanska tvrdka je poslaia pred kratkim neko pošiljko na naslov: Zbornica za trgovino, obrt in 'ndustrijo, Zagreb. Kljub temu, cfa je bil naslov jasno izpisan, je bila pošiljka vrnjena s pripombo: Adresa nedovoljnu. J ni; tako velik tudi Zagreb ni, da bi na pošti ailiče ne vedel, kje je Trgovska zbor-okaL — Tragična smrt stare ženice. V nekem majhnem selu pri Vrbasu v Bosni je živela 75 letnu starka Farima Misirhič. Starka je bila zadnje čase bolna, ni pa imela nikogar, ki bi ji stregel. Na dosedaj nepojasnjen na-čin je pričela v ponedeljek goreti hiša, v kateri starka živi. Misrrhičeva, ki ni mogla bežat; iz goreče hiše, je našla v plemenih s'.rašao smrt Izpod ruševin so potegnili ožgano okostje nesrečne žene. — Kolo jugoslov. sester v Kranju bo praznovalo v soboto 17. aprila izredno ■slavie. Sestre Srbkinje iz beograda se bodo poklonile našemu velikemu pesniku Fr. Prešernu in bodo prinesle za njegov grerb v žari prsti s Kosovega polja. Ob 11. do* poldne bo skupen odhod izpred Narodnega doma na pesnikov grob. Ob 6. popoldne pa bo predajala soproga generala Pešiča o de* lu srbske žene. 437 n — Iz Amerike. V Brooklvnu je rojaku Mihaelu Grašku umrl za ošpicami 4Ictni sinček — V Breooklvuski bolnici je dne 23. marca preminul roiak Ignacij Rustija. Na cesti ga je povozil avtomobil in ga smrtno nevarno poškodoval. V bolnici je umrl ? e da bi se poprcie zavedel. Pokojnik je bil star 48 let in je doma iz Vipave v Julijski Benečiji. Zapustil ;e Ženo in več otrok. Dne 19. marca je v CLicagu umrla gospa Josi-pina Hofman. dnu 21 marca pa je preminuia rojakinja Marija Oorišek. Zapustila ie o otrok. V kraju La Sallc država Illinois je ' lrr'.a rojakinja Ana Brate. Na 'ožefovo je v SpricngiMdu umrla 7Ietna Albina Mlakar. Pod^cjJa Ui revmatizmu. h tu Ljubljane —!• Beogradska ženska prvcboriteljica v LinbljanL Sinoči se je vršilo v maglstrat- ni dvorani zanimivo in dobro obiskano predavanje o nalogi in čilim modeme žene, ki ga ie imela prvoboriteljica feminizma v Srbiji, ga. Mila Simičeva tz Beograda. Predavanje se je vršilo pod okriljem Narodnega ženskega saveza SHS. Predavateljico je pozdravUa dvorna dama ga. Franja dr. Tavčarjeva. Ga. Simičeva je nato v prijetnih izva:3njih razvila program ženskega pokreta in povdarila njegove plemenite nad-strankarske in vsečloveške smernice. Prej 5c je omejevala žena na delo med šririmi stensml v družini in okoli moža. Danes posesa s svojim karitativnim, socijalnim In fe-:rsir: stičnim delom še v splošnost in do prinaša, svoj poseben delež k človeški kurturi. Dragoceno je njeno cetovanje v društvih, kjer lahko razvi>a svoie sposobnosti Njeno delo za človeštvo in narod bo doseglo željele uspebe, ako se bo tudi v bodoče žena kretala v društvih z izrazito žensko ideologijo in tako si ustvarjala ženske ideale. Temeljita izvajanja idealue feministke rz Beograda so želu burna odobravanja od strani prisotnega občinstva, v katerem so bile dame seveda v ogromni večini. Ga. Franja Tavčarjeva se je predavatelici toplo zahvalila za temeljita izvajanja, nakar je gdč. Bajtova izročila ge. Simičevi šopek narciz. —ij Občni zbor > Ostrostrelcev«. Sinoči se je vršil v srebrni dvorani hotela Umorna redni občni zbor društva »Ostrostrelcev«. Razmere v tem društvu so že deli časa skrajno napete, ker si stojijo nasproti tri skupine: lovska (dr. Lovrenčič 36), go-sr»odarska (dr. Aiman 14) fn nemška (dr. Kajser 1^): doč^m nastopa lovska skuotna samostoino, gresta gospodaTska m nemška skupaj. Jedro spora leži v tem. koliko mandatov v odboru naj se prepusti Nemcem. V društvu je 50 Slovencev in 18 Nemcev, v odboru ie pa bilo 6 Movcnecv in 3 Nemci, toda dva izmed Slovencev sta stalno glasovala i Nemcf, tako da ie bilo faktično raz-4 i S. Tudi včeraj&Bfc voiRve prinesle razčiščenja. Za strelskega glavarja in njegovega uacnestanka sta bila soglasno z vzklikom izvoljena tS* Jean S c h r e y in dr. Vladimir R a v n i h a r. Pri voHrvi odbornikov so dobili takoj pri prvem glasovanju nadpolovično večino dr. BberI, dr. Macin, dr. Lov-renčič, An t. Schuster in Franc Urbane Dva odborniku je bilo treba vnovič voliti. Glasovalo je 46 članov ia sta dobila Josip Gorup 26, dr. Kaisef pa 25 glasov. — Ker se ie pa izkazalo, da je brio oddanih 47 glasovnic, četudi ie bito samo 46 upravičencev, jo lovska skupina zahtevala razveljavi jen je teh volitev. Nemci so se temu uprli in občni zbor se je moral prekiniti ter se v kratkem nadaljuje. —U Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane od S do 14. apr«a beleži tole statistiko: unrlo je 39 oseb, 25 moških in 14 žensk. Smrtni vzroki: akrlatinka 1, influenca 2, ietika na sopilih 7, druge oblike ietike 1, rak l, bolezen na srcu 7, pljučnica 4, vnetje ledvic 1. starost 5, samomor 2, druge bolezni &. Med tem časom se le rodilo 33 otrok, 17 dečkov in 16 deklic, 1 mrtvorojena. Naznanjene nalezljive bolezni: akrlatinka 1 slučaj, ošpice 1 slučaj in dušljivi kušelj 5 slučajev. i j Zanimivo predavanje na univerzi. V ponedeljek 19. t. m. bo na univerzi v slavnostni dvorani predaval g. dr. fZdmond P r i-vat o položaju v Društvu narodov. Dr. Privat je docent angleške literature na vseučilišču v Ženevi in odličen publicist. Rode m Zenevčan, je bil sošolec kralja Aleksandru, ko jc z blagopokojnim očetom bival v izgnanstvu v Ženevi. Dr. Privat je med vojno v februarju leta 1915. posetil naše kraje, se poučil o našali razmerah in naših težnjah ter nato prvi napisal v polsiuz-benem glasilu francoske vlade »Le Temps« serijo člankov, v katerih jc dokazoval potrebo, da se Slovenci m Hrvatje osvobode izpod avstrijskega jarma. Na velezanimtvo pridavanje upozariamo našo publiko, predvsem pa našo akademsko mladino. Predavanju bo prisostvoval sam rektor dr. P i -t a m i c, ki se, kakor je znano, zelo zanima za vprašanja, ki so v zvezi z Društvom Narodov. —Ij Sokol Ljubljana VL priredi v soboto 17. aprila zveče er ob 30. uri v telovadnici ra realki predavanje g. profesorja Dolžan a o razvoju življenja. Ker bo predavanje silno zanimivo vahimo k udeležbi poleg svojega članstva tudi članstvo sosednjih sokolskih društev [n sokolstvu naklonjeno občinstvo. Vstop prost. —Ij Visoko italijansko odlikovanje v priznanje zu sodelovanje povodom prenosa kosti italijanskih vojakov z ljubljanskega pokopališča v Italijo je dobil poleg nedavno imenovaniii vojaških iunkcijonarjev tudi kapetan Adolf Perten, aojutant komandanta ."nesta. —Ij Redni občni zbor Šentlakobsko-tr-novske moške podružnice CMD bo v tore': dne 2o. aprfla ob 30. v restavraciji pri Lo-zarju. Rožna uhca št. 15. Dnevni red običajen. 438-n —li Requiem za pokojno gospo Marijo Šusteršič-Tičur se bo daroval v iarni cerkvi Marijinega ozmnjeiija v soboto, dne 17. t. ir,. ob 7. zjutraj. —Ij Kar dva pronienadna koncerta bomo imeli v nodeljo dopoldna v LiubljanJ. V Zvezdi bo igrala železničarska godba vSIo-ga«, v Tivoliju pod gradom pa godba dravske divizijske oblasti, obe ob 11. Veseli smo takega presenečen ia, obenem pa se bojimo, da bomo kaznovani kdaj s tem, da to ali ono lepo nedeljo ne bomo imeli koncerta ne v Tivoliju ne v Zvezdi. Zato bi bilo morda vendarle dobro, ako bi se oba gg. kapelnika med seboj dogovorila in bi v bodoče pm-menadnih koncertov ne prirejala istočasno. Kaj ko bi ena aH druga godba konccrtirala zopc: na kak delavnik? Ti koncerti so se luni prav dobro obnesli, vesele pa bi jih bile zlasti one številne soproge, ki si ne morejo privoščiti kuharice in morajo same pripravku ti kosilo, pa bi tudi rade tu in tam poslušale kak koncert. Programa obeh nedeljskih promenadnfh koncertov še obiavrmo. —ij MerkurjeevI člani in članice se opozarjajo, da se vrši v soboto dne 17. aprila iyb 8. uri zvečer slavnostni občni zbor in takoj nato jour tix v veliki dvorani Kazine. Ker ie to zajedno proslava 25-letnice društvenega obstoja, pričakuje polnoštevilno udeležbo — odbor. 434-n —U Sokol L poziva bratsko članstvo, da se udeleži v civilu s znakom pogreba umrlega brata Števo Miboliča, ki bo danes (petek) ob 17. uri. — Odbor. —Ij Vandaflzem. V noči od 13. na 14* t m je neznan storilec ponesnažil pročelje nanovo pobeljene hiše posestnice Marije Vidma jer na Sv. Petra cesti št 53 in napravil okoli 250 dinarjev škode. —Ij Najdeno kolo. Na Celovški cesti je bilo v noči od 15. na 16. t. m. najdeno v bližini prostora SK. Iliriie moško kolo s številko 616.576. Lastnik dobi kolo na policiji. Iz Gslja —c Nova delovna večina v cegskeai občinskem svetu. V novo delovno večino v celjskem občinskem svetu so se združili odborniki SDS in NSS razen dr. Dobovišeka in Modfca. Ta dva sta si ustanovila lasten klub »Neodvisnih občinskrb rvetnikov-g. Izstopna sta obenem iz^NSS. —c Obisk krraeaklk tarfotev mm Cetfskl keči Krv. turistovski klub --SI teme« iz Zagreba javlja, da napravi v družbi s turistov-tirni klubom »Skala« te Ljubljane v nedeljo dne 18. aprila zlet preko Laškega na Celjsko kočo. Savinjska podružnica SPD poarvija svoie člane, da se udeleže v čim večjem Številu tega planinskega sestanka na Celjski koči. Odhod iz Celja ob 10. uri dopoldne. Šah Ncrazdražna sta Jelen in Schichi, znaka edino pravega Schichiovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo „prav tako dobro'1! Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. Premeteni sleparji in iohltooernl Pašićev tajnik in naivna zagrebška natakarica« — Vsestransko delovanje mednarodnega goljufa, — Lažni policijski šef. šahovski turnir v Draidanih jc bil dne 14. t. m. zaključen. Iz turnirja je izšel kot zmagovalec Nicmcović (8/2 točk), drugi jc bil Aljenin (7). tretji Rubinstein (6>i), četrti Tartakower (5), peti von Holzhauscu (4 točk*). Zagrebška policija je te dni prejela nenavaden ukaz. da aretira »tajnika« g. Nrkole Pašiča. bivšega ministrskega predse d irika. Na policijo je skoraj brez sape prihitela sobarica Anka Stipčič, zaposlena v hotelu Jadran v Vlaški ulici in prijavila, da u je neki Rista Daskalović, Ivi se je predstavil kot tajnik ministrske-Ka predsednika g. Nikola Pašića izvabil 7500 Din v gotovini, poleg tega pa se jc še zadolžil za 7.500 Din. Na policiji je služkinja med drugim izpovedala, da je prišel pred dobrim letom v restavracijo g. Zebica neki mlajši človek, ki se je izdajal za medicinca izjavljajoč, da ima brata, ki je tajnik pri samem g. Pašiću. Mladi medicinec se jc zelo zadolžil v hotelu, kasneje pa je njegov brat. »tajnik« vse to poravnal. Gosp. tajnik sc je nato nastanil v hotelu, dobro jedel in pil in ko mu je zmanjkalo denarja, je stopil k zali natakarici Anki in jo prosil, da naj mu posodi okroglo vsotico 7.500 Din. Naivna Anka. ki je res menila, da ima opraviti s samim tajnikom g. Nikole Pašića. mu je denar izročila, Cim je imel Risto denar v rokah, je nenadoma odšel po > kupcijskih« poslih. Vrnil pa se je zopet in se znova nastanil v hotelu, proseč Anko, da ona začasno za njega vse poravna. Da bi Anko še bolj prepričal o uglednosti svojega stanu, ji je nekoč predstavil nekega starega in bradatega človeka, češ da je minister. Nekega lepega dne, ko je Anka le preveč jadikovala za svojimi petnajstimi tisočaki, je Daskalović, ki so mu postala tla prevroča, izginil. Sicer je Anici g. tajnika našla in zahtevala, da ji denar vrne, Risto pa s% je znal vedno spretno izmazati. zatrjevaje ji. da dobi denar »vsak hip«. Končno so naivni natakarici padle mrene z oči in prijavila je 2» tajnika ministrskega predsednika policiji. Risto ie baje tudi izvabil od uekejra Simona Marina iz Kostanjevice 6.000 dinarjev. Sedaj &a iščeta beograjska in zagrebška policija, g. »tajnik« pa gotovo že zopet kje na novo ložira ter sklepa nove kupčije. Nedavno je bil v Karlovcu aretiran sumljiv neznanec, ki se je izdajal za Orga Petroviča. Karlovška policija ga je izToctfa zagrebški, ki je iskala nekega Ivana Petroviča. V Zagrebu so ugotovili, da sta Orga in Ivan ena in ista oseba. Petrovič je izvršil v Zagrebu ne-broj sleparij z ničvrednimi čeki Tako ie ociganil trgovca Petra S tanko vica za 15.000 Din, poleg tega mu je tudi odnesel za 15.000 blaga. Gostilničarja Smol-čiča je osleparil za 1000 Din. zasebnega uradnika Petra Košutića za 3700 D in natakarja Ivana Marana za 4000 D-Ker jc Petrovič izjavil da je rodom iz Vršca, se je policija obrnila za informacije na tamošnja oblastva- Izvedela je. da je Grga Petrovič identičen z Ni-kolo Božičem, ki je že v svoji rani mladosti izvršil več cerkvenih tatvin in dnorili zločinov ter nato pobegnil v Ameriko. Božič je bil nedavno izročen sodišču. Med tem je nekdo na sodišču zanj založil kavcijo 20.000 Din in Bož'Č je ostal na svobodi do glavne razprave. V zaporu se je seznanil s trgovcem Milanom Opamicom, ki je bil aretiran radi prodaje ponarejenih kolkov. Od Onar- nice je izvedel, da ima obveznice vojne odškodnine v vrednosti več stotisoč Din. To ie lopov dobro izkoristil. Čim je bil na svobodi, ie odšel k sorodnikom Oparnice. se jim predstavil kot dr-Branko Pcleš iz Zagreba in izjavil, da bo zagovarjal trgovca pri razpravi. Na ta način in ker je imel razne listine od trgovca. ;e sorodnikom izvabil okoli Četrt milijona Din in izginil.. Pobegnil je v inozemstvo Božič je tip interna-cijonalnega zločinca in govori sedem jezikov. Gotovo ie. da se bo izvedelo tudi iz inozemstva za več njegovih sleparij. V Dubrovnkiu je bil aretiran Mio-drag Perasič, ki se je predstavljal kot novi šef železniške policije. Bivši minister saobraćaja Andra Stanič da je velik njegov prijatelj. Policija se jc na raznih mestih informirala o novem železniškem policij, šefu in ker nj dobiti la povoljnih odgovorov, je g-šef odroma] v luknjo. policijski Pred sarajevskim sodiščem so obravnavali te dni zanimiv slučai bigamije. Katarina in Niko Petranovič sta bila obtožena radi bigamije. Katarina sc ie pred već leti poročila v drugič, ker ni prejela od moža, ki je izginil v Rusiji, nobenega glasu in ker ga je smatrala za mrtvega. Med tem pa sc je njen mož Niko vrnil in poročil drugo ženo. Niko je bil obsojen radi bigamije, ker je vedel, da živi njegova prva žena. dočiru je sodišče oprostilo Katarino, ker je smatralo da je K. ravnala v veri. da je njen mož mrtev v Rusiji. — Otroške oblekce. Kristofič - Bučar. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Sokol Sokol Ljubljana H. poziva članstvo, ki sc namerava udeležiti vsesokoiskega zleta v Pragi, da sc čim preje javi društvenemu na# čelniku, ki ga jc dobiti vsak dan od pol 3». ure naprej v telovadnici na realki. Udeležba na zletu bo omogočena vsakomur, ker celo* kupni stroški niso visoki in ne bodo prese« gali 1000 Din za osebo. To vsoto more pri* štediti vsak Sokol pri količkaj dobri volji. Opozarjamo pa še enkrat, da mora biti vsak udeleženec prijavljen društvu. Storite svoj«) dolžnost čimprej, da olajšate poslovanje. —-Natančnejše informacije dobite pri društvi*. 436 n Sokolski izlet. V nedeljo 18. aprila so vrši za članstvo in naraščaj Sokola Ljubi i a* na II pcŠizlet v Turjak, ki se ga udeleži cc« lokupni pevski odsek. Iz Ljubljane sc odpc* Ijemo z jutranjim vlakom z dolenjskega ko* Icdvora do Škofljice. Od tu gremo pes na Turjak. Velike Lašče. Vožnja sem in tja stane le 21 Din. Zbirališče zjutraj ob četrt na sedem na dolenjskem kolodvoru. Kroj civilen. Bratje in sestre, udeležite sc izleta v- čim večjem številu! Gostje dobrodošli. — Zdravo! 436 n Sokol Šiška pozivi j t svoje članstvo, ki se namerava udeležiti zleta v Prago, da se /i*Iasi v nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne v šišenski Čitalnici. — Odbor. 435fn Gospodarstvo Naši trgovinski stiki s OSR V osrednjem odboru gospodarskega udruženja za slovanski vzhod v Pragi je imel naš generalni konzul Svetozar Rašić te dni zanimivo predavanje o gospodarskih stikih med naio državo in Češkoslovaško. Predavatelj je govoril najprej o razvoju naše zunanje trgovine po vojni, ki je dosegla po veliki pasivnosti 1. 1919 pet let pozneje zratno aktivnost. Nato je uaglaial, da je lahko Češkoslovaška zadovoljna s trgovinskimi stiki z Jugoslavijo. L. 1924 je znašal naš uvoz iz CSR 1.650,000.000 Din aH 30.07% celokupnega uvoza, I. 1925 pa J.556,000.000 Din ali 17.31%. Naš izvoz na Češkoslovaško je bil znatno manjši. L. iy24 je znašal samo 944,W.O^ Din ali 9.^9?» celokupnega izvoza, I. 1925 pa 834.300.000 f>m ali 9.37%. Vrednost našega uvoza iz CSR I. 1924 25 je skoraj dvakrat večji kakor Izvoz v CSR. Glavni predmeti izvoza iz Jugoslavije so bili po češkoslovaških statističnih podatkih sledeči: Poljski pridelki in sicer pšenica, koruza in moka. 2iva živina, sadje in Relenjava, odpadki, umetno gnojivo in cunje, kemični sporedni izdelki: rude, mesni izdelki, svinska mast, loj, tanin, lan in predivo, tobak, svinec in baker, !es in premog, železo, divjačina in ribe, \ ino, žganje in druge alkoholne pijače, meso, -',r ::d. Glavni predmeti našega uvoza iz C?R so bili po vrednosti: bombažcvina, volneno blago, železo ian, juta, usnje, steklo, galanterija, stroji in sestavni deli, glinasta posoda, premog in les, pšenica in moka, sad e in zelenjava, papir, sviLa, lesni izdelki, kemikalije, kovine, barve, medikamenti jn parfurr.i, kamen, voščeno platno, kavć'.jg, aparat?, električni stroji, avtomobili, motorji itd. L. 1925 se je trgovinska bilanca Jugoslavije napram CSR ni bistveno izpremenlla. pač pa lahko upamo, da se bo znati11 c"terenca med izvozom in uvozim po trsovinski pogodbi izravnala. V interesu obeh držav je, da se razvijajo trgovinski stiki v obojestransko korist. —2 Pregled davkov v januarju, »službene Novine« pr cbčuiejo pregled neposreden davkov in davčri;ii d'.;;'jd za me-c. januar. V proračunu je bil o določeno 51.600.179.73 Din, fafcrigao je pa dobila dr-v.ćvjl 56.004.774.28 Din. Slovenija je plavala na davkih mes:o predvdenih Din 5.833.333.33 — 7,425.972.97 Din. Več kakor |e bilo določeno v proračunu, je plačala razun Slovenije Bosna in Hercegovina. Dalmacija, Voivodina in Srbija s Crno goro. Pri Vojvodini, Srbiji in Crni gori je ta diferenca minimalna. Hrvat-ka in Slavonija s:a plačali mesto 11,441.666.66 Din samo 10^94.242.45 Din. Od 1. IV. 1925 do 31. I. 1926 je bilo določeno v proračunu Din 516.001.797.30 Dn, faktično je pa d bila država Š49.427.721.53 Din tako, da znasi cLvčni prebitek v 10 mesec.h celih 333 milijonov 425.924 23 Din. Od rega odpade samo na Slovenijo 63,015.560.38 Din. —g Stanje Poštne hranilnice v marcu. Celokupni promet Paštne hranilnice je znaša! 3,170.^7,492.85 Din. Od tega je bilo brez Gotovine 1.3S7.769.4*>5.24 Din ali 43.76%. Vplačil je bilo 44o.l-2. izplačil pa 159.043. \ Beogradu je bilo novoorvorjcnili računov 69, satairanih 4. v Sarajevu 14 in 2j, v Ljubljani 36 i:i 24. v Zagrelrn 39 in 12. Vloge so znašale 31 rrcrca v Beogradu 61,393.357.07 D ii. v Sarajevu 46 8*3.732.93 Din, v Ljuo i-ni 32491.436.15 Din ::. y Zagrebu 7S.i93.S36 Din 02 p. — skupaj torej 240.562.362.17 Din {28. II. 774,929.810.40, 31. I. pa 299,503SIS,36 Din). —g Čisti dobiček od državnih kopališč. Z novim finančnim zakonom je minister narodnega zdravja pooblaščen, da lahko v :p3razuTBu s finančnim ministrom porabi čisti dobiček od državnih kopališč za zboli- sanje istih, za razne olajšave in lečenje siromašnega prebivalstva. V to svrho izdela ministrstvo narodnega zdravja poseben pravilnik. —g Dohodki od veselicnega davka. Dohodki cd taks na vstopnice v gledališče na koncerte in drma zabavišča so znašali 1. 1923 — 23743.000 Din, 1. 1924 — 26,292.400.41 Din, L 1925 pa 34,120.464.57 Din. Iz teh podatkov je razvidno, da je zanimanje za zabavo pri nas kljub pomanjkanju vedno večje. —g Sovi gradbeni krediti. Minisnrsrvo javnih del je odobrilo kredit v znesku Din 201.000 za rekonstrukcij mostu preko Lima pri Miosu. dalje 232.000 Din za nov most preko RiljaČke reke in 300.000 Din za 16 kretniških postaj v okolici Zagreba. —g Izvoz čok'lede iz Švice v Jugoslavijo. Švica je znam kot izvozna država čokolade. Lani je izvozila 88.548 met sto- tov čokolade (v Jugjoslavijo 574), predlanskim 79.389 (v Jugoslavijo 430). 1. 1913 pa 159.143 (v Srb jo 1116). To nazadovanje uvoza čokolade gre na račun domače industrije čokolade. —g Dohodki cd trošarine so znašal: zadnjih 11 mesecev 169 milijonov več kot je bilo določeno v proračunu. Kam neki gredo ci neprestani prebitki? —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. aprila t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg kamene soli. Predmetni pogoji so na vpogied pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršite se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 23. aprila t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede doba\*e 10.000 kg bele pšenične moke. — Dne 10. inaja t 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 19.000 m težkega blaga za mornarje. — Dne 15. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subote! glede oddaje raznih del pri postavljanju zgradbe za električno centralo v Subotici. — Predmetni oglasi z natančnejš mi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono Ova otročiča zgorela V sredo dopoldne se je v 15. okraju na Dunaju zgodila tragična nesreča, ki je uničila dvoje mladih življenj. 24-letna Leopoldina Zimmel je odšla od doma, kjer je pustila brez nadzorsiva svoja dva otroka, triletnega sinčka in par mesecev staro hčerkico- Fantiček je v odsotnosti matere našel vžigalice in z njimi zažgal pohištvo. Okoli poldneva so mimoidoči pasantje opazili, da se iz hiše vali Kost dim. Pozvani gasilci so vdrli v zaklnejeno stanovanje. Kuhinja >n soba sta bili napolnjeni z g »stim dimom, ki je jemal vid in sar>o. Gasilci so naclo odprli okno in se lotili gašenja. Ko se je dim polegel, so na postelji opazili otroka, oba že mrtva. Imela sta več »reklrn po životu, ki pa same na sebi niso bile smrtne. Prispeli zdravnik je ugotovil, da sta se otroka zadušila. F^nlicia je neprevidno mater ovadila sodišču- Zrakoplov „Norge" na poletu Prinašamo še nekatere podrobnosti o poletu A m und senovega zrakoplova »Norsre«. ki je priletol v sredo zjutraj v Oslo. Aerodrom Ciampino pri Rimu je zapustil ob 9.22 in preletel prvo etapo, ki znaša 2450 km. brez najmanjšega zadržka. Plul je nad Francijo v močnem vetru in slabem vremenu tako. da je prvo preizkušnjo prav dobro prestal. Prva etapa je bila obenem preizkušnja za posadko. Vodstvo zrakoplova je prevzelo takoj do startu norveško moštvo. »Norjce« je krenila z aerodromom Ciampino v smeri via Appia nad Rimom, kjer o startu nihče ni vedel-Večno mesto je navdušeno pozdravljalo zrakoplov tako, da Je bil nekaj časa ves promet v mestu ustavljen. Do bazilike sv. Petra sta spremljala zrakoplov dva italijanska letalca. Ob 10. do-p Kine se je obrnila * Norge« k morju. Vremenska poročila z meteorološke Prestaje Civita Vechia so bila ugodna, polet nad Sredozemskim morjem diven. t xia kmalu so dobili letalci nasprotni veter. Bilo je jasno, da bo trajaj polet dlje časa. kakor so prvotno mislili. Zato je izdal poveljnik strogo povelje, naj posadka štedi s hrano in vodo. V jutranji zarji je preletela »Norge« Elbo. severni del Korsike pa ob 14. Ta čas so prišla poročilu iz Toulonsa, da v Mar-seillu ni treba pristati in da se lahko polet brez skrbi nadaljuje. Pred solninim zahodom so se pojavili zasneženi vrhovi Alp in v daljavi je videla posadka vso Rivijero. Parni-ki, ki so pluli proti marseiilskemu pristanišču, so spoznali zastavo na zrakoplovu in želeli Amundsenu s signali srečno Pot. V mraku je dosegla »Ncrge* francosko obalo pn Cette. Nad morjem je letela v višini 200 m, nad celino se je pa dvignila na 400 m. Do Narbonne je plula v smeri reke Auge in preletela okrog polnoči Bordeaux. Ta čas je bilo sklenjeno leteti naravnost v Pulham. ker so bila vremenska ix>roctla angleške mornarice zopet povoljna- Računali so, da Prileti »Norge« v Pulham zgodaj zjutraj- Nato je zapihal močan nasprotni veter. Hitrost je bila reducirana tako, da je letti zrakoplov samo 10—20 km na uro. Obenem se je začel močno zibati tako da posadka m mogla opazovati panorame srednje in severne Francije. Večina moštva se je morala preseliti v zadnji del zrakoplova, ki se je zibal tako. kakor ladja na morskih valovih. Zgodaj zjutraj so zagledali pod seboi Cannes in ob 9. je preletel zrakoplov kanal La Manche. Morje je pokrivala gosta mesla. ki se je razpršila šele nad Brightonom. .Mesto je bilo pokrito z gostimi oblaki dima in posadka je mislila, da vidi London. Spotoma so poslali brzojavne pozdrave Mussol niju in italijanskemu kralju- Ob 16.30 je zagledala posadka aerodrom v Pulhamu. Manevriranje je bilo zelo težko. Tra'alo je pet četrt ure. 200 vojakov je čakalo na aerodromu. Naproti sta se dvignila dva aeroplana, ki sta krožila ves čas okrog zrakoplova. Naposled se je »Norge« tako približala zemlji, da so vojaki ujeli vrvi. Mo- torji so se ustavili. Toda pod pritiskom solnčnih žarkov se je nosnost balonov zopet povečala in zrakoplov se je moral znova dvigniti- Opisal je velik krog nad aerodromom in šele pri četrtem poizkusu se je srečno spustil na tla. Ko so ga pritrdili, so izstopili Ruser Lar-scn. polkovnik Noblle in major Scott. Pozdravila sta jih norveški prestolonaslednik OJav in angleški minister avija-tike sir Samuel Hoane z norveškim poslanikom Vogtom. Polkovnik Nobile je izrazil svoje trdno prepričanje, da polet na severni tečaj ni nevaren, ker je prva etapa pokazala, da ie zrakoplov brezhiben. Ruser Larsen je smeje pripomnil, da je posadka slabo spala, ker ima zrakoplov za 21 mož samo 4 postelje. Nestrohnelo truplo po 27 letih Prebivalstvo vasice San Cipriano blizu Napolja se nahaja te dni v stanju posebnega razburjenja. Ko so pred tednom pogrebci hoteli izkopati jamo, so zadeli ob rakvo ki je ostala popolnoma nedotaknjena. Župnik, ki je prihitel na pokopališče, je ugotovil, da gre za ra-kev neke Ivanke Petrilli. ki je umrla leta 1899, torej pred 27 leti. Ko so rake v odprli, so našii v njej popolnoma nestrohnelo truplo. Tudi obleka ni bila dotaknjena. Ivana Petrilli je živela baje zelo pobožno in je veljala za versko ču-dakinjo. Ze za časa njenega življenja so pripovedovali ljudje, da je blažena. Župnik je ta čudežni pojav prijavil cerkvenim oblastvom- Prebivalci romajo na grob nestrohnele devojke in jo kličejo na pomoč- Rakev se pokopali na drugem mestu ze velikimi cerkvenimi svečanostmi. Če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) 99 ključ" traja kaker Utire pari drugih^ Zato kupite eden par in prepričajte se. Doblvsjo se \4 prodajalnah. rv Vesel pogreti Pogrebi so navadno žalostni in židje imajo celo navado, da najamejo stare ženice, ki gredo za pogrebom in .ia ves glas jočejo. So pa tudi veseli pogrebi. Cesto se pripeti, da želi ta ali oni na smrtni postelji, naj ga spremlja na zadnji poti godba s kako veselo koračnico. Taki slučaji niso redki. Pač pa se ie pripetH nedavno zanimiv slučaj, kakrst-ega menda še ne beleži kronika. Pri ateli bivšega nemškega cesarja A iljem;i Aleksander Carliste, bivši dvorni svetnik in tovarnar, je pose til svojega gospodarja v Doornu. Na povratku v Loodoa jo dobil vnetje pljuč in moral je obležati. Zdravniki so izjavili, da je bolezen nevarna in bolnik je sam čutil, da se mu bliža konec. Napisal je oporoko, v kateri je določil, da morajo njegovo truplo sežgati. Ker na ni hotel, da bi sorodniki za njim piakali. je odredil, naj sežgo truplo med zvoki valčka iz »Vesele vdove-.-. Pa tudi s tem Še ni bil zadovoljen. Poklicati je dal ravnatelja krematorija in se dogovoril z njim, koliko dobi kapelnik in koliko vsak muzikant. Mož je šel tako daleč, da je izplačal v ta namen tik pred smrtjo večji znesek že vnaprej. In tako so igrali pri sežiganju njegovega trupla valček iz »Vesele vdovec Sramežljivost vzrok samomora O nenavadnem samomoru poročajo slovaški listi. V slovaški vasi Pod-branci je živel s svojim očetom Jan Tulak, ki je bil vzor marljivega in skromnega mladeniča. Oče ga je Imel rad. ker mu ni delal nobenih sitnosti ali skrbi. V gostiln^ ni zahajal, slabe družbe se je izogibal, delal je in pomagal očetu tako. da je bilo njuno življenje polno tihe sreče in zadovoljstva. Toda Jan se je zaliubil in od tistega dne je bil ves drugačen- Hodil je s povešeno glavo in vse njegove misli so bile pri lepi Ančki. Ljudi se je še bol? izogibal, ker se je bal da bi mu ne bra-li ljubezni iz očL Z dekletom se je sestajal samo ponoči, ko zlobni jeziti zaljubi jencenia niso mogli do živega. Zadnjič sta se sestala z Ančko 1. aprila. Ančka je bila nekam čudno zamišljena, in ko jo je fant vprašaj, kaj naj to pomeni, se je nagnila k njemu in priznala, da je v drugem stanu. Jan ji ni verjel, češ da si je dovolila za 1. april šalo. Ko mu je pa dopovedala. da se ne šali. je fant umolknil in odšel. Dekle je mislilo, da se hoče pomeniti z očetom glede poroke- Toda Jan je imel drugačne namene. Doma so ga zaman čakal; k večerji. Tudi drugo jutro ga ni bilo od nikoder. Sli so ga iskat. Našli so ga obešenega na kozolcu. Fantn se je bal. da bodo zlobni jeziki govorili o njego-vj ljubezni in ker ga je bilo sram, se je obesil. Vetiki izgredi v Ameriki Iz Amerike prihajajo poročila o nasiljih, ki tih uganjajo ameriški fašisti, takozvani Ku-Kluk-Klani. pri Občinskih volitvah. V raznih mestih Unije so se Ku-Kluks-Klanovci spopadli s policijo. Nemiri so se pojavili najprej v mestu Merrin v državi Illinois. V sredo popoldne se je ra*zvila ogorčena borba med prebivalstvom, ki se je uprlo nasilju fašistov. Prebivalstvo je Ku-Kluks-Klanovce pognalo v beg. t ta kar so se ti zabarikadirati v neko avtomobilsko garažo. Iz garaže so začeli s strojnicami streljati v ljudi rn so jih razgnali. Prebivalstvo pa se je še bolj oborožilo in znova napadlo teroriste. Pri napadu na barikado je sodelovala tudi policija-Napad je bil odbit. Zato je bjlo nad mestom proglašeno obsedno stanje. Policija je iz sosednih mest telefonično pozvala vojaške pomoči. Zvečer pa so se Ku-Kluks-KIanovci umakniti iz garaže in se porazgubili. V bojih je bilo 6 ljudi ubitih, več pa ranjenih. AH so imeli tudi Ku-Kluks-Klanovci kake žrtve, ni znano. Tudi v Chicagu so se vršile hude borbe povodom občinskih volitev. Organizirane torpe so terorizirale gotove dele mesta. Napadalci so se v avtomo. bilih pripeljali pred volišča in z orožjem razgnali volilne komisije ter množico, nato pograbli tri žare in jih odnesli- Pri napadu so divje streljali. Več oseb je bilo ranjenih. O napadih javljajo tudi 12 raznih krajev v zapadnih državah. 8»-T O carinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Raj ko Tur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice. Reviz ja pravilnega zaračunavanja car ne po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Konkurzna masa tekstilnega trgovca v L*nbl|anl te M s ribara prodalo že zložene terjatve proti razn m manjšim dolžnikom v glavničnem znesku ca 90.000 — Din. Refiektanti dobe podatke pri dr i u Ive Benković, odvetniku v L'nblssni, Miklošičeva cesta 6, kot upravitelju korkurzne mase. 1174 '4 -Mi,- } i t Naša blaga soproga, mati, sestra, teta, babica itd., gospa n Iniiajie t jlov. NAJBOLJŠI BRHSKI B10G0VI spceljalal predmeti brez konkurence blago se gospod* ia dane, ijamšeno is ciste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče stikna SIEGEL • IMHOF, BRNO, Palackeho ifIda 12. Vzorci gratis la Iste vadi srivatao. mestne učiteljica v pokolu je dases 15. aprila ob I. ari pop. po večletnem trpljenju mirno zaspala. Pogreb blagopokojne se bo vršil v soboto, dne 17. t m. ob 4. pop. iz mrtvašnice Splošne drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križn. Prosimo za tiho sožalje. Vič-Ljubljama, IS aprila 1926. Rodbine: Begova, Praprotnikcva, Prezlova in ŽmavCeva. «nirija», Kralja Petra trg 8. telefon 220. — Premog, drva. keks, cement. 53/T Iščem lokal za špecerijsko trgovino v mestu ali na periferiji. — Ponudbe pod Lokal 110° upravo «Slov. Nar.»». Suho skladišče v bližini glavnega kolo* dvora se išče za takoj ali nezneie. — Ponudbe z navedbo najemnine na: «Poštni predal 152». 1181 Instrukcijo išče pri boljši rodbini re* ven, a priden učiteljišč* nik. — Dopisi pod «Uči» teljiščnik'1135» na upra* vo «Srov. Naroda«. 3- do 5000 Din posodim samostojni gos spodični ali vdovi proti garanciji in primernim obrestim. — Ponudbe na upravo «SI. Naroda« pod « Garancij a, 1184«. 111 u u ■ ■ ■ 111 ■ ■ 11 ■ ■ ■ ■ i u u ■ a ■ p ■ n ■ ■ ■ ■ ■ ■ u ■ ■ i i*j Radi otkaza lokala prodaju se veoma jeftino dvije Pojedine mašine kao Felzaisiiae, Seltsktari, rierteilerl prodaju se takodjer i svaka za se. Julije Wlener, Zagreb Martleeva 21/L Tel. 3-SS. Preda se sefa 1196 i brušenim ogledalom, v rdečem nliSu za ceno Din 1800., Ogleda se: Kamenita miza, Zg. Šiška. LMikuš Vztrajne Palma-kaučuk as te pete in podplati so napravljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trajnejši kakor usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni razkošje, anrpak neobhodna potreba vsakega človeka. ■oto»oio ■ u ^ •" 1 M ' " " " rl it F h 1, h p1! m " " h h i « i F ■ 1 » 1 ' 11 1 " aam fc^^S^aV^ aJ^A mm mmttlmm^m m KtnillJI im B !Wlftm Obnovite naročnico kg Dla 5a- prodala uprava jlov. 44 Urejuje: Josip Zupančič* —> Za cNarodno tiskarno*: Fran Jeaeriek. — Za in&cratni dal lista: Oton ChrUtot — Vsi v Liubliani. 11555 33