37. Stalita.
V Llutillanl, v sreda 16 febmarfa I9Z1.
[IV. leta
9
t
.Izhaja vsak dan popoldne isr*.a»« .■      nitj in pmiotvi.
Ina* ali i Prostor 1 m/m X M ml m sa male oglase do W m/m vi*ine 1 K, Od 31 > m/m višine d*l}e kupčljski In uradni oglasi 1 m n K 2*—, notke, poslano, preklici, Izjave in reklam- l m/>n K 3*—. Poroke, zaroke SJ K Zcnltne ponudbe, vaška beseda K 2*—w Pri vetjih naroćllIU popust
Vprašanjem glede ftecrstov na* se orlloii znamka *a odgovor.
Upramavatvo „Slor. Naroda*' ln    Narijai Tlsfcara«."
tklica it 5# oriUic.no. — Ta le 01 it. 30*.
Snmflova
„Siaveai^t  Narai' v»M*
V Juj)iU»;(l (
eeloletno uaproj plačan  . K 3''O* -
polletno.   ■ 150* —
3 mesečno...... m    75* —
t      -..... - 2r
t   L-ubij 1 i   ta  po potti 1 V Inozematvo 1
celoletno ..«••• K 42vJ"— polletno .«••••• #,210*— 3 mesečno •••«••   „I'^S-—
. 35 -
Pri mofthitrtern pr>vlsaniu se ima daiiSa naro?nlns aoetafatfl Novi naročniki na« t»o^i<ci«» v Drvi"  naro nino   vedno   -'a^T"  po naa.aza*d N* <«mi nistnen^ rtaro'ili hres noiMve deruna se ne moremo ozir 1
Crednistvo ,,Sor. Karooe'* Knaflov* nUca AL S, U nadstropl**
Telefon Ste*. 34.
Doplat apre|ema la podpiaana In zadostno frankovane* PF    Rokopisov ne vr^iau
Pismo iz iPrage.
Praga. 9. febr.
Zbornica Je bila 8. t. m. odgode-tit na 14. t. m., njeno delo pa se prične v resnici Šele 16. t. m. Vzrok od-goditve je bil, da je manjkalo aktualnega delavnega materijala Zasedanje pa bo tralalo do konca :?ga meseca, morda tudi do začetka ali polovice marca. Dnevna vprašanja tvorijo veliko skrb za vlado In za stranke in zato se je 8. t. m. za vsa ta vprašanja sestala na posvetovanje takozvana »petorica«, to so zastopniki petih Čeških strank v parlamentu, kf se bo dopolnila na »desetorico« s tem, da te stranke imenujejo tudi svoje zastopnike iz senata. Išče se izhod potom kompromisa. Potrebno je. da se reši stanovanjsko vprašanje s stavbnega in finančnega stališča, treba je rešiti vprašanje davkov na promet blaga, davka na moko, treba je rešiti vprašanje občinskih financ, dohodninski davek, da-vik na dedščrne in konjunkturni da-v*4c na uvozni dobiček. iJrediti tako obsežen program je težje, ker obstojajo proti nekaterim predlogom finančnega ministra dr. Engliša številni pomisleki in celo odpor. Zato se vrŠe s strankami tudi pogajanja o raznih izpremembah.
Rešitev stanovanjske reforme je £e negativno izvršena: Zbornica je odobrila zakon o omejitvi pravice preseljevanja, s katerim naj se zabrani pritok prebivalstvs do velikih mest, kar povečuje pomanjkanje stanovanj.
Važen zakon, ki je jasen odmev današnje dobe, je od zbornice sprejet! zakon o delavnih oddelkih oderuhov. Obsojeni oderuhi bodo po prestali ka2ni prisiljeni Javno delati; zakon pričakuje, da bo na ta način mogoče te zločince ne samo kaznovati, marveč tudi zastrašiti. Je na vprašanje, aH ne bo ostal ta zakon samo na papirju, tudi prihajajo z njim dosti pozno, če u važu jemo. da Je šel. kakor vse kaže, glavni val draginje Že mimo nas in vsled tega tudi ode-ruštvo, tako da ne bo več toliko priložnost! za te zločine.
V kratkem dobimo novo zunanje znamenje naše samostojnosti. To bodo prvi kovani novci čehoslovaške republiko. Zbornica je ravnokar odobrila zakon o kovanju 20- |n50vi-narskih novcev in kron iz brona in niklja v razmerju 80 : ?0.
Gospodarski odnošajl so se zadnji čas samo ponekod izboljšali in draginja vsaj nekaterih predmetov je nekoliko padla,   tako na   primer i
meso. obuvalo za 30 odstotkov, blago in drugo. Obče se opaža, da more samo pocenitev prometa doseči tudi pocenitev blata, kar najbolje dokazuje izkušnja. Najmočnejši bojevnik za to misel je narodna demokracija, daslravno bodo ravno njeni pristaši najbolj prizadeti uri padanju cen. Zanimivo pa ie, da so ravno demokrati pripravljeni k žrtvam, knkor se Je na primer pokazalo pri pocenitvi riža, katero so prvi naznanili »Narodni 1 i-s£y*. ter tako pocenitev tudi izvedli.
To riban ie za svobodno trgovino pronica danes tudi v druge stranke, zlasti v socialistično in je nesporno, da ima v tem oziru ravno naša buržoazija prvenstvo in vodstvo. Končno vendarle pričenjajo spoznavati, da nam more svobodna trgovina prinesti olajšavo in nas more osvoboditi današnjih krušnih gospodarskih odnošajev. Proti vezanemu gospodarstvu je vedno več protestov in tudi v vladnih krogih Že poskušajo, kako bi čim prei uvedli prehodno gospodarstvo. Tako se je razpravljalo na shodu državnega gospodarskega sveta o princiDih za upravo prehodnega državnega gospodarstva s krušnimi izdelki bi pri tem je zvenela iz govora poljedelskega ministra kakor tudi iz govorov zastopnikov poedinih strank kot vseobča žeija pocenitev gospodarstva s fcrtiS-mmi potrebščinami ter se je tudi konstatirala možnost polagane pocenitve krušnih potrebščin.
Zelo disharmcnično pa se slinilo napram tej okolnosti visoke in relz-Dolnjive zahteve stavbnih delavcev. Po brezuspešnih pogajanjih so delodajalci sklenili Izprtje. ki t^a'a že od 29. Januarja. Sedaj se vrše pocaiania ori ministrstvu za socialno i^erb. in ker je delavstvo že r- pravlien* da popusti, bo najbrže prišlo hitro do spt razuma.
Pred bližajočim se ljudskim štetjem se je pričel pri nas zanimiv boj proti rlmsko-katoliškl cerkvi Naše ljudstvo sluti, d* piivemu in značajnemu Čehu ne zad )stu)e samo, da išče sporazuma / Dunajem •n da se ga otrese, marveč dn mora *sto storiti z Rfmom. \ kol*knr pa čuti potrebo ostati v cerkvi, išče na-Jon cr,ti!d v čeru,bratski cekvi ' nir-nlml historičnim! tradicijami ali pa v novoustanovljeni čehoslovaškf cerkvi. Toda prav mnogo je takih, ki ostanejo brez veroizpovedanla. Močno agitacijo izvaja Svobodna Misel, čchoslovaška cerkev pa poziva na shodih, po časopisih, s plakati na iz-
stop iz rimsko - katoliške cerkve. Klerikalci, vsi razburjeni, da se posega v njih nedotakljivo državo, odgovarjajo na vse mogoče načine in niso prav nič izbirčni v svojih sredstvih. Tako so objavili v svojem praškem »VeČerniku« pamflet, kateremu na Čelu sta bila naslikana dva vola. na njega koncu pa svinja in cigan, tekst se je pričel: »My Jsme bez vy z mirni«. Svobodna Misel se je z odnr-tirn vprašanjem obrnila do knezoško-fa Kordača. v katerem je reproducirala pamflet in slike in dala to vprašanje plakatirati. To gibanje za odstop od Rima dobiva vedno večje dimenzije, se širi prav hitro ne samo po mestih, marveč tudi po deželi, tako da je to postalo že pravo narodno gibanje. Cele občine izstopajo ali prestopajo iz cerkve v cerkev.
Govorili smo že o agitaciji Nemcev proti ljudskemu štetju, da imajo za cilj diskreditirati podatke teen štetja, geslo, katero ie izdal nemški statistik vseučiliški profesor Rauch-berg. Oni nameravajo izvršiti istočasno privatno štetje, da bi dokazali dotek Češkega življa do ponemčenc-ga ozemlja. Hočejo torei izvršit? to Štetje povsem po avstrijsko — golju-tivo ter hočejo v poglavitnem dokazati da je bilo od prevrata leta 191S »nemško« ozemlje umetno preplavljeno s češkim življem. To akcijo na! bi bila Izvedla nemška »Zveza samoupravnih zastorvov«. Nemci nastopajo silno predrzno ter je prišlo že takt v daleč, da Nentcf, zlasti pa nemški župani gr^ze političnim uradom, da ne Jamčijo za red pri Ijbd-skem štetju, če bodo števni komisarji Cehi.
V češkem tisku se sedaj bolj pogosto razpravlja o možnosti novih volitev v pi r!ament. Upanja nI no-nobenega. ker si stranke same volitev ne žele. V tem smislu Je izzvenela tudi izjava poslanca Bcchvna na shodu praških socilalnodemokratičnih Doverjenikov. Stranka potrebuje še nekaj mescev, da se Izvrši med delavstvom proces ozdravljenja. Pa tudi z državnega stališča ni želeti volitev, ker bi notranjepolitično prav ničesar ne razrešile, zunanjepolitično pa bi to moglo oozicijl Čeh osi ova ške republike samo škodovati. Soči? dno-demokratfčna stranka ne more Iti sedal k volitvam, ker bi si ne obdržala niti 52 mandatov. Meščanske stranke pa bi mogle stopiti na volišče z upanjem, da nekoliko pridobe. Zdi se na. da bi imeli največji uspeh klerikalci.
Občinske volitve nn Sfovnškem so bile na predlog slovaških strank preložene na jesen. J. K. S.
Posamezna Številka velia 1*20 K
Poftn'na platina v gatoulnl.
Politične Desit.
— Politični klub JDS im šesta i k v torek dno 15. t. m. v tajništvu JDS, Narodni dom. I., nndptror>j»% BVOfier oh 20. uri. N.n dnevnem rodu jo važna di-aknsija* Clanl nnj se blagovolijo udeležiti BOStanka polnočtovilno in točno.
— Iz ministrskega sveta. Beogrs'1, 14. februarja. Minii=tr=ki predsednik Nikola Pa&ić kl je že popolnoma okreval, je postil v«Torni dopoldne prostore mi-riiMr^kor^a predsedstva in mini«tr«tva zunanjih zadev. Danes hi ^e moril vršiti v prostorih ministrskega sve4t ministrski Pvct pod prpdsrvistvorn Nikole Parića. Na t"j seji bo poročal mlnist« r Marko Trifković o dosedanjem delu ustavnega odbora. Poleg fcza pe bo naj-Irže razpravljalo o vseh vlp.dnih od-rodhnh za zhoii^nnje javne sigurnosti v južnih pokrajinah. Verjetno je. da se t-odo na dmisnji šefi določili rad] delegati, ki naj sestopajo r.n*n vlado ^rl poroki r^rmincke£ra prestolonaslednika t grčko prinrezinjo dno 28. t rm v P>u kare£ti
= Iz ustavnem odbom, Beograd M. fVbnnria.     Dane* je Imel nstavnl odbor dopoldne in no^<-''!-"- svoje ~r',° Za debnio .-o se p^iiav ili sledeči govorniki: dr. M*rko MiladinovlG, dr. Tomislav   Tore \1 eno v! Ć.    profesor Snšnlk. rruislirran Karabegović. rv.!«^- ^r fom-l;enovi<?i Kr»do od demokratom ^ri dev I sodelovali le r<>«lanel- dr   &*rjav. Jn rnj    D^mrtrnvii,   dr. Sumenkovlfi In Pavi«; Angfelič.
=3c Tz mini'srr^tva mnanllh zadev 1n diploifiat-ke *«1o*He. Reofrract, 14 feVtm-aria N« eni zadniih «ej ministr=kera sveta se je nnnrnvi! skl«*p. da «r iz ministrstva zunanjih del In Iz di^nmar-ske slnžhe ndrusfe vsi oni uradnik! ki imafo dovršene r»ač fiTo^o'-ke Btndl^Š. ne pa tndl pravniških StndlJ. Vs1 ! nradnfkl se Vodo premestit] v ministrstvo presvete.
— fz demoVrafskeir?! klnba. Na svnil so^*otni seli Je sprejel demokratski klub sklen, da se vrldene ustavne« mu nsertu 8e odredba za nrorrre«i\"ni davek na dohodke, ki ra onim. ki im-Mi cotov ekslsteneul minimum n<* bo treba plačntl. Po'eg tecra je bi] snrejet *klep o reformi tipkovneea zakona.
=r Svoboda Hska. Konrna redakH-' la demokrstakeca kluba o svobodi tiska se Klasi: Tisk je svoboden ter se na moro ustanoviti nobena preventivna niti admini^trntivna opomena, ki bi zn-branj^vnla Izbnjnrtje prodajo in razpe-čavanie opisov In Časopisov. Cenzura so more ustanoviti samo v Času vojne in mobilizacije in si^er za stvari, ki jih predvideva zakon. Prepoveduje se raz-pe^avanje tr prodala časopisov aM tiskovin, ki v#ebuj^jo ialitev vladarja ali 'iannv kraljevske hlV. inozemskih dr-ž»tvnih poclavarjev naro<lnefra pred-atavniHtva ali po^iv na drsVtvljane, da s silo spremenijo ustavo aH državni 7a-kon. Za krivice, povzročene potom tiska   so   odgovorni-   pisec, odgovorni
AJeksander Dumas. sin: 19
Kiparjeva pravda.
Roman. (Dalje.)
Poklical sem svojo mater, fd Sej je Iza kakor hči padla okrog v fatu ter jo takoj pridobila. Odvedla I i le v njeno sobo. poleg moje nad ateli^r-Jem,
»Ko se zbudim.« Ie rekla Iza. »potrkam: delaj tako dolgo!«
Poljubila me je na čelo in je spala do večera ...
Dva meseca je bilo treba. — da sem vse uredil. Živeli smo takrat divno. Iza se je udomačila, kakor da je zrasla pri nas. Kakor ptiček je bila okoli mene.
Ponoči, če se le zbudila. Je potrkala in zaklicala: »SpU dobro, mol sladki priiateU!« aH »Samo toliko dni je še do svatbe!«
Malo sem spal, kajti mislil sem vedno nanjo; ljubezen je bila moja gospodarica.
Fza mi je povedala še enkrat vse kar mi le že pisala. Ko le bila beda najhujša, fo ie hotela mati za premoženje, ki fej Je bilo zagotovljeno, prodati jako bogatemu starcu.
Po tej izpovedi ni hotela Imeti pred menoj nikake tajnosti več. Povedala ml ie še nekal. kar sem smatral od vekov sebi za usodo.
»Ali še veš,« me je vprašali, »ko si nas prvikrat posetil? — Takrat si na'el na molem obrazu veliko podobnost s svoiim prej umrlim tovarišem Minatiiem. Jaz sem sestra onega dečka! Njegov oče je živel tri leta v Varšavi. Še pred mojim roi-stvom je >rihajal večkrat k mojejm očetu. VI liš. da nin -am skrivnosti pred teboj/*
»Da! Odkod pa veš vse to?«
»Ko se nama je prav slabo godilo, sem morala na njen ukaz pisati gospodu Minatiju: — odgovoril nI nič. V iezl ie moji materi ušla ta tajnost. Pozneje pa sva zvedeli da le gospod umrl.«
Usoda mi le odkrila vse. a nisem se umaknil...
Dva do trikrat na teden *em dobival pisma z raznimi obdolžitvaml komtese in Fze. Pokazal sem jej večino teh pisem.
»To jc pisala gospa tako In tako —« je rekla Iza mirno. »Srečna sem in zato me zavidajo. Ako ir> verjameš — še ie čas — lahko odstopiš... Jaz pa ostanem vendarle pri tvoji materi, ker tukaj se doču-
tlm dobro. Tvoi model postanem aH tvoja metresa. samo da ti dokažem svojo linbczcn.«
»Kot moja nevesta ne smeš govoriti tako!« sem delal.
»Pusti«, je odgovorila: »dekleta žive neporočena z moškimi In t onečašča; toda. v kaVSnl zvezi ie stvar, rnl nI znano. Meni je vseeno, samo da mc imaS iad in da smem ostati pri tebi!«
XVTI.
Svoje medene tedne sva preživela popolnoma sama v selškem dvorcu,   ki mi ga je prepustil princ
Vila je bila tik Meluna ob Sehl ob pobočju gozda Saint-Assise. Pozimi jo je čuval vrtnar z Ženo In hčerjo. TI ljudje naiu niso poznaJL. a so skrbeli za naiine potrebe.
Nckcjga Jutra meseca maja sva bila na bregu; ona Je počivala na poševni vrbi. roke pod tilnikom, laz sem ležal na tleh. Iza le potegnila svoje nožice Iz škrlatasto rdečih šolnčkov In mi je bogata obraz. Po-llubil sem nlenl nogi. Ntcn! d^l^l zlati lasje so pada!J v težkih valih preko drevesa, čdtno Izino oblačilo le bila višnjeva Malja iz kašmira; dal sem jo narediti prav po vzorcu one. ki jo
je nosila še na Oual d* Fcole. Vezala je zame preteklost s sedanjostjo.
V lepi pozlclil, ki jo Je zavzela, so padali rokavi nazai in videle sn se jej lepe roke. Nične oči. modre kakor nebo. so gledale navzgor.
»Kaj razmišljaš?« sem vprašal
tiho.
»AH me zelo linbiš?« »Kako moreš vprašati!« »Ampak  zelo —-  prav neizmerno?«
»Da, da!«
»Pa mi prlnes! veliko ruho In gorkega m'eka. ampak v srebrni skodelici, ki je na njej prinčev grb.«
Odhitcl sem. V desetih minutah sem se zopet vrnil. Rjuho sem imel zganjeno preko komolca, v roki pa sem držal skledico. Mleko jc brJo sveže izpod krave In se Je še kadilo.
Ize nisem našel, njena obleka pa je visela na drevesu. Trepetal sem in obstal, nisem se upal storiti koraka več. Glas ml je zamrl v grlu. Seda) me Je glasen smeh zdramil iz strahu.
»Nič ne hiti.« le zaklicala iza. »tukaj mi Je prav dobro.«
Te besede so zadonele iz vode. Iza le plava1? povsem trola v ledenih valovih, hodila po vodi. se potapljala In motala svoje lase z gracijo Najade okoli sebe
urednik, tiskar, ladajatelj  lv^nlk la
prodajalec. Osebni zakon o tisku bo uredil vpraianje , kdo od nc:t\ tih Jo odgovoren za posamezno krivico. O prestopkih bo sodilo državno sodi&če, 7a slučaj potrebe *e nsore zabraniti l*-1 dlanjo li-tov. oziroma razpe^avanje Ca opisov in tiskovin, ki vsebujejo §o* \ r '.;tvo do drŽava kot celoto verski ali plericnski raador«
•s Rndić* rahtfra odpokli« vojaka iz Hrvatske, >!utarnji li-tc javlja da BO fo v s. oto vrnili dcl"£nti 6rbska republikonske stranke iz Zagreba, kjer ^o pri<^'mi 'i zboro' niu HlvSS. V Beograd. Od njih ko 1" doznalo, da bo pri:el Radič ■ štirimi svojimi posiMMl
v Beograd, kjer bo i?:c'i regenta ol> sežno sr.oir.eniro z desetimi vlskanlmi ;M)laml. 1'ravijo, da bo Padić v sf>oTno» nicJ tahteval, da reircnc odpokiičo vaj« <iko iz H rva lo ki je zapreka njrdl-nienia in f)ra\ilnemu razvoju, i'elegntt srbska roi^ublikanske afrnnke ao svetovali Fladjću, naj izpusti ta piisua la spomenice.
— Borljalnodemokrataki zbo^. Dno 13. t. m. rl »poldne ee jo vršila v prostorih kireiijnfncrrafa iAoollo< skupAeina -:or»i?»lnih demokratov in ccntruroa&klh komunistov. SkupsMns Je bila, preeej dobro obiskana. Govorili so liaramins, MarjanoviČ Viljem Hiik^pf? in dr. Ra* došević. Na zlK>rovaniu J^ bila sprejeta resolucija, ki protestira proti ukl» njon^u delavskih aindikatov in proti militarizaciji Seleznlesrjev in rvdar-jev. Resolucija nastopa tudi proti levi* carskim komunistom, ki aku.Sajo razbiti konstituanto. Zborovanjo Jo poteklo brez incidenta.
=r Za u'rdftev rvoz mrd Crško« S*'ovarko in Jlgoalavijo, neojrrnd. 14* fc!>ruaria. Da e0 osnujejo •Mm nn.^teenej-i >o zvez^ med č^koslovačko republika in Jua>ailavljo jo polotil čcfekoslovaAki poslanik Kalina ministra dr. Kukovca*. Ceikoslovaska bo poslala v Juiroslavi. io svoje atrokovnjake, k! bo in stopili v* Btlk s kompetentni ml nn^imi krogi glo« dc povzdijre namera rudarptva.
= Pravoslavna eerkev v Crho*lo*
vaSkL, V neocrrrid je priMa depntaeija Iz prikarnatake Rusijo (Rdecn Rublja), ki je Izrodila arhierevskemu enbom la \la(ii prošnjo, naj se priknrpatskini Rn^inom dovoli, ds si lz. pvoje srede !»• \olijo i rbiereja pravoslavne vere. Ta* ko bo v reblvaletvo tejra o7:emlia, ki Afeie okoli 750.000 du?i tvorilo del srbsko patria-bije in bo avtonomno telo ¥ pravoslavni cerkvi. P> ešli so na uniati-zem ?e leta 1649. sod J pa na ta način vstopijo v pravoslavno vere. Tudi 8si* koslovaika vlada se jc obrnila na naio vlado |ro svojem poslaniku v F-copT«<ttl In za«toenik Ce?ko«lovaske v Beorra* du IT. Kulina je obiskal patriarha Dimi« trija in era profil, nnj odpošlje če^ko-»lovaški škofa ki bi pomnil pri ustanavljanju če^ke pravoslavne «erkve.
»Ali ?i blazna,« sem vzkliknil, »to je Intifrn trria smrt!«
»Ne! Saj ?em vajena!«
»Ko bi naju kdo videli <
»Ta bi bil vesci! 1 oda bodi ml» rcn. nihče nai'i ne vidi. tudi me po« krivaio mnii lavle!«
»Prnsim te. po:dl ven!«
»Samo trenotek še!«
Zopet se Je noercznila v voć% potem je splavala k bregu In se onrU iela korenin«. Z er-irn skokom le biU n;i suhem. Razgrnil sem rjuho la sem Jo hotel zavItL
»Ne, najprej mleko.« je rekla.
In vzela je čašo. in čisto mokra in rožnata ra ie izpraznila v maihnlJt požirk^h. Pri tem le sklonila glavo nalahno na prei In skrivila boke.
»Tu. motiv za kip, — poglej, ali nI to lepo?«
Iznraznila Je skodelico In Jo vr«
gla p v Ic4m v r*"ivn,
»Ce bi se pokvarila?« sem dejal
očitajoče.
»Kaj zato? Saj t i I moja!«
To le bila prva beseda, ki mf pri nlej nI ngnlala. Dober poznavalo * bi bil sklepal na ves nlen značai. Po-znele. ko le bilo prepozno, sem mislil večkrat pa to.
2 stran
SLOVENSKI NAROD', dne 16. februarja 1921,
37 štev.
= Radič v T/Jubljani? »Jii$< poroda, da ae je mudil to dni v Ljubljani, vodja hrvatskih republikancev Sijepan Radič ter dostavlja, da sa u© ro • kom se je v Ljubljani nagovarjal.
=r Kova aknpščin* Zver* naslov. I* Pariza poro'ajo. da ao bo otvorila StL februarja t Parizu nora akupaoioa Zveze narodov.
= Francozi reorganizirajo romunsko vojsko. Ii B orna poročajo, da so vse bolftllnirS v Toroeavaru prenapolnjene a ronmnakl^i ranjenci ii zadnjih spopadom Bled boljšoriid in romunskimi Četami. Ronninlja se mrjli^no pripravlja na obrambo, <knMm fran *o»kl oficir* jI rocrrnnizirnlo v Bukovini romunsko vojsko. V romunskih vojaških Krogih pričakujejo boljševi&ko ofenzivo v par tednih.
=r Velika stavka v rehoslovaSlrt. Is Praco poročajo, da je stavka tekstil-nih delavcev prdešna. V 150 tovarnah Stavka nad 100 000 delavcev. Gospodarska škoda je ogromna.
~ šola in cerkev v Cehoalovaikl. Po vladnem programu o ureditvi odnoiaje? med vlado ta cerkvijo a« uredi raamerje m»d cerkrljo in lolo t CehoaloraSkl takoU: ▼ bodoč* na bo v aehoelovaikih iolah ea. bena vera obveaea ali neonveten učni prad_ met. Varskl pouk Je rridrfaa lrkljufino rodbini. Ker pa rodbina ni vedno apoeohea. da bi tadoatlla tej nalogi, aa dara. ako to roditelji žela. lahko noufuje r rerekih ypra_ ianjih od duhornlka dotične konfesije, toda laven rednega lolskcira pouka. DrSara st tuđi trn. ta aluče! prldrtuje evojo aadanro. vano prarieo. Tak vemkl pouk m lahko rrll v državnik ftoltk!h poslopji k, katere daje drfcara breeplaeno ▼ to arrho na ras. polaro. V Javne Sol* a« verek*t* p°-
aka arede kot obrežni aredm*t p*^uk • mo. a'! la drlavljanatvu. Privatne tole bodo tudi v t-ortoCe doroljere. *eT)ranJene bodo edino ER«ebne Ptole a Iiratitim konfeaittv. nalnim rn^oaVrT,   kakor tndi »tamoatarake
šo't. Se obstoječe šole koneretjad! morajo
od'oilti sroj ISkljUČbO konfef»t1onairi t na. čaj. No^e konfcsijon^lne Sole a« ae bodo več dovoljevale.
-jk-
OBČINSKE VOLITVE V CELOVCU
—d Celovec, 14. febr. Včerajšnjih občinskih volitev se je udeležilo približno 75 odstotkov volilnih upravičencev. Po dosedanjem Štetju Okrajnih volilnih vodstev je bilo oddanih: za Velcnemško ljudsko stranko 4009 glasov, za socijalno-demo-kratsko stranko 3334. za krščansko-socijalno stnir.ko 321 S, za narodno socijalno stranko 476. za svobodno udruženje srednjega stanu 408 in za komunistično stranko 297 glasov. Na en mandat pride po 300 glasov. Potemtakem dobe od 36 občinskih mandatov Vel enem ci 13 mandatov, socijalni demokratje 11, krščanski socijalci 10, narodni socijalisti in svobodno udrvženje srednjega stanu po en mandat. V prejšnjem občinskem svetu, k! le imel snmo 28 mandatov, so biM ti razdeljeni takole: Velenemci ao imeli 10 mandatov, socijalni demokrati 8 in krščanski socijalci 4 mandate.
HI GOVORA O RAZDELITVI AVSTRIJE. —d Pariz, 14. febr. Neka agentom je objavila dunajsko brzojavka po kateri se je v porazgovorih ministra dr. Beneša z italijanskimi politiki v Rimu resno razmotrivala eventualnost razdelitve Avstrije med sosednje države. Taka trd?tev je samo poizkus razširiti v Avstriji mnenje, da bi bili zavezniki pripravljeni, iz-premeniti st. germainsko pogodbo. [To pa docela nasprotuje resnici. Zavezniki hočejo pogodbe, katere so podpisali, spoštovati in jim pridobiti spoštovanje. Glede tesa med kabineti v Rimu, Parizu in Londonu nt jaobenega nesoglasja. PraJks >-'noa £1 nikdar mislila na to, da bi pospeševala politiko razdelitve Avstrije; -to bi nasprotovalo njenim očitnim In-jteresom in lastni vamostL
O MALI ANTANTL
-* d Beograd 13. febr. Preslflro lavlja iz Londona: Pod naslovom sMala antanta« objavlja včerajštija izdaja »Daily Telegranha« razgovor svojega rimskega dopisnika s če h o slovaškim zunanjim ministrom dr. BeneSem. Minister je izjavil, da je prišel v Rim z namenom, da Izmjeri misli z italijanskim ministrom za zunanje stvarf grofom Sforzo in da sklene trgovinski dogovor, V Lon-'don namerava potovati zato. da ori-sostvuje konferuic! in da razpravlja 30 obnovi Osrednje Evrope. Na vprašanje dopisnika, aH bi Italiia pristopila k mali antantl. je dr. Bencš odgovoril: Mala antanta je zamišljena kot zveza držav s približno enakim Številom prebivalcev in t enakimi interesi, malo antanto je rodila želja, ida se koordinira enakost Interesov rned Jugoslavijo in Cehoslovaško. Kasneje je bila pozvana Romunija, naj vstopi v malo antanta Po razpadu Avstro Ogrske je bila novonastalim državam vsiljena potreba, da uredijo odnošaje $ svojimi sosedi. Tako je nastala mala antanta. Razen tega je potrebna zveza med J u gosi a-yijo in CehoslovaSko, da se ti državi branita proti boljševizmu v slučaju napada: zakaj mala antanta nima agresivnih in imperialističnih namenov. Ako bi bila povabljena kaka velesila, naj vstopi v malo antanto, bi le ta 8 tem izgubila svoj značaj male antante. Postala bi velika antanta z velikim problemi zunaj svojih mej. To je tudi razlog, da Poljsko nismo pozvali, naj vstorri v malo antanto, ker ona stremi za tem, da postane velesila. Isto velja tudi za Italijo. — Na vprašanje dopisnika, ali zastopata to stališče tudi Beograd in Bukarešta, |e minister odgovoril, da ti dve mesti za sedaj v tem soglašata m da delita njegovo mišljenje. Glavni CflJ male antanto je borba proti ustanovitvi podonavske federacije, kl bi bila slična bivši avstro Ogrski monarhiji. MaJa antanta le odločno prof! temu; za to govorijo politični, gospodarski in zgodovinski oziri, ker bi v nasprotnem slučaju to pomenilo, da so narodi, ki so vodili
boj zooer Av«rro Ogrsko, ra zoper-
no zedinjeni© z njo. V taki federaciji bi se podpiral t Avstrija in Mad?*r-sV* ?n rhmaj M BOoei stremfl za terrt, da nostnne središče te nove f^der? J je, ki bi bila e^inn fe Avstrifi v korist. Zato taka federacija niti sedtl. nti v bodočnosti nima np^tu*. d*, bi se udejstviK?.
TRI OIOLITTUEVE !>'-*.VE.
— Lor^on, 13. febr. Min. predsednik Oiolttt! je podal dopisniku »Chicago Pailv News« na vprasan'a riast{>r>ne tri i7'^^'e: Kontrola nad industrijo bo velike korfsti za delavce. Niihov Interes bo direkten, zb^ česar se pričakale zvi^anj^ snloins produkcije. To se fzvr«» r^^r^^a. Za mednarodno rar^rofeni* se Ttalf-ja rada zavrem«, ker hote flvetl v mint fn r»T!stTti drvre, da lbre. Novega obdačenia Italiia rrv^^. Dotrehule pa največje štedenje. Tt?l?ja je najb»>(j obdačena dež?!a na svetu, vse je It obdačeno, z ekonomijo se riak> stroški znižati.
AVSTRIJSKO M aT)f ar5ka POGAJANJA.
—d Dunaj, 14. febr. >Pom?sche Korrespondenz« doznava, da prideta jutri zvečer na Dima] madžarski t,t-nanji minister dr. Oratr. In bivši madžarski zunanji minister Emerich Csa-ky. Z avstrijsko vlado se bosta ministra vočigJed temu. da vkratkem stopi v veljavo trianonska posrodba, posvetovala o vprašanjih, ki so v zvezi s predajo Zapadne Osrrske Avstriji. Avstriiskr* vlado bo pri pogajanjih zastopaj zvezn! kancelar dr. Mavr. porai?nj r-^ se kot svetovalec udeleži hidi dr. Pavv. sekcfjskl š?f v zveznem ministrstvu za notranje oosle.
O KONFERENCI V PORTOROSP..
— d Dunai 14. febr. Kakor jav-rja aPolitische Korrespondenz«, odpotuje danes italijanski poslanik della Toretta v Rim, d^ se posvetuje z zunanjim ministrom grofom Sforzo o predstojeći konferenci v Portorose in o finančnem sindikatu, ki se sestavlja v svrha da se pomaga Avstriji.
MORNARIŠKO VPRAŠANJE, —d Berlin, 14. febr. Listi Javljalo It Wasliingtona: Dejstvo, da se japonska zbornica brsni zrdfati oboroževanje, je povzročilo v Ameriki globok vtis. Sklepi jaocctske zbornice se spravljajo v zvero z izjavo amerikanskoga mornariškega komisarja, da Zedinjene države ne Smelo imeti manjše mornarice, kakor kaka dmra velesila. Senator Pr>rah ie v petek v senatu izrecno izjavil: »Jaz • gotov, da bo dejstvo, da se ne bi sklenil med velesilami dogovor v vprašanju mornarice, gotovo đov do vojne. To je tako jasno, kakor beli dan.«
212.000 POLJAKOV NA NEMŠKI MEJI.
— Berlin, 13. febr. Z uradne strani se poroča, da je neuiSka vlada oo-dala protest vladam v Rimu, Londonu, Parizu in Varšavi, ker f* Poljska nakopičila na nemški meji 212.000 mož, torej mnogo nad polovico svoje armade.
— Berlbi, 13. febr. Zagotavlja »e, da ie Francija zajamčila Pollaki za slučaj novlk voinlh komplikacij i Rusijo, visoko finančno rx>mnč poleg vojaške pomoči.
PLEBISCIT V GORNJI ŠLE2UL
—d Berlm, 14. febr. Listi Javljajo ll Bresiava, da so vrti jrlasovar nje v GornJ! SleriJI 20. marca, za ono, ki pa niso rojeni v Slezill. pa i. aprila.
ČEŠKOSLOVAŠKI-POLJSKI SPORAZUM,
—d Pariz. 13. febr. aPetft Paii-
sien« javlja, da se v Čehoslovaški minister za samanje posle dr. BeneŠ snlde % poljskim zunanjim ministrom knezom Sapielio. List naglasa: Francija enodušno želi priznanje obeh za ohranitev versailleske pogodbe pt/-godbe  lntereslranih držav Vzhodne
Evrope in !zra*a nado. da bodo r>o-razgovori obeh ministrov imeli zaže-Umi uspeh, namreč dopolnitev male enttnte.
UPOR MORMAR1EV V KRON-STADTU. —d Pariz, 14. fsbr. »Journal des Debatse doznava k uporu iTiomarl-ikih čet ▼ KrM^stadtu, da so sovjet-ako oblasti ukrenile energično na-rodbe, da bi napravilo korec MetajL Mesto Kronstadt to blokira in dovoz Jivil >o P0TX>mofrai u stav l j en. Veliko Itevilo mornarjev s > zaprl! in lih bodo od vedli v Mnskvo, kjer jih bodo naibrže post.elili.
HARDlNOOV MINISTRSKI PRED-SEPVIK. — d I rmdon, 13. febr. Kakor se poroča iz San Augustina v Floridi, je predsednik Hardmg oficirlno naznanil, da bo Charles Hughes kot državni tajnik stopil na čelo njegovega kabineta.
Ifll fcTSif£PiR1£
— T^vi^fsnjo r»reniO|rorne prodnk-eije v Bosni. Poojrad, 14. februarja. Ko je bil r Ftoenl in U<»rcee*orinl Rlomlleti itraik premogovnih m'larjev, je o,lradil min.iet^ dr. Krirman, "!a «e mon p!"i drsavmik rnoSiIkik itplft^ati rsakesra nanovo v delo ar«r*iete^«u delaron nt-rrai'a zn rAamemo ve<*jo produkcijo. To je imelo »a delo jxko dober iia^eh kajti (iftr.o* se valed to£«, dnevno ;iro<lo"ira žo okrof 100 vin^n^v premoga re-* ki>r pa v čean ke te odredbe ministra Krismar.a $e ni Wle
— PeftTea Oareri na Trat« a jaka. ^arreb, 14. febr. V^erij popoldrte ao na tukajšnjem eentrfUnom pokopal?l?n položili v srroS nmirorljeri^fa lolakega andBOmika Pavorina Tmtenjaka »na-uesra hrvetak^fra r*<slprop:a in knjiJL-v-uika Fokojriika ;:e spremljala na. vad-nji poti številne aaak>p'*na inteligenca raMopniki norrHeniStva r.a proav^fo in ▼ero *er ravnih huraanltarnfli In knlhir-n:b. instihiclj. Po noplednjl *elji nokov nikn fo ara položili r jrrob bre« vaeh efTkveiih obredov, kar je eden ismod govornikov r pvoi^ra fforom fte posebej omenil.
— List »Arbc(rorwiIla« zopet dovoljen. »Arbclfervville-. ki irhaia v Gradcu, sme spet v našo kraljevino.
— Neverjetno to«\n reanidne, V Prlzrmn ?o arrti-ali nekega x'oktorišč Sh'»r»nfa. al^aJkr-ara Nemea, ki ie pri «nsll§onju nrirnal. da *l mHIHnee in d.i nima nobene diolorae, da pa ima vkljub termi >de?ati«. LafIzdravnik je ixjavil; cs nlsora bil za Srbe> zskaj to me pa, nsetavili kot rdramlka. MInlafr-ctro za narodno Bdravj« je nasteviL Stunrofa pred pol letom va zdravnika v okrožni bolnilni«-1 r PHrrenn a plnčo
dinarjev, r rnmln*.i dmelmi dohodki in prosto hr»nr» v bolnišnici. Stumpf je prevzel lekoj ^b nastonn ar-> ^ aTuft-be kinirr-i^ni oddelek in ko j« ftOl upravitelj bolnišnic« na donnat tildi me oatMa oddelko. >Zdravil< in >o»«rir«.l< je frurJ po rreetu.
— Aretirani w>*arr|wa!ei ^eis^rj^. V Novem Padu »o aretirali već ponare-j*rr».lr«t donarja ki eo ae »»redveem ne-lali z iifcosanjera er*o in Hvokronakih bankovcev, katerih ao vtihotapili za 30-40 milijonov is W?vdfnrake.
— Feipavira v Zaarreba. Zajrreb, 14. februarja. Dene« je bUo rHjaTljeriib sanitetnim oblaetim noiib ^et aTu^ajer pes&vioe. V redujib dnevih se slučaji pegevire znatno mnoze.
— T Goriškega. V odbor za obnovitev jroriške dežele prideta tudi dva Slovenca, kntere Imenuje Zveza slov. županstev. To pa sole na Intervencijo navedene Zveze! — Na dan aneksijska proslave v Gorici so pc tavlli faSisti na hlSo, kjer stanuje slovenski odvetnik dr. Podpornik, italijansko zaitnvo. Udrli so bili čez zid in izobesili zastavo potem, ko jih ie bil dr. Podsornik zavrnil. Vsa stvar je bila naznanjena karabinjer em, ki so pri^U fn odnesli ZBStsvo. Tudi na h'*o zdravnika dr. Ra-čarja so nataknilf fašisti Italijansko zastavo. — Med Slovenci Je prešla aneksijska proslava brez posebnih incidentov. Italljnnskl nacionalistični listi pravijo, da so poskušal! »in kos loven skl afcltatorjU nahuiskaii ljudstvo, da bi iz-obesllo slovenska zastave na cerkvah, ta in tam de se Je to zcrodllo. dnisrače pa nI bilo nlkakesra »izzlvania«. Ti Usti poročaio. da Je v Vrtojbi dV Oorlct neki fas>t, ki Je še! »na sprehod« v Vr-to:bo, snel s cerkva čnv-* ovito slovensko zastavo in jo zaplenil! »Piccolo* meni. da je prebivalstvo dobrohotno napram novi vladi in da tudi »agitatorji« počasi prenehajo t hn'skanlem. S buj-»kanlem ic mora res prenehati na Oo-riJfVem, ali tisti, ki morajo to storiti, so TtalUani in pa vladni mo?Je. ki italijanskim hutakačem daleio potuho.
— ^olo. ?z ttalHfln.akefra uradne** norela! Leta 1014 le WV> 211 fini t 12R9 i!Č!te»I1 In 86.147 učenci: l 1019'*) jt bilo 780 Sol s 1*11» učltelll Ifl 71.068 učenci: tortf tW §ol tOB itčlteHev In 15.R?! učencev več nero nred vrdno. 7. duhom pravlčnoarl fn politične resnosti se je poskrbelo tudi za otvoritev kolikor rnocroče velikega 1te».d1a slovn-sk'h ln hrvat«V1h Hof. Sedal deluje .^it» aWen«klh. 107 hrvat^ib. MS nemških Sol z 0*1 uffltell! )n *.^*1^ tičend. torei reč Sol s IM nč'telii »H .W učenrl v nrlmerl s sfsnlem oh č?su rrem'Ha Mestna slovenska Šola le t. slnvensklh otroSkih  vrtcev je 14.  UčlteljiSči tU
2, jedno v Tolminu, drujro v Kastvu, v Idriji je realka in nižja zlmnaziia. v Ajdovščini se otvori ak/venska Rimna-r j je. Da to se odprle italijanske sole to Je bila čisto naravna potreba, za otvoritev slovenskih In hrvatskih Je bilo treba pa fe le duha pravičnosti in politične resnosti Ta duh Je bil tako pravičen in resen, da je otvoril nailh šol samo »kolikor mogoče«. Italijanske je odprl vie. v nekatere hrvatske v Istri ie nametal Italijanske učitelie, sedaj pa fieurirajn te Iole kot hrvatske! Šolskemu vprašanju more veJjatl vsa nala pozornost!
—- Aneksijskih proslav   v Julijski
Benečiji ?e vedno ni ko-ien. Reklo sc \t I > Opravile ifavnost dne 6  t. m. vsi kra i razven Trst*- Ali proslave so I i' nreteHo ncd-lio in bodo le. Tr*t mibr?e     malce poxika. kajti sednl le precej nemiren in nev3ren  Hati se le
spopada med faSlstl In korminlstl. Tnc-denti bi ne bili vScč parlamentarcem, hočejo priti v Trst na proslavo, pos bno Pft bi postavili v prečudno luč It. lijo, ako bi prišlo do Incidentov ob v vzočnosti kralja. Priprave v Trstu 1 vrše dalje ali treba bo Ke mnoKo poni i jevalnejra dela, prodno pride do trž aneksijske proslave«
— O varstvu gozdov   In irn nasadov pijejo po   Italijanskih 1 T1rav lepo se čita, da so srokovi vel keea srospodarskccra pcm^ena In da tre ha Kr.:s RASaiat) dale, ali prav trrdo j hilo doslej skozi   dve let: Italijansk divjanje po eozdih. jrozd'čih in nasad • vsem sasedertern osernlju. Skoda« I so   jo napravili   Italilani   ta   Čas. i ogromna.   Prav nuino ie potreba \ stvo io7df >r. Tucro<:!r»vcni, varujte sv, gozdove in napade!
Uatiillaiiskl trg. — P^r&lzmi oa3z]2^r
KZiliialtoia
Na mesnem trru le nastopilo pomanjkanje j^ovejesra in telečjega mesa, kar povzroča med občinstvom miK>ifo razburjen;«. Kvaliteta eovc-ics:a mesa je p< st^la mnouro sl.bel^a. Krizo je povzroCil forsirani izvoz goveje« a mesa v Italijo, £vico in Nemško Avstrijo, ki plačujejo blago dražje kot na domačem trni. so izvoznlčarji v medsebojni konkurenci dvignili ceno živi teži na 17 in 18 K za prvovrstnega vola. Ker domači mesarji pri današnjih mesnih conah 26 in 24 K za kg: mesa prve rr. druge vrste ne mor*jo več kupovati, so pričeli z delnim Štrajkom in ie oričakovati Še večjega pomanjkanja Pomanjkanje telet je postalo tudi Selo občutno. Ker p<x!p!ra centralna vlada v Beogradu izvoz, da kolikor mogoče krijemo uvoz in s tem zbolj-šarno svojo vahito, ter da 5 kolikor mojToče visr^lroi dohodki za agrarne pridelke pospešuje produkcijo, je brezuspešna vsaka akeiia za ustavitev ali delno omejitev izvoza. Padca mesnih cen nI pričakovati preje ne?o po zboljšanju naše valute, ko nam zunanji trg ne bo moeel plačevati tako visokih ceru Veliko Število klavne živine pa sili ra*o državo do intenzivnega zvoza. *Vsi predlogi, kl so se stavili z raznih strani, da bi deželna vlada poskrbela za takoi^cn padec cen govejemu mesu z različnimi naredbaml in institucijami, so
S • manj pa rr">re mestna občina pr si'.'r: izvozničarje da bi ti po znižani cenah zalagali domači tr^:.
Pa se izognemo popolnemu pr. manjkanja   govejega   mesa in preprečimo naJcnpovanJe slabega blaga, se dovoli cd srede, 16. febnia* goveje meso L vrste cena 30 K. II vrste 28 K in sicer za mesnice 11 tn onotno.   Tclcjje meso 1. vrste 26 K. 11. vrste 24 K. Podralenje se je zavlačevalo že več mesecev, toda 5091 padec cen kofam in podražeoje živi teže je povzročilo neizogibno zvi§a-njo govejega mesa.   proti čemur U vsaka aJ\*clja brezuspešna,
Edini regulator med domačim !r zunanjim trstom ie carina. Ako bi sc carina v današnjem p<«1< žaju zvišala, bi bila posIed:ca oadec cm živi teži, ker bi IzvoznlČarJi ne mogli tak soko plačevati. Proti temu se aernr-ne skupine nase drŽave nalod'očnele upirajo in zahtevajo celo znižanle carine, da bi se izvoz mesa se bolj intenzivno razvil. To vprašuje Je ravno sedai aktualno. S stališča domačega trca bi imelo to katastrofalne posledice in pričakujemo, da se bodo naše oblasti Interzivno zavzele, da mora carina 15 K za kg vsa! ostnr na tej višini. Če se že ne zviša. Za naj domači trg bi imelo to katastrofalne posledice.
Ostal! trg Je z blagom po obični
praktično neizvedljivi ln brezuspešni n!h cenah zadostno založen. Jajca sr ali pa s pravnega stališča nemogoči 1 plačujejo ^.50 K kos.
Izid ljudskega štetja.
V mariborski okolici.
Iz Maribora poročajo: Izid ljudskega štet a v Mariboru je silno ooparil tukajšnje Nemce, tako da »Marbur*er Zeitun«:«. Še do danes nI prinesla uradnih Številk. Izsrovarjajo se, da jc mno-zo uradnikov Iz sebičnih vzrokov vpisalo se kot Slovence. Temu nasproti se lahko konstatira, da ie tudi več uradnikov, ki so sicer Slovenci a imajo Nemke za fene, vpisalo se za Nemce. Sedaj se tolažijo z izidom v okoliških občinah, ki ie ni objavljen, a jim bo, kakor vse kaže, tudi ta up splava! po vodi. Okrajno glavarstvo Maribor šteje ISO občin.
j Od teh Je znan uradni Izid v 28 občinah ln tu izjrl^di   za Nemce  niso ravno si-! jajnl.  V teh 2S občnah   Je 12.S8I Slo-I vencev in samo 703 Nemcev. Med tem j občinami  je  n. pr. Radvina.  ki  <te;«.. i 176L prebivalcev,  od   teh 1617 Slo*, en-i cev in samo   126 Nemcev. Lajteršpcrk j 1699 Slovencev  In   samo 16.* Nemcev. I Sv. Juri!   ob Pesnici   (popolnoma cb meji) 1119 Slovencev ln samo 77 Nemcev, Studenci približno 3600 Slovence^ ln okrojr 500 Nemcev. Kakor Je razvidno,   Nemci tudi v okoličanskih občinab ne bodo prišli na svoj račun.
V Celju.
Po sedsnHh podatkih Srde mestna občina Celje okrotrlo 6700 civilnih prebivalcev. Izmed teh se ie prisIasUo za nemSki matern! Jezik 940 prebivalcev, za slovenski, odnosno srhohrvatskl pa kroglo 5700. Pri zadniem ljudskem Štetju L 1910. je blV> v Celju naštetih 4625 Nemcev in 1027 Slovencev. Takrat le Imela ljudsko *teti> v rokah nemška občinska uprava,  ki je storila seveda
vse. da naštele v Celju Čim največ Nemcev, da vzdrži s fem fikcijo o nemškerr jezikovnem otoku v Savlnski dolini T? umetni nemški otok se Je seda* potopi v Jufcoslovcnskcm  morju ln kakor ob krsti rellskih profov lahko sedal oh ra kvl celjskejra nemštva In nemškutarstv: vzkliknemo: »Danes nemško   Celje ii nikdar več!«
Dneofie uesN.
V Ljubljani   15. februarja 1921.
— Nov! predsednik deželne vlado zn Slovenijo. Za predsednika deželne vlade za Slovenko Je imenovan, kakor smo v našem listu že pretekli teden napovedali, gosp. dr. Vilko B a 11 i t, sedaj načelnik r ministrstvu za notranje stvari v Beogradu Gospod dr. Vilko Baltfč Je rojen leta 187S v Ljubljani Z odličnim uspehom je dovršil ljudsko in srednjo šolo v LJubljani, pravr^lovne študije pa na Dunaju in v Gradcu. Po dovršenih visokošolskih študijah je vstopil v službo pri namestništvu v Trstu. Služboval Je rraingo let na Primorskom, tako v Tolminu, Sežani In Pazinu, Na vseh službenih mestih so ga jako cenili kot točnega, dobrega ln koncillantnega uradnika, V Istri je imel priliko, prisvojiti s? znanje hrvaščine ki laščme. Med vojsko Je bil dodeljen vojaJk! upravi v Srbiji In Crnigorl. V težkih razmerah Je bil vedno rno* na svojem mestu. V novih razmerah je odšel takoj v Beograd. Namestili so ga v ministrstvu za notranje stvari, kjer si je kot mož dela ln obsežnega znanja hitro pridobil saupanje In spoštovanje vodilnih mož. Sprva Je bil inšpektor, pa je kmelu postal načelnik m vodia važnega odelenja. Ob aperturah pri vladi v Ljubljani Je bil ponovno govor o tem. da bo Imenovan za predsed-
nika, Sedaj, ko Je imenovanje fzvr šeno, pozdravljamo novega predsed nlka deželne vlade prisrčno ter želimo, da bi deloval s čim najveći r uspehom na korist naše ožje dom o vlne.
— Občinske volitve. Kakor srn« že svoječasno poročali, je vlada skle nila,   naj se vrše   občinske volitve, kakor v vojvodini tako tudi v Sloveniji, na podlagi volilnih imenikov ra volitve   v   ustavotvorno skupščino, torej n o na temelju novena volilnegu reda,   ki   ga je svoječasno sestavil.< klerikalna deželna vlada In ga dal sankcionirali. Kakor poročajo iz Beograda, bodo občinske volitve v Slo veruj! ra^psane v najkrajšem času bi se bodo vršile, kakor doslej običajno, začetkom mesca   aprila. Žensk to pot seveda ne bodo Imele volilu pravice,
— PotPČIt! hočelo! KormVJa postavljena od ministrstva zarad' Trboveljske družbe, bo na vsak na~ čin dognala stvari, ki jih država ni more troeti. Pokazalo se bo tudi, koliko le bilo vredno nadzorstvo o strani mdarskega (montanistične-. ?■ osrednjega urada. O tem je javnost Že precej poučena In pričakuje, da bo znala vlada v LJubljani varovati ugled državne uprave. Kar le gnllcza* treba odžagati TrbovelUkJ ravnat**-
»
37. Ittv.
.MAJVtitNM^I NAKUU", Jut  1 ,.  fcbiuarja ib^l.
8. stran
!]! in njih prijatelji so prišli vsled te ' P°d psevdonimom M. K. Orekov zbirko komisije v veliko zagato. Odpeljali rek°v pod naslovom »Kapljice za-frca so se to dni v Beograd, da tam na- in za mofcgano družmi SHS.« Zbirka nima literarne vrednosti, pač Pa je originalna. Pogreb bo jutri v sredo ob pik poldne, bodi vrlemu možu, ki je igral odlično vlogo v našem  obrtniškem po-
stopljo proti komisiji in poskusijo svojo srečo. Sredstva, katerih se poslužujejo nekateri vouitelji te dniž-
be so znana. Oospodje se pa bridko   kretlu ohraiLen časten 8POtniii. njegovi
motijo, ce mislijo, da bodo zatušali to pot grehe svojega gospodarstva. Vsaka »intervencija« po višjih zvezah pride na dan brez pridržka. Oospodje se, kadar so med seboj, radi po židovsko tolažijo, da se da v Beo-
rodbiiii jpa nase iskreno sožalje.
— Čudno pustopavie stanovanjske-fa urada v Mariboru, ■* Maribora nam poročajo: Primarij dr. RobiČ je moral že dalje časa stanovati v LimbuŠu. ker že njemu  nakazanega stanovanja mlli-
gradu vse laže doseči. Cela radeva   J°narJa Kokoschlneg^a le ta ni hotel iz-
je pa za naše gospodarstvo tako važna, da jim sedaj ne pomaga iz zadrege niti zveza s poslovnimi prijatelji niti sorodniške zveze merodaj-nih činitc'iev niti grožnje niti načelo, da gre zlat osel preko vsakega
prazniti. Kokoschlnegg ie irnel stanovanje z osmimi sobami sam zase, stanovanjski urad pa mu je nakazal v isti hiši manjše stanovanje s tremi sobami. Kokoschinegg se je doslej vedno u«oef-no pritožil Ko je prevzel poverje .^tvo za socijalno  skrb  k. Adolf Ribnikar ie
zidu. Red v upravo in gospodarstvo bilo Kokoschineggovo stanovanje zopet S premogom, to je edino pravo na- nakazano dr. Robiču, ki se ie v to sta-Čelo. Tega naj se drži Trboveljska novanje tudi v soboto preselil Danes družba, pa bomo prijatelji. Tisti pa, pa ie Prispria Iz Ljubljane nova brzo-Ed so jih podpirali doslej na krivih ,avka- s katero ?c dr> RohiČM stanova-potih. morajo izginiti. nj? fonet odvzame in primariiu ni pre-
h i>!   i j . * i . * ostajalo   drugega,   kakor   da se zopet
7~ "»"Jani določajo  meje?   Iz   preseli nazaj v Limbu*. Flanine prihajajo pisma,   iz katerih t Oni.  ki potujejo v inozemstvo,
vejs globok obup, ker Italilani Že do- s Odsek za javno varnost ministrstva za ločajo brez razmejitvena komisijo notranjo stvari objavlja: Osebe, ki na-meje med Italijo in Jugoslavijo v mera vajo potovati v inozemstvo, ee ihk>-vsem planinskem kraju. Povsod za- I ™r.jajo na to da se preskrbijo z zado-bijajo »kole«, vendar SIPO Odločno i H,!?^ sredstvi ker naža za-_„nri);nMi   * ,   ..        V  j   ; ,     , etopnlsva v inozemstvu nimajo na raz-
prepričam, da tj »kphs ne bodo tako poUeo sredstev rs povratak v domovi-ostali, kaKor si jih želi planinski knez no. ako tem nofnikom noide denar. VVindischgraetz. ki Je veliki Italiji ! — Sprememba posest! v Ljubljani, bolj na srcu, kakor pa prijateljski od- Hišo št. 54 v Prešernovi ulici, nasproti nošaji z Jugoslavijo. Po italijanskem Glavne pošte, ki je bi!a doslej v nemški satrdilu bo v Planini zelo nenaravna   posesti trgovca t*. Jos'pa Fabijanija. je
meja. Aleja v Planini naj bi šla ravno
po sredi rlavne ce?te, tako, da bi polovico Planine pripadlo Jugoslavi;!, polovico pa Italiji. Iz vsega postopanja Italijanov Je jasno, da skušajo knezu Windischgraetzu rešiti čim največ gozdov in tudi graščino so skušali spraviti v Italijo. To pa ne gre, ker je graščina na taki strani, ki
kupil pred nekaj dnevi Kreditni zavod. Josip Fabiani opusti svoio trgovino z mešanim blagom v tej hiši. v kateri tudi stanuje, ter se izseli iz Ljubljane.
— Kaj ie z zavarovalnico zoper nezgode? Ugleden naš industrijalce nam piše: »Po prevratu se ie osnovala začasna zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani. Od tega teče že tretje leto in zavarovalnica   obstoia   še   vedno v
po Jasnih določbah rapalls":e pogod- svoji   provizorni obliki.  Zato bi bil že
be ne more pripasti Italilanom. Med skrajni čas, da se razmere v zavaroval-
prebivaistvom vlada veliko razbur- n5ci definitivno urede ter razpišeio vo-
Jenje In klici obupa se   ponavljajo, {jtve, to pridejo v nji do zatfoostva ta-
ker bodo nekateri posestniki popol- ko delodajalci, kakor tudi delojemalci.«
_ .....  ^-     j Z    cl i '—  ' (tank©. Pi&eio nam  [r. obrtni-
noma odrezani cd svojih Posestev, j lkih kro^ov: z^od- „ r>oape5evania Gotovo bo razmejitvena komisija ; ohrti j0 nedavno tega po listih objavil, morala revidirati to samotostno dolr>  da ima v zsloei in na prodaj še nekaj
čanje naših mej.
— Zasežen! bančni prostori v Ljubljani. V soboto dne 12. t. m. je naročil poverjenik za socijalno skrb-
svežnjev vžiiralne vrviee- no 5* K. Istočasno pa ponujajo en«ke svežnje vži-I galnih vrvic inozemske rvrdke po ?o i avstrijskih kron, torej prit'ižno za eno j n*£o krono cn sveženj. — Trgovee Per-
stvo g. Adolf Ribn kar stanovanjsko , gch(fc> ki ^ Ljubljani lA v Grad-rnu uradu v Ljubljani, da zaseže v i cu ie 8V0<0 nov0 prodaiamo. Cene bia-javnl prid za urade poslovne pro- Spisov nieeori prodajalni v Ljubljani Store Onih bank, ki doslej Še niso j v jugoslovanskih kronah isto kakor v smatrale za potrebno, za Svoje usluž- ( njegovi prodajalni v Gradcu t arsfrij-bence zgraditi nove hiše- Zaseči se i *kIb kronah, torej je v Ljuhijnni pot-imajo Slovenska banka, Slovenska i krAt d™*** kakor ono istega trgovca v eskomptna banka. Prometna banka, j Gradf%   Kftko  BI  nri u>lmMmo u
Češka Incustrijalna   banka,   Gospo- i ****n   i-i^ u_    v    . >t        , v-
„ ,__. _ ,   »,   j-/ , j       i       — Liro>ov;tev. v znani korupeijski
darska banka In Kreditni zavod.      < aferi prl RtanoTanjskeTn uradu ao jo
— Iz naše razmejitvene komisije na imenovala tudi tvrdka Brara Novakn-
•evern. Iz Maribora nam poročajo: Da- , vić. češ da je dala neki osebi pri stnno-
nes se Je sestavila   pri tukajšnjem okr. i vanjskem uradu za pleami*ki lokal v
glavarstvu   posebna   komisija,   ki   bo , Židovski ulici 5000 kron. Kakor an*o se
obšla nase severne meie ob MurL V to- J informirali, ne gre tu za tvrdko Bratov
rek 15. t. m. se sestane komisija v Cer- | Novaković, marvee za rrproTcm z mir-šaku. v sredo, 16. t. m. v Sladkem vrhu,  v Četrtek,   17. t. m. v Gorenjem Cmureku, v petek, 19. t. m. v Zepovcin.
v soboto, 19. t. m. v Apačah in v nedeljo, 20. t. m. v Gorenji Radgoni. Pri tej komisiji imajo dostop tudi oni naši drŽavi anl-pose5tniki, čijih posestva leže na obeh straneh Mure.
— Kdor se hoče udeležiti praškega velesemnjal Konzulat čehoslovaške republike v Ljubljani prosi, da bi vsi, ki nameravaj obiskati spomladanski vzor-karski velesemenj v Pragi, blagovolili to naznaniti konzulatu najkasneje do 20. efbruarja 1921, da bi se v slučaju številne ude'ežbe zamogll preskrbeti direktni železniški vozovi. Legitimacija
eem Kosto Novakovi ca, ki s« je m 'a nedavno tega doselili v Ljubljano ter dobil lokal za svojo liodjotjs v žador-aki ulici.
— Iz noJtfne pro m eru* *T**fce. Od 1. t. m. veljajo   v rrroraato   * Avstrijo Bolgarijo   in Msdfcsrako »Sflnarodna pisemske pristojbine.
— sokolsko Hm&rm v Sadnji f(i-5kl vabi na, predavanja o velikem Jugoslovanu biskup Ctrossmaverju, ki »• vrsi v četrtek dne 17. t. m. ob pol 20. v prvem razredu d«ika ljudsko   iole v
■liki.
— Tujci v naših podjetjih. ?lu?aj eleVtrotehnlčnega podjetla »Svetle« na mosvetljuje na najbr>li<! način, kako
In odznake, ki opravičujejo k znižanju se znajo razni tujci, osobito Zidje vrl-pristojbin za vldiranie potnih listov, k niti v naša domača podietja. Dr. M a r-polovični vožnji na čehoiiovaških i:elez-   kovits Je avstrijski Zid. ki ne razume
nicah kakor 1 k vstopu na razstavo, izstavlja konzulat čehoslovaške republike v Ljubljani, Breg št. 8/1. proti plačilu Kč 30.— v gotovini. Ugodnosti za čehoslovaške železnice veljajo do 24. februarja 1921.
— t Matija Kune, Včerai le nenadoma umrl kr. strokovni učitelj Matija Kune, ki je bil markantna oseba med slovenskimi obrtniki Izredno agilen in inteligenten, se je kot renomiran krojaški mojster z lastno pridnostjo dvignil do najvišje strokovne Izobrazbe, Pred leti je vzdrževal v Ljubljani krojaški tečaj za prikrojevanje. Ker je bil dober predavatelj in so bili njegovi uspehi odlični ga je avstrijsko ministrstv imenovalo za potovalnega učitelja. Kot tak je bil brez tekmeca v bivši Avstriji. Prirejal je strokovne tečaje po vsej državi ter umival povsod velik ugled. Izdal je tudi več strokovnih del za prirezovanje in prikro evanie oblek, ter so doživele njegove praktične knjige več izdaj. Tudi v Jugoslaviji je nadaljeval z redkim
niti enega Jugoslovenskega iezika. govori principijelno samo nemški in ie bil vsled bego«'imnosti dejan v preventivni zaror. Drugi trgovski komnanion je neki Henrik H a k. Tudi ta ie bil obroiea na veliko globo 3.800 000 K. Henrik Rak le sorodnik .ravnatela »As9icursz7lonI Generali*, pristen Italijan židovskega pokoljenja. — Celokupno ie bila »Svetla« nbsoiena na 12 milijonov kron r'ob«. Dr. Marknvitsa so aretirali na Hledu In a že v nedeljo prinesli v LJubljano, ačasno le tvrdka »Svetla« zaprta. Dr. Markovit« ie skuSal skriti okoli 12 zabojev (2000) žarpfe. za kar bi odtegnil državi nad pol ml^jona troSarine.
— Tažkoranj*n vojaški bet^inee V aoboto zjutraj jo w>Jak korasnde mosta spremljal v garnirljake sanore ro-laSkega begunca Venčeolava Gacnfka, katerega so bili orofcnikl prignali v LJubljano. Bilo Jo okrog 4. sjtttraj. Pri-žedii do sentpotraks vojašnice, kjer »o garnlsijski aapori, jo je begunoe, pravi orjak popihal mojemu onretnljovaleu v
navdušenjem svoje de'ovanje ter je do- amori LjuhlJanine. Spremljevalec ie zabil naslov kr. strokovnega učitelja. No- cel sa njim kričati r >5Uojl fftoj!« KonN nndna smrt marljivega, bistrega obrtni- no pa je nameril nusko in ustrelil. Tefc-ka je presenetila vso Ljubljano, saj i« ko ranjen se jo Gajiek »S1^d Še pred tednom   tekal za svojimi posli
po mestu z r.ert.inpiSano živahnostlo. Poko nik je bil 1. 1853. rojen v Logatcu. V Liubljani ie živel nad 40 let. V svoji mhdeniškl dobi je bil socialist, kasneje na se ie pridružil narodnonapredni stranki, ki ga je poslala tudi v obč. svet Ijublanskl. Kakor smo že omenili, le napisni več strokovnih knjig v slovenskem In nemSkcm Jeziku, zanimal oa se
Odpeljal ao ga potem v frarnlzljiko br'nico. Ts •lučaj je dal povod. da. M guvorlli o >natr#lienem rokruni«.
— Pisalni stroj >Koi#tijske drr.r% be«. Na prebrisan način Jo ukraden I a urada >Kraotijako družbec plsa-lni afroj >Stoewer<, vreden 15 000 ST. Tat Je obo-nsra uradnici avle. Gorjanc vsel Rm pisarniški predpasnik • katerim Je potom stroj ogrnil in pri belem dnevu po-
je tudi' za književnost L. 1919. je Udal ■ poldne ob i. odnesol stroj ven na. kolo-
dvor, od koder ao jo potem odpeljal v Zagreb, kjer pa J« na lli<i prodal nekemu obrtniku e* 10OO K. Vrnivii m v Ljubljano, je tat pri,- 1 k kiimavuiČAr-akoinu luojatru Bre^kvaiju iu um poka-sal neko riabo. po kateri naj bi ruu ia-Sotovil neko orodjo, podobno vlorail-remu. kwjstru jo bil mi»aenir — nekdanji ifolksveruvec« — Maks O h i d lz Mežico aumljir. kiladenic j« to zaslutil ia j« umih krae popihal lz delavnico. Mojster ia njegov vajonac za njim. Obid jo ubral proko Zmajskega rrvujstu naravnost r »Jugoslovanaku liskaruoc ker oo jo skril v podstrešju me«i etboje. rlam m» j» iavleke! stražnik in odgnil iin policijo. Tako jo vlomilec iel puii-ciji na limanice!
— Veselo aenito^a.j^ r<u*a. Veselo Je bilo v spanji faai Eeuitovaiije lilii.-a lvstiti Sumraja. ki je » i r aakoo lepo poicitnikovo h i /• mljakovo Francko. Svati»a jo bi;a v^rla, eaino itopanjski i«mje »o Jo nn.iili kor *<> aahtevSij od ženina >u:n ^ f sedanji valuti lotto kron. Je pa bilo veooljO v Blopenji taoi! Pomiaito lepi, pjigodbi-eo! V vasi sta bila dva ru«iva vjelniks Eden sa jo že prejo ož^ijii. Ivan ftum-raj pa sedanji predpusf. 6umraj je bi! io davno na oklicih. Pričakovali in priprav Ijali ao za >ohcot<. Njegov romk drugi Rus. jo upnl. da x* Ivan Sumraj povabi na ž'-nitovanje kut ojača. To ao ni zgodilo. Jezen je javil župniku sent-petoiakeinu, da jo iius Ivan v Kuriji So oženjen in da ima tam zono. Zenite* bi so bila kmalu razdrla. K ue^uo Je pri-ilo dovoljenii. . .
— Samomor. Iz Maribora poročajo: Sno<5i se je ustrelil v srce kanclist pri okrajnem glavarstvu rrance Mlhe-lič. Bil je na mestu mrtev. V zadnjem času je bi' zelo potrt, ker je imel neko stanovanjsko pravdo z dr. Juvanom.
— O umoru pri Lipi v Prokinuriu nam poročajo Iz Maribora: Nedavno smo poročali, da so naš'i v srozdu nri Lipi v Prekmurju na drevo obešeno po-po'noma co!o truplo neke žene, očivd-no Rusinje. Takoj spoče'ka se je sumilo, da ie dotično žensko privedcl kak ujetnik iz Rusije s seboj, a ker mu ie bila na poti., se je ;e na ta način iznebil. da lo je umoril, nato slečeno obesil na drevo hoteč s tem finjjirati samomor. Pozabil pa ie, da je imela žena tri kite, kar pri naših ženskah tu sicer ni v navadi. To £a je tudi izdalo. k>kor se redaj poroč* iz Prekrnuria, se je oblastem posrečilo prileti morilca te Rusinje ravno v trenutku, ko je mislil pobegniti preko meie.
— Ve-Tke tatvino na mariborskem korošfcem kolodvoru. Iz Maribora poročajo: V delavnicah in kurinici ra tukajšnjem koroškem kolodvoru so prišli na sled velikim tatvinam. Danes je bilo aretiranih kar 7 oseb. ki so ukradle okroe 30 ksr c^nka in nad 300 kz kovinske komnoziciie. iz ^-tere se vliva o vagoni. Med ?Tctiranci je tudi znani komunistični voditelj Musrs:en-auer, ki je bil nedavno obsojen radi tatvine krav L 1918 na dva meseca ječe, a se mu je kazen radi nosečnosti Žene prelomila. V delavnicah in kurilnici ie bilo v zadnjem času ukradenega tudi več železa in bakra.
— Arerlran Invalid. Is Maribora poročalo: Ko so prisneii v aohrrto voiaski novinci v Maribor, lotil se iih je invalid Painik. odgovarjajoč lim. nai se nikar ne ;av;Jo pri vojaških oblastih ter knz*oč jim svoio pohsblirno roko. fiuj-skaSkers Invalida SO aretirali.
— Umor. Iz Maribora poročajo: V Zavrhu pri Sv. Lenartu se ie v "edelio. 13. t. m. spri viničar Andrei Malek s svoio ljubico Mario Hrandsteter ter jo vrsrel v riezl v nek baier, kier le utonila. Danes so nasMi njeno tnmlo. Prandrte-terieva ie bUs v no«r-*em staniu.
— Pretep v msrlhorsk! »VoMkl kasarn!*, Tz Maribora poročajo: V nedeljo, 13. t. m. ob 11. zvečer fe sed^a v »Vel;ki kavami« večia družba nemških fen^k. med ribn! pa tudi neki Hrvat Hilmrefch te Os'eka, sedal brivec v MprlMnt. Ženske ao pričele siHo rn-hivltjiti čez na?o državo kar ie bHvcu dnin jMttlflt da Je i>reke! te^Ve fnlHve o na.^em kraliu. Prisotni slovenski ?r»-st;e so ?a c-po^orili. nti m'rule. a on te ialitve pr>novil In se vedel zelo Izzivalno, nakar se ie vnel hnd nreten. Po zr^ku t> frčali kozarci, steklenice, stoli itd. in $el<- mfi^iji se > posreČHo n»-nrsviti red ^ tem. da le aretirala izzlva-Jočesra brfvca.
— ITrmov??! v?»e- ^nočl ob nol I, ?• nekdo ?jf točUnjce frledlos^e ro«Hluf v OradiJfču vpričo tastov odnesel tte-kl-n?co vina tn Irintiil Vin» t> hflrv .1 1 In ie škode okoli 100 K. Tatu ni opazil nihče.
— V*pH o*Jikawtn t p^'o'jo na FtlerJn etroH In   d^Vi »anketi.
Neki zlobno* ps le na oenVnliieni ftt indozil zavoro. I* ^ozll ^eee^letpl
Janko fNop po SStlkaHiftl, je oe zavoro *a*el iw so prevrnil Pri tom io zie-jfoil noro in so e» nooraJi pripeljal v Ljubljano v bn^n'^e,.
— TTaee+^a dlela klnanuilnfr^flia. V nafveejia meetlh lTvrone oe prlkaaujo nekatera filme, ki es nravi nesena dela kinematoaraflje. Poedini fihni ki so so prikazovali v Ameriki, «o lezvali največje sacudertje v tamolnjih orro6-nih krorib kakor tudi pri ooćlnstvu in mora va*k ttrokovnltk prlsnati, da naši ovropejikl nm eto liki filmi nar; kri-ljuj^Jo amaHika filme v POTl^du estetike ih umetnosti. — Od najnovejiib filmov evropske nrodukclle n?»flrlftšamo ■imo: Annl Boler« *den naibolil'h Portinih filmov: Oesno^sH<Mi aveta, kraae^ fitro k Vio Wavl Nlearovo wroo-ja^ko velloonstvo, nmetno delo v atsro-APrleSk*w »lorn: ^,ve I* Pei*i* na avet rt,l*,,L a nrlliiinlje*fm rUimreoi Pavlom We^enerjem. — Voclele-l tekih filmov nam je ia čudo, da je ie ljudi.
ki filmskim režiserjem pavšalno očitajo pomanjkljivost razumevanja umetno, ati in krtltlire.
— Smrtna kosa. Pri Sv. Martinu ob Paki Je umrl ondotni posestnik in Itj:o-vec %. Ignacij Mik u i, Uodi mu bU| spimiin!
Kultura.
Hrpi i ir Karodnesra irltdalisdo
v LJubljani.
Drama.
Torek. 15  febr.: Zoprto.
Sreda, 16. febr.: Cviček za pečjo, rod A.
Opera:
Torek, 15. febr.; Toeea rc J D. .-»retla, )■•. fel,r.- seprto.
— Koncert RJlavec - Ličar. Snoči se le vrsil v razprodanem opernem gledališču koncert nasTn umetnikov rojakov Josipa Rijavca in Ciri'a Ličaria, ki odhajata na um' tnKko turneio po Evropi in Ameriki. Koncert je imel izrednu velik uspeh. Občinstvo ie umetnikoma prirejalo prisrčne ov^ile ter i i 11 obda-
I rovalo s krasnimi venci.   O koncerna
j pribčimo   jutri   podrobnejše poročilom i Rl avec na' topi dar^e^ kot eo^t v »Hcfl-manovtn prinovedkahe.
— • o'ati.e: * Matica, v torek tt, t. m.
poruka veja, ZeneVl Ebor ub 6., moški »bor ob 1. cH.
— povsko druitv« »Ljabljansld Zvon«. Rodn« pevski? vaje se odslej vr-ae v ponedeljek in arr-ro zva» č^r ob 7 za ženski ibor« v p o n o • doljek ln čotrtek avočer ob 8. ze moški zl-or. Prihojn^a rcsino in lod-doI — Odbor. k
— V.-vco rnstovsnH bndo'0**veni-kov v Ljn'»!ja:ii. Zn^robški »ESialitai
Ust« poroča ds odidejo hodo^eetven Ud iz Ljubljane na Bled, kj'ir ostnnejo okoli 14 dni. da nastudlrajo Gork^fa slik« »Na dnu<. Ns:o so vrnejo v Ljubi j a Ms kjer prirode 7^ u ve predstavi. Poleni odpotnjeo v Osijek in B ^>jrrad ter preko Zagreba na Dunaj ln v Prnco. Povsod boiio vprizori i vch^ predstav,
— Ugotovitev, fi tem ni leljo uco-tavljamo, da r.«^ gledališki recenzeo4 ki »o podpisuje s ^ifro Fr. K., ni g*> yyod profov>r Fran K o b a 1.
naliioueiša pereci
centralna VLADA  LN POKRAJINSKE VLADE.
— Bcc?rad, 14. februarja. 7a pomočnika ministrstva financ je i:- e-novan vseučillSki profesor v Zagrebu ar. Kostrenčič, za pomočnika ministra notranjih del biv^I poslanec dr. Mijovič, za pr>nn>vl^:ka ministra fttm in rud praf. Ne^adlć ir. zi po-n?ocnika ministra ra narodno zdravje dr. Nikolić. Za predsednika bosanske vlade je iroenf>van dr. njur-rjevič,   poverjenik za pravosoiife v
POSTNE ZADLVrL
— d Beograd, 14. februari*. Ministrstvo za pošto tn brzojav objavlja: Ministrski svet je na svoji seji dno 7. t. m. sklenil« ca s? poštno in brzojavno ravnateljstvo za Vojvodino v Velikem Bečkerekn preseli v Vovj Sad. ker ic to mesto v
I s vseh drufih "blastl v Vofvotlini ►Ij r>'-':-r>-rno za »edež pOŠtnes^a in brzojavnega ravnateljstva — \* isti Q r * 'r^'.] ^v^f nadntj* sklenil, c!- -• vsled semljeplsnetra n^?o*-/.ata -*n rrrr«-;i pr^'rVr ^brerrienltva r>» Št:-e-, v <r  ' rz r;v-**t-M-
stva v Zajprebu Stnet u in brzojavnemu ravnateljstvu ra Vojvodino podredijo rudi poštni tn brzojavni uradi v Srermi In v enom delu Baranje, ki jra trianon^ka mirovna pogodba priznava Jujroslavili.
katoliški Skopje proti-s it.
RAJO.
— BeocT^.d, 15. rebrna rja. Zavrel škr nadškol dr. Ante [lauer. ki bo mesca marca baje imenovan za kar* dinala, ljubljanski dr. Anton Bona-ventura Jocrliv in djakovskl Ak^a* mo\'ić so prispel1' v Beograd ter no* setill ministrskega predsednika Parića In ministra prosvCte PriblčevK k da protestirajo preti uvedbi sokol-ske^a telovadneira sistema v naSa Šole in proti reorganizaciji višiei?a šfdske^a sveta za Siovenifo. Minister prosvete Svetozar Priblčevlđ jim je odgovoril, da dobe na svoje pritožbe pismena pojasnila. Vsi trljo škofie so bili povabljeni na dvonV Lrbcd.
NAŠ KROŽEČI DINAR. — d Bcotrad, 14. f br. Generalni Inšpektorat finančnega ministrstva objavlja* »Pravda« je dne 7, februarja poročala, da ie angleški list »Rconorrist« pri bi!, da je v Juro-slaviii kveč rrru pet milijard 2r0 mi-lijonov dinarjev v prometu. Točno i "vilo rr':h novčanic v prometu le ob'avi'a Nar odrta banka dne 31. de-combra \020. Is tcera objavljenja ie razvidno, da Je v prometu kvečermi 3*370,587.145 dinarjev. To znači, da je an^Ie-Ški časopis hote ali nehote število Jujroslovenskih novčaiUc po* večal za 1879 miliionov dinarjev.
Ifatilnn Tasti h prt'rtiM
— K « 'i -a nakupovalno druflvo v Ljubljani daj« v v»dno»t cepj. članom ln ilanira«, da ima arej redni cbCnl «bor v B#f"e!jo, dna 10. t   aa. tocso ob t. eri p».
poldne v hotelu »Union«, soba v roicali.
— Občni   zbor Splošnega slovenskega Ženskega društva   se je vršil v nedeljo, 13. t. m. ob 4. popoldne v zbo-ro\ainici mestneta magistrata. Občni zbor. ki ja bil jako številno obiskan, je z lepim  nagovorom otvorila predsednica županja ta. Pranja dr. Tavčarjeva, očrtajoč v kratkih potezah delovanje društva v   preteklem   letu ln opozarjajoč na velike naloge, ki čakajo naše ženstvo v tekočem letu. ko bo v Ljubljani zboroval kongres saveza ženskih društev. Izčrpno poročilo o društvenem delovanju in gibanju je podara tajnica ga. Govekarieva. Iz njenega poročila je bilo videti, da ie društvo tako na znotrai, kakor tudi na zunaj jako agilno delovalo ln se udeležilo tudi  pri  vprašan ih. ki so se tikala zadev nas vseh Jugoslovenov. tako n. pr, prt rešitvi koroškega plebiscita in po sklepu rapalske pogodbe, ko Je povzdignilo   društvo   energičen protest proti nasilju,   ki se je skuhalo v Sv. Margeriti.   Žal, obe skcijl nista imeli zaželjenega uspeha. Pa tudi na znotraj je društvo energično delovalo. Ojačilo In utrdilo Je vezi   ki soajajo splošno žensko društvo t Južnimi sestrami In bo to delo rodilo viden sad v podružnici kola srbskih sester, ki se v kratkem ustanovi. DmStvo   je v ta namen pričelo že z Intenzivnim   delom   in se bodo v kratkem   pričeli v društvenih prostorih srbski tečaji, za katere vlada veliko zanimanje.   Odbor druStva je ime! v mino'em letu 15 rednih odboro-vih sej. na katerih so se refevale tekoče zadeve. 2allbog pa med našim žen-stvom it nI dovolj razumevanja ta ve-i:ko delo,   k' ga ima vršiti tako važna Institucija tako na kulturnem, prosvetnem     socljalnem   poljn   in bo v tem ozlrti treba započeti energično akcijo, da bodo v aplošnem slovenskem ženskem društvu zastopani vsi sloji In da bo delovanje društva rodilo za vse slo-fe   ženstva one uspehe,   ki si lih vsi v blagor Človeštva !n domovine žele. — Poročilu tajnice ie sledMo   burno odobravanje. — fi b!aj?a!ni«keira poročili poifiemamos da *e Imelo društvo v preteklem letu   2323 K 23 vin. prebitka, knjižnica je štela 3428 knjig, Iznosodilo pa se ie tekom leta okror 10 00H knjlr v raznih je-:kih.   članic Šteje dnrtrvo SS3 ln bo treba to število znatno dvigniti, če se hoče računati na usoehe. — Na predlo* preglednic računov se podeli odboru abaoltitoHl s pohvalo, osobito na se Izreke r?>hvMi predsednici pe. TranM oV Tavč"sr!ev! zs Heno neumorno de'o — •*!eri,|,e   SO volitve. Soglasno z vsklikom Je bil uvolien slo-
dečl odbor: predsednica ga. Pranja dr.
(Tavčarjeva,   odbornice:   ga M.
' Govckarjcva, gdč. M. Bajt gdč. Anica Gogola, ga. Antonija Oogala. ga. MaSU
i Gromova, ga. M. Hinterlec mer jeva* gČ.   Hrovatinova,   ga.   Krm:« vrserieva*
' gdč. Manica Komanova, ga. K oka I! iva« ga. Iv. Leskovičeva, gdč. Karla Modlfe ga. Marila Pintarjeva. ga. .los. Pretnejeo
; Podkrai^kova, ga. Ant. Ravnikarjeva. gdč. prof. Vesnerjeva.   gdč. Romana
j Va^tčeva. ga. Marija Žeriavova. ga. Počkarjeva, ga. ?uhičeva, ga. M .Jcla-Činova, ga A. Hudovernikova, ga. J» Stemhov, ga. Jos. §eIo\in-Cudnova Iti ga. Marija* Slčeva. — Nadalje se le sklenilo, da so odborove seje. ki se vr^e redno vsako prvo sredo v mesecu, dostopne vsem članicam. Društvena Članarina Se Je zvijala od 6 na 10 K !»'tno. Za dostojno praznovanfe dni''vene dvaJ^eMetnice se Je Izvolil nosebn' o4* bor. kateremu stoji na čelu ga. dr. Ma-'sronova. — Končno Je predsednica rn. Pranja dr. Tavčarjeva ponovno apf'1* rr^la na Članice, da se z vso vnemo no-prlmelo dela ln prednHnrav za savezno llnmlOno, ki se bo vrnila v avgusta v Ljubljani, da se rokife ne s-rno se-itram iz Južnih pokrajin, marveč tudi celemu svetu, na kaki ku'f"ml s-oonll stoli naše ta vedno itorensfco ženstvo* — Zahvaljujoč se vsem članicam za tako obilen poset dru*tvenera občnega zbora. Je predsednica žmaan'a gs. Trs-nfa dr. TavčsHevs zaključila Izredno dobro uspeli občni zbor.
—d C'jrfli. 14. februaHa. Peviret Berlir. UME8, Hofandlla 209.75. Ne^ork 612, London 23.78, Pariz 44 40. M'lan 22.40, Priseli 4S.20. Kodanl 114, ^t^ck-holm 136 50, KnsM}aH»a 110. Mnrlrld R6.25. nuenos Alres 21^. Pr-ra 7 00, Hu-dfmpeŠta IJY%, Zagreb 4.2S. nuk^re«5ta «.50. Varšava 0 «0. Dtmsl 1 50. avstrijske žigosane krone L05.
Glavni nre^*k: Ra^to Pustos1em*ek. CdcTOvornl urednik:
Božidar Vodeb.
Mua Vaa plsvobof? Zobobol^
Trganje v udih? Mnlo Pellerlevega pravega Plza-flidda In odpravticne so bolečine! 6 dvomatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 4? K. Prfavna trošarina posebej. Pelleriev Plza mept^lnl črtnfk en komad 1? K.
7elodec Vam nI v redu? NeM pravih FePerievih Plza kroellc! fe so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi bal-
ska tinktura 1 velika steklenica 20 kron. — Omot in n^Štnin^ pn^nh«^ a Pfticfneie r^vaen V. Fcller. Sluh!, ca donja. Elzatrg 238, Hrvatita$> ^>
•
4. stran.
.ŠLOVCNSIU «sAKOD\ aac 16. februarja UBI
57. Stev.
VSefRid itrtl.
velikost javiti prt Pončarj'j.
rtov aH rabljen. It 3 ali 4, se knei. — Ceno in na Sv. Petra cesto 41
H4S
Sfftffo m dobro <"*iranieno moško kolo rllBl K neka; moške obleke
•ar Ha . ... ^res z naboii. Poizve se na - senjski cestt itev. 7 pri ge a:5?Dl*a. 1143
Lsp ftoral no? Intel klavir nosX
de proda. Ogleda se lahko vsak dan ob 3— S. popoldne DuMjsta c 9, i. nadstr Jesno. 1134
Kolsia Cf^etorc)
nov, z navadninii in kavčukovimi kole* i Je nanroda; Ogniak, Maribor, Vi* sarama nlioa 13. 1150
Železen SelDnlt
se ceno proda. Poizve se AmbreZe? trg S. eakraraa. nritličje na leva 1152
___*aa
RtŠ«*»£ie
dVa stola, velika In a»ala zelema bla-čajna na prodaj. Hrenova ul. 19, I. nadstr. l 41
Rupls ts'v obraelea
Naslov pove upravniltvo >Jarods.
mm.
Slovenskega 1107
Zssiopalli se ll£e
»a prodajo nove pat. nap-ave za a'arm. obenem 2»aicur»r»Je kl'u'avnic in zvonce*. VprsSatl- noteJ Slon, vrati W da oetrtia 1142
Proda n malo rabljen pisalni stro!
.IDEAL* s tabutatorjero. Dunajska ee-ata \S dvorišče, desno, dala^ica.   11 iS
Šeioilolaolašarini Lt.fl&S
dobri pl»« in pottopku. Nista Btit* Vlnikl, Kjtlo.it tl?s
Verihcimska blagajnica št. 3 reći/.
RfetelcB Oraz, 14.
atteastfasse
1124
fstji srelin? aocfaiats ihtnint
Ofi I. Podboju §73
po nizki ceni *e proda Sv. Peua cest* 95.
Ollttljlfj prs?zams part ffSSSSS
ter oatalib solakih predmetov. Dop'v pod .Pouk 96rt* nt opravniitve Slov. Naroda. 963
Tm sossouitai, nradalcU
JcVa priano ali taebtovaoo sobo 9 hrano *\i \-w bran« eveat proti aa-fradi s nreaiofoni. Ponudbo tod .Premoč, 1060" at opravaištvo Sloverskre*
Naroda. 106v
JatioKUR m slivov**
prvovrstna prodi ookrbeiltrs Rapreht. polta Nerv satrte
1097
Strešno lepenko
dooovija takoj v vsaki množini najstacje vrdka   Joo.   R.   P*»h,   Licb. a«a, •rađaSka a lio« 22, talilo a a* 3.
|7f tiri 71  CD skorai rov (jramo-
» I Uaia JK   ton s plošča**,
petrolejka, 9 spodnja modreca (mN4i), 3 m dolga lestva, samofet Jnica, »^cni ifnkoleeni voziček za 500 tnoV, is*Ko nov. Poizve se v fostlta, pn Ciril i Matosa. Itrsdecktra tat Ta. 104K
PtiemlM litini!!! iti
"!': j2 Dfltuli umi UnUi
molka ali Soooka,
vr^a soaaootoj** *e.Jeene« de ure; v slove .»skesa. asataVe**, p*> »*or>#*i tr»d taH)0Msko«a jtaiku. so sprejaai za vetja podjeti« sita ta Oe^einth pridelkov v Z^frebu. Ponudbe poti j.oirni predat 12S Ljubitana. ft?n
Ponudb« pod „L. V. upravo Srov. N»roO*
11
S9/1078" na 1078
Padavica (epilepsija)
T.t 20 let rreizkusoni .Fpileptiron* Dr. WeH, Frankfun a M   / use«-ho*»  r^bljj  idrav. iki,  bolnice ao u»o artrdstvo aa pob'])Jn« e;>ai c pa tudi rroti Vtd<vamu !•■** ■ hisHnji, iivcntm foUč n*nt in aivčoi oalaheioštt   Bolnki fa radi uzlvaja <n \*\\k» ;miaia!(>. Dr. nad. K. Oanz pile: „Noh*»   sesaoeek p.i ad av- j Meaja aplio alje ae »lu/1 tak« dobro*. Dobiva »a zor»at v vat m zini v vaiodrojen.ah  sn -.ir !
izdetule pa aamotvornica lr. 2 k | Dr 0. Waii, PranMart, a 11. i2*^
Prvovrstni
čevljarski
h K 24"— sa k£ v pločevinastih Skatljan razpošilja najmanj 5 kg po povzetju J. Kober, tvornica hera. t«hn. Iz^alUov Tar 9Q pri Lfablfani- Pri večjem odjemu popust.
——■ i   ii » ------ i —' i ——»mm—1-^—*-* -^r
Prodam na Vrhniki veliko oaonadstropno
owsk©
lfr f naris!
Vam ki ile mero-daiai t* pr«*ojo dobiih semen, sporočamo, da so nair pravkar is inozemstva dospela aerrena. 0^4a'«»mo |ih t nalvef mopov*© garancij i. Cenik ro4ljei»»o na Bantevo. i s g vt« i soeaeni, fievee et SLossp.« . .>i(t»»», ^ellava zd. IS. 787
moz
avto ve*teo, • ?4v- slov., icm^. tr francoskega fezlka v rovora ta p sa</i, askoliko knjigovodstva liče ar mrne ?li*lbe. Ponudba «a #R. P. I07S-na urrav 5lov. Nart>d*. iSf?
Stflnounnle zoraenjoml pr0Hfi
v sredini mesta. Naslov pove Stvo Slov. Naroda.
up;.' n 1135
Frođa se
vef moSke ob'eVe is man!*?2a In ve-«^??a vospoda. nekaj čev!;er in 'Tar<->Sk;h klobuk"v, potem i«?dl ne^aj obek in fleif za 15 deklico. Izvt se: Com ava al. 8'II, Icm. I!47
f'la 1 ^^t*wflwd apvi^evail se l*r>. Po-l!JI aadbe pod .Blarnjfck'trioa 1137" na Bpr^vuattr« Slov Nar>d»- 1137
Predsm »ii namenjam ? nopo:no*na aovi lovski puSki >\ rreprc*e. natore, otro*ki vo2iče':. Ponudbe doo ,V. R 1132" r.a upravo Slov. Naroda. 1132
izurjena ^ §ivanin blek, fi*a a^o^eW^v vano sobo proii plačiin ali fivaarti j>o dopovorn. Ponudbe nod „s<v^;ti SI 90n/ llii" na upravo Slav. K*'*da. 1128
^«?nfnr.nf?anf samoatofen In zanesljiv IlmPlĐBai, dober knligofoila li beaiea^sttaia s prakso do^? stalno ?iutb-L} * Ljubljani. Že'erninarji Imajo vrednost. Ponudba z navedbo rei*- ene aa uprav* i**ta pod BKoresnondent.' 114S,» U<5
Resna zenltna ponudba,
elospodicrta, samostojna, drl. uradnica z vso oskrbo, ce U]\ ro*^č!ti s skrbnim dobPm gospodom. -~ Le rrsne ponud-e a sllks ki se vrne rod .St. *?2/ll'28' na upravo Slov. Naroda do 20. febn-arja 1921. _112S
Zemina ponudba!
Mladenič 28 let se 2eli spoznaf! racil ^enltve z gospodično ali vdovo    —26 t staro, kJ ima premoŽenje ali slučajno ovačnlco. Punud^e s sliko pod .De-X*va" postno ležeče Ma i:rr 1130
reiča samostojnega $ t^ods^va trafike, trgovine ia goseodinjstva. t šznriČer-aft. ?ell pr in?mega aaesta. Ponv^be r~*4 ,Sa-rnosiilna' po?tncle?eče Borova ca. 1**2
!Ei!088t!3 fiaspjdaaO. m
šivanja \eiro
lUiSiPjCHlSt! SaopeiliaW( ?*-jam za trgovino k 14. 12 in S leto'm otrokom Prednost Ima ki govori f^anca^ko a!T an5!**ko. Naslov: Beats fitski girlerac.
12C
Se f.e raieai m&rn nirup.
spalna, jedilne soba, kuhia'a ^e v skladiščil se raUI pomanjkanja stanovsnia proda. Ponndbc pod »Pomanikane pro-a'ora 1! ;< na upravo Slcveosktca Naroda. U3S
Krema m sionj*!
Večja trgovina bi dala Izdelovati zgornja in spodme hlafe,  srace. »radaaaaka Hd. Slago dostavlja to polti na dom Ponudbe z navedbo eeae pod »Točnost 11514 na opravo Slov. 8a-oda. 1151
min fi«ar»*rvo aa hribih. oboto)a4Sl Iz 54 oralov {o«da, njiv, rravnl^ov t** »« .-aikov. Njiva so poeofaae, fri ).a> ;e vi« orodjs> vse, kar spada k r-> r* • Poizve se ari Podobaiku, Novi Vod-mat 14\ foatllna lOflS
HIŠ^e las sila
Ijubi|aas! c, unetaiHct Itd
^«S^ono(lrii» in Mnlioitii«
ak>ve«ske (It« i nen»ike) na e;>feti« in drobno pr!
L Pevaiak, ti^fii^.9 *.
BSjHMBasaasl    ' BaasS
s sk^ 4 ran in dvorilčem, na najlepšem, pet minul od kolodvora oddaljenem kraju irga. N.islov se izve v upravi Slov. Nar. 1117
Predam Cv& venj'-aa prvovrstnoga štajerskoga
Jalje več vagonov  pristnega   Štajerca  leta   1920 iz ljutomerskih goric. Proda 8« tndl repisirirna blagajni za K 7000—. Vprašanja na postni predal 164, Ljubljana.
na Čine.** bet 87 ia 1 ob Trlaški  ea*tl z g- spodarskin*. po-*l*rj; hi vrtovi sa skupa! ai! pooameaaia ' tama^r*  ra rriirer^o  kito ali  vtl«  v i L|uMieal v blifHi srediVa noata sli aa malo g:s*c"ino proti prtmerarai^ doplačila z tna aH druge stkani. — Pnn:idbe *  laatBika  Jee. Ti-lizta, *at«>taca
10M
m fajenine izfeiK
Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem nazna-
njamo žalostno vest, oče, gospod
da je nas preljubljeni soprog is
nacu
poseatslk in trnoveo
po dolgi in mučni bolesni danes mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se bo vrSil v sredo, 16. t. m. ob H. uri dopoldne na domače pokopališče. Priporočamo ga v blag spomin.
Sv. Martin ob Piki 14. svečana 1921.
prodafa
4trt1* Ann Enra? irl fVtrOT«B|aiM t.nb'JTta  P-gaćan o r trg S. Mtt
Posor) FosorI
Samo 56 kron kg sladkorja v kockah
pri veeteaa oijooa« tndl cer ?|o so labi pri tvrtfki S. Promrov« Maat' It 14 aH Ljašliaaf. aasfroti foatiiae aoi" .Upe*- Mt3
Oryiabnik
Is OTimom«m proioofenjem fmdi mia:ia »toč) ae i5ča ra že obstoječo trpovlno
I z dežrinimi pridelki ns Delemskem.
j Prednost imalo v^aj nekoliko vešči leane »roke In aksporta. Prijazne ponudbe ns .Lesna trfovlna 1C0* LjuDl'ana poltno ležeče. 1140
Mfloaa Merfaskevlfo
11 tzmvtim (Ivin)
na dovoljanfe avo^a mesa. More se klati v m 1*1: i klavnic! v Peldfirefcu.
Adreaa: Bcbloehihau* - St« Btsurfja-refKeo. - lebsvets« U21
M, imtiiiiii
bank
^sjsjoBt
hm\\\
Nudim suhe slive a K 14.50 kg fuhe hruške , m    7 — n orehe . , 15 te letine 1920 zajamčeno zdravo blago,  postavljeno v Ljubljano. Naročila pod .G. L. na uprav. Slov.
200/1120* Naroda. 1120
100 hmna
Riz Abodie tlato Vila Velebita Ter 1 S peri
sortirano   q kuMiama (9katljab) razašilje
:»iel :i »—M.
akllcu|e se
Velebanka išče za svoia železnin-s!io-t>s?ovsho podietie v Sarajevu izurjenega in zanesljivega
STROKOVNJAKA
za nadzorovanje vodstva podjetja. Ponudbe na J. B. Ljubljana, glavna pošta, poMni predal štev. 15.
f Pevec
trgovec v Mozirju,
je otvor?! svojo podružnico v BeSki, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Sloven:jo i p§enico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. NaroČila naj se pošiljajo diieklno na tvrdko Rudolf Pevec v Reški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati i vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojna
narr Slo se priporoča
Rudolf Peoec, prua sloueuska
turdka u Srzmu. i
SaaaaUDl
groj&ma nakup, mn v LiuH
registrovane ladrnga z omejenim
ro5t^•om
Milila Miku*
rof.    Peti,   soproga.   —   VLsdiO Soivkr.,
Mtcrljan, Berla, otroei.
Posestvo naprodaj
Proda se pos npje, seatoje^e it 5 dvonadstropnih hi*, obrtno delavnice in akladtgča s m^atornim aktipnlm dvori-i^im, Poslopia v dobrem stanja Lega v znanem obrtno-trjorakem centra Slovenije na prorretnem kraju. Zelo ugodn* za   trgovino   aH   tndustri)ako rodjetje.
Cena 250.0C0 dinarjev, polovica avont ihko ostane vknjižena. Poiisnila d&je
»z prijaznosti Cbčeslovenska ekrta« tfre-
•b
daa februarja
Z- nii popoldne v hotel
i"
H
■astal faertM aatai t i^sw>«
savMtsj.
Potrti globoke žaloiti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, s*ari oče, brat in svak, gospod
Itafon", soba  vtV rožcsV1 e aledeilsa dnevnim ro.io • i
I. Čilanja zapisnika o zadnjem občnem zboru.
t. Poročilo ntčelstva.
5. Pororiio n^dzorovalnefa svata.
4. a) Odobiltev r^ćunskrgn jcaUljuČlca; »  Podel »lev obso - torTii na'e stvu; c i Razdelitev čistefs d btčka. Porodilo aadzornvalnrja sveta
6. Določitev najvišje vaoto za izp^-•oilla.
7. DoloAltv ele le kavcij po | « t. r.
8. Porofilo in ?klepanjc o naatavuvi eraeniStva <5 73).
9. Vo itev aacelotVa.
10. Volitev nadzorovalnegl avata.
II. Prememba pra\1l. 12. Slučajnosti.
V M ubij mi  K>. februarja 1921.
Nalelstvo.
Raonlkar
Dieslnf (esarskl molsfcr
UubUana, Linhartova ul- 25.
Telefon 419        Poatno*cekovnl rasna 11.4IS
prevzema po danih kakor lastnih načrtih rgradbo mostov, Jezov, hiS, vi! tar razne gos od.^rs^e In mdustMjske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerUvena Oi're5Ja, balkone, vitne ut ce, verande ter razna druga vrtns. ai hI-lektonična drla. — Stopnice, dekorativni stropove ter dekorativne atenske opaZe, vrata, okna Itd.
Sa ramo InOnotrljako otavbo oposariam alaatt na   moje  patanilraoa   nosilce   aa  vać|e> proelo
raapetiae ed 12-50 n. — r«nu iafls In ilrol-na deisvntce,
r
Veliki angl. poitni parobrod na 2
^^3al.
rt. strokovni ucltotj In poeaatnilc
v ponedeljek, dne 14. februarja 1921, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 16. svečana ob 3. uri popobine iz hiše žalosti, Tržaška cesta št 45, na pokopališče k Sv. Križu.
Hodi mu blag apominl
V LJUBLJANI, ime 15. svečana 1921.
filoMo lalalort raoTiln: Kost, TiiaSL JmanL
odide Iz Trsta v New Vork dne 23. februarja 1921. Vsa pobližja navodila daje do 19. februarja glav. zastopstvo
lije". Zagreli. \Mm ulita i?. II
YD