PoStnina plačana t Leto XIV., štev. 66 Ljubljana, sobota fl, marca 1933 Cena IHt® 2.- Upravoištvo: LjuOljana. N.aaHjcva oiica 5. - leleton St 3122. 3125, 3124. 3125. 3126. Ia sera tn' oddelek: Ljubljana. Seleo-burgova aL 1 - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica Ste*. 1L - Telefon št 2455. Podružnica Celje: K. ocen črva ulica št. 2. — Telefon št. 190. Račun1 pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180. šf 105 241 Gavor predsednika vlade Veliki politični govor, ki ga je imel ministrski predsednik g. dr. Srškič v četrtek zvečer pred načelnim glasovanjem o proračunu, je napravil na Narodno skupščino in vso javnost najgloblji vtis. Skupščina je kvitirala govor ne le z oduševljenim odobravanjem, temveč tudi z redko enodušnostjo pri glasovanju, kjer je mogla opozicija zbrati za svoje odklanjajoče stališče komaj 21 glasov proti 24G glasovom, ki so bili oddani za proračun. Predsednik vlade je v svojih izvajanjih jasno očrtal stališče vlade in celokupnega današnjega režima do glavnih aktualnih vprašanj naše notranje politike. Čas-je že bil, da se je z mero-dajnega mesta izrekla jasna beseda in se tako v kali zadušili poskusi zanašati med ljudi pogrešno mišljenje in netočno pojmovanje o ciljih notranje državne politike. Odkrito besedo je g. Srškič izgovoril pred vsem o raznih tako zvanih punkta-c-ijah. Velik del teh političnih načrtov, ki se šopirijo po raznih letakih, je šef vlade upravičeno z eno samo kretnjo odložil tja, kamor spadajo: v koš smešno-sti in v kabinet nezrelih abnormalitet, ki zaslužijo le pomilovanje. Proti punktaci-jam resnejšega značaja pa je postavil neomajno odločnost vlade, ki brez popuščanja in brez oklevanja vztraja pri politiki državnega in narodnega edinstva ter vsakomur jasno izjavlja, da s te poti ne bo nikdar krenila. Ministrski predle inik je pri tem tudi podčrtal, da ima-> vsi tisti, ki zahtevajo rešitev naših .Tanje političnih problemov na način, ki bi mogel ogrožati veliko delo zedinje-, ;a ter pokopati temelje narodnega edin-va, računati s tem, da bodo brez obzira klicani na odgovor. Dr. Srškič je porabil to priliko tudi v to, da je pokazal, kako so razne punk-icije v vrstah tako zvane protirežim-ske opozicije povzročile pravcat deba-kel. Drug beži od drugega in pozivi na neko medsebojno solidarnost opozicijskih skupin nikomur ne morejo prikriti fak-ta, da je opoziciji padla baš s punkta-ško politike iz rok zadnja možnost kakega pozitivnega sodelovanja ter je ostal:: le prazna negacija, ki seveda ne daje niti najmanjše kvalifikacije za pre-• -iem državnih poslov. Tudi fraze o de-nokraciji in svobodoljubju, ki jo opozicija tako rada nosi v ustih, je g. Srškič postavil na pravo mesto in je prikazal vgure v njihovi pravi luči, ko je opo roril, kako malo so se oni sami držali emokratičnih in svobodoumnih načel, ko so imeli oblast v rokah. Nam je treba le pomisliti na čase klerikalnega terorja v naši ožji domovini. Še v eni smeri je predsednik vlade razčistil ozračje. Tu pa tam se pri de-posediranih politikih še pojavljajo ape-;;ti po starih partijskih metodah in praksah. Naši punktaši bi z največjim navdušenjem pojedli svoje pismarije za en sam nov blejski pakt, pa čeprav v poslabšani izdaji, in celo za ceno, da bi smeli biti še ponižnejši sluge kakor v časnih Vel je Vukičeviča. Dobro je bilo, da ie predsednik dal vsem in vsakomur na -nanje, da je politika paktov in aranž-r.ianov za lepo razdelitev političnih interesnih in eksploatacijskih sfer za vsd-no pokopana. S takimi sugestijami so še nedavno krošnjarili po Beogradu neki eniisani naših domačih blamiranih Evropcev, ki so prodajali punktacije za ministrske fotelje. Dobro in jasno je predsednik vlade tudi očrtal jedro jugoslovenske politike. Bistveno je, da jugoslovenstvo _ znači enoten narod v smislu duhovne in nacionalne solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ter polne njihove krajevne enakopravnosti. Njegova jasna izvajanja onemogočajo vsako demagogijo, ki bi iz strankarsko političnih razlogov rada jugoslovenstvo predstavila tako, ka-.: >r da je v nasprotju z zdravim sloven-,km, hrvatskim ali srbskim čustvova-,jcm ali pa celo negacija Slovenstva, Hrvatstva ali Srbstva. V skladu s pravilnim pojmovanjem jugoslovenske politike je predsednik vlačiš sporočil Narodni skupščini, da se predlog zakona o dekoncentraciji in decentralizaciji že nahaja v razpravi pred ministrskim svetom in da bo čim prej predložen parlamentu v reševanje. Duh teja zakona je g. dr. Srškič obeležil z besedami, da je strogi centralizem ravno taka nesreča za naš narod kakor fe-dsracija. Začrtal je meje decentralizacije, ki naj javno upravo čim bolj približa narodu, ne da bi ga razedinila, temveč tako, da bo jačila edinstvo države in ga čuvala pred vsemi separatističnimi težnjami. Z velikim zadoščenjem bo vsa nacionalna javnost sprejela odločno izjavo predsednika vlade o škofovskem pastirskem pismu. Z največjo delikatnostjo, a tudi za vsakega razumljivo jasnostjo je g. Srškič odbil napade na naše Sokol-stvo ter opozoril na težko nacionalno po-g?<*ško, storjeno s to poslanico. Vzel je v obrambo škofe, ki so se naknadno pre-sli-ašili škodljivih posledic poslanice, za- i\ ar očrnila uic^cvuc O u. Id — Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123 3124 3125 312* Maribor. Gosposka ubca 11. Teietot, št 2440 Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 6-ri Rokopisi se ne vračajo. — OgU-' po tanfu RAZOROŽITVENI PREDLOG BREZ MIROVNEGA JAMSTVA Niti Francija niti Nemčija nista zadovoljna z najnovejšim Macdo-naldovim razorožitvemm predlogom — Macdonald snoči odpotoval v Rim, kjer ostane do ponedeljka Vtis v Ženevi Ženeva, 17. marca, a. V debati, k; je sledila včerajšnjemu Macdona.dovemu govoru v glavnem odboru razoiožitvcne konteren-ce, je prvi govoril francoski ministrski predsednik Daladier, ki se je omejil kakor delegati Amerike, Nemčije m Italije samo na izjavo, da pozdravlja Macdonaldov novi načrt. Ob koncu je izrekel žejo, da b" potovanje Macdoinada n Simona v R;m rodilo čim popolnejš. uspeh. Ameriški delegat Gibson je poudarjal, da predstavlja Macdonaldov načrt mejn>k v razorožitvenih pogajanjih. in se je v splošnem o njem izrekel zelo pohvalno. Nemšk poslanik Nadol-ny je naglašal, da stremi Macdonaldov načrt po resnični razorožitvi ter je izrazil upanje, da bo njegovo stremljenje tudi prodrlo. Nemčija pripisuje največjo važnost pozitivnemu uspehu razorož tvene konference, na kateri se je vedno postavljala na stran drugih držav kot element miru, kar misli de'ati tudi v bodoče Glede podrobnosti si je pridržal pravico do nadaknie sodbe, poudarjal pa je, da bi znatno olajšala razorožitev tudi rešitev vprašanja enakopravnosti. Glavni odbor je nato sklenil. da se prične splošna debata o Ma c d ona 1 do v em načrtu prihodnji četrtek Načrt razorožitvene konvencije ki je bil po govoru Macdonalda razdeljen med člane glavnega odbora, obstoja iz petih delov, ki se tičejo: 1. varnosti, 2. razorožitve, 3. rzmenjave informacij, 4. kemične vojne in 5 raznih določb, med njimi predvsem vzpostavitve stalne razorožitvene komisije. Poglavje o varnosti predstavlja izvrš !ne določbe h Kelloggovem paktu, ki naj bi se prilagodil Društvu narodov. Vsi podpisniki Kelloggovega pakta naj bi tvorili nekako novo Društvo narodov, ki bi sklicalo na predlog petih vlad, med katerimi bi bila tudi ena velesila, posebno konferenco za rešitev vseh nadaljnjih vprašanj. V drugem delu je prevzeto iz francoskega načrta načelo milične vojske za kontinentalno Evropo, pri čemer p:i b- sme-'a trajati službena doba v gotovih primerih do 12 mesecev. Pri tem se vzdržuje načelo, da se sme izvežbati tem manj vojakov, čim daljša je službena doba. Načrt temelji na predpostavki, da se bodo šele po ured tvi evropskih kontinentalnih razmer določile številke za druge amna-dp Samo kot pobuda priložena tabela določa n pr. za Nemčijo efektivno stanje 200.000 vojakov, za Belgijo 70.000 (s koloni talnimi četami 75.000). za Španijo 120.000 (170 000). za Francijo 200.000 (400.000). za Ttallio 200000 (250.000). za Nizozemsko 25.000 (75.0901 za Poljsko 200.000. za Češkoslovaško 100.000 za Jugoslavijo 100 000. za Rumtmijo 150.000. za Bolgari io 60.000. 7* Grčijo 60.000. za Rusijo pa 500.000 vojakov. Nadolie določa načrt zmanjšanje kalibra premakljivih topov na 10 5 cm. dočVn naj bfi b'la največia teža tankov 16 ton. Razen tega obstoie določbe o uničenju prepovedanega voinega materi *i'.a. Pomorska oborožitev naj bi ostala do 1. 1935 neizpremenjena 6 tendenco, da se pritegneta tudi Francija in Italija k londonski pogodbi. Nato bo sklicana nova konferenca za pomorsko razorožitev vseh držav, ki naj bi uredila to vprašanje na zadovoljiv način. Nemčija se sicer oprosti klavzul versailleske pogodbe, zarad: stabilizacije pa ostane njena mornarica do 1. 1936 v sedanjem stanju. Nemčija mora pri9tati na premirje v grajenju linijskih ladij ter omejiti tudi ostale nove gradnje. Bombardiranje iz zraka se popolnoma prepoveduje razen iz policijskih vzrokov za gotove oddaljene pokrajine. Število letal naj bi se zmanjšalo pri velesilah oa 500. pri drugih pa na 250. V tabeli za letalstvo Nemč ja ni navedena Letala bi ne smela tehtati več kakor po 3 tone. Zrakoplovi naj bi se popolnoma odpravili Vojna s strupenim' plini, zažigalnimi bombami in epidemičnimi bakterijami se na podlagi na konferenci že sprejetih določb prepoveduje Konvencija naj bi veljala pet let z določbo, da se mora pravočasno pTed njenim potekom sestat' nova konferenca za zaklju-čitev nove konvencije. Konvencija naj bi skupno z bodočimi konvencijami nadomestila vojaške klavzule versaille<4ce mirovno pogodbe. to pa je s prstom pokazal na one, ki so zavestno hoteli povzročiti žalosten efekt, ki ga je imela ta poslanica. To priliko je g. predsednik vlade porabil tudi za to, da je podčrtal polno spoštovanje države do vere in cerkve in poudaril, da kraljevska vlada ne bo dopustila nobene akcije, ki bi med narodom izzvala verska nasprotstva ali druge zapletlja-je v pravcu kakega kulturnega boja. Ko je g. Srškič ob zaključku svojega govora apeliral na Narodno skupščino, naj s svojim glasovanjem za proračun da duška svojemu prepričanju, da vodi današnja politika h konsolidaciji naroda in države, in da naj manifestira s tem enodušnost ogromne večine naroda za veliko idejo nove jugoslovenske politike, se ie parlament z burnim odobravanjem in skoro soglasnim glasovanjem odzval njegovim besedam. Ženeva, 17. marca. A A. Macdonaldov načrt je bil dav predmet vseh razgovorov na hodnikih poslopja, kjer zaseda razorožitve-na konferenca Voditelj: delegacij so vse dopoldne podrobno proučevali Macdonaldov načrt. Večina izmed njih namerava za nekaj dni odpotovaf v svoje prestolnice, da bi se posvetovali s svojimi vladami. V krogih nemšike' deil^gScije sprejemajo z zadovoljstvom samo odstavek Maedon.il-dovega govora, ki pravi, da njegov načrt ni nespremenljiv Nemška delegacija izjavlja. da hoče predložiti mnogo bistvenih amandmanov k temu načrtu. Italijanski krogi vztrajajo očividno glede na Macdonaldov poset v smotreni reze^. Takšno je v 6plošnem tudi stališče večine delegacij, kar je za sedaj povsem razumljivo. Predlož'tev angleškega načrta je imela dopoldne že prvo posledico Čeprav je Henderson včeraj skušal doseči, da bi odbor za razorožitev v zraku nadaljeval svoje delo. je ta odbor zasedanje odgodil. češ, da mora proučit' klavzule o razorožitvi v zraku, ki jih orrtenja Mavdonaldov načrt. Macdonalda so vprašali, kdo je tista osebnost, o kateri ie govoril včeraj popoldne, ko je dejal: Eden izmed mojih prijateljev. mož. ki ga zelo v soko cen m. je on-dan izrekel zelo resne besede: »Ali se bo Nemčiji dala pravica vn 9voboda. ali pa ji bo grozila popolna propast.« Macdona^ je povedal, da je bila ta osebnost nemški zunanji minister Neurath. Ena izmed glavnih točk. o katerih danes posebno dosti govore v zvezi z včerajšnj m Macdonaldovim govorom, je odstavek o reviziji mirovnih pogodb. Macdonald je v svojem govoru dvakrat namignil na reviz:-jo. Prvič je deial: »Da. revizija, toda ne na konicah bajonetov, temveč z močjo argumentov za zeleno mizo.« Drugič je Ma-cdonald omenil revizijo, ko je rekel: »Če hočeta r^s pisati novo poglavje evropske zgodovine po svetovni vojni, morate upoštevati prirodni razvoj sam in računati s potrebnimi prehodnimi dobami.« Po splošni sodbi je mel Macdonald v mislih samo revizijo vojaških klavzul v mirovnih pogodbah. Nekateri to mesto tudi drugače razlagajo in napovedujejo, da se bo Macdonald pri razgovorih, ki jih bo imel » Rimu. jasneje opredelil. Francoski komentarji Pariz, 17. marca. AA Francoski listi priznavajo v splošnem plemenite nagibe angleškega načrta, toda v glavnem ga ne odobravajo, češ. da ne upošteva dovolj francoskih interesov. Vsi pa priznavajo Macdo-naldu, da je potegnil ra/orožitveno konferenco iz zagate, v katero je zašla. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da rz-preminja Macdonaldov razorož tveni načrt •razmerje sil v Evropi in da pripravlja iz-premembo evropskega političnega zemljevida Iz Macdonaldovega načrta 6e vidi. da je glavni smoter britanskega predloga enostranska razorožitev Francije. Kar se tiče Macdonaldovega govora samega, ne vsebuje ničesar drugega kakor brezpomembne fraze Italijani so bili edini, ki so po nje>-govem govoru odkr to izražali svoje zadovoljstvo nad angleškim načrtom, ki razvija v glavnih potezah italijansko politiko. Saint-Brice naglaša v »Journalu«, da zbuja v angleškem načrtu posebno pozornost poslednji odstavek. k; pravi, da bo nova razorožitvena konvencija nadomestila vojaška določila versailleske mirovne pogodbe. in ki svečano potrjuje Macdonaldovo deklaracijo od 11 decembra 1932 o enakopravnosti v oboroževanju. V angleškem načrtu, zaključuje Sa nt-Brice, je dosti ugodnih elementov, da bi sp lahko obdržal kot temelj za nadaljnjo razpravo, obenem pa vsebuje tudi več določil, ki jih je treba izpremeniti »Ere Nouvelle« pravi med drugim, da zahteva angleški načrt preveč od Francije, ki ji ne dale dovolj jamstev. Žrtve, ki se od nas zahtevajo, niso kompenzirane z nobenimi jamstvi. Sicer je pa Macdonaldov načrt gola improvizac ja, ki morda ustreza sedanj m političnim potrebam, ne predstavlja pa ničesar popolnega in ničesar končnega. Zato moramo biti pes m isti glede jutrišnjega setanka Macdonalda in Mussolini ja. »Volonte« posebno podčrtuje v Macdo-r.aldovem načrtu odstavek, ki govori o reviziji m rovnih pogodb ne na konicah bajonetov nego z argumenti za ze'eno mizo. Hladen sprejem v Nemčiji Berlin, 17. marca. AA. Ne-mšikij listi so Macdonaldov načrt sprejeli dokaj hladno. Zdi se jim preveč ieoretičen vn premalo praktičen. »Deutsdlie AYitgeme:ne Zeitung« pravi, da hoče načrt predvsem odpraviti nemško vojsko v sedanji oblriki. — »Volkische Zei-tung« trd»i. da gre Maodonaidiu z Njegovim načrtom samo za pridobitev časa. — »Bor-sen Zeitung« ne vidi v Macdonaldovem načrtu niti sledu o nemšfki enakopravnosti. Desničarski listi Macdonaldov načrt odklanjajo, češ. da je nesprejemljiv- »VoKki-scher Beobachter«. glasilo narodmih socialistov. pravi, da načrt sicer lahko služi za temeltj nadaljnjih razgovorov, trdi pa, da bi se 'etaia za obstreljevanje uničila šele v štirih letih, in tedaj b. bila Nemčija prav tako razorožeraa. kakor ie danes. Blagohotna nevtralnost Italije Rim, 17. marca. AA. Italijansko stališče glede na Macdonaldov načrt se da označiti z dvema besedama: blagohotna nevtralnost. •Italija si noče pokvariti možnosti, ki se ji utegnejo nuditi pri skorajšnjih konferencah med Macdonaldom in Mussolinijem Italijanom se zdi zlasti smotreno. da za sedaj molče o razorožitvi v ožjem pomenu besede Tudi na reviziji mirovnih pogodb ta trenutek ne vztrajajo, vendar pa je gotovo, da si bo Italija po razgovorih med Mussolinijem in madžarskim zunanjim ministrom Kanyo, ki bodo končani pred prihodom Macdonalda v Rim. tudi v tej točki na jasnejšem. V ostalem se zdi. da je obisk Kanye dokaj nepričakovan. Italija se torej pripravlja na to, da spravi v skiad politiko prijateljstva z Madžarsko in politiko petih velesil, o kateri bo Mussolini razpravljal z Macdonaldom. Odhod Macdonalda v Rim London, 17. marca. AA. Reuter poroča: Ramsay Macdonald in sir John Simon odpotujeta noooj v Rim, kjer bosta imela več razgovorov s predsednikom italijanske vlade M.ussol'nijem. Macdonalda spremlja njegova hčerka. V Rimu ostaneta do ponedeljka, ko bosta odpotovala v Pariz, da se vnovič sestaneta z Daladieriem. Po dosedanjih ukrepih se bosta Macdonald m Simon vrnila v Anglijo v torek. Zunanji minister Simon bo nato odipotova! v Ženevo, da se udeleži razprave na razorožitveni konferenci o včeraj predloženem načrtu konvencije. V Ženevi bo Simon ostal do konca te razprave. Macdonaldovo in Simonovo potovanje v Rim je bilo sprejeto z zadovoljstvom ne samo v angleških in italijanskih krogih, temveč pri vseh delegacijah v Ženevi. Ta akciia je popokioroa v skladu z odločno voljo pred'sedn;ka angleške vlade, da iz-boPiSa položaj v Evropi in dovede razoro-žitveno konferenco do pozitivneza zaključka. Angleški načrt razorožitvene koirvencile so danes posamezne delegacije v Ztnevi temeljito proučevale- Macdonald je včeraj izčrpno poudaril, da se zaveda nebvalež-nosti svoie naloge. Angleška vlada je mnenja, da ni mogoč napredek, dokler konferenca ne pristopi k razpravi enotnesa načrta. Treba ie urediti stališče lastne države m razmerje do sosedov. Angleška delegacija se zavedi .da se je s tem načrtom izpostavila kritiki z vseh strani, kar pa tvega, da orepreči hude nevarnosti, bi bi nastale iz poloma konferenc« Rim, 17. marca. g. Jutrišnji sestanek angleških in italijanskih državnikov v Rimu je sedaj glavni predmet razgovorov političnih krogov m razprav fašističnega tiska. Ot':-cioztn »Popolo di Italia« pozdravlja, ker je francoski ministrski predsedn.k Daladier v Ženevi pred Macdonaldovim odhodom v Rim temeljito izmenjal misli z nilm. Zato se iahko sklepa, da se srečanje v Rimu re bo nanašalo samo na razorožltveni problem. Macdonaldova pobuda stremi tudi po splošnem razčiščenju evropskega političnega položaja in njegov razgovor s francoskim ministrsKlm predsednikom w > dal Macdonaldu v Rimu dalekosežneiše možnosti za proučevanje n nresojo. Posredno. pravi »Popolo d Italia« dalje, s«-' torej tudi šef francoske vlade udeležuje rimskih razgovorov, k: se bodo nana?../ tudi na vprašanja, ki posebno zanimajo Francijo, predvsem glede njerrh od:tc?aie-.' do Nemčije m Italije, kakor tudi c'ede njenega stakšča nasproti splošnim evropskim prob'emom. Daladie.jevo stališče oiačuje prepričanje, da bo m'-g'a Reirhebanner< >'n »Železno fronto«, odre-d'l zaplembo njih imetja in prepovedal nošenje društvenih znakov. Iz Karierah a poročajo, da je državni komisar za Radensko prepovedal komunistične in socialistične znake in znake vseh listih zvez in društev, ki pripadajo tema strankama. Protihitlerjevske demonstracije v inozemstvu Pariz, 17. marca AA. Iz Madrida po*r>_ čajo, da je snoči ponovno prišlo do proti-hitlerjevskih demonstracij. Demonstranti so hodili v večjih in v manjših skupinah po madridskih ulicah ir. čakali..rudi, ki so E3 vsipald iz gledai"šč in kinov, ter vzk'ika!1. proti fašistični Italiji in hitlerjevski Nemčiji. Ker so v nekem kinu predvaiali film o hitlerjevskem pokretu v Nemčiji, je večina gledalcev burno protestirala in ogorčena zapustila predstavo. Policija je več osrb aretirala. Iz Basla poročajo, da je prižio na postaji do hrupnih izgredov in da ie moralo 300 stražnikov naskočiti demonstrante, ki so vzklikali proti Hitlerju in niegovemu režimu. Policija je aretirala okoli 200 oseb. po večini komunistov. Red so vzocstaviM š--'e po polnoči. Po-Jcija je z?.lasno zasedla Narodni dom v Baslu. PODROBNA PBOBAČUNSKA DEBATA Prosvetni minister o razmerah na univerzah — Preprečeni naklep? inozemskih nasprotnikov — Velike ovacije naši vojski Beograd, 17. marca. p. Na sinočni nočni seji ki je trajala davi do 2. zjutraj. se ie pričela podrobna razprava o proračunih posamez..'li ic^orov. Obširna in živahna ie bila razprava o proračunu prosvetnega ministrstva, katerega šef minister dr. Stankovič je oodal pregleden ekspoze o stanju našega šolstva. Pozornost je vzbudil ekspoze notranjega imstra g. Zike Laziča o protidržavnih akoijah. ki se vodijo iz inozemstva, ki pa so se dosedaj vse razbile na čuječn^sti naših varnostnih organov in na samoobrambi obmejnega preb. .—stva. Proračun ministrstva za vo-jaUo in mornarico je bil brez debate sprejet sorlasno ob burnih ovacijah čuvarjem naše domovine. Skupščina je imela tudi danes tr seje: dopoldne, popoldne in zvečer. Računa se. da bo proračunska razprava kon;....a že v ponedeljek. Vrhovna državna uprava Sinoči je bil najprej v razpravi proračun vrhovne državne uprave. Po govoru poročevalca večine je v debati prv povzel besedo nar posl. g. Anton Cerar, katerega govoi bomo še objavuli Nar. poslanec Branko Barač je poudarjal predvsem potrebo učinkovite pomoči kmečkemu prebivalstvu. V imenu Narodnega kiuba je poslanec Djuro Leuši* podal izjavo, da bo klub dosledno svoji deklaraciji v cilju, da Tudi pn tej prilik' afirmira svoje stališče glede monarhije, glasoval za proračun vrhovna državne uprave z izjemo postavk za ministrski svet Nar posl Nikola Kešelje-vič je kritiziral poslovanie Centralnega presbiroja. poslanec Ri^ta Djokič pa ie zahteval razne izpremembe pn glavni kontroli. Pn končnem glasovanju je bil pro-r.irun vrhovne državne uprave z ogromno večino sprejet. ministrstvo Nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva pravde. Razpravo je otvoril 6 krajšim ekspoze jem minister pravde Boža Maksltssevie V svojem govoru je predvsem obžaloval, da je bil proračun njegovega resora zelo reduciran, kar bo povzročalo težkoče v pravosodju. V njegovem resoru je zelo težko doseči prihranke brez škode za o bili tozadevni krediti črtani, to žal v doglednem času ne bo mogoče. Kljub temu pa ie unifikacija na dobrem polju. Forma n- zakoni so vsi sestavljeni in deloma tudi že uveljavljeni. Narodno predstavništvo bo >melo skoro priliko o tem razpravljati Kar se tiče verske unrave. ie minister v Tvojem ekspozeju naglasi. da so ostali krediti za verske ustanove neizpremenjeni. za rimsko katoliško cerkev p» so bili celo še povečani Končno je prosil Narodno skupščino, naj posveča njegovemu resoru potrebno pozornost in odobri predložen proračun. v debati je prvi govoril narodni poslanec Dušan Ivančevič, ki je v svojem govoru naglasil, da pravoslavna cerkev ni še nikdar provo-cirala političnih vprašanj, kakor je to storila rimsko katoliška, ki zlasti v zadnjem času razpihuje versko mržnjo med narodom. Nobeni cerkvi v Jugoslaviji ni potrebna erikaka borba, ker tega nihče ne želi, najmanj pa kmečko prebivalstvo. O sodnih razmerah v Črni gori in v vardarski banovini sta govorila narodna poslanca Vojko Kurtovič in Dragiša Kostič, ki sta se zavzemala za to. naj bi se tudi ra tem področju čim prej izvršila organizacija sreskih in okrožnih sodšč Narodni poslanec Nikola Kešeljevid se je obširno bavil s škofovsko poslanico in zahteval, naj se brišejo iz proračuna vsi kred;ti. določeni za iugoslovenski episkopat O potrebah muslimanske cerkve je govoril narodni poslanec Hasan Toromanovič. Z delovanjem ie-zuitov se je bavil zadnji govornk g. Rista Djokič. ki je zahteval od vlade, da posveča temu vprašanju največjo pozornost Pri končnem glasovanju je bil nato proračun nvnistrstvfl pravde z veliko večino sprejet. Brez debate ie Narodna skupščina odo-br:la še naslednjo postavko preračvna državnih dolgov in proračun za pokojnine in invalidnine, nakar je bila seja ob 2. zjutraj zaključena. Naša prosvetna politika je Uirela v preteklem letu naporno, p« tu<15 uspešno delo. L>kde na težke gospodarske prilike jc števiio kaznivih dejanj narahlo pred vsem na onem polju, ki ima svoj izvor v gospodarskih in socialnih prilikah. Varnostna služba je poslovala zelo zadovoljivo. Nepojasnjenih je ostalo le 0 93 odstotkov kaznivih dejanj, dočim je znašal ta odstotek leta 1931 2.5 v letu 1930. pa 3 odstotke. Za ta uspeh gre zahvala požrtvovalnosti žandarmerijskih m policijskih izvršnih organov, pa tudi njihovi izpopolnitvi v šolah m tečajih. Zelo značilen je uspeh varnostne službe pri zaščiti države v odkrivanju raznih raz-dornih akcij, organiziranih iz inozemstva. Znana banditska organizacija iz sosedne države je bila zlasti lansko leto zelo agresija. Njena akcija se je kazala v pošiljanju atentatorjev in peklenskih strojev, v razšiTjevanju letakov m v celi vrsti napadov na objekte in razne državne ustanove. Poskušali so svojo srečo tudi z večjimi skupinami Skupno je bilo 23 takih poskusov, v katerih je sodelovalo 127 bandi-tov. Niti eden od teh poskusov pa ni u^pel, ker je obmejna varnostna služba funkcionirala izborno. Veliko priznanje gre tudi obmejnemu prebivalstvu, ki je samo organiziralo obrambo meje in je zato dobilo 25.000 pušk. Ta narod, dasi po svoji naravi miren in krotak, stalno živi s puško v roki in budno čuva našo državno mejo. Skupina emigrantov v inozemstvu je po-jačala svojo akcijo preko dveh meja Posluževali so se starih metod, šdnenja letakov in brošur ter nastavljanja peklenskih strojev v železniških vagonih, na novo pa so poskušali ustvariti svoje posebne tolpe, takozvane »vstaše«, da bi pri nas izzvali nerede in lahko to pozneje izrabljali za propagando proti naši državi. Vsled čuječnosti naših varnostnih organov pa so bili vsi ti plačanci tujcev pravočasno odkriti in izročeni roki pravice. Prebivalstvo pa je tudi samo pri tem aktivno sodelovalo in pomagalo že v kali zadušiti vsak tak poskus. Po gotovih znakih se da sklepati, da je bilo delo teh elementov izven naše države lansko leto izvršeno po tečnem načrtu, ker pada v oči istocar-nost in podrejenost vseh teh akcij. Po obvestilih, ki jih imamo, se tudi sedaj zopet pripravlja še večja akcija z vpadi številuih banditskih tolp. Zato smo enako kikor v I JiiJnl Srbiji tudi ▼ drugih obmejnih krajih razdelili potrebno število pušk med narod, da se bo mogel sam braniti, prav tako pa vem lahko dam zagotovilo, da bodo varnostni organi vršili svojo službo tudi nadalje tako vestno in požrtvovalno, kak/r dosetiaj. S podporo prebivalstva se LkkIo vse te akcije onemogočile in v kali zadušile na največje razočaranje onih, ki iih organizirajo. Pri tem delu pa nam pomagajte tudi vi s tem, da odobrite predloženi preračun. Po ekspozeju notranjega ministra se je razvila debata. r kateri j" covori] tndi narodni poslanec dr. R a p e, ki se je bavil zlasti s separatističnim rovarjenjem v Sloveniji. Ob 20. je bil proračun notranjega ministrstva odobren, nakar je bila se^a zaključena. Ovacije vofski Nočne seja se je pričela 21.30. Na dnevnem redu je bil proračun vojnega in mornariškega ministrstva. Ko je stopil na govorniški pult voini minister general Stoja-novič. ga je pozdravila zbornica z dolgotrajnim ploskanjem in z burnimi ovacjami naši narodni vojski in mornarici. Minister je hotel podati svoj ekspoze. toda poslanci so nadaljevali z ovacijami naši narodni obrambi. Klicali so ministru, da je njegov ekspoze nepotreben, ker je ves narod enega mišljenja, kadar gre za našo vojsko. Zato se je minister omejil na kratko izjava da sta naša vojska in mornarica samo instrument miru in da nimata nobenih agresivnih namenov. Vedno pa sta budna či> varja naše skupne domovine Jugoslavije. Predsednik Narodnega kluba dT. Kožuli ie izjavil, da bo njegov klub kljub temu. da je načelno skleni? glasovait proti proračunu, glasoval za proračun, da s tem pokaže svoie spoštovanje m priznanje naši vojski. ki ie čuvaf integritete naše skupne domovine Narodni skupščina le nato z aklamacijo soglasno odobrila prevačun ministrstva vojske m mornarice. Sledila je razprava o proračune tnfrii-strstva za zgradbe. Razpravo ie otvorfl * krajšim ekspoze; ein minister dr. Srktrfii. Ha dnevnem redu nočne seje je nato Se proračun prometnega ministrstva. Seja bo nocoj trajala najfcrž do juibranjih cr. Po požaru v litijski predilnici Stanje osmih zastrupljencev v ljubljanski bolnici je zadovoljivo Litija, 17. marca. Naš kraj je pod močnim vtisom nesreče, ki se je odigrala včeraj v predilnici. Ob prihodu nočnega osebnega vlaka, ki dospe v Litijo ob pol dveh zjutraj, so pričakovali na kolodvoru številni domači in prijatelji ponesrečencev, ki so čakali sporočil iz ljubljanske bolnice. Z nočn.im vlakom so se namreč vrnili spremljevalci ponesrečenih prediLničarjev, ki so bili odvedeni z včerajšnjim popoldanskim vlakom v Ljubljano. Izjava predilniškega zdravnika dr. Orla. ki je zaradi težkih primerov zastruplienja sam načeloval skupini in jo je spremil v bolnico, da so ponesrečen' mladeniči in očetje izven življenjske nevarnosti, je vplivalo na vse blažilno Izvodi »Jutra«, ki so jih spremljevalci prinesli 9 seboj, so bili mahoma razgrabljeni. V hišah prizadetih predilm-čarjev pa so gorele luči še pozno v noč Sinoči so bili poklicani v pomoč litijski gasilci, ki so s požrtvovalnim orožništvom, in nekaterimi predilnioarji držali nočno stražo. Bombaž so iz notranjih shramb, kjer se je vnel. izmetali na prosto. Velika množina osivelega materiala, ki je zmetan okrog ponesrečenega dela stavbe, naprav-Ija videz, kakor da je zadela v predilnico razjarjena snežna lavina, ki jo je zidovje ustavilo. Tak vtis dobe zlasti železniški potniki, opozorjeni iz čsopisja o predilni-ški nesreči Seveda 90 na oknih pri vseh vlakih, od koder je prav razločen pogled na stavbo. Gasilska motorna brizgana je stopila dvakrat sredi noči v akcijo. Čeprav so kupi bombaža na površini domala prepojeni z vodo, se iz sredine kupov, kjer še tli. raz pihne ogenj. Stražarji pa vrše svoj posel budno, saj so v bližini shrambe bencina, olj in drugih vnetljivih snovi. Reševalne akcije pa se vrše še nadalje. Po odhodu prve skupine ponesrečencev v ljubljansko bolnico je strupeni plin CO zahtevaj še več žrtev. K ponesrečencem so pozvali okrajnega zdravnika dr Ufcmarja, ki je odredil z nočnim vlakom ob 21.13 prevoz dveh težje poškodovanih: Avgusta Cvetežarja in Skubica Ivana, ter jih je po~ vedel z lastnim avtom na kolodvor. Število zastrupljencev, ki so ostali v domači oskrbi, pa je močno narastlo. K večini je bil tekom današnjega dne klican predilm-ški zdravnik dr OtoI Med lažjimi ponesrečenci so predilničarji: Končat z Dobra- ve. Sluga, Bizjak Rafael, Groznik, Stopar France, Birjukov Andrej. Peterca, Avgust Tomažič in drugi ter predllniška mojstra Sni, pa ni bik) nikjer tako hudo. kakor včeraj v .mišungi'*... Stanje vseh osmih zastrupljencev v ljubljanski bolnici se je znatno izboljšalo šn bodo nekateri lahko bolnico že v kratkem zapustili. Dopoldanska seja se je pričela ob 9.30 Po odobritvi zapisuka je predsednik sporočil. da je prejel od predsednika rumun-skega parlamenta povodom brzojavke, ki sooroča, da je bil pakt Male antante tudi od obeh zbotnic rumunskega Narodnega pred*taviiištva soglasno «E>dobren. Brzojavka i/raža tople simpat je romunskega narmU do jugoslovenskega naroda. Narodna skupšč-na ie sprejele to brzojavko z dolgotrajnm aplavzom Takoj na-t'» se ie nadaljevala proračunska debata Na dnevni red je prišel proračun prosvetnega m nistrstva. Ekspoze ministra Sta^k^vica Prosvetni minister ar. Radenko Stankovič je otvorl razpravo 7 obširnim ekspoze-jem o poslih svojega resora in o splošnih •»mernicah prosvetne politike. Uvodoma je raglasil potrebo, da se čim bolj dvigne pro-sveta širokih ljudskih slojev ker to nujno narekujejo sedanje težke gospodarske prilike. Čim bolj bo narod prosvetljen. tem lažje bo vodil gospod a rski boj in tem boli bo usposobljen za borbo proti vedno huiši inozemski konkurenci. Stanje osnovnega šolstva je v splošnem še vedno sezadovoljivo. Imamo pokrajine, kier pride na milijon prebivalcev okrog 5 tisoč osnovnih šol. na drugi strani pa pokrajine, kjer 1 mlijon prebivalcev ima več kakor dve sto šol. Nujno so potrebni rad kalni ukrepi, da se to stanie popravi. Drugo zlo predstavljajo mnogoštevilna prazna učiteljska me^ta. 5 do 6 odstotkov učiteljskih mest ni zasedenih To sicer ni velik odstotek vendar pa pomenja to. da je okrog 1100 razredov brez učiteliev V predloženem proračunu »o predvideni kredit- za 600 novih uč:teliskh mest To je sieer še vedno premalo. vendaT i>a se bo vrzel vsaj nekoliko zamašila. Pomanjkanje kreditov onemogoča, da t: se zasedle vsa iznrazniena mesta V svoiem nadaljnjem govoru se je prosvetni mmister dotaknil položaja učitelj-stva V splošnem ie izrekel učiteljstvu 7« njegovo požrtvovalno delovanje vse pr'-znanie. naglasil tm je da ie v marsikaterem pogipdu neugodno, da se očiteliski ka der vedno bol; >7r»oT>o'niuie 7 ženskimi nč-»•mj mofmi Velike nesk'adnost: obstoiajo v tvogledu raz vnet-'t ve učitelistva izza PTej-šniih ^rankarskih režimov kjer so se ?me-novania vršila prečesto zgolj po strankar-sk;h m osebnih vid:kih V tem pogledu je potreba kirenitn revizija, nova razmestitev se bo i/vršila strogo po potrebah prn-svete. ne po željah in potrebah posameznikov Prebeiajoč n« meščansko šolstvo je nvnister nagla«?!, d« ie ta tip šole našemu narodu še precei tuj: deloma je krivda na tem. da meščanska šob v svoje sedanji organizaciji še ne odgovaria povsod potrebam prebivalstva Izvršene pa so že vse priprave d« »e v tem pogledu izvrši reor-jjanizaciia in se učn načri meščanskih šol kar naibol' prilagod' kraievn m potrebam V n^eHložfnem finančnem /«!conu so do ločbe. ki bodo dale tu d meš<\in*ko-šolske-mu učitelistvu odgovarjaioč položaj. O srednjih šolah je m:n:ster dr Stankevič predvsem naglasil. da je najvišje hiba našega srednjega šolstva v tem, da je zelo neenako in često neugodno razmeščeno. Ene pokrajine imajo celo vrsto srednjm šol. druge so popolnoma brez njih. To se opaža zlasti pri učitelj ščih. Srednje šole izkazujejo ogromno hiperprodukcijo Samo učiteljišča dajejo letno na tisoče kandidatov, za katere ni potrebnih mest Kot klasičen primer je navede: minister dravsko banovino, kjer je bilo letos na razpolago samo 155 učiteljskih mest, a učiteljišča so dala 600 kandidatov. 455 jih je naravno ositalo brez mesta. Učiteljišča so okupirale predvsem ženske moči, tako da ie h-perprodukcija še bolj občutna. Po drugi strani pa je naravno, da je vzgoja. ki jo vodi ženska, bolj mehkobna. Našemu narodu pa bo še dolgo potrebno čim več možatosti. Potreba šolske reforme Velik del svojega ekspoze ja je minister Stankovič posvetil kompliciranemu in težavnemu vprašanju naših univerz. Njegova izvajanja je zbornica poslušala z največjo pazljivostjo in jih spremljala s ponovnim odobravanjem Da pokaže, kako važno je vseučil ško vprašanje je g. minister takoj v začetku opozoril, da je brlo leta 1921 na naših univerzah skupno 7000 dijakov, danes pa se je to število več ko podvojilo Prišteti je treba še nad 100.000 srednješolcev. da se jasno vidi. kako velka hiperpro-dtikcija inteligenčnega naraščaja nam grozi v dogledni dobi Zato so neobhodno potrebne reforme tako v interesu naraščaja samega, kakor v interesu našega šolstva in države. Na eni strani se morajo srednje Sole preurediti tako, da ne bodo samo priprava za univerzitetni študij, marveč da bodo absolvente usposobljale za življenjske poklice tudi izven uradniškega kadra. Na drugi strani pa je potrebna reforma univerz tako, da bodo kar najbolj odgovar jaie našim potrebam Ogromni priliv dijakov iz srednjih šol na univerzo se m-ora znižati To se mora na eni strani doseči z reorganizacijo srednjih šol, v nemali meri pa tudi z reorganizacijo meščanskih šol Meščanske šole bodo urejene tako. da bodo dostopne najširšim slojem Ukinile se bodo vse šolnine na meščanskih šolah in šole razmestile tako, da bodo imele čim boljš-n zvezo s svojo okolico S tem se bo prepre čil prevelik naval na srednje šole in na univerzo Na srednjih šolah pa se mora na drugi strani nekaj ukreniti, da se prepre či prehod slabo kvalificiranih učencev 4 ; univerze. Naše univerze žal niso dobile potrebnih direktiv za svo'e življenje in svoje delo. Zaradi tega se kažejo v zadnjem času mnogi nedostatki Mladina dostikrat ne more priti do kruha in se zaradi tega razburja. Ob tej priliki naj se dotaknem zadnjih dogodkov na univerzah Celo neki profesor mi je delal očitke zaradi teh dogodkov Mnogo mi je na tem, da se stvar razčisti zato govorim popolnoma iskreno. Zadnji neredi, ki so se pripetili, so bili v glavnem zaradi šolnine Pričeli so se ▼ Zagrebu Tam je univerzitetna mladina, kar ogotav Ijam z največjim zadovoljstvom, odklonila akcijo »upornikov« Toda oni del. ki se bu ni. trdi, da država pljačka 8 tem. da pobir& risoko šolnino Tej gospodi ni nihče pojas nil. da se šolnina pobira po vsem svetu Iz Zagreba se je akcija skušala razširiti na Ljubtjano in z velikim naporom so tudi * Beogradu našli peščico takih ljudi Mladina le vrgla te parole, četudi ve. da ni univer ze, ki ne bi pobirala šolnine. Siromašni di- jaki so po svojem imovinskem stanju šolnine sploh oproščeni, ali pa jim je, v ko likor jo morajo plačati, plačevanje olajšano. Ako bi imel tu kdo protestirati, potem to niso dijaki, marveč država. Veliko število dijakov izigrava zakonske predpise glede plačevanja šolnine. V teh hudih časih izdaja država za univerze letno 72 milijonov pri 6emer pa niso vštete investicije. Ti milijoni bi bili državi tudi drugod zelo nujno potrebni. Beograjska univerza dobiva za 7481 dijakov 31 milijonov, to je 4100 Din za vsakega dijaka, zagrebška za 4700 dijakov 32,7 milijonov, to je 7000 za enega dijaka in ljubljanska univerza 10 milijonov za 1700 dijakov, to je 6000 Din za vsakega dijaka letno. Zato je to prisiljeno protestiranje naravnost brezvestno. Zagrebški dijaki najraje protestirajo proti temu, da pobirajo njihovi lastni profesorji docela protizakonito za izpite od vsakega dijaka po 20 Din. Da pa pri tej stvari ne gre zgolj za šolnino, dokazujejo vzkliki, ki se čujejo pri vsakih takih dijaških demonstracijah kot Živel Maček! živel Korošec! Dol Jugoslavija. Tako je ta stvar v resnici. Z zadovoljstvom pa moram ugotoviti, da ni vsa mladina v tem taboru, marveč da je ogromna večina naše akademske omladine nacionalna, da resno študira in se pripravlja za svojo vzvišeno r.alogo. V Beogradu je samo kakih 40 kričačev, vsi ostali pa so proti njim. Tudi v inozemstvu imajo o naši mladini najlepšo sodbo in sloviti berlinski univerzitetni profesor Kraus je nedavno tega izjavil, da je kvaliteta naših dijakov prvo vrstna. Tudi sam sem se o tem kot dolgo letni univerzitetni profesor prepričal in mislim, da smo lahko glede naše mladine in njene bodočnosti docela mirni. Ob zaključku svojega govora je minister dr. Stankovič naglasil ,da se intenzivno dela na izenačenju učn-ih načrtov in da bodo v najkrajšem času sestavljene vse potrebne učne knjige, tako da bo naša prosveta od najnižjega do najvišjega zavoda usmerjena v enem pravcu. Potem bodo gotovo tudi cwii profesorji, k; so postali proiesorji po bogve čigavem dekretu, postali raz-unnm in bomo imeli tako nacionalno pro-sve-to, kakor s5 jo vsi želimo. Izjave prosvetnega ministra !e sprejela zbornica z dolgo-trajnim odobravanjem. Nato se je razvila debata, ki ie trajala z opoldanskim odmorom vse do 5. popoldne. Narodni poslanec Djuro Ci-rič se je zavzemal za stalnost učitelistva m predlagal, naj se opusti vsako premeščanje med šolskim letom- Poslanec Milan Isakovič je opozarjal zlasti na potrebo po-biijarnia nepismenosti. Poslanec Miliutin Jef-tič je kritiziral znižanje kreditov za pro-sveto in po-zival ministra, naj čim prej izda potrebne pravilnike za uveljavljanje osnovmo-šoisikega zakona. Poslanec Josip Stazič, član Jugoslo-venskega narodnega kkiba ie sicer izražal priznanje prosvetnemu ministru in njegovi prosvetni politiki, vendar pa je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Poslanec Mustafa Mulajič se jc zavzema! za povečamie kreditov za muslimanske šole. Dolgoletni srednješolski ravnatelj v Sarajevu poslanec Milan Djukovič je zelo strokovno kritiziral proračun prosvetnega ministra in zahtevah da se povečajo krediiti. Poslanec Miloš Dragovič je opozarjal na težkoče. s katerimi se mora boriti prosvetna politika zlasti v sedanji dobi ,ko mora tako rekoč trgati mladino izpod vpdiva ttlice. Po govoru poslanca Milenka Miljutinovlča je bila dopoldanska seja ob 1.30 zaključena. Proračun notranjega ministrstva Popoldanska seja se je pričela ob 4. V nadaljevanju debate o proračunu prosvetnega ministrstva so govorili še narodni poslanci dr. Rista Djokič. Sever Vajdo, Aleksander Bukvič. Mita Isakovič m Milan Stid, nakar je prosvetni minister dr. Stankovič pred glasovanjem na kratko repd Mariborom j« umrl upokojeni šolski upravitelj g. Miroslav Pučelnik Zapušča vdovo in sma. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Italijanski vohuni ▼ Franciji Pariz, 17. marca AA. V Strassbourgu so oblasti prijele nekega italijansKega državljana, ki je bil zaposlen pri utrjevalnih de_ lih na meji. Pri njem so našli podrobne načrte novih francoskih utrdb. Obtožen je vohunstva. Podobno aretacijo so izvršili tudi oa italijansko-fraocoski mejL Tragična smrt dr Tujakoviča Split, 17. marca n. V pretekli noči se je v Splita ponesrečil svetnik minirtrslva za socialno politiko ki narodno zdravje dr. Marko Tujakovič. Snoči je prispel te Beograda, da se dane3 udeleži konference za ustanovitev pomorske borze dela v Splitu. Nastanil se je v hotelu »Bellevue« in na_ ročil. naj mu po večerji pripravijo kopel. S svojimi znanci se je zadržal po večerji do 11.45 v kavarni in dele nato je odSel v kopalnico. Okrog 2. ponoči je hotelski vratar nenadoma začutil duh po plinu. Dognal je, da uhaja plin iz kopalnice, ki pa je bila zaprta. Ko so vdrli vanjo, bo našld dr. Tujakoviča že mrtv^a. Davi je sodna komisija ugotovila, da so bile napeljave pri plinskem avtomatu pokvarjene. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno vedro, pozneje vedno bolj oblačno. Toplo in vetrovno. — Situacij^ včerajšnjega dne: Anticiklon prevladuje v južnih in centralni delih kontinenta, vendar pa je v zadnjih 24 arah oslabel Proti jugu je pričel polagoma prodirati nižji pritisk, ki je ponekod že dosegel naše kraje. V splošnem je pritisk padel za 2 do 5.5 mm. najbolj Da severu in severozapadn. najmanj v južnem Primoriu. Temperature so narasle zlasti v zapadni Hrvatski in na vzhodu Dunajska vremenska napoved m soboto: Pooblačitev od zapada; ponekod padavine. Podnevi ne bo več tako toplo; viharni aa-padai vetrovi. Prognoza nagota*. Maši kraji in ljudje Bogomil Vdovič je umri Ljubljana, 17. marca. Ob poi 2. zjutraj je v bolnišnici preminil po dolgi bolezni g. Bogomil Vdovič, ki je obogatil naše slovstvo z mnogimi izvrstnimi prevodi ter si pridobil ime tudi kot temeljit jezikovni kritik. V mnogih listih je pod psevdonimom »Georges« objavljal tudi originalne feljtone. Bogumil Vdovič je bi! tip slovenskega književnika bohema; ker je imel v svoji naravi poleg neizmerne dobrodušnosti tudi vedno dobremu namenu služeč o hudomušnost, se je posebno zavzel za basni Ivana Andrejeviča Krvlo-va ter jih '.zborno poslovenil. To je bilo zadnje njegovo večje delo. ki mu bo trajno ohranilo časten spomin. Manjših njegovih prevodov je nešteto in so mnogi izšli v listih, ki jih že davno ni več. Prevajal je iz nemščine, češčine. italijanščine, francoščine. madžarščine, angleščine, največ pa Lz ruščine. Izmed prevodov iz ruskega jezika so izšli v knjigi: leta 1930. V. J Albanova »Med živ!jen:em in smrtjo«, dnevnik Bru-s i love odprave, lani pa S. R Minclova »Ko so hrasti šumeli« in takoj zatem Krvlov-Ijeve »Basni« V te je poleg prepesnitve komedije A S Grbojedova »Gorje razum-r jmu« vložil pač največ svojega truda. Kri-t ka je te prevode, ki so bili pred knjižno izdajo deloma objavljeni v »Ljubljanskem Zvonu«. »Mladiki« in »Ženskem svetu«, žara d i točnosti prevoda, zgoščenosti in izpi-1' jnosti jezika soglasno vzporedila z izvir-r kom V zadnjem času se je bavil s prevajanjem »Lovčevih zapiskov« J S. Turge-n:eva, pa mu je smrt to delo iztrgala izrok Njegov: tehtni jezikoslovni članki so izhajali pod naslovom »Mrevarstvo«, mnogim pa so v spominu tudi njegove kritike, ki jih je pred vojno pošiljal reviji »Naša zapiski«. Bogomil Vdovič se je rodil 21. avgusta l:S0~na Turjaku pri Velikih Laščah, študiraj je v Ljubljani, po maturi pa je služboval v odvetniških pisarnah. Pred vojno je živel več let v Gorici in je postal tam splo-šno znan med rojaki Ob nastopu vojne je odšel na gališko. pozneje pa na soško fron-to in se jTe vrnil kot invalid. Stalno je^bo-ierial že od konca vojne, vse fizične bolečine m razne druge težave pa je premagoval s svojim neusahljivim humorjem. V težkih razmerah je literarno deloval, a vse težave niso vrgle niti sence na njegovo delo. Vse, kar je ustvaril, je bilo kakor izklesano in nedotaknje-n-o od vseh vsakdanjih nevšečnosti. za katere je imel poleg svojega -'oičnega mira k večjemu še dobrodušno .•iomušne nasmeške. S svojim blagim značajem in i-krečo se duhovitostjo, si je pridobil mnogo prijateljev, ki bridko obžalujejo njegovo prerano smrt. V nedeljo ob po! 15. ga bodo spremili iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k zadri :emu počitku. _ Možu visokih umstvenih in duševnih kvalitet bodi ohranjen najlepši spomin! Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčici Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz .Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nov obrok za javna dela Ljubljana, 17. marca. Dravski banovini od vlade naklonjena P'>dpora šestih milijonov dinarjev za lajša-r e brezposelnosti se mora porabiti v glavnem jsa javna dela v posa.mez.niii srezih. Zato so na banovini napravili potrebna razdelilnik. po katerem naklonijo vsote posameznim s rezom po potrebi krajevnih pri-!'k. Prvi obrok od šestih milijonov je p-e-jela dravska banovina v februarju, znašal /e 500.000 Din Te dna pa je bil nakazan finančni direkciji v Ljubljani drugi obrok v znesku 1.250.(300 Din. Čim bo Danska uprava v posesti denarja, in to bo po vsej priliki že v prihodnjih dneh, se bo pričelo spet razdeljevanje določenih vsot na posamezne sreze. Srezi so kreditov že fcezko pričakovali, kajti z vsotami, ki 90 jih prejeli od prvega obroka, so takoj pričeli prepotrebna javna dela. ki 90 pa morala ponekod zastati, ker je 7-manjkalo denarja. V bodoče je upati, da bodo prihajali še nadaljnji obroki določenega kredita hitrejše, s čemer bo v veliki meri odpomagano brezposelnosti in revščini. zlasti v industrijskih krajh, kjer je vladala pozami najobčutnejšs beda. Dolina gradov v filmu Ljubljana, 17. marca. Pred nabito polno dvorano Delavske zbornice je v četrtek zvečer predaval g. Viktor Pirnat o krasotah doline gradov. Predavanje. spremljano s posrečenimi diapozitivi, je služilo kot nekak uvod za predvajanje novega doleno- i tiv z žitnim klasjem) bi lahko izostala. Tu in tam se čuti majhna raztrganost (skoki z j motiva na motiv brez vezave). Celotno pa ' je film prav dober in ima poleg propagan- | distične brez dvoma tudi ume"nHko vred- I nost Poset je bil rekorden. Brezplačnih vstopnic (ki jih je delila drogerija Grego-rič) se pač nihče ne brana .. Predavatelja g. Pirnata in slikarja Božidarja Jakca je publika hvaležno nagradila z aplavzom. Pevske obletnice in druge pevske drobnarije Ljubljana, 17. marca. Pred 14 dnevi smo objavili, da praznujejo naši pevci letos 301etnico skupne pevske organizacije, ki se je v začetku imenovala Zveza slovenskih pevskih d-ruštev, po vojni si je nadela ime Zvez?, slovenskih pevskih zborov, 1924 z ustanovitvijo Jugoslovenske pevske zveze je likvidirala, območje Slovenije pa je bilo razdeljeno na ljubljansko in mariborsko župo JPS, ki sta 1. 1930. dobili ime Hubadova (v Ljubljani) ter Ipav-čeva (v Mariboru). Na letni skupščini Hubadove župe preteklo nedeljo je Nestor slovenskih pevcev gospod Ivan Dražil, poleg mojstra Hubada, edini še živeči organizator in glavni rnici-ator ustanovitve skupne pevske organizacije, dokazoval, da bo prihodnje leto že 40 let, odkaT obstoja skupna pevska organizacija, češ da je bila ta ustanovljena že ob lOletnaci »Slavca« L 1S94. v bivši redutni dvorani. Ideja te zveze živi res že od leta 1891. Takrat se je vrnil naš pevski Nestor iz Zagreba, kjer so se vršili veliki pevski nastopa Hrvatske pevske zveze, ter je poln navdušenja pričei propagirati to idejo tudi v Sloveniji. Kakor že rečeno, pa je bil leta 1&94 izvoljen samo pripravljalni odb- " za ustanovitev pevske zveze, zveza sama pa kot društvo v juliju 1903. ker so bila pravila Zveze slovenskih pevskih društev potrjena šele 1896. Da ima g. Ivan Dražil nevenljive zasluge za ustanovitev skupne pevske organizacije, nam dokazujejo njegovi takratni članki v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu«, v katerih je ostro kritiziral zaspanost pripravljalnega odbora in slovenskih pevskih zborov. Naj bo naš pevski Nestor pomirjen, ker tudi danes ne vlada v skupni_ pevski organizaciji ona živahnost, ki bd si jo idealisti želeli. Pri snovanju pevske organizacije pred 40 leti je bila najbolj vidna ovira menda potres, danes pa imamo namesto potresa vsesplošno krizo, ki zavira vsa skupna stremljenja. Mar naj nas tolaži, da tudi druge skupne pevske organizacije doma in drugod nimajo poleta in pravega življenja? Hubadova župa JPS si je v nedeljo izvolila nov odbor, ki ga tvorijo: predsednik dr. Anton Švigelj, namestnik prof. Adolf Grobming, podpredsednik inž. Friderik Velik lit/A*. Kramer, namestnik inž. Drago Lesko všek pevo vodja Zor k o Prelovec, namestnik Vinko Rupnik, tajnik Jakob Gerčar, namestnik Ivan Bezeljak, blagajnik Karel Lasbacher, namestnik Si Ivan Pečenko, arhivar Jernej Perdan. namestnik Fran Slana, odborniki: Dore Matul, Srečko Zupančič, Maks Daks. pregledniki računov: Janez Godec, Franc Venturini in Ca mernik Anton. — Temu odboru je bil ob bok postavljen nov artistični odsek Katerega člani so vsi pevovodje včlanjenih zborov. Na ta odsek stavljajo naši zbon mnogo upov, da prinese novih idej in mladega poleta v skupno pevsko organizacijo. Novo življenje nam pa bo tudi "potrebno, saj stojimo pred proslavo petdesetletnice »Slavca«, ki je poleg kamniške »Lire« najstarejši naš pevski zbor. Proslava se bo vršila v začetku poletja prihodnjega leta v zvezi s prvim pevskim zletom Hubadove župe v Ljubljani, kakor je bilo sklenjeno na nedeljski skupščin« na obširno spomenico, ki jo je skupščini predloži* »Slavec«. Zahvala m priznanje vsem zborom, ki so sodelovali na nedeljski skupščini in popoldanskem župnem koncertu v Unionul Naši zbori naj pomnijo, da bo skupna pevska organizacija veljala vedno le toliko, kolikor ji bodo s svojim sodelovanjem dajali življenja v njej včlanjeni zbori. Grenčica Honjadi Jan os je najzanesljivejše tn najidealnejše odvajalno sredstvo. ir pod Krimom Ljubljana, 17. marca. Na Rakitni pri Preserju je danes malo pred poldnevocn v- naselju samih 9 slamo kritih hriš in gospodarskih poslopij baje zaradi neprevidnosti otrok nastal velik oožar, ki je v kratkem času upeneii! 16 rgraib Žrtve požara so večinoma raznovrstne manjše gospoda-rske zgradbe, vmes pa co tudi nekatere hiše m so hudo oškodovani posestniki Markun, Jeršin. Špan. Čot. Ter-ličev Janez in Salar. Zaradi močnega vetra in pomanjkanja vode ni bilo mogoče misliti na uspešno gašenje. Domači gasilci 'O storili, kžir je bilo le mogoče. Ljublianski gasilci do večera niso biK alarmirani Mednaroden pustolovec in vlomilec Ljubljana, 17. marca. Dokaj čedno oblečen, majhen človek je Konstantin Papu, po poklicu baje trgovski potnik, po rodu pa iz Vilne. Stal je pred malim senatom. Policijska poročila ga označujejo. da je nevaren mednaroden pustolovec m vlomilec. Tako poroča zagrebška policijska direkcija, da mora biti po tiralici mednarodnega varstvenega urada na Dunaju ta Papu identičen z onim, ki je julija 1936 vlomil v neko draguljarsko trgovino v Luzemu ter odnesel dragulje m zlatnino v skupni vrednosti okoli 30.000 švicarskih frankov. Predsednik g. Mladič je obtoženca nagovoril slovenski: »Papu: To ste Vi?«... »Jal« je bil odgovor. »Razumete slovenski?« ... »Ich spreche deutsch. vrenig slo-veniseh?« ... »Znate srbohrvatski?« »Nem! Malo slovenski.« ... »Se bomo že razumeli 1«. . »Ja, ja, razumem malo.« Državni tožilec: »Ko bo ta stvar končana, boste šili v Švico.« Obtožil ga je, da je 36. decembra lani vlomil v zaklenjeno sobo g. Srečka L*nschulda v Kolodvorski ulici 34 in mu odnesel razno boljšo obleko v vrednosti 4000 Din, dalje da je nekaj dna prej v Zagrebu ukradel ruskemu beguncu Treslenku zimski suknjič in legitimacijo. Pod TrcsicokoTiB fi on j« 4 dni preo čeval tudi po raznih ljubljanskih hotelih. Papu govori perfektno nemški, ruski in židovski. trdi pa, da je rimoka tolik Priznal je sodnikom, da je ukradel g. Un~ schirldu obleko, zanikal pa je, da bi bil z vitrihi odpri sobna vrata. Pri njem so sicer našli razno vlomilsko orodje, zlasti ključe, ali o teh pravi, da mu jih je dal ključavničar Konstantin Leon is v Pire ju. Papu je kratko pripovedoval, kako je delal v Pire-ju in nato lani prepotoval Grčijo. Pri Gjev-gjeliji je prekoračil jugoslovensko mejo, dospel je do Zagreba in nato v Ljubljano. Nameraval je oditi v Avstrijo za poslom. Predsednik ga je med drugim vprašal: »Kje ste se naučili slovenski?« Obtoženec: »Jetzt ean bisschen im Gefangnis. In Pirej habe ich ehrlich gearbeitet.« Ker nista mogli priči služkinja Ivanka Vrablova in Srečko Unschuld točno potrditi, da bi bilo v sobo vlomljeno, je sodišče obsodilo Papa le zaradi prestopka tatvine na 4 mesece strogega zapora, oprostilo pa tatvine suknjiča v Zagrebu. Po sodbi, ki jo je obtoženec gladko sprejel, je predsednik pripomnili: »Tu boste morali počakati, da pride iz Švice izročitveni predlog.« Papu la-konično: »Nie in meinem Leben war ich m der Schweiz. Ich kenne das Land nicht.« Mlad izdelovalec denarja Novo rrr^to, 17. marca. Pred malim senatom se je znašel mlad ponarejevalec lOdinarskih novcev, še ne 20 let stari kmečki fant Dolfe iz Suhe Krajine. Vsa afera, v katero je bil vpleten še neki raznašalec kruha iz Starega loga. ki je raz-pečal par ponarejenih kovancev, bi imela precejšnje posledice, da niso spretnemu ponarejevalcu takoj spočetka prišli na sled. Lani na Martinov večer je opazil trgovec Honigmam iz Starega loga med svojim dnevnim izkupičkom dva ponarejena kovanca. Spomnil se je, da ju je dobil od raz-našalca kruha, ki je ta večer pri njem kupil kvas. Zadevo je takoj javil orožnikom, ki so izvedli širše poizvedbe. Raznašalec kruha je povedal, da je oba novca prejel od Dolfeta za kruh. Ker so se v istem času pojavili v okolici še drugi ponarejeni novci, ki so kazali po zlitini in obliki izdelave, da so enega in istega izvora, se je dalo povsem trdno sklepati, da je ponarejevalec vseh teh novcev isti. Po izvidu ministrstva financ v Beogradu, kateremu je bilo poslanih nekaj teh kovancev v analizo, so sestojali falzifikati iz 35.11 odst. cina, 46.70 svinca, dočim je malenkosten ostanek tvorilo železo. Dolef je pred sodniki priznal, da je poskusil najpreje vlivati novce po 1 Din in čim se mu je to posrečilo, je napravil iz mavca model za 10 dinarske kovance, ki jih je vlival z raztopino cina in svinca. Sodišče ga je obsodilo samo na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 4 let. Konj ga je ubil Straža, 17 marca. Posestnik Josip Štraus iz Meniške vasi pri Toplicah je kupoval konja v vasi Hru-ševcu pri Straži. Ko sta se s prodajalcem pogodila, je Štraus poskušal konja ter ga z bičem udaril po zadnjih nogah. Prodajalec je sncer kupca svaril, da konja ni tolči po nogah ker rad udari, vendar se kupec za svarilo ni dosti menil, češ: konj se mora privaditi. Približal 9e je konju ter ga zopet z bičem udaril po nogah, a v tem hipu je konj poskočil ter z zadnjima nogama udaril Strausa v trebuh. Udarjeni je takoj padel in začutil hude bolečine. Noč od sobote na nedeljo je prebil v hlevu, drugi dan pa so ga hoteli prepeljati domov v Meniško vas. Naložili so ga na voz ter so prišli s težko ranjenim do Dolnjega Gradišča pri Toplicah. Tu je možu postalo zelo slabo, poklicali so zdravnika dir. Konvalinko, ki mu je dal injekcijo v RANČIŠKA saal DRA2ESTNA, ŽIVAHNA IN TEMPERAMENTNA, KOT NASL-OV NJENEGA PRVEGA FILMA O TEM FILMU BO GOVORILA VSA LJUBLJANA ! PARTNER: PAUL HoRBIGER Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik in Ufin kulturni film »Na vrhovih planinskih gozdov«! Najslajši film v te) sezoni! 9 DANES PREMIERA! Predstave ob 'L, V48. in ^410. zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. 0 BO— jgi^T*' 3et ss-SS?-- V »ZA«"* 09 ■ S pomirjen je bolečin, pre-iden je bil s sveto-tajstvi. nakar so ga po zdravniški odredbi z avtobusom odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer pa je 5e tisti večer umrl. Zapušča ženo in malega otroka. Pokopali so ga v torek na šmihelškem pokop>• lišču. Sleparija s krojnim tečaieiri Dol. Toplice. 17. marca. V toplišJd okolici sta se pred tedni pojavila dva potnika, ki sta med šiviljami ln krojači zbirala prijave za krojni tečaj, ki naj bi se vršil v Toplicah. Vsak prijavljc-nec bi vplačal za večdnevni krojni tečaj 300 Din. predplačilo pa sta zahtevala cd vsakega prijavljenega po 60 Din. Priglasil * se je več interesentov, ki so radi vplača i op 60 Din. Napovedani čas je že mm.il. a o kakem krojnem tečaju ni ne duha na sluha. Povsem upravičena je domneva, da. so interesnti nasedli premetenima sleparjema, ki sta hotela na zvit način v sedar i težkih časih priti do denarja. Dobro bi bilo, da ju ogledajo orožniki, če se spet k; j pojavita. Skrbi ržiske občine Zagorje. 16. marca. Kakor zagorska, je radi sosednja občina Ržišče zašla v težaven položej. Zeradi zmanjšanja davčne podlage in zaradi krize pri TPD, ki zato ni plačala predvidenega davka, je nastal primanjkljaj okrog 100.00*1 Din. Potrebe občine in njenega prebiva-stva pa so velike, zato bo treba prev.dnoi gospodariti, da jim bo vsaj nekoliko zadoščeno. Na nedavni seji se je predvsem temeljito razpravljalo o prehrani občanov. Kakor rudarji, ki delajo le tri dni v tednn in ne zaslužijo za hrano družine, je ve j tudi takih obrtnikov, ki nič ne zaslužij<. Občinski odbor jim bo po znižanih ocncili dobavljal moko. Daljša debata se je razv -la glede poprave cerkve v Cemšeniko, k- e bo že itak izčrpane davkoplačevalce spet obremenilo. Ker ima posojilnica in nica v Izlakah v prrvilih, da se ves nje rs čisti dobiček nakaže v cerkvene nžnerie, je pač potrebno ugotoviti, koliko jc ic izročila v ta namen. Električna razsvetljava na banovi&i.j cv-sti se podaljša skozi Zelenec in fe zveže /t Izlakami, kar bo v tujskopiometnem pogledu prav važno. Litijski cestni odbor namerava preložiti klanec pod medijskim gradom in bo občina urgirala. da se to č::n» prej izvrši in da se tako zaposlijo brezposelni rudarji. Veliko število prošenj za podporo je moral ržiški občinski odbor pustiti nerešenih, ker v blagajni ni de>nar>-.. Žalostno pa je, da nekateri izkoriščajo težavne razmere v svoje umazane politične sn-c-kulacije, samo da omalovažujejo prizadevanja v občinskem gospodarsmi. Hujskanje, ki ga že več čara vrši neka osebi., i« doseglo višek in res že zasluži svoje plačilo. LTURNI PREGLE Qh tridesetletnici Zgodovinskega in Muzejskega društva v Maribora Včeraj, dne 17. marca je minilo 30 let, f:ar je bilo ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Eno ^ leto starejše je mariborsko Muzejsko društvo. _Ker pa je MDM osnovalo in otvorilo mariborski muzej šele 1. 1903.. praznujeta obe društvi sočasno, v nedeljo dne 19. t. m. eroj tridesetletni jubilej. ^^ Zgodovinsko društvo v Mariboru je zraslo iz dveh korenin. Prva je bilo domače vseučilišče. za katero so se baš pred 30 leti naši predniki zavzemali z vsemi 6iiami in druga naša narodnost na štajerskem. Ako smo" hoteli Slovenci doseči svojo univerzo, smo morali izvršiti za to potrebna znanstvena preddela. Le-ta smo mogli Slovenci pred 30 leti opravljati le na Kranjskem, v Ljubljani. Na Štajerskem še ni bilo nobene znanstvene organizacije, kar je bilo zlasti v Poti ravju tem opasneje, ker v tej narodnostno ogroženi pokrajini ni nikdo niti vršil, niti predstavljal kulturnega viška v našem narodnem ž vi jen ju. Z namenom, da pripravlja pot naši univerzi in da tudi znanstveno dokumentira kulturno živo slovenstvo v Po-dravju so ustanovili Mariborčani 17. marca 1903 po inieiiativi prelata dr. Kovačiča Zeo-fjkoreoefco drsištvo. Drugačen je začetek mariborskega Muzejskega društva. Za proufavanje naše preteklosti zelo zaslužni, toda osebno nemirni in nepreračunljivi prof. Fr. Ferk se je eprl 6 Ptujčani. ki j;b je 1. 1893. pridobil za ustanovitev ptujskega muzeja ter je našel v Mariboru zdravnika A. Raka. katerega je navdušil za idejo, da se ustanovi mariborsko Muzejsko društvo. Sicer je že ob koncu 19. stoletja obstojala v Mariboru močna skupina meščanov, ki je hotela ustanoviti mestni muzej, vendar je b'la močnejša druga skupina. ki je stala na stališču, da bodi graški muzei tudi mariborski muzej. Zaradi tega eo odhajali mariborski muzejski predmeti v Gradec. Novo Muzejsko društvo si je pridobilo naklonjenost mestne obč'ne. Mestne hranilnice in meščanstva, tako da je moglo že pomladi 1903 urejati novi muzej, za katerega je mestna občina dala na razpolago štiri "sobe v stari eodniji. Pomen mariborskega Muzejskega društva, ki je b:lo do prevrata nemško in v katerem so dobili Slovenci večino šele po prevratu, je v tem. da je zaustavilo odtok domačih muzejskih predmetov v tujino in zbralo mnogo naravoslovnih, lokalno - zgodovinskih, arheoloških in naro-Hooisaih predmetov. Zgodovinsko društvo si je postavilo širši delokrog na treh temeljih: na knjižnici, na arhivu in na narodnem muzeju. Podlago za knjižnico in arhiv je ustvari prvi društveni predsednik Slekovec. ki je podaril društvu bogato lastno knjižnico in številne osebne popise la^antinske duhovščine. L. 1905. pa je začelo društvo izdajati zgodovinski in narodopisni zbornik »Časopis za zgodovino in narodopisje«, ki je danes za »Slovenskim Pravnikom« druga najstarejša naša znanstvena revija. V tem delu se je razvijalo društvo ln z njim tndi društvene ustanove. Naraščajoče knjižnice in arhiva društvo ni moglo več samo upravljati, kar so spoznali tudi naši javni činitelji. Kot prva ie mariborska mestna občina vzela 1922 v upravo društveno knj žnico. iz katere se je razvila današnja mestna Študijska knjižnica. Kot jubilejni dar za tridesetletnico pa je dravska banc-vnia povzdignila društveni arhiv v banovin-skega in ga s tem prevzela v svojo oskrbo. I'ru3tveni muzej ee je pa po prevratu združil z muzejem Muzejskega društva n oba nato z lavantinskim. 1896. ustanov!ienim škofijskim muzejem. Tadi pri muzeju je prišla d-.avska banovina obema društvoma v pom<-č ko jc dodelila banovinskega arhi-varia muzeju kot urejevalca kulturnozgodovinska »Jsirk Zgodov nsko in Muzejsko d^-n^.vo v Mariboru imata torej polno pravieo, praznovati v nedelio 19. marca ewojo trid-^etletnico. Pred tridesetimi leti ni «ne! Maribor 5« no-Sene znanstvene organaeactje. Nato pa je vsako diufUc v svojem delokrogu razvijalo kniižn co, muzej in arhiv, ki so 'lan«« ea-mushvne znanstvene ustanove, ki omogočajo v .Vai "tx ru smotrno znanstvur.o delo S tem oa et« dali obe organizaciji Maribor značaj mesrta z vsestransko razvitim kulturnim življenjem. Pa je imelo Zgodovinsko društvo na pariški m rovni konferenci važno ulogo, je znano; kljub temu pa lahko še enkrat poudarimo. da je naša mirovna delegacija odbijala nemške mirovne teze po Podravju in utemeljevala Maistrovo dovršeno dejstvo baš z gradivom, ki ga je v tem čaeu zbralo Zgodovinsko društvo. Izmed mož, ki so dvigali in vodili Mozej-sko društvo, omenjamo dr. A. Raka in^ sedanjega predsednika prelata Fr. Kovačiča: 9iednji je tudi tisti, ki je od ustanovitve dalje idejno m praktično vodil Zgodovinsko društvo. Zato ne bo nedeljska proslava tridesetletnice samo spomin na znanstveno aktivnost Maribora v zadnjih 30 letih, ampak v isti meri tudi zahvala vse naše javnosti dolgoletnemu kulturnemu delavca, prelatu dr. Fr. Kovačiču, kateremu bo izročil ob tej priliki pomočnik bana g. dr. O. Firkmajer najvišje odlikovanje. Ob istem časj prejme odlikovanje tudi čebelica v podrobnem delu obeh društev, upravnik N. L V rabi. V četrto desetletje stopata obe društvi z jasnim programom: Muzejsko društvo z arheološkim »n prirodoslovnim, Zgodovinsko pa z zgodovinskim in narodopisnim deiotn-Osarooevojeoe uoi«io»re bodo omogočal« zlasti poglobitev in do podrobnosti po črtu urejeno delo. Ob tridesetletnici obeh društev more p-vinsko društvo preživelo težke čase svetovane vojne m prestopilo v novo Jugoslavije mu je bila J lgoslavija hvaležna 9 tem, 9) postale o i njeea začfte ustanove samostojne in javne. Če velja kje. potem. veR* pač za mariborske znanstvene organizacije^ Iz naroJa 6C vzrasle in za narod — zla<»ti na našem severu — delujejo in bodo dDynamite«, ki je prav -rtu prav zgodovina delavskega gibanja v Ameriki, je »Smeh v džingli« (v iivirnik .s »Laugbiug m the Jungle«) prvi opoeoril h.x pripovedniške odlike našega rojaka. Adn-« mičevo une je po zaslugi ugodnih kritik Tj primatufli amerBkih rp* Maši kraji in ijiidfe Bogomil Vdovič je umri Ljubljana, 17. marca. Ob pod 2. zjutraj je v bolnišnici preminil po dolgi bolezni g. Bogomil Vdovič. ki je obogatil naše slovstvo z mnogimi izvrstnimi prevodi ter si pridobil ime tudi kot temeljit jezikovni kritik. V mnogih listih je p«xi psevdonimom »Georges« objavljal tudi originalne feljtone. Bogumil Vdovič je bil tip slovenskega književnika bohema; ker je imel v svoji n a ra vi poleg neizmerne dobrodušnost: tudi vedno dobremu namenu služečo hudomušnost, se je posebno zavzel za basni Ivana Andrejeviča Krvlo-va ter jih izborno poslovenil. To je bilo zadnje njegovo večje delo. ki mu bo trajno ohranilo časten spomin. Manjših njegovih prevodov je nešteto in so mnogi izšli v listih, ki jih že davno ni več. Prevajal je iz nemščine, češčine. italijanščine, francoščine. madžarščine, angleščine, največ pa iz ruščine. Izmed prevodov iz ruskega jezika so izšli v knjigi: leta 1930. V. J Albanova »Med z v! jen jem in smrtjo«, dnevnik Brusi love odprave, lani pa S- R Minclova »Ko so hrasti §ume!:« in takoj zatem Krvlov-!;eve »Basni« V te je poleg prepesnitve komedije A S Gribojedova »Gorje razum-remu« vložil pač največ svojega truda. Kn-tka je te prevode, ki so bili ored knjižno izdajo deloma objavljeni v »Ljubljanskem Z vonu«. »Mladiki« in »Ženskem svetu«, žara d: točnosti prevoda, zgoščenosti in izpi-j.jnosi jezika soglasno vzporedila z izvir-r. kom V zadnjem času se je ha vil $ prevajanjem »Lovčevih zapiskov« J. S. Turge-r. eva. pa mu je smrt to delo iztrgala iz _ rok. Njegovi tehtni jezikoslovni članki so izha- : tx>d naslovom »Mrcvarstvo«. mnogim pa so v spornimi tudi njegove kritike, ki jih je pred vojno pošiljal reviji »Naši za-pi -4ci«. Bogomil Vdovič se >e rodil 21. avgusta 1^0 "na Turjaku pri Velikih Laščah, študiral je v Ljubljani, po maturi pa je služboval v odvetniških pisarnah. Pred vojno je živel več let v Gorici in je postal tam splošno znan med rojaki Ob nastopu vojne je odšel na gališko. pozneje pa na soško fronto in se je vrnil kot invalid. Stalno je bo-že od konca vojne, vse fizične bolečine i-, razne druge težave pa je premagoval s svoim neusahljivim humorjem. \ težkih razmerah je literarno deloval, a vse težave niso vrgle niti sence na njegovo delo. Vse, kar je ustvaril, je bilo kakor izklesano "in nedotaknjeno od vseh vsakdanjih ne---ečnosti. za karere je imel poleg svojega ičnega mira k večjemu še dobrodušno h jdomušne nasmeške. S svojim blagim zna-čajem in iskrečo se duhovitostjo, si je pridobil mnogo prijateljev, ki bridko obžalujejo njegovo t>rerano smrt. V nedelio ob pol 15. ga bodo spremili iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k zadrtemu počitku. Možu visokih umstvenih in duševnih Jeva- -.d: ohranjen najlepši spomin! Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabo vol jnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčicL Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. >Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nov obrok za javna dela LJubljana, 17. marca. Dravski banovini od vlade naklonjena r- >dp»ora šestih milijonov dinarjev za lajša-r e brezposelnosti se mora porabiti v glav-r.em za javna dela v posameznih srezih. Zato so na banovini napravili potrebni razdelilnik. r>o katerem naklonijo vsote posameznim s rezom po potrebi krajevnih pn-Prvi obrok od šestih milijonov je p~e-jeia dravska banovina v februarju, znašal yX' 'XX) Din Te dni pa je bil nakazan finančni direkciji v L rublja«! drugi obrok v znesku 1.250.000 Din. Čim bo bamska uprava v posesti denarja, m to bo po vsej r riliki že v prihodnjih dneh, se bo pričelo *ret razdeljevanje določenih vsot na posa-raezne sreze, Srezi so kreditov že težko pričakoval:, kajti z vsota mri, ki so jih prejeli od prvega obroka, so takoj pričeli prepotrebna javna dela. ki 90 pa morala ponekod zastati, ker je rmanjkalo denarja. V bodoče je_ upati, cfca bodo prihajali še nadaljnji obrok: določenega kredita hitrejše, s čemer bo v veliki meri odpomagano brezposelnost in revščini, zlasti v industrijskih krajh, kjer je vladala pozšmi najobčutnejša beda. Dolina gradov v filmu Ljubljana, 17. marca. Pred nabito polno dvorano Delavske zbornice je v četrtek zvečer predaval g. Viktor Pimat o krasotah doline gradov. Predavanje. spremljano s posrečenimi diapozitivi, je služilo kot nekak uvod za predvajanje novega dolenjskega filma, ki ga je posnel akad. slikar Božidar Jakac. S prepričevalno zgovornostjo nas je popeljal predavatelj med starodavne dolenjske gradove. po sončnih vinogradih in v gozdove Gorjancev Jakčev film. ki je bil povečini snirnan za j časa Gregoričevega monstre-izleta amater- , jev po Dolenjski, ie razen nekaterih manj- ! ših nedostatkov prav posrečen. Slike so jas- , ne; motivi izbrani. Neka ponavljanja (mo- i tiv z žitnim klasjem) bi lahko izostala. Tu in tam se čuti majhna raztrganost (skoki z 1 motiva na motiv brez vezave). Celotno pa 1 je film prav dober in ima poleg propagan- [ distične brez dvoma tudi ume"n:«-ko vrednost Poset je bil rekorden. Brezplačnih vstopnic (ki jih je delila drogerija Grego-rič) se pač nihče ne brani .. Predavatelja g. Pimata in slikarja Božidarja Jakca je publika hvaležno nagradila z aplavzom. Pevske obletnice in druge pevske drobnarije Ljubljana, 17. marca. Pred 14 dnevi smo objavit', da praznujejo naši pevci letos 301etnico skupne pevske organizacije, ki se je v začetku imenovala Zveza slovenskih pevskih društev, po vojni si jc nadela ime Zvezi slovenskih pevskih zborov, 1924 z ustanovitvijo Jugoslovanske pevske zveze je likvidirala, območje Slovenije pa je bido razdeljeno na ljubljansko in mariborsko župo JPS, ki sta 1. 1930. dobili ime Hubadova (v Ljubljani) ter Ipav-čeva (v Mariboru). Na letni skupščini Hubadove župe preteklo nedeljo je Nestor slovenskih pevcev gospod Ivan Dražil, poleg mojstra Hubada, edini še živeči organizator in glavni inici-ator ustanovitve skupne pevske organizacije, dokazoval, da bo prihodnje leto že 40 let, odkar obstoja skupna pevska organizacija. češ da je bila ta ustanovljena že ob 101 e tok i »Slavca« L 1S94. v bivši redirtni dvorana. Ideja te zveze živi res že c-d leta 1891. Takrat se je vrnil naš pevski Nestor iz Zagreba, kjer so se vršili veliki pevski nastopa Hrvatske pevske zveze, ter je poln navdušenja pričel propagirati to idejo tudi v Sloveniji. Kakor že rečeno, pa je bil leta lb94 izvoljen samo pripravljalni odb za ustanovitev pevske zveze, zveza sama pa kot društvo v juliju 1903, ker so bila pravila Zveze slovenskih pevskih društev potrjena šele 1S98. Da ima g. Ivan Dražil nevenljive zasluge za ustanovitev skupne pevske organizacije, nam dokazujejo njegovi takratni članki v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu«, v katerih je ostro kritiziral zaspanost pripravljalnega odbora m slovenskih pevskih zborov. Naj bo naš pevski Nestor pomirjen, ker tudi danes ne vlada v skupni _ pevski organizaciji ona živahnost, ki bd si jo idealisti želeli. Pri snovanju pevske organizacije pred 40 leti je bila najbolj vidna ovira menda potres, danes pa imamo namesto potresa vsesplošno krizo, ki zavira vsa skupna stremljenja. Mar naj nas tolaži, da tudi druge skupne pevske organizacije doma m drugod nimajo poleta in pravega žiivljetnja? Hubadova župa JPS si je v nedeljo izvolila nov odbor, ki ga tvorijo: predsednik dr. Anton Švigelj, namestnik prof. Adolf Grobming, podpredsednik inž. Friderik Kram«*, namestnik ini. Drago Lesko všek. f>evovodja Zorko Pre lovec. namestnik Vinko Rupmik, tajnik Jakob Gerčar, namestnik Ivan Bezeljak. blagajnik Karel Lasbacher, namestnik Silvan Pečenko, arhivar Jernej Perdan. namestnik Fran Slana, odborniki: Dore Matul, Srečko Zupančič, Maks Daks. pregledniki računov: Janez Godec, Franc Venturini in Ca mernik Anton. — Temu odboru je bil ob bok postavljen nov artistični odsek. Katerega člani 90 vsi j>evovodje včlanjenih zborov. Na ta odsek stavljajo naši zbor. mnogo upov, da prinese novih idej in mladega poleta v skupno pevsko organizacijo. Novo življenje nam pa bo tudi potrebno, saj stojimo pred proslavo petdesetletnice »Slavca«, ki je po-leg kamniške »Lire« najstarejši naš pevski zbor. Proslava se bo vršila v začetku poletja prihodnjega leta v zvezi s prvim pevskim zletom Hubadove župe v Ljubljani, kakor je bilo sklenjeno na nedeljski skupščini na obširno spomenico, ki jo je skupščini predloži* »Slavec«. Zahvala m priznanje vsem zborom, ki so sodelovali na nedeljski skupščini in popoldanskem župnem koncertu v Unioau! Naši zbori naj pomnijo, da bo skupna pevska organizacija veljala vedno le toliko, koliko" ji bodo s svojim sodelovanjem dajali življenja v njej včlanjeni zbori. Grenčica Hunvadi Jano« je najzanesljivejše m najidealnejSe odvajalno sredstvo. Velik ir pod Krimom Ljubljana, 17. msrca- Na Rakitni p«1 Preserju je danes malo pred p>oldnevom v. naselju samih 9 slamo kritih hiš in gosp>odarskih poslopij baje zaradi neprevidnosti otrok nastal velik noža.:, ki je v kratkem času upeoeM! 16 graib Žrtve požara so večinoma raznovrstne manjše gospodarske zgradbe, vmes pa «0 tudi nekatere hiše m so hudo oškodovani posestniki Markum, Jeršin. Špan. Čot. T^r-čičev Janez in Sala*. Zaradi močnega v~rra in pomanjkanja vode ni bik) mogoče misliti na uspešno gašenje. Domači gasilci 'O storili, kiu je bilo ie mogoče. Ljubiranski gasilci do večera niso bi K alarmirani Mednaroden pustolovec in vlomilec Ljubljana. 17. marca. Dokaj čedno oblečen, majhen človek je Konstantin Papu. p>o poklicu baje trgovski potnik, po rodu pa iz Vilne. Stal je pred malim senatom. Policijska poročila ga označujejo. da je nevaren mednaroden pustolovec m vlomilec. Tako poroča zagrebška policijska direkcija, da mora biti po tiralici mednarodnega varstvenega urada na Dunaju ta Papu identičen z onim, ki je julija 1936 vlomil v neko draguljarsko trgovino v Luzernu ter odnesel dragulje in zlatnino v skupni vrednosti okoli 30.000 švicarskih frankov. Predsednik g. Mladič je obtoženca nagovoril slovenski: »Papu! To ste Vi?«... »Ja!« je bil odgovor. »Razumete slovenski?«... »Ich spreche deutsch. wenigslo-veniseh?« • • • »Znate srrbohrvatski?« »Neki! Malo slovenski.« ... »Se bomo že razumeli'« . . »Ja, ja_ raasmem malo.« Državni tožilec: »Ko bo ta stvar končana, boste šli v Švico.« Obtožil ga je, da je 36. decembra lani vlomil v zaklenjeno sobo g. Srečka L"nschulda v Kolodvorski ulici 34 in mu odnesel razno boljšo obleko v vrednosti 4000 Din, dalje da je nekaj dni prej v Zagrebu ukradel ruskemu beguncu Treslenku zimski suknjič in legitimacijo. Pod Trcrtenkorim anemoen j« 4 dni prenočeval tudi po raznih ljubljanskih hotelih. Parni govori perfektno nemški, ruski in židovski. trdi p»a, da je rirookatolik. Priznal je sodnikom, da je ukradel g. Un-schuldu obleko, zanikal pa je, da bi bil z vitrihi odprl sobna vrata. Pri njem so sicer našli razno vlomilsko orodje, zlasti ključe, ali o teh pravi, da mu jih je dal ključavničar Konstantin Leon is v Pireju. Papu je kratko pripovedoval, kako je delal v Pireju in nato lani prepotoval Grčijo. Pri Gjev-gjeliji je prekoračil jugoslovensko mejo, dospel je do Zagreba in nato v Ljubljano. Nameraval je oditi v Avstrijo za TKislom. Predsednik ga je med drugim vprašal: »Kje ste se naučili slovenski?« Obtoženec: »Jetzt edn bisschen im Gefangnis. In Pirej hibe ich ehrlich gearbeitet« Ker nista mogli priči služkinja Ivanka Vrablova in Srečko L"nschuld točno potr-diti. da bi bilo v sobo vlomljeno, je sodišče obsodilo Papa le zaradi prestopka tatvine na 4 mesece strogega zapora, oprostilo pa tatvine suknjiča v Zagrebu. Po sodbi, ki jo je obtoženec gladko sprejel, je predsednik prip*omnil: »Tu boste morali počakati, da piride iz Švice izročitveni predlog.« Papu la-konično: »Nie in meinem Leben vrar ich in der Schweiz. Ich kenne das Laiid nicht.« Mlad izdelovalec denarja Novo m^to, 17. marca. Pred mal:m senatom se je znašel mlad ponarejevalec lOdinarslcih novcev, še ne 20 let stari kmečki fant Dolfe iz Suhe Krajine Vsa afera, v katero je bil vpleten še neki raznašalec kruha iz Starega loga. ki je raz-pečal par ponarejenih kovancev, bi imela precejšnje posledice, da niso spretnemu ponarejevalcu takoj spočetka prišli na sled. Lani na Martinov večer j« opazil trgovec Honigman iz Starega loga med svojim dnevnim izkupičkom dva ponarejena kovanca. Spomnil se je, da ju je dobil od raz-našalca kruha, ki je ta večer pri njem kupil kvas. Zadevo je takoj javil orožnikom, ki so izvedli širše poizvedbe. Raznašalec kruha je povedal, da jc oba novca prejel od Dolfeta za kruh. Ker so se v istem čaMi pojavili v okolici še drugi ponarejeni novci, ki so kazali po zlitini in obliki izdelave. da so enega in istega izvora, se je dalo povsem trdno sklepjati, da je ponarejevalec vseh teh novcev isti. Po izvidu ministrstva financ v Beogradu, kateremu je bilo poslanih nekaj teh kovancev v analizo, so sestojali falzifikati iz 35.11 odst. cina, 46.70 svinca, dočim je malenkosten ostanek tvorilo železo. Dolef jc pred sodniki priznal, da je poskusil najpreje vlivati novoe po 1 Din in čim se mu je to po-srečik>. je napravil iz mavca model za 10 dinarske kovance, ki jih je vlival z raztopino cina in svinca. Sodišče ga je obsodilo samo na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 4 let. Konj ga je ubil Straža, 17 marca. Posestnik Josip Straus iz Meniške vasi pri Toplicah je kupoval konia v vasi Hru-ševcu pTi Straži. Ko sta se s prodajalcem pogodila, je Štraus poskušal konja ter ga z bičem udaril po zadnjih nogah. Prodajalec ie sicer kupca svaril, da konja ni tolči po nogah ker rad udari, vendar se kupec za svarilo ni dosti mentl, češ: konj se mora privaditi. Približal se je konju ter ga zopet z bičem udaril po nogah, a v tem hipu je konj poskočil ter z zadnjima nogama udaril Štrausa v trebuh. Udarjeni je takoj padel in začutil hude bolečine. Noč od sobote na nedeljo je prebil v hlevu, drugi dan pa so ga hoteli prepeljati domov v Meniško vas. Naložili so ga na voz ter so prišli s težko ranjenim do Dolnjega Gradišča pri Toplicah. Tu j« možu postalo zelo slabo, poldicaH so zdravnika dr. Konvalinko, ki mu je dal injekcijo v RANČIŠKA AAL i? DRAŽESTNA, ŽIVAHNA IN TEMPERAMENTNA, KOT NASLOV NJENEGA PRVEGA FILMA O TEM FILMU BO GOVORILA VSA LJUBLJANA ! PARTNER: PAUL HoRBIGER Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik in Ufin kulturni film »Na vrhovih planinskih gozdov«! Najslajši film v tej sezoni! I DANES PREMIERA! Predstave ob 4., 148. in ^10. zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. BO p a V- t r k " „ s^ pa^ pto^^ptJ* t * .A3tvo te*<" ^ v ■pe \.ed»<> 0T = v j. „ bt- --9v„ pomirjen je bolečin, pre-riden je bi! s sveto-tajstvi. nakar so ga po zdravniški odredbi z avtobusom odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer pa je še tisti večer umrl. Zapušča ženo in malega otroka. P~-kopaH so ga v torek na šmfnelskera pokopališču. Sleparija s krojnim tečajem Dol. Toplice. 17. marca. V toplišJci okolici sta sc pred tedni pojavila dva potnika, ki sta med šiviljami in krojači zbirala prijave za krojni tečaj, ki naj bi se vršil v Toplicah. Vsak prijavi junec b: vplačal za večdnevni krojni teč. j 300 D.n. predplačilo pa sta zahtevala c i vsakega prijavi lenega po 60 Din. Priglasil ■> se je več interesentov, k; ?o tudi vplača t op 60 Din. Napovedani čas je že minil, a o kakem krojnem tečaju ni rve duha na sluha. Povsem upravičena je domneva, di so interesni nasedli premetenima sleparjema, ki sta hotela na zvit način v sedar; 1 težkih časih priti do denarja. Dobro bi b-lo. da ju ogledajo orožniki, če se spet k o pojavita. Skrbi ržiške občine Zagorje. 16. marca. Kakor zagorska, je tudi sosednja občina Ržišče zašla v težaven položaj. Zaradi zmanjšanja davčne piodlage in zaradi jen-ze pri TPD. ki zato ni plačala predvidenega davka, je nastal primanjkljaj okrog 1(H'.00»I Din. Potrebe občine in njenega prebiva-stva pa so velike, zato bo treba previdna gospodariti, da jim bo vsaj nekoliko zod>-ščeno. Na nedavn' seji se ie predvsem temeljito razpravljalo o prehrani občanov. Kakor rudarji, ki delajo le tri dni v tednn in ne zaslužijo za hrano družine, je w j radi takih obrtnikov, ki nič ne zaskržij«'. Občinski odbor jim bo po znižanih oetii* dobavljal moko. Daljša debata se je razv -la glede poprave cerkve v Čemšerwkn, k-e bo že itak izčrpane davkoplačevalce spe ž obremenilo. Ker ima. posojilnica in hnin.*-nica v Izlakah v prrvilih. da se ves nje rs čisti dobiček nakaže v cerkvene ninetie, je pač potrebno ugotoviti. kol;ko jc ie izročila v ta namen. Električna razsvetljava na ha®ovav»-JCv-sti se podaljša skozi Zelenec in se zveze 1 Izlakami, kar bo v tujskoprometnem pogk-du prav važno. Litijski cestni odbor namerava preložiti klanec p>od medijskir-. gradom in bo občina urgirala. da se to čiira prej izvrši in da se tako zaposhjo brezposelni rudarji. Veliko število prošenj za podporo je moral ržiški občinski odbor pustiti nerešenih, ker v blagajni ni denarjt . Žalostno pa je. da nekateri izkoriščajo težavne razmere v svoje umazane politične st>e-kulacije, samo da omalovažujejo prizadevanja v občinskem gospodarstvu. Hujskanje, ki ga že več čat^a vrši ceka osrf^a. do6eglo višek in res že zasluži svoje plačilo. ULTURNI PREGLED Ob tridesetletnici Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru Včeraj, dne 17. marca je minilo 30 let, ear je bilo ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Eno ^ leto starejše ;e mariborsko Muzejsko društvo. Ker pa je MDM osnovalo in otvorilo mariborski muzej šele 1. 1903.. praznujeta obe društvi sočasno, v nedeljo dne 19. t. m. svoj tridesetletni jubilej. Zgodovinsko društvo v Mariboru je zraslo iz dveh korenin. Prva je bilo domače vseučilišče. za katero 90 se baš pred 30 leti naši predniki zavzemali z veemi silami m draea naša narodnost na Štajerskem. Ako smo" hoteli Slovenci doseči evoio univerzo, srno morali izvršiti za to potrebna znanstvena preddela. Le-ta smo mogli Slovenci pred 30 leti opravljati le na Kranjskem, v Ljub-1 ani. Na Štajerskem še ni bilo nobene znan-organizacije, kar je bilo zlasti v Pori ra v iu tem opasneje. ker v tej narodnostno ogroženi pokrajini ni nikdo niti vršil, niti predstavljal kulturnega viška v našem narodnem ž vljeniu. Z namenom, da pripravlja pot naši univerzi in da tudi znanstveno do-ku men tira kulturno živo slovenstvo v Po-dravhi. so ustanovili Mariborčani ^ marca 1903 po inieijativi prelata dr. Kovači ca £eo-dovaosbo drsištvo. Drugačen je začetek mariborskega Muzejskega društva. Za proučavanje naše preteklosti zelo zaslužni, toda osebno nemirni in nepreračunljivj prof. Fr. Ferk se je spri e Ptujčani. ki j:h je 1. 1893. pridobil za ustanovitev ptujskega muzeja ter je našel v Mariboru zdravnika A. Raka. katerega je navdušil za idejo, da se ustanovi mariborsko Muzejsko društ-.-o. Sicer je že ob koncu 19. stoletja obstojala v Maribora močna skupina meščanov, ki je hotela ustanoviti mestni muzej, vendar je b la močnejša druga skupina, ki je stala na stališču, da bodi graški muzei tudi mariborski muzej. Zaradi tega 00 odhajali mariborski muzejski predmeti v Gradec. Novo Muzejsko društvo si je pridobilo naklonjenost mestne obč:ne. Mestne hranilnice in meščanstva, tako da je moglo že pomladi 1903 urejati novi muzej, za katerega je mestna občina dala na razpolago štiri sobe v stari eodniji. Pomen mariborskega Muzejskega društva, ki je blo do prevrata nemško in v katerem so dobili Slovenci večino šele po prevratu, je v tem. da je zaustavilo odtok domačih muzejskih predmetov v tuiiiio in zbralo mnogo naravoslovnih, lokalno - zgodovinskih, arheoloških in naro-Honisnih predmetov. Zgodovinsko društvo si je postavilo širši delokrog na treh temeljih: na knjižnici, na arhivu in na narodnem muzeju. Podlago za knjižnico in arhiv ie ustvari prvi društveni predsednik Slekovec. ki je podaril društva bogato lastno knjižnico in številne osebne popise la^antinske duhovščine. L. 1906. pa je začelo društvo izdajati zgodovnski in narodopisni zbornik »Časopis za zgodovino in narodopisje«, ki je danes za »Slovenskim Pravnikom« druga najstarejša naša znanstvena revija. V tem delu se je razvijalo društvo ln z njim tndi društvene ustanove. Naraščajoče knjižnice in arhiva društvo ni moglo več samo upravljati, kar «0 spoznali tudi naši javni činitelji. Kot prva je mariborska mestna občina vzela 1922 v upravo društveno knj žnico. iz katere se je razvila današnja nifstna Studijska knjižnica. Kot jubilejni dar za tridesetletnico pa je dravska banc-vnia povzdignila društveni arhiv v banovm-skega in g« s tem prevzela v svojo oskrbo. I>ru5tveni muzej ee je P« po prevratu združil z muzejem Muzejskega društva n oba nato z lavantinskim. 1896. ustanovljenim škofijskim muzejem. Tadi pri muzeju je prišla d.avska banovina obema društvoma v pom<-f ko jc dodelila banovinskeg? arhivarja mureiit kot urejevalca kulturnozgodovinski 'J>irk Zgodov nsko in Muzejsko d^nS^.vo * Mariboru imata torej polno pravieo, praznovati v nedelio 19. marca evojo tridesetletni«*. Pred trideef-iimi leti ni imel Maribor 5e no-Sene znanstvene orgroeaeije. Nato pa je vsake diušUc v svojem delokrogu razvijalo knjiin ro. muzej in arhiv, ki so dam« sa-mustojne znanstvene astanove, ki omogočajo v Vai b< ru smotrno znanstvts.o delo S tem oa ft«« dali obe organizaciji Mariboru značaj mesrta z vsestransko razvitim kulturnim življenjem. Da je imelo Zgodovinsko društvo na pariški mrovni konferenci važno ulogo, je znano: kljub temu pa lahko še enkrat poudarimo. da je naša mirovna delegacija odbijala nemške mirovne teze p>o Podravju in utemeljevala Maistrovo dovršeno dejstvo baš z gradivom, ki ga je v tem času zbralo Zgodovinsko društvo. Izmed mož, ki so dvigali in vodTi Mjzej-sko društvo, omenjamo dr. A. Raka sedanjega predsednika prelata Fr. Kovačiča: slednji je tudi tisti, ki je od ustanovitve dalje idejno in praktično vodil Zgodovinsko društvo. Zato ne bo nedeljska proslava tridesetletnice samo spomin na znanstveno aktivnost Maribora v zadnjih 30 letih, ampak v isti meri tudi zahvala vse naše javnosti dolgoletnemu kulturnemu delavcu, prelatu dr. Fr. Kovačiču. kateremu bo izročil ob tej priliki pomočnik bana g. dr. O. Firkmajer najvišje odlikovanje. Ob istem časa prejme odlikovanje tudi čebelica v podrobnem delu obeh društev, upravnik N. L V rabi. V četrto desetletje stopata obe društvi z jasnim programom: Muzejsko društvo z arheološkim in prirodoslovnim, Zgodovinsko pa z zgodovinskim in narodopisnim delocn-Osa 1000*0jene astanove bodo oaiogočato zlasti poglobitev in do podrobnosti po črtu urejeno delo. Ob tridesetletnici obeh društev more po« nosno gledati nazaj zlasti naše izobražen siva in naš; denarni zavodi, ki so v najtežjih č>-aili podpirali obe organizaciji. Ko je Z god >-vinsko društvo preživelo težke čase svetovne vojne m prestopilo v novo Jugoslavija mu je bila J igoslavija hvaležna s tem, di so postale oi njeea začete ustanove samostojne in javne. Ce velja kje, potem veli* pač za mariborske znanstvene organzaeire-Iz naroda sc vzrasle in za narod — zla<*ti na našem severu — delujejo in bodo Dynamite<, ki je prav -rtu prav zgodovina delavskega gibanja v Ameriki, je >Smeh v dž ingli« (v iivirniks >Laugbiug m tbe Junglec) prvi opoeoril kx pripovedniške odlike našega rojak*. Adn-« mieevo une je po zaslugi ugodnih kritik -r\ pnnfahft ajnerMSh revgrii p* Ne samo v Židovski ulici — odslej tndi v „Nebotičniku" Razvijamo, kopiramo in povečavam o! I Voigtlander, Perutz filmi 6 9 Din 16 — in 18.— • Meštrovičev pcklon Franciii. Francosko ministrstvo prosvete objavlja: Veiiki ;ugosio venski kipar Ivan Meštrovič. ki je pravkar razstavil svoja dela v Parizu, je posiai prosvetnemu ministru De Monziju Disrno. v katerem pravi, da poklanja francoskemu prosvetnemu ministrstvu prve Studijske risbe za svoje zadnje delo »Borec Francije*. « Poljski konzulat na Jadranu. Že delj časa je na Poljskem obstojala namera, da bi se dei poljskega izvoza usmeri; preko naših pristanišč V zvezi s to namero se „e v Splitu ustanovil poljski konzuiat, ki je te dni začei poslovati. V kratkem bo pomerila Split delegacija poljskega poslaništva v Beogradu v svrho proučevanja trgovinskih in pomorskih vprašanj. Neprijetni okus in duh v ustih odstrani tako.i odlično osvežujoča Chlorodont zobna pasta. Tuba Din 8.—._ • Premestitve in namestitve v srednješolski službi. Za suplentko na 2. realni Gimnaziji v Ljubljani je nameščena Horvat - Pfeifer Vida, premeščeni pa so dr. Mirko Hribar iz Užic na realno gimnazijo V Kran.iu Košir Franjo, učitelj veščin na realni gimnaziji v Brodu na Savi, na 1. reaiuo gimnazijo v Ljubljani Sa^ovic Ivan. učitelj veščin na gimnaziji v Celju, na k'asično gimnazijo v Ljubljani, Ostrov-■ ^ i osi d ucm-ij veščin na gimnaziji v Vranju, na realno gimnazijo v Mariboru sov »lat Aiarija, suplentKa realne gimnazije v Dubrovniku, na realno gimnazijo v Celju. Kosovel Anica, suplent. realne gimnazije v Gospiču. na realno gimnazijo V Mariboru, Kocjan Andrej, suplent realne gimnazije v -Murski Soboti. na realno gimnazijo v Kočevju. Ostrovšck Milica, fir.iifiiua rea.ne gimnazije v Vraniu. na realno gimnazijo v Mariboru. Za suplente su imenovani: Huuc Stanko na 1. realni gimnaziji v Ljubljani. Podgornik Ljudmila in Medvešak Josip na 2. realni gimnaziji v Ljubljani, Kozak Ferdo. profesorski kandidat, na realni gimnaziji v Novem mestu, Brane Emilija, asistentka na univerzi, na državno realno gimnazijo v Kranju. Žgur Adela na realno gimnazijo v Ljubljani. je živčna bolezen, ki se zdravi doma z go-tovim Pistvanskim blatnim obkladkom »Gamakompresa«. V vsaki lekarni. Informacije: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. « Higienski zavod v Splitu. Kakor javljajo iz Splita, se bo koncem tekočega meseca tamkajšnji higienski zavod preselil v svojo novo palačo na Balkanski cesti. V novem domu se bo uredil tndi Pasteurjev oddelek. » Poiasnilo v zadevi testenin. G. B. Be- Sok, lastnik tvrdke specialitetnih testenin v Ljubljani. Groha.rieva cesta 7, nas prosi za obiavo naslednje ugotovitve: »Tržno nadzorstvo in Higienski zavod mi lahko potrdita, da ni bilo nikakega povoda postopati proti moji tvrdki niti v pogledu barvanja, niti v pogledu predpisane količine dodatka jajc in da se mi ne more delati javno in od strani oblasti odnosno institucij nikakih očitkov « ♦ Javna zahvala. Vsem, ki so se me spomnili ob priliki moje 50 letnice, iziekam t* ni potom najiskrenejšo zahva.o. — AibiD Komar, uarotiiii posianev • Mesto gozdarskega inženjerja kot šefa gozdarskega odseka mestne občine v Su-botici je razpisano. Prošnje do 10. aprila, informacije pri ljubljanski podružnici JŠU. * Jadranska straža na Sušaku. Na Su- šaku se je predvčerajšnjim vršila glavna skupščina tamkajšnje krajevne podružnice Jadranske straže za severni Jadran. Dosedanji predsednik Viktor Caromin se je zahvalil na časti, nakar je bil za novega predsednika izvoljen Rihaird Salcher. kontreadmiral v pokoju. * Ciril Metodova družba poživlja svoje podružnice, da skličejo občni zbor, novi odbor pa naznanijo družbi in sreskeinu načelništvu. • Zobotehniški sestanki, podpisana organizacija izjavlja, da ne odgovarja za zobotehniške sestanke, ki bi se sklicevali pod drugim naslovom in po potrebi no-edinih nevčlanjenih zobotehnikov. Društvo zabotehnikov za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani « Kopalci v Savi. Lepo sončno vreme zadnjih dni je tudi v Zagrebu zvabilo več kopalcev v savske valove. Temperatura Save je znašala le 5 in pol stopnje Celzija. Kopalci so skakali v vodo in plavali, vendar niso mogli vzdržati delj časa v hladni vodi. Ako se vreme ne poslabša, se bo letošnja kopališka sezona pričela mnogo prej kakor lani. * Sedemnajst let v ruskem ujetništvu. Milivoj Jovanovič iz okolice Sremske Mi-trovice je 1916. v Galiciji prišel v rus^o Ujetništvo. Od tedaj se o nje ni ničesar več slišalo. Njegovi sorodniki v domovini &o vsako leto prižgali sveče za njegov mir in pokoj in plačevali maše-zadušnice. Te dni pa se le pogrešanec nenadoma javil iz Poljske svoji sestri. V ujetništvu se je oženil ter ima dva sina. Pismo je pisano v ruskem jeziku. Šele po šestnajstih letih se mu je posrečilo iz Rusije priti na Poljsko, odkoder je namenjen v staro domovino. • Samomor v bolnici. V bolnici usmiljenih sester v Zagrebu se je obesil Jože Krošl, tovarniški delavec iz Nove vasi pri Brežicah. Krošl je prišel od doma v zagrebško bolnico, da bi se zdravil zaradi bolezni v grlu. Čeravno njegova bolezen ni bila posebno težka, vendar ni upal, da bo ozdravel. Ko je po nemirni noči . zgodaj zjutraj vstal, se je obesil. Malo pozneje so ga našli mrtvega. Ko so po daljšem čakanju vrata šiloma odprli, so našli Krošla že mrtvega. Krošl ni zapustil nikakega pisma » Nagrobne spomenike prodamo tudi za hranilne knjižice Kmetske hranilnice in posojilnice. Franjo Kunovar, kamnoseško kiparsko podjetje, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. • Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. DAMSKI PLAŠČI so najelegantnejši in najmodernejšega kroja P" K. PUČNIKU šelenburgova 1, nasproti kavarne »Zvezda« Trenchcoati, hubertusi, površniki, dežni plašči in pomladne obleke za gospode in dame v krasni izbiri. 106 m Sodeluje simfonijski orkester, močan 150 mož! Originalni posnetki bikoborb v Španiji! MARGEKITA NAMAKA primadona londonske in pariške opere kot Carmen THOMAS BURKE najslavnejši angleški tenorist kot Don Jose LANCE FAIRFASE slavni avstralski baritonist kot Escamiilo Londonska kraljevska opera v LJubljani! BIZETOVA POPULARNA OPERA KOT DOPOLNILO UFIN ZVOČNI TEDNIK ! I>anes premiera ! Ob 4., 7. in 9. uri zvečer ! ZVOČNI KINO IDEAL Jaka, naš sluga je k Slamičn tekel vprašat kaj danes bo dobrega spekel. In gospod Slamič povedal je Jaki: »Pljučno pečenko v vinski omaki!« » Utopila sebe in otroka. Pasantom na Paranovcih v Banjaluki se je v sredo zvečer nudil grozen prizor. Neka žena, ki je nosila otroka v naročju, je — preden je mogel kdo to preprečiti — skočila z mostu v reko Vrbas ter utonila z otrokom vred. Kdo je nesrečna mati, se ni moglo ugotoviti. Mati in dete sta izginila v valovih. • Steklina mačk in psov v Zagrebu. Ker se je na področju mesta Zagreba ugotovil primer mačje stekline in preti nevarnost, da se bolezen prenese tudi na druge pse in mačke, je m« stni magistrat odredil 40dnevni kontumac. Potepanje psov in mačk se na vsak način mora preprečiti. * Okolica bolnika se obvaruje hripe z okusnimi Anacot pastilami dr. Wandera, ki se dobe v lekarnah za S Din. R.ekonvalescenti! Popolno zdiavje vam povrne pravi španski ALAGA liter Din 48.— De!lka*ese FR. KKAM Miklošičeva 8. — ŠPECERIJA. Iz n_ Novi direktor Higienskega zavoda. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za vršilca dolžnosti direktorja državnega Higienskega zavoda dr. Karel Petrič. dosedanji vršilec dolžnosti šefa socialno - medicinskega oddelka na tem zavodu. mEBmmmju 27. marša divjadi isa Velessjum Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« Velesejem. u— Rast velike Ljubljane. Komaj je pomladno solnce odivrio svoje oči. že so na stavbiščih po mestu in okolici iznova zapeli krampi in lopate. Sredi živahnega dela so nekatere stavbe velikega stila, tako zazidava Dukičevega bloka, dograditev Delavskega doma, gradba Trgovske akademije itd. Vendar pa je zdaj še težko reči, ali bo to leto izkazalo tako obsežno gradbe-no delavnost kakor lansko. Lani se je v mestu zidalo 1556 novih hiš, na Viču 244, v Mostah 243, v Zgornji Šiški 83, tako da se je na ozemlju bodoče velike Ljubljane zgradilo torej 2131 novih hiš. Več kakor polovica vseh teh hiš je manjših, kateirih letna najemnina znaša manj kakor 10.000 Din — znamenje, da zidajo ljudje največ za svoje zasebne družinske potrebe, ne pa v speknlati vne namene. Velikih hiš, katerih letni najemninski donos presega 100.000 Din, se je lani zgradilo v Ljubljani 37. Vrv:-', - žo?.. V>. S,-. -? ir-^«^. -i** " • 1 lilNO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730 TOM MIX v pustolovščini GROM IN PEKEI Danes zadnjikrat ob 4., H8. in 9. ''i _ Hfi> -g u— Simfoničen koncert. V ponedeljek, dne 20. t. m. bo v veliki unionski dvorani simfonični koncert, ki ga izvaja pod vodstvom skladatelja škerjanca združeni orkester orkestralnega društva Glasbene Matice in drž. konservatorija. Na sporedu so dela skladateljev Bralimsa, Mendels-sohna, De Falla in Hrističa. Na koncertu sodeluje odlični slo\renski piauist Ivan Noč Izvaja Klavirski part v De Fallovi skladbi >Noči v španskih vrtovih«, ki se na tem koncertu sploh prvič javno izva;a v Ljubljani Orkester je za naše razmere kaj častno zaseden, opozarjamo, da šteje med drugim 14 I. violin in temu primerno ostalo zasedbo. Ker je program izvrstno naštucliran. smo prepričani, da bo nudil koncert velik umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne. Če ste potrti, onemogli in nervozni, če trpite na glavobolu, omotičnih napadih in slično, potem je skrajni čas, da pripomorete do rednih funkcij svojim notranjim organom (želodcu, jetrom, ledvicam) s tem, da zauživate nekaj tednov vsak dan pol kozarca Saxlehnerjeve naravne grenčice HUNYADI JANOS. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pomec v gospodarski krizi Huda gospodarska kriza ugonablja trgovino in industrijo, a poleg tega škoduje tudi zdravju vseh slojev ljudstva. Stalna bojazen. da se ne bi kriza povečala, da se ne bi delo v vašem podjetju ustavilo, brezposelnost, pomanjkanje in beda uničujejo zdravje. Toda vendar je važnejše, da v tem času ohranimo zdravje in energijo kakor v ti_ Nov park. Poprej neuporabljivi pas sveta med Cesto v Rožno dolino in železniško progo, po katerem je tekel obcestni jarek, bo sedaj, ko so tamkaj uredili kanalizacijo, jarek pa zasuli in svet zravnali, preurejen za lep park. Delavci mestnega vrtnarstva so potrebna dela že začeli. Park bo vsekakor v okras temu delu mesta, poživil bo okolico in nudil Ljubljančanom prijeten sprehod v senci deloma že zasajenega drevoreda. u— Ljubljanski eaperantisti. čijih delovanje je že ponovno vzbujalo priznanje v vseh estaiih delih naše države in v inozemstvu, so imeli dne 16. marca občni zbor. Vodil ga je dolgoletni predsednik in ustanovitelj ljubljanskega esperantskega kluba g. Herkov. V svojem poročilu ie ugotovil, da ima esperanto v naši domo rini in tudi posebej v Ljubljani čedalje več pristašev in poznavaicev, za kar gre hvala idealizmu klubovega članstva Obširno ta; niško poročilo je podal g Kozievčar. nir-ijivi društveni tajnik in nropagator espe ranta v radiu in v tisku Posebej je . jro-čal o uspehu esperantskih predavanj v radiu, ki so imela ugodne odmev« tudi v inozemstvu Z njimi je opravlja! lepo propagando za našo zemljo in našo ku,luro. Velikega pomena bo tudi jugoslovanska antologija v esperantu. Ljubljanski esperan«-ski klub preskrbi, da f-odo v nji primerno in dostojno zastopani Slovenci -- Rublja n sk i klub je dajal izpolbudo t^idi k'u-bom na deželi in je 'oraj voli. vKikret v Sloveniji, sodelujoč obenem pri oegmiza-ciji gibanja v vsej Jugoslaviji V Ljub'ja-ni je priredil lani tri tečaj" esperanta za začetnike. Iz njegovih vrst ima sotrudnike tudi skupni organ naših esperantistov, v Slav. Brodu izhajajoča revija »La Sula štelo«. Za blagajno je poročal g Kramar, o knjižnici gdč Zupanova, o učnih knjigah grič. Jerebova. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Jože Kozievčar, v odbor pa gg. Ivan Kralj, dr. Oskar Reva, Franc Pire, Maks Sajko, Jože Kramar, Marija Petrič. Jelka Dejak in Josip Jakin. Novi predsedn;k je razvil delovni program in zaključil dobro obiskani občni zbor s pozivom na novo delo. u— Veličastje Poljskih Tater Je naslov predavanja, katero priredi v torek, dne 21. marca ob 6. uri zvečer v dvorani Dela -ske zbornice na Miklošičevi cesti »Društvo prijateljev poljskega naroda«- Predaval bo g 'u ju de vit Stiasni, vpok. šolski nadzornk, znani naš planinec. Predavanje bo pojasnjevalo 57 k.-asnih skioptičnih slik. panoram in zemljevidov. Vstopnina: sedeži 5 Din, stojišča 2 Din, dijakom prost vs">op Vabljeni planinci, športniki in prijatelji društva. u— Preporodovci. Danes se bo vršilo rodno predavanje kulturno-znanstvene sekcije. Predaval bo g. ravnatelj Evgen Lovšin o sodobni politiki in gospodarstvu pri nas in drugod. Začetek predavanja točno ob pol 6. Pred predavanjem to je točno ob četrt na 5 (16.15) se bomo slikali vse Preporodovke in Preporodovci. Slikanje in obisk predavanja je strogo obvezen za vse članice in člane Preporoda. Tovariši starešine vljudno vabljeni. u_ Društvo »Soča« naznanja, da bo predaval danes ptri »Levu« prof. Josip Ba-čič o Eugeniju Kumičiču, romanopiscu 5z vzhodne 'Istre. Odbor vabi člane in vse prijatelje, da pridejo polnoštevilno k re-mu literarno poučnemu predavanju. Sledil bo na čast vsem Jožetom in Jožicam družabni večer, sodeloval bo oktet pevskega zbora »Hugolina Sattnerja« iz Most pod vodstvom pevovodje g. Vinka Rupnika. Začetek ob pol 21. Vstop svoboden. času, ko lahko z zaupanjem zremo v bori očrost. Pomnite, da odvisi zdravje v veliki meri od prehrane. Ako pijete redne Ovomal-tine, imate najboljše jamstvo, da dobi telo zlasti one snovi, ki so najbolj potrebne za ohranitev zdravja in energije. u_ Podmladek društva »Tabor« bo ra svoji prvi prireditvi, ki bo kakor smo napovedali jutri ob 16 v i-Delavski zbornici«., predvajal naslednji sporeu: utKiama ji La-mutovine >Pesmi izgnancev* in Širok" e »V kapeli hladni«, igrokaz »Nada primorske dece«, uprizorjeno Golarjevo »Gospo Sveto«, deklamaciio Ka'n aiičeve »Mojoj Istri«. Skrbinškov nrizor »Padel si!« d.--k!a-maciji širekovih jTrije angeli,: in jllak.j je bilo Tebi Marija, pri s>rcu takrat Romanov prizor »Svetovišavski mareri«, uprizorjeno »Priseg«, deklamacijo Nazorjf-ve »Pjesma o Istri« in zaključni prizor »Vile z Učke gore«. Vstopnina je določena na 3 do 10 Din. S 1 i r* PRIZNANO DOBER C V I C S K čez ulico „ 9— in druga prvovrstna vina od 10 Din naprej. Specialitete v slaščicah, sendvičih L t. d. BAR BUFFET K O S A K SLAŠČIČARNA Prešernova ulica. 3S02 Jožeti in Jožice! Mojstri ln ! Nocoj ob 20. uri zvečer vsi v veliko dvorano Kazine na družabni večer Obrtniškega društva, spojen z akademijo obrtnega naraščaja. Tudi prijatelji društva in naše mladine prav vljudno vabljeni. llilBlilHIIMI' I "I I Hil'II' UMI I 'HM II I u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. V nedeljo ob 9 važna oPri Hrastovih« jutri na vem odru v dvorani gostilne g. Savnika v Tacnu. Prva uprizoritev bo ob pol IG., drusca pa ob 19. Vsi ljubitelji giedaiiške prireditve in glasbe so vljudno vabljeni. u_ Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani priredi v ponedeljek 20. L m. ob 20. predavanje o prodajni umetnosti. Vršilo se bo v predavalnici Delavske zbornice, pritličje, nasproii knjižnice. Udeležite se tega jv^davanja polnoštevilno. u_ Živalca« priredi predavanje o boleznih perutnine jutri ob pol 10. uri dopoldne v hotelu Metropol. Govori g. dr. Kocjan. Člani in ljubitelji živali vljudno vabljeni. u_ Občni zbor Telesno-kulturnega društva Atene bo 30. t. m. ob IG. t damski sobi kavarne Emone. ^^^B^B^^BBDBnHnsnRMnMnaHvsr Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Jose-fova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. n— Polži, imenitna poslastica. Kmalii ko je skopnel zadnji sneg, so se pojavili ob živih mejah posamezni lovci na polže. Še več pa jih je na lovu za polži v zadnjem času; pravijo, da so polži preimenit-na posledica: kuhani s kislim hrenom, v rižoti ali celo sesekljani in ocvrti. Le^a zaloga polžev je bila na ponudbo tudi na včerajšnjem trgu in po nizki ceni: drob-nejši 10 komadov za 1 Din, debelejši pa 6 komadov za 1 Din. In se je res tudi za polže našlo dosti kupcev. Na trgu pa bilo včeraj poleg drugih dobrot zlasti pomladnega sočivja in sadja, na razpolago veliko rib Posebno lepa je bila izbira v morskih ribah, kajti ribiči imajo zdaj že boljši lov, ker ee je morje umirilo. u— Zaplemba 550 zrcal. Policijska uprava je državnemu tožilstvu te dni izročila 550 žepnih zrcal, ki 5H> nosila na zadnu strani razne pornografsko slike. Proti nekemu trgovskemu zastopniku r Mariboru je uvedena kazenska preiskava zaradi širjenja nemorale. n_ Danes zvečer bo »Po»rs!3d v cvetju« v veliki dvorani hotela Metropol (Mlklk:;. Dvorana bo kar najlepše okrašena. Opozarjamo na to prireditev. Sodeluje 'az-z-odeon. Ples. Pijača po najnižji ceni. Jožice in Jožeti vljudno vabljeni. Staroznana in popolnoma renovirana restavracija »pri ms na Rimski cesti štev. 4. je od danes zopet odprta. Dobra kuhinja. Najboljša vina. Nizke cene. Posebna soba in lep salon za razne svrhe na razpolaga Abonenti se sprejemajo. — Priporoča se 5307 MIRKO TRATNIK, restavrater. ana^—a vsej Ameriki in podelitev najvišje ameri-Skc književne ua^rade je samo p>trlila to. kir so sodili pcszmezni krtiki. Prav je tedaj. da je Tiskr na zadruga izdala v slovanskem prevodu Adamičev snie, ki leposlovno i u j-Hvebei še ide jno obdelu je usodo^ na^ b izseljencev v Ameriki. »Smeh v džungli« ima delno avtobiografski znaČj. obenem oa je ena najzanimivejših knjig v Zedini^nih državah ln' sedaj, ko imamo celo že v na5i književnosti spisov o Ameriki kar na izb ro. bo Adamičeva knjiga po svoji uripo-vedm oblik in stvarni vsebini vsakogar zanimala. Slovenski ptevod je oskrbo! dr. Stanko Leben O knjigi bomo priobčili daljše izročilo. 7a sedaj jo samo priporočamo pozornosti 5'ateljev. XI mednarodni kongres PEN-klubov t Dubrovniku. Prejeli smo: Pripravljalna dela ra ta kongres se nadaljujejo in je pripravljalni odbor imel svojo zadnjo sejo v Zagrebu dne 5. marca Naše paroplovne drjžbe so dale na razpolago za prevoz kongresn h udeležencev svoje najudobnejse parnike. Ti parobrodi bodo ostali za čas kongresa v du-brovniški luki in bo del udeležencev stano- V Ljubljano pride znameniti fensid pevski jaz*-r.bor Sifiglmg BaMes val na njih. Pripravljajo se antologije nagega pesništva in pripovedništva na francoskem in nemškem jeziku. Gradivo za te antologije je pripravljeno in se sedaj vršijo dogovori z izdajatelji, ki se bodo. kakor se upa, ugodno končali. Zanimanje inozemstva za kongres je veliko. Na povabilo, ki je bilo poslano vsem centrom PEN-kluba :n njihovim članom, je prišlo že več prijav, posebno iz Anglije. Nemčije. Švice. Cehoslova-ške. Francije in Holandije. Med drugimi ie priglasila svoj pr hod tudi ustanoviteljica PEN-kljba gospa Dawson - Srott. Nalančno število udeležencev bo ugotovljeno do konca tekočega meseca. Kuski glas o Meštrovicevi umetnosti. Na tem mestu smo že ponovno zabeležili lepa priznanja, ki jih daje pariška umetnostna kritika Ivanu Meštroviču, v katerem vidi enega največjih sodobnih kiparjev. (Koliko časa in priznanja bo pač še treba, da bo vsaj njegovo ime prodrlo v nemške umetnostne zgodovine, kjer se j jgoslovenska umetnost navadno niti ne omenja?) Meštro-vičeva razstava v muzeju Jen de Paume ima torej velik moralni uspeh za umetnika in za uveljavljenje celotne jugo^loveneke kulture v inozemstvu. Tudi kritik ruskega tednika »Rossija i slavjanstvo« (15. marca t. 1.). Lollij Lvov. ki ie v prejšnji številki podrobno opisal Meštrovidev imetnostni razvoj. priznava njegovo umetniško veličino in posebej razglaša Meštrovičevo mnogostra nost in originalnost, ki kaže »samo njemu lasten izraz«. vKoliko izrazne sile. koliko z organično svojstveno6tjo prežete sile m čuvstvenega realizma je v ieh delih jugoslovanskega mojstra! Polna so ogromnega duševnega vzgona in burnega, v emocional-nosti prek:pevajočega dinainizma.« Ruski kritik posebej razglablja vsebinsko etran Meštrovičevib umetnin, njih predmetno vrednost ter 6e zlasti zaustavlja pri njegovih religioznih skulpturah. »Umetnost Ivana Meštroviča je izraz to duhovna in v tem duhovnem vzgona. v tem prevladovanju duhovne elementarnosti je najznačilnejša poteza njegove umetnosti glede na sodob not« t (sedanji zmedeni. materialistični, brezduhofni čas).« — Naj še zabeležimo, da je za Meštrovičevo razstavo v Parizu izšel krasno opremljen katalog s štev lnimi reprodukcijami in obsežnim uvodom prof. Warnierja, ravnatelja Francoskega institjta v Zagrebu in znanega esejista, ki marljivo poroča v francoskih listih in revijah o jugo-slovenskem kulturnem ž vlieniu. Preroški prividi Andrea Slauroiea. Francoski pisatelj Andre Ma.irois napoveduje v svoji nainovejšni esejistični knjigi »Mes songes Clue vo'ci< (Moie sanjarije), da se bo že v desetih letih svet temeljito spremenil. Gledanje na daljavo bo prineslo popoln preobrat. Vsak človek bo imel pri sebi žepni aparat, ki mu bo omogočil, da kadarkoli govori s komurkoli. Daljava splch ne bo več problem sodobnega človeka. Zaljubljenci si bodo dajali ren7-vous na val 452. Co-vek ne bo mogel niče-v.r več prikriti, ker bodo nad mestom nepre?hino krožili avtomatski aeroplani, ki bodo z infrardečimi žarki preevetlovali vsako hišo, vsako stano- vanje. Človeštvu pa preti od preveč razvite znanosti še hujša n p varnost. Napočil bo dan. ko bo mogoče s po«;biiim spre.iemalcem dognati vsako misel, ki vzroji v človeški glavi. Izginila bo laž. ž njo pa tudi zadnja senca osebne svobode. Maurois ne pove, koliko poklicev bo v tem primeru nepotrebn h in kaj bo Človeštvo z vedno večjo množico od-/išnih ljudi. — Človek bližnje bodočnosti bo temeljito izkoriščal nove vire energij, kakor so solnce, morje in veter. Najvažnejše točke sveta ne bodo več tam. kier so rudniki premoga, olja in zlata, marveč tam, kjer stalno piha veter: ob morskih obalah in v puščavah- V bodočnosti bo kmetijstvo popolnoma zginilo, ker bo kemija pripravljala ljudem s ntetično hrano iz zraka. Nova odkritja o delovanju žlez z nolranjo sekrecijo kažejo, da se bo značaj bodočega človeka določal v laboratorijih. Treba bo samo inji-cirati neke preparate in današnji bojazlji-vec bo jutri hraber junak itd. Tako si bo družba sama proizvajata vojake, pesnike, delavce itd., kakor jih bo oolrebovala. Takšen bo svet že okros konca tekočega stoletja. _ Tako vsa i prerokuje Maurois. Stavimo. da pisec ne želi ne seb in ne svojim čitateljem niti udobnega »triumfa« znanosti in — nečlovečnosti, kakor t»i ga je izkon-struiral v tej ne vabljivi sliki iz bodočnosti. Fninjoj* \ dlon, francoski srednjeveški pesnik nenavadne sile in nei7iimetničen.»ga i~ri7.n. j'.- serij.' no «to!c*.jiii prezira in na-pačn h focib. končno rehabilitiran in priznan. V zadnjem času je iošla cela vrela študij o njem (Marcel Schwob, Tbaasne, Suar^s, Champion), njegove pe&ini eo razširjene v mnogih i7dajaii, med katerimi irav okusna izdaja v zbirki »Li Genie de la France«. Nedavno je iz-šia o Villonu nova knjiga >La Pass on de Mai-tre Fran<;ois Villont, ki jo je spisal Pierre dVAlbeim. Cnarles Kunstler pa je pravkir pripravil spLs »l^es Amours de Fran^ois Villon«. Tj-Ji v slovenski književnosti je opaziti zanimanje za Viliona. Oton Zupančič nam je nekoč pripovedoval, da ie ozcač'1 za največ,j?« francoskega pesnika Viliona, kc so ga v Pnr .u vpraševali, kdo ;zme-i Franco7.ov mu je »•tjbl žji in največji. Ta odgovor slovenskega poeta je takrat nekuiko presenetil, saj je bil Villon popolnoma pil-znan »ele ob nedavni 5001etniri. Najboli&i slovenski poskus, podati zaokroženo sliko o burnem ž;v enju in neminljivem delj lega srednjeveškega postopača in poeta, je vzorni esej Alfonza Gepana v »Ljublionskem Zvonu« pred dvema letoma. O njem so pisali še dr. Travner, dr. Debeljak in dragi Prevajali 90 ga dr. A. Gradnik in dr. Mirko Pretnar. —a V Ljubljano pride znameniti ženski pevski jazz-zbor 5,Sisigiiig BaMas" Obee v LJubljani po- t&dŠL zitra v nedčli o 5. hod. odpoledne v Isafodnim domč loutkove pfedstaveni, prav-dčpodobnž poslednl v jami sezon6. Na po-rauu veselohra »Certi na hrade«. Hostč vitAni! u— Od doma je pobegnil. lJletni Jožef Jakopila, nčcnec II. razreda osnovne 80'e na Viča, stanujoč pri svoji materi na Cesti na Brdo 8, je 14. t. m. neznano kam pobegnil- Dečka »o iskali vsepovsod, a zaman. Ker ima na Dolenjskem sorodnike, ni izključeno, da jo je mahnil doli. Mladi abetnik je za svoja leta krepke postave, kostanjevih las, oblečen pa v rjav suknjič in temne hlače. n— Raznoterosti Izpred sodišča. Andrej Mali, zoper katerega je državni tožilec v procesu proti Lombarja zahteval preiskavo zaradi suma krive prisege, je bil pired dnevi izpu&čen. Razprava še ni razpisana — Prihodnji teden bo več zanimivih razprav pred kazenskim sodnikom okrajnega »sodišča. Tako bo imela svoj epilog borba obrtnikov ta s.imostojno odnosno združeno obrtniško zbornico. Neki obrtnik toži drugega zaradi žaljenja časti. Tudi afera viškega mesarja zaradi na trg pripeljanega nežigosauega m^sa pride pred okrajnega sodnika in se bo najbrž v četrtek l>opoldne zaključila. — Zadeva kranjskega industrijca g. Kocbeka star., ki je lani poleti zbudila v Ljubljani in povsod veliko senzacijo, se Lo naposled pred malim senatom likvidirala. Za to razpravo vlada že sedaj večje zanimanje. — V Selanovem procesu zaradi ponarejanja sto- in tiseč-dinarskih bankovcev je Stol sedmorice v Zagrebu na pritožbo državnega tožilca zvišal nekaterim obsojencem kazen za pol leta od one, ki jo je prisodilo ljubljansko deželno sodi&č«. Iz Celja žalna seja hiSnih posestnikov. V četrtek ivečer se je vršila izredna odboroma. seja Društva hišnih posestnikov za Celje in okolico, ki je bila posevečena spominu umrlega predsednika g. dr. Antona Božiča Pokojni, znan po svojem blagem značaju, je mnogo let deloval kot predsednik uiiistva in mu posvečal nesebično svoje moči. Vse delo, ki je bilo če-sto prav veliko, je opravljal tudi kot pravni zastopnik brezplačno. Odbor je sklenil, da bo izkazal pokojniku hvaležnost s tem, »ia bo daroval namesto venca in časopisnih -osmrtnic dobrodelnim društvom Dijaški kuhinji, krajevni zaščiti dece in mladine, Protuuoerkulozni ligi, Kolu jugosl. sester in konfercnci sv. Vincencija po 200 Din. e— Krajevna organizacija JRKD za Celje - okolico je priredila v četrtek 16. t. m. zvečer tretje nadaljevanje predavanja o živalskih kužnih boleznih. Predavanje se je vršilo ob lepi udeležbi vaščanov v gostilni g. šupergerja na Lopati. Sreski veterinarski referent g. Maksim šribar je iel splošuo priznanje. V imenu prebivalcev Lopate se mu je »ahvalil posestnik g. Krajne in obenem tudi prosil strankine funkcionarje, naj ostanejo tudi v naprej r stiku z ljudstvom. Krajevna organizacija namerava v najkrajšem času prirediti predavanja o prvi pomoči pri nezgodah. e— O sladkorni industriji v Jugoslaviji bo predaval v ponedeljek ob 20. na Ljudskem vseučilišču t risalnici meščanske 5o!e g. inž. Janko čuček. Predavanje bodo ppremijale skiopučne slike. Mladinska telovadna akademija bo 1. aprila ob 20. v mestnem gledališču in se bo ponovila v nedeljo 2. aprila ob 16. Nastopili bodo oddelki sokolske dece in naraščaja s pestrim in bogatim novim sporedom. e— Koncerta Cirilo - Metodovega zbora ne bo, ker j« premalo zanimanja za vstopnice. S tem odpade dopoldne tudi staro-slovcnska liturgija v župni cerkvi. e— Počitniške kolonije celjskega Kola v 3akarcu. Zaradi nenadne premestitve bla-gajničarke gdč. M. Kernove sprejema pismene in ustmene prijave predsednica ga. -Marica Sernečeva v Gregorčičevi ulici 1. Usebne prijave sprejema vsak torek od 14. do 16. e— Tat v stanovanju. V četrtek med 10. in pol 11. dopoldne se je splazil neznan prijatelj tuje lastnine v sobo postrežnic Frančiške in Ane nad Kandušerjevo gostilno v Prešprnovi ulici. Vlomil je v dva kovčega ter odnesel iz njiju Frančiški 3000 Din, Ani pa 400 Din. Nabral si je tudi nekaj perila, a ga je pustil na stopnicah. O storilcu še ni sledu. e— Nabavite si takoj nove srečke drž. razredne loterije t podružnici >Jutra« v Celju. e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. in pol 13. zvočni velefilm »Zmagovalec« in dve zvočni predigri Iz Maribora a— Šahovski velemojster Bogoljubov bo v torek 21. t. m. prispel v Maribor in bo priredi istega večera za poljubno število igralcev simultanko, h kateri se vabijo že sedaj vsi prijatelji šaha. Prijave sprejema prof- Favai pismeno v kavarni »Central« ali pa v kavarni »Astoriji«. Kraj prireditve bo .se pravočasno napovedan. «— Promocija. Za doktorja prava je bil te dni promoviran na ljubljanski univerzi odvetniški koncipient g- Zvonko Cvetko, sin šolskega upravitelja g Frana Cvetka v Krčevini pri Mariboru Čestitamo! a— Em grantska društva v Mariboru bode priredila jutri ob 10 dopoldne predavanje pod naslovom »Naši bratje in meje« Predaval bo akademik Iskra iz Ljubljane Občinstvo naj v čim večjem številu poseti predavanje in 3 tem pokaže, kako tesno ie zvezana usoda te2a naroda i nami. a— O zadružništvu kot gospodarski obf-kj bodočnosti bo predava! v okviru idejnega mladinskega tečaja ZKD v nedeljo 19 t. m. ob 9.30 uri dopoldne v dvorani Ljudske un-verze inšpektor Privilegirane agrarne banke v BeogTadu g. Miloš Stibler. a— Šahovski turnir, ki je bil v dveh kolih odigran že pretekli nedelji, se nadaljuje jutri s tretjim kolom. Spoprijeli se bodo igralci Mariborskega šahovskega kluba s č^ani »Triglava«. Izgleda, da si bo prehodni pokal pridobil MSK. Za drugo mesto pa se bosta spopirjela »Napredek« in »Železničar«. Prihodnjo nedeljo 26. t. m. pa bo tekma med Ljubi janskim dijaškim klubom Jadranom in Mariborčani. a— Obsodba d'vj'h lovcev. Svoječasno smo poročali, da je prišlo v noči od 5 do 6. novembra lani v gozdu pri Sv. Mik-avžu na Dravskem polju do pravega spopada med divim-* lovci in lovskima čuvajema Bogdanom DoHn^com ter Vinkom Brodnja-kom, ki sta bila pri tem po kroglah divjih lovcev hudo ranjena. Prepeljali so ju v mariborsko bolnico, odtod pa celo t ljubljan- sko, nakar sta se vrnila domov kot invalida. Včeraj dopoldne se je zflgovonalo več fantov od Sv Miklavža in iz vasi ^koke Obsojeni so bili: Jože Kukovič in Ludvik Plocnberger na 13. Jože Maglioa. Anton Ku-kov č. Marjan Matica in Franc Krasna pa na 8 mesecev težke ječe. Obsojenici moTajo tudi solidarno plačati odškodnino, in sicer vsakemu pazniku po 5000 Din *»r bolniške stroške v viš ni 6400 Din. a— Poškodbi je podlegel. Poročali 6mo, da si je v Rušah v samomorilnem namenu pognal iz floberta kroglo v glavo 24 letni čevljarski pomočnik Ignac Standeker. Nevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico. Ves trud zdravnikov je b'I zaman, Standeker je včeraj podlegel poškodbi. a— Žrtev napada. Pred dm*vi so štiri« neznani fantje napadli v nek' vinski točilnici v Radvencih pri Ljutomeru 23 letnega posestnika Cirila Kanjžiča in ga nevarno poškodovali po glavi Kanj-žiča so morali domači prepeljati v maT bo-sko bolnišnico. a— Mestno avtobusno podjetje bo jutri na dar sv. Jožefa pomnožilo avtobusni promet n« progi št. 2 v Studence in nazaj. Avtobusi bodo vozili po Ruški cesti. Črtomirovi. Krekovi do železn ške-afuro. 17. marca. Ljubljana 7, 763.9, 1.1, 90, mir., mej?., —,—; Ljubljana 13, 759.2, 12.8, 50, W3W 5, 1, _; Maribor 7, 761.5, 2, 70, mir., jas., _; Zagreb 7, 762.2, 6, 60, ESE l/jasno, —; Beograd 7, 763.0, 8 60, SE 4, jasno, Sarajevo 7, 765.8, 2, 70, mirno, jas., S koplje 7, 766.9, 0, 90, mirno, jas., —, _; Split 7, 763.4, 8, 70, NE 1, 1, —; Kumbor 7, 762.9, 7, 90, mirno. 3, —, Rab 7, 764.4, 6, 70, mirno, jasno. — Temperatura: Ljubljana 16.2, 0.7, Maribor 15.2, 1, Zagreb 17, 4, Beograd 19, 6, Sarajevo 18, 1, Skoplje 17, —1. Split 15, 7, Kumbor —, 6, Rab —, 6. Sonce vzhaja ob 6.10, zahala ob 18.8. Luna vzhaja ob 0.23, zahaja ob 8.15. Amortiziranje vseh predvojnih in ciji se ustavi Beograd, 17. marca. Diie 9. t m- so v Parizu parafirali sporazum med zastopniki kraljevske viade in odibora za zaščito francoskih porterjev glede olajšav za naša predvojna in povojna posojila v Franciji. Kakor znuao, je naša država oktobra lanskega leta ustavila obrestno in amortizacijsko službo vseh svojih posojil v tujini. Razilogi, ki so jo do tega do vedli, so po eni strani huda gospodarska stiska, ki je pritisnila na svet in ki je miela za nas kot agrarno državo še posebne posledice, po drugi strani pa sta rioovrov moratori' in ukinjeno e reparacfrsk h plačil odvzela Jugoslaviji znatne letne prihode v tujih devizah. V zavesti svo.i;h dolžniških obvez pa je kr. vlada stremila za tem, da to izjemno staniie čimprej legalizira in da se zaradi ohranitve svojega kredita v tujini sporazume s tujimi po rte rji tako, da bodo ti upoštevala njeno začasno piačSno nesposobnost v tL-ji valuti. Pogaijattfa z zastopniki francoskih por-t&riev kot p nih in glavnih upnikov naše države so se končala s popolnim uspehom. P« vsestranski proučitvi našega finančnega in denarstvemega položaja ie odbor za zaščito francoskih portenev pristal na sporazum z nastopnimi ziavnimi določbami: Amortizirajnie vseh predvojnih in povoi-nih državnih posodil v Franciji se ustavi za tri leta, to ie od 14. oktobra L 1932 do 14 oktobra 1. 1935. Državna blacajina se oprosti vsakega ob-vezneza prenosa tuje valute iz tega naslova za dobo teza moratorija. Glede izničila dospelih kupo-nov v tei dobi se ponudil porterjem ena od teh drveh možnosti: 1. zamenjava dospefoh kuponov za s»»bne nunding-obveznice in fziplačilo 10-odstotne vrednosti kupona v zato vini v francoskih frankih ali povojnih državnih dolgov v Fran-za tri leta 2. »plačilo v naši držav* vdwiarj?h, ki se obračunajo po njihovi zakonski »lati vrednosti tako, da s temi dinarji razpolagajo samo v mejah naših predpisov o devizno-valutnem prometu. V tem prinseru je treba tc kupone predložil* v izplačilo v roku b mesecev od va Mihove dospelosti. Funding-obveznice se glase na 250. 500 iin 1000 frankov in so obrestujejo po 5 odstorkov letno. Te obresti se izplačalo vs^ktga 14. aprila in 14. oktobra. Te obveznice se n.orajo amortizirati nai-dalje v roku 25 let. računajoč to dobo od 14 oktobra L lVo^. da':e Amortizacija se opravi z odlkupotn na borzii ali z žrebanjem, kar je odvisno od tega, aii ie tečaj obveznic pod nominahno vredmostijo ali nad nio. Za izplačilo izpod 250 frankev se izda-k> potrdila po 5 in 10 frankov, ki ne daie-jo obresti, ki pa se morajo združiti ali zamenjati z obveznicami po 250, 500 ak 1000 frankov. Zneski ra funding-obveznice, semkaj spada tudi izplačilo 10 odst vrednosti kuponov v gotovini, se mora.io zagotoviti iz državnih sredstev tako. da je treba v to svrho v prvi vrsti uporabiti proste presežke 20 odst iz kliringa s Francijo, ki ie na podlagi nekega prejšnjega sporazuma naš; Narodni banki tjl razpolago. Z izdanjem funding-obveznic bodo oproščeni deponirani zneski v dinarjih za dosedanjo službo zunanjih posojil- S tem sporazumom se morajo namreč tako oproščeni znesfci položiti na posebni račun pri Na-rodlni banki in ukoristiti za izboljšanje finančnega in deiiarstvenega položaja v državi. Sporazum s francoskitnf porterji stopi v veljavo takoj po skilenitvi podobnih sporazumov z drugimi porterjd naših državnih posojil v tuj-irii. To se mora zgoditi najdalHe do 1. maja lete*. AA Gospodarske vesti == Avstrijske zahteve po pogajanjih novo trgovinsko pogodbo i Jugoslavijo. »Neue Freie Presse« poroča: >Kakor smo že javili, se je pokazala potreba za nova trgovinska pogajanja z Jugoslavijo. Trgov'ns!0» 450 — 455; banatska. >0cr< 4'0 do 465. + Novosadska blagovna borza (17. L ni.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 42 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor m okolica Novi Sad, gornjebaška. srednjeba. ška. baška potiska in sremska 222.50 — 225; gornjebanatska 222 — 224. Turšfica: baška in sremska garantirana 63 — 65; za marc, april, maj 68—70; banatska garantirana 62—64. Ječmen: baški in eremski. 64'65 k?. 102.50—107.50; pomladni. 66/67 kg 107.50 do 112.50. Oves: baški in sremski 98. — 102. 110—115; pomladni, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški ln sremski 98—102. Moka; baška in banatska, »Og« in »0gg< 355—370; »2« 335—350; >5« 315—330; 290—300; >7« 195—205; »8« 80—82.50. Otrobi: baški ln sremski, v jutastih vrečah 62.50—65, banatski. v jutastih vreči h 60 — 62.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 112.50 — 115. + Somborska blagovna borza (17. L ni ) Tendenca neizpremenjena. Promet 77 in pol vagona. Pšenica: baška, okolica Sombor, gornjebaška 220—221.50: erednjebaš., baška potiska 220—222.50: banat. 218—220; banat. potiska, sremska 220 — 222. Turščica: baši.a promptna 62 — 64; za marc, april, maj promptna 64 — 66; za marc, april, maj 68—70; Dunav in Tisa šlep za marc, april 68 — 70. Moka: baška m banatska »0sr< m ?,0gg< 350 — 365; 330 _ 345: »o« 310 do 325; >6? 285 — 295; >7« 172.50-177.50; >8« 75 — 80. Otrobi: baški promptni 63—65. + Budim-fještan ska terminska borza (17. t. m.) Tendenca za pšenico prijazna, za rž in turščico silaba. Promet vreden. Pšenica: za ma.rc 14.20 — 14.22, za maj 14.12 — 14.14, za oktober 12.32 — 12.33. Rž: za maj zaključki od 8.25 do 8.35. — TurZjica: za maj 7.65 — 7.67, za jufcj 8 11 — 8.12. Repertoarji DRAMA Sobota. 18.: Gospa ministrica Znatno znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja. 19.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znižane cene OPEK- Sobota, 18.: Pri treh mladenkah. D. Nedelja. 19.: Manon. Znižane cene. Izven. V Shakespearejevem »Hamletu« bosta pri letošnji novi uprizoritvi igrala naslovno ulogo »Hamleta« izmenoma gs. Kralj in Debevec. Premiera bo predvidoma 25. t. m. Saint - Saensova opera »Samson in Dali-la« je bila prvič uprizorjena leta 1778. v Weimarju. Čudno je, da je bilo to delo 13 let prej izvajano v tujini, kakor pa v skladateljevi domovini. Sain-Saensa smatramo za naslednika Meyerbeera in opera »Samson in Dalila« je popolnoma napisana po Meyerbeerovih umetniških smereh. Glaeba je krasna in karakteristična. Ima cele zbore velikih arij. Krasna je tudi glasba, ki spremlja razne baletne nastope. Premiera bo sredi prihodnjega tedna. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 18.: Nedolžni lahkoživec-Nedelja. 19.: Nedolžni lahkožive«. Predvidoma zadnjič v sezoni se uprizori v soboto in nedeljo v Šentjakobskem gledališču barka »Nedolžni lahkoživec«. Vele?a-bavna vsebina in izvrstne kreacije so do-voljna reklama za to burko. »HRIRUB^K" OLF.OAMSrE Sobota, 18.: Faust. Trije gostje. B. Nedelja, 19.: Pri belem konjičku. Znižane cene. Mnogi gledališki abonenti, posebno oni * bloki, vse bolj zaostajajo s plačevanjem obrokov. Ker mora gledal šče izpolnjevati svoje obveznosti sproti ter je moralo tudi za netočne plačnike že poravnati tantijeme in takso za penzipki fond gledaliških igralcev za vse dosedanje predstave, apelira na uvidevnost zaostalih nbonentov in bloka-šev, da vendar že zadoete svoji obveznostim, posebno, ker se mora 1. aprila poravnati i* sadnjf obrok. >JUTROi št. 66 6 Sobota, 18. m. 1933 Iz življenja in sveta Kemična razorožitev - Proiopni ^ prazen up Vojno lahko prepreči samo zrelost narodov in sporazum med njimi Davidson Pratt, znani izvedenec za produkcijo strupenih plinov, ki je pri sedanji razorožitveni konferenci sodeloval tudi v posebnem odboru za ukrepe zoper kemično vojno je izjavil te dni nekemu angleškemu novinarju, da se tudi pri najboljši volji vseh narodov ne dado dobiti sredstva, ki b: preprečila kemičn:.1 oborežt vanje, a tudi ne sredstva ki oi v eventuaiai vojni zadostno ščitila civilno prebivalstvo proti strupenim plinom. Izključeno je. da bi ta sli katera koli druga razorožitvena kon. ferenca ustvari'a že samo mednarodno kontrolo nad zalogami strupenih plinov v kakšni državi. Ta kontrola se ne da izvesti že zato, ker se privatna industrija ne da nadzorovati. Vzemimo primer, da bi hoteli v kakšni deželi vse prebivalstvo zaščititi proti eventualnim kemičnim napadom s plinskimi maskami. Uporabnost mask je treba preizku. siti s plini in privatna industrija, ki bi izdelovala maske, bo zahtevala za te poskuse primerne količine plinov, a nihče ne bo mogel industrije prisiliti, da orizna svoje zaloge. Mednarodni kontrolni odbori bi torej že tu ne imeli dosti uspeha. Bilo bi sicer mogoče, da bi prepovedali izdelavo proizvodnjo in posest apratov in materiali]', ki bi mogle rabiti samo kemič. rti. vojni, a tudi ta oboroževalna omejitev bi imela le malo praktične vrednosti, ker producira industrija takšne aparate in ma-terialije danes tudi v druge svrhe in ne samo v vojne Proizvodnja gorčičnega plina .ki je eden najhujših vojnih plinov, rabi n. pr. tudi povsem miroljubnim svrham. istotako so v barvah, ki jih uporabljamo vsak dan. številne strupene sestavine, ki se dado v potrebi z lahkoto pridelovati v napadalne namene. Vsaka država, ki ima količkaj razvito kemično industrijo, more to industrijo v vojnem času Drez posebnih sprememb v obratu, stroškov m izgube ča_ sa spremeniti v industrijo za proizvajanje napadalnih sredstev. Prepoved proizvajanja strupenih snovi v mirnem času bi pomenila torej ogromno škodo za kemične delavnice in za naše vsakdanje življerje, ki si ga brez določenih produktov danes niti misliti ne moremo: v vojnem času pa se da vsakršna kemična industrija spremeniti brez nadaljnjega v vojno kemično industrijo in b; potemtakem vsaka prepoved in kontrola pomenila neresno komedijo. Tudi s prepovedjo vežbanja specialnih čet v uporabi kemičnega orožja ne bi dosegli nič. To bi za nekaj časa pomenilo samo omejitev napadalne nevarnosti, toda v resnem primeru bi strokovni kemični delavci kot inštruktorji lahko v kratkem ča_ su izvežbali takšne oddelke in bi sami nastopili kot aktivni bojevniki. če vse to upoštevamo, bomo razumeli, da ni možnosti za preprečitev kemične vojne in da tudi gori omenjeni odbor ni mogel razorožitveni konferenci predložiti nobenih učinkovitih predlegov ,kakor priznava to Pratt sam. Edina možnost je tudi po njegovem mnenju ta, da se narodi medsebojno sporazumejo in da se v medsebojnem zaupanju odpovedo blaznemu kemičnemu oboroževanju, ki bi imelo v eventualni bodoči vojni tako strahotne posledice, da si jih danes nihče ne more predstavljati. Obsevana kri Zanimivi poskusi novovrstne transfuzije Dr. Fervers i t, Solingena je napravil vrsto poskusov, da bi ugotovil, kakšne ličinke t>i imelo na bolnike injiciranje njihove lastne krvi, ki bi bila obsevana z ul-travioličastimi žarki. Hotel je tudi poskusiti. da.li se ne da z obsevanjem izboljšati kvaliteta krvi in pospešiti njeno nastajanje v organizmu V ta namen je najprvo zgradil cevko iz kremenčevega stekla, ki prepušča ultra-violičaste žarke, in jo vtaknil direktno v krvni obtok, m°d konca prerezane odvodnice. Obsevanje s soncem, kakor tudi s kremenčevo žarnico pa ni pokazalo niti po večurni proceduri nobenega rezultata. Pote mje poskusnim živalim in pozneje zdravim ter bolnim ljudem odvzel nekaj krvi. jo v posodi obseval (pri tem ji je dodal snovi, da se ni zasirila) in jo nato injiciral isti živali oz. človeku. Kontrolni poskus z jn-iiciraniem neobsevane krvi ni dal nobe-r;h posebnih uspehov, isto tako tudi ne poskus z injiciranjem krvi. ki ji je pred obsevanjem odstranil krva telesca. Zielo izrazit pa Je bil učinek polne krvi, fcl Jo je pet minut iz razdalje 30 cm obseval z umetnim soncem. 24 ur pc injekciji so se zelo pomnožila rdeča krvna telesca v organizmu, pri zdravih ljudeh za 10 do 15 odstotkov, pri malo krvnih celo za 30 odstotkov in več. Ta učinek Je trajal več dni. na kar je začel odstotek rdečih telesc spet padati, a se je takoj dvignil, če se je injekcija ponovila. V vseh primerih je bil učinek negativen, če je šlo za živali in ljudi, ki niso imeli vranice. Ferversov postopek pa je pokazal vsekakor dobre uspehe, dasi ni brez nedo-statkov, med katere spada njegova precej, šnja kompliciranost in to. da je treba izvršiti injekcijo v pravem času, ker ostane sicer brez učinka aH pa utegne celo škoditi. Pričakovati pa je. da bodo nadaljnji poskusi te nedostatke odpravili, na kar bo imela nova metoda transfuzije obsevane lastne krvi gotovo še velik pomen v zdravniški praksi. Princesa ia vlomilec Iz Niče poročajo: Svakinja italijanske kra'jice, žena črnogorskega princa Petra Petrovič« Njegoša, ki živi v svoji vili v Monte Carin, je ,me!a zaJnje dn- doživljaj, ki je izpričal jeklenost njenih živcev. Princesa je rodom Angležinja m je bila doma Mma s svojo sobaric, ko jo zbudil iz dremeža lahel šum. Vstala je in šlo po prstih do vrat spa!nict tam na je videla, da skuša r^znan moški vdreti v sobo. Ne da bi se prestrašila položaja, je pogumno zavp;la: »Marija, prnesite mi hitro samokres. Vlomilec se je npnadnega krika tako preplašil, di je brž panil skozi okno, skozi katero je vdrl v vilo. Policija ie bila takoj obveščena o vlomu, a ni mog:a nikjer izslediti storilca. Svetilnik sveta« Spomenik Karlu Marxu v Moskvi O priliki Marxove 50 letnice smrti je sklenil ruski komisarijat za ljudsko izobrazbo. da se postavi ideologu socializma spo-rren'k pred Trgom sovjetov. Za najboljše osnutke so razpisane nagrade v znesku sto. petdeset m trideset tsoč rubijev. Nov dunajski radio stolp Na Bisambergu pri Dunaju dovršujejo zadnja dela za radio oddajnik, ki Je visok 130 B in bo opremljen z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami V Parizu nameravajo povodom novo svetovne razstave 1 1937 zgraditi stolp, ki bo daleko presegal sedanjo Eiffiovo zgradbo. Eifflova konstrukcija je visoka 300 m, nova stoip pa bo več nego enkrat višji, namreč 700 m. Stroški za gradbena deia so preračunani na 40 do 50 milijonov frankov. Stolp se ne bo imenoval po svojem graditelju, ampak mu bodo dali ime »Svetilnik sveta«. Zaradi zaščite proti vetru bo imel pohgolalno obliko. Do višine 500 m se bo mogoče peljati z avtomobilom. Izračunali so namreč, da bi bila cesta na svetiln k, ki b; se dvigala za 8 odst. v višino, mnogo bolj ekonomična kakor dvigalo. V višini 600 m bodo zgrad li restavracijo za 2000 oseb. Pri povratku s stolpa bodo privozali avtomobile za brezkončno verigo, ki bo avtomatično zavirala kolesa. Filmski zvezdniki zapuščajo HoIlywood Iz Amerike poročajo, da bodo v kratkem zapustili Hollvwood filmski zvezdniki Ramon Novarro, Ronald Colman. Clive Brooke, Rut Chatterton in Konstanca Be-nett. Novarro poide v Evropo in bo nastopal v koncertni dvorani in gledališču. Rut Chatterton in njen mož George Brent se bosta vrnila na oder. Konstanca Benettova pojde s svojim možem, marki jem De Fa-laiseotn, v južno Franci jo in ne bo več nastopala. Clive Brooke pravi, da so mu bile v Hollywoodu všeč v;soke gaže. zdaj pa si f* to1 ko prihranil, da lahko prekriža roki: hi uživa življenje kakor ga je Bog dal. Pasja steklina v Binfhnoešti V Tabanu, najstarejšem delu madžarske prestolnice, 86 ]€ pred nekaj dnevi primerila svojevrstna nesreča. Neki pes je napadel zakonsko dvojico, ki se je sprehajal« po ulicah. Mož in žena sta m slila, da gre samo za navaden ugriz in se nista dosti zmenila z« posVdice. Te pa so nastopile v najbolj komplierani obliki. Oba sta dob la steklino in sta umrla v budimpeštanski bolnici. Nesreča pa je. da ie stekel pes. ki je ugriznil ta dva zakonca, oklal še več drugih oseb. V predmestju Tabanu ie zaradi tega zavladala pravcata panika. Ljudje se ne upajo iz hiše in policijski stražniki hodijo od vrat do vrat ter ustrele vsak^na psa. ki ga naideio Zan mivo ie. da dozdaj še nri-so mogli iztakniti steklega n«a. ki je povzročil toliko trpljenja in škode. Evpenična «teri1i7acija v Nemč»ji Pru.sii zdravstveni svet ie iz 1-val n?.Črt /J!konj) za evgenično sterilizacijo Nič.t zagovarja v imenu sedanje vlade mimster Goning. Postopek se bo lahko uporabljal pr telesno in duševno manjvrednih osebah. Lasker zopet igra šah Nekdanji dolgoletni svetovni šahovski mojster dr. Emanuel Lasker, ki se je v zadnjem času odtegn 1 šahovnici ter se posvetil bridgeu. 4catu. mnh-jongu in japonskemu gou, se vrača k 64 poljem n« šahovnici. Dne 18. marca bo igral v pariški kavarni »Regence« proti 30 močnim igTalcem. Dr. Laskerju je zdaj 65 let. Mogoče, da je pariška produkcija starega šahovskega leva uvod k niegovemu povratku v mednarodno šahovsko areno. Ni hotela razgaliti prsi Pred časom Je neka francoska filmska družba angažirala zvezdnico Polo Negri za glavno uiogo v filmu »Kraljična ogrlica« po Dumasovem romanu. Igrala naj bi Jeanno Valoiško. Roman doseže višek v prizoru, ko si Jeanna, pred božjo sodbo z žarečimi kleščami, razgali prsa. Pola Negri se je uprla, da bi igrala ta prizor, tako da so morali zanj angažirati igralko Chantalovo. Ko je hotela Pola Negri dvigniti svojo gažo (baie gre za milijon fran_ kov), pa so ji dejali, da je prekršila pogodbo in da ji ne gre niti belič, dasi je ostali del uloge odigrala v redu. Pola Negri je nato družbo tožila in sodniki bodo te dni odločili ,da-li je to nenravno, če zahteva režija, da mora igralka v filmskem prizoru razgaliti svoja prsa. Franstfa v Moskvi Polkovnik Mendras profesor na francoski vojni akademiji, Je imenovan za francoskega vojaškega atašeja pri Rdeči vojski in odpotuje te dni v Rusijo Pri astmi ih bolezni srca, prsi tn pljučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščit-ne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Senzacionalna ločitev v Ameriki Najnovejša ameriška senzacija je vest, da je ga. Janet Allan \Valkerjeva vložila ločitveno tožbo zoper svojega moža Jim_ myja Walkerja. bivšega popularnega new-yorškega. župana. Poročila sta se l. 1912., ko Je bil VValker še pesnik newoyrških šansonov in je živel še v zelo skromniL razmerah. Janet mu je ostala zvesta v sreči in nesreči in je priča la tudi v njegov prid, ko je začela posebna komisija preiskovati njegove pogreške. Ko so ga odstavili kot župana, je odšel naj_ prvo na oddih na Riviero, s seboj pa je vzel svojo prijateljico, igralko Betty Champtonovo. VValkerjeva je ostala v Mia. miju in čeprav jo je vedenje moža poniževalo in bolelo, se ni mogla odločiti za ločitev. šele kc je izvedela, da se Champto. nova na Rivieri izdaja za Walkerjevo ženo in se vedeta oba zelo zaljubljeno, je naročila svojemu odvetniku, naj vloži tožbo za ločitev zakona in mesečno apanažo 500 dolarjev. Po ločitvi se bo Walker menda poročil s svojo prijateljico. Pol milijona za poštno znamko En penny več nego dva pennyja Oranžnordeča znamka z Mavrici ja za 1 penny je največja rariteta. o kateri sanja 20 milijonov zbirateljev znamk. Samo pet primerkov te znamke na pisemskem ovoju pozna svet: enega ima angleški kralj Jurij, enega Britski muzej, enega neki ameriški konzorcij, četrtega ne čtetelo. ker ni brez napak, petega pa je imel pokojni holandski tobačni magnat H. P Manus; ta izvod je prišel sedaj na Javno dražbo v stari dvorani za Javne dražbe znamenite londonske tvrdke z znamkami Plumridge. Dražba se je izvršil? z vso svečanostjo, navzoči so bili interesenti iz 17 dežel. Sivolasi šef tvrdke Je stopil, črno oblečen, na oder ln imel najprvo predavanje, v kate. rem Je podrobno navedel zgodovino in pomen mavricljske znamke. Izklicevalec je dvignil ovoj z znamko, nalepljeno na barvast karton ln pokazal na vse priložene dokumente, ki Izpričujejo, da je ta znamka res pristna in tista, o kateri so napisali že nad sto knjig in s katero se bavi na ti. »oče in tisoče katalogov v posebnih poglavjih. Nato prosi za prvo ponudbo. Oglasi se »loviti danski zbiralec Nissen: >700 funtov.« Mlad Anglež poieg nJega pravi: >800 funtov«. Po stotinah funtov se dvigne cena Hitro na 2000 funtov. Pri tej ponudbi nastane molk, šele čez nekaj časa se dvigne ponudb a*.a 50 funtov in v tej postopici, s čedalje večjimi presledki doseže višino 2400 funtov. Celih pet minut se trudi skliceva-lec, da bi dvignil to vsoto višje, končno udari s kladivom. Navzoči se strnejo okrog mladega ineža, ki je znamko kupil za približno pol milijona dinarjev in mu čestitajo. Mož ni nihče drugri nego znameniti trgovec z znamkami Thomas Allen. ki Je obogatil zbirko angleškega kralja s premnogimi raritetami. Ljudje se sprašujejo, za koga je izvršil ta nakup, in imenujejo različna imena .med njimi imeni dveh kro-nanih glav. Med tem se nadaljuje dražba 2 pennyjske mavricijske znamke, ki po vrednosti ne zaostaja za svojo sestro, a ne najde toliko zanimanja. Cena ji doseže >sa-mo« 1750 funtov in kupil jo je isti Thomas Allen. Ko je podpisal ček za skupno vsoto 4150 funtov mu je dražbeni notar izročil Obe znamki, Allen jih je vtaknil v malo mapo, ki si jo je pritrdil z verigo okoli zapestja, in odšel. Dražbe drugih znamk ga niso več zanimale. Filmska gesta vodilnega državnika xs emški kancelar Hitler deli spominske avtograma Smrtonosni skok operente zvezdnice Končala si je življenje V nekem londonskem sanatoriju je te dni umrla komaj šest in dvajsetletna berlinska operetna pevka in plesalka Anny Ahlereova, k' je skozi deset mesecev v Londonu z največjim uspehom pela naslovno vlogo operete »Dubarrv« in je žela s to kreacijo nedosežne triumfe. Pred nekaj tedni so ji na odru odpovedali živci. Po predstavi se je onemogla sesecla na stol. Poslali m jo r sa na torij v upanju, da bo kmalu okrevala Toda zgodio se je drugače. Navzlic mladosti in svežosti mlade umetnice je nenadoma nastal preokret na slabše. V tem stanju se je operetna dira v trenutku, ko je bila sama 6 seboj, zavihtela na okno in skočila z njega iz tretjega nadstropja na tlak. kjer je obležala hudo ranjena. Tem poškodbam je končno podlegla. Z Ahlersovo j« izgub lo sodobno gledališče eno najprivlačnejših sil tistega operetnega tapa. ki ga je ustvarila znana Fritai Massary. Kariera mlede umetnice je bila izredno nagla, še leta 1929 je nastopila Ai*ny Ahlersova na Dunaju v S tratiš sov em gledališču. Dve leti pozneje je že pela naslovno vlogo Kalmanove >B«jadere« m slednjič je kreirala vlogo Nin on v istega avtorja opereti »Vijolica z Montma rtra«. Ahlersova pa ni bila samo pevka, ampak tudi plesalka. Rodila se je v Hamburgu, kjer je brl njen oče upravnik nekega cirkuškega podietja. 2e v otroških letih se je silno navduš:la za ples. toda njen oče ni Panika zaradi mačke K požarni katastrofi gledališča v mehiškem mestecu Ahualulco de P nos poročajo, d« so našli pod razvalinami gorišca še 46. žrtev. Preiskava o vzroku ognja je pokazala, da je zakrivila nesrečo prav za prav mačka, ki jo je imel vratar v "»vejem prostoru. žival se je v temi igrala z vrvco, ca kateri je visel zastor. S tačico je mačka odvezala vrv, zastor se je razvil, padel na tla na petrolej-sko peč in se užgal. Ogenj 6e je takoj razširil na sosedne predmete in panika je postala neizogibna, ker je nekdo zakbcal: »Ogenj, ogenj, ogenj!« Ljud-i se je zaradi teh besed polotila blazna brezglavost in nAStala je gneča, ki je zahtevala 46 človeških življenj. Rokovanje prepovedano V Italiji imajo pravcato vojno proti rokovanju. Kdor si še drzne komu stsnifi roko, zapade globi Vsi tajniki fašističnih organizacij so prejeli okrožnico, k- pravi, da se je rimski pozdrav tako splošno uvedel. da lahko za vedno odpade podajanje in sMskcnje rok. Ne pri uradnih sprejemih ne v rimski zbornci ne sme nibče nikomur stisniti roke. Dovoljeno je samo pozdravljanje z dviganjem rok. Arald in Stafin Pisatelj BernhaTd Shaw pot j je v času japonako-kitajske vejne po Daljnem vzhodu in je te dn obiskal japonskega vojnega nrnistra Arakija. Japonski vojni nvnister je zadržal pisatelja namestu predvideni 30 m nut celi dve uri. Očividno je napra-v i Anglež na japonskega vojaka mogočen vtis. Shaw poroča o tem posetu, da $•» mu v'di Araki v nekem pogledu sliče-n ruskemu diktatorju Stalinu. Smrt portretista lepih žensk Na Dunaju je umrl 58 letni slikar lepih žensk John Qu;ncv Adam«, sin nekdanjega tenorista Adamsa. ki je pel na dunajski Dvorni open Adams je bil izrazit portre-tist in je kot tek živel nekaj let tudi v Ameriki. Med vojno je slikal prizore z bojišča. Najbolj znana slika te vrste izpod njegovega čopiča je »Konji pri vodi«. do angažmftna v Vratistavi, kjer je pek % ogromnim uspehom naslovno partijo Kalmanove »Grofice Marice«. Kalman jo je videl in )o je hotel angažirati za Dunaj, toda prehitel ga je neki tekmec iz Berlina, kjer je Ahlersova doživljaja mogočno uspehe kot Barberina v »Ccsanovi«. Vse novejše operete so postale njena domena, pela je tudi »Viktorijo«, slednjič pa eo jo zaradi gladkega znanja anglešč;ne in odličnega petja povabili v London, kjer je triumfi-rala v opereti »Dubarry«. čez noč je postala Ahlersova ljubljenka londonskega občinstva in nibče ni slutil, da se bo zaključil« njena kariera s takšnim samomorom. Vzrok tega obupnega koraka je bila prav za prav nesrečna ljubezen. Ali se ne sliši čudno, da izvrši operetna diva samomor zaradi nesrečne ljubezni? In vendar je ta dogodek popolnoma resničen, kaT bi dalo skopati na to, da je življenje s svojimi labirinti vendarle bolj romantično in manj stvarno kakor pripoveduje — tehnokracija. ANEKDOTA Trije prijatelji so bili na poroki četrtega, skupnega prijatelja. Vsak se pc3tavlja 3 svojimi darftt. Prvi pravi: »Darcvai sem čajni servis za 12 osefc.-r — >In jaz jedilni pribor za 24 oseb,« reče drugi. >Jaz pa sem daroval sladkorno dozo za 100 oseb,« ee oglasi tretji. Vsak dan ena »Vaša ponudba je zame brez pomena, ker sem že zaročena.« »O prosim, prosim, bom pa Jtočakai, da, jo razdrete.< je najnovejša novost v modi letošnjega poletja. Opet je s celofanom, da propušča svetlobo, a ščiti obenem pred vročino zaradi nesrečne ljubezni botel privoliti v ta poklic in jo je »aH k drugemu, solidnejkmu zaslužku. Slednjič je le našila pot k baletu. Izobrazila se ie temeljno, postala je iz baleteze plesalka v zboru m slednjrič solistka. In ker je unela lep in izšolan glas, so ji nekoč mimogrede, za poskus izročili majhno vlogo v opereti. Tam jc je videl neki kapelnik, ki jo je angažiral za revijsko skupino. Tako je prišla Aimy Ahlersova »JUTRO« SL m 7 Sobota, 18. UL 1933 s« zamudite prilike! Od 18. marca do 5« aprila t« L odprodajam« okoli 2000 parov čevljev pg tCIHCljitO ZniŽcUlih C€IS3h! ocbrodaiai d^i t* m" S-11*1] »DARA« čevlji Otroški od Din 26,- napref ljub^ana, sv. petba cesta m Protest Concordi IO Zagrebška Concordia »e je, kakor javlja »Jutarnji List«, pritožila proti tekmi, odigram s Primorjc*n Svoj protest bazira na či. 3. Spi. pravilnika in na dejstvo, da je v moštvu Primorja igra! Makovec, k; je bil najprej č.ari ovobode, potem pa verific.r&n za Ilirijo. Informacije, ki jih je Concordia prejela in na katere bazira svojo pritožbo, so netočne. Stvar je namreč taka: Makovec je pristop i v Ilirijo začetek januarja. V smislu pravil (čl. 10 Spi. pravilnike) ima pravico igrat: prijateljske tekme za nov klub šele po 3 mesecih Letos pa so nekateri ljubljanski klubi odigrali nogometn turnir v koris* nezaposlenim igralcem. Ker so imeli ti klubi nekaj igralcev, ki niso smeli nastopat: v prijateljskih tekmah. je> JNS dovolil na prošnjo LNP di smejo ti igralci izjemoma in zaradi humanitarnega značaja tekem, ne da bi se s tem kršile določbe el. 10. nastopiti samo v teh tekmah. T«ko se je prpetilo. da je v moštvu Ilirije nastopil Makovec v teknv proti drugorazredni ljubljanski reprezentanci Začetek marca je Makovec preklical svoj pristop v Ilirijo, ker se je vrnil v svoj ma-tičn- klub Dejstvo, da je nastopil v moštvu Ili rije v zgoraj navedeni tekmi, za katere je bi« stavljena predpostavka, da ne vplivajo na določbe čl. 10." n» moglo torej biti me-rodaino za p. o. LNP. ki je vzel njegovo prijavo na znanje. V sirrflu načelnega sklepa u. o. JNTS pa sme tak i-gralec nastopiti takoj za svoj matični klub in p. o. celo šele naknadno lahko vzame njegov preklic na /nanje. Na ta način je imel Makovec enako kot ostali igralci Svobode baš na osnovi 51. 3., ki ga citira Concordia v *vojem protestu, nrav^oo nastopa v ASK Primorki s katerim se ie Svoboda furioni-Vsekakor se ti značilni naklepi ne bodo orcničili. Službene obfave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. 15. t. m.) Verificirajo se s pravom nastopa 24. t. m. za SSK Celje Jovanovič Mirko; za TSK Slovan C oglar Franc; za SK Ilirijo Marko-vič Miodrag; za SK Disk Pirnafc Alojz (predčasen nastop se ne dovoli); za SK Svobodo. Maribor Raiter Maks; za SK Ru-dpr Vastič Miloš, Ivane Alojz, Guzej Leopold, Zakušek Stanko, Slokan Milan, Kel-"er Franc, Šolan Gvido, Križaj Jože. — S pravon. nastopa 24. t. m. za mednarodne, 15. junija za prijateljske in 15. septembra za prvenstvene tekme se verificirajo za NSK šparto Zavrl Ivan, Zavrl Rudolf; za ŽSK Herme- Boncelj Ivan; za SK Amater Jerin Anton. — Do nadaljnjega se zabrani vsp.ko igranje igralcem Sterletu Matku in Karižu Ludoviku, oba SK Grafika in Miki ušu Ladotu, članu Ilirije, dokler ne poravnajo svojih obveznosti do prejšnjega kluba Hermesa. SK Retje se na dopis od 12. t. m. sporoča, da se po pravilih JNS ne more ugoditi. — čitajo se za Gradjanski-SK čako-vac žerjavič Juraj, želježnjak Josip, g rej Ladislav, Makovec Aleksander, Gudel Mirko Bujanič Stjepan, Marjanovič Rudolf. Vzame se na znanje izjava igralca Li-povška Ferda, da preklicuje prijavo za A SK PRIMORJE ter ostane še nadalje član Slovana; nadalje izjava igralca Humarja Franca za Ilirijo, da ostane še nadalje član Šparte; izjava igralca Verovška Branka za TSK Zadrugo, da ostane še nadalje član Ilirije. — Protest SK Šoštanja proti verificiranju prvenstvene tekme Šoštanj :Laško, odigrane 30. X. 1932 v Celju, se kot neutemeljen zavrne, ker po izjavi O. 2. D. S. pri M. O. v Celju ni bilo na razpolago saveznega sodnika, in zato ni bil prestopek po 5 9. pravilnika za prvenstvene tekma. Tekma se verificira z doseženim rezultatom 3:0 za SK Laško. — Tajnik n. TKD Atena (bazenska sekcija). V ne-del io ob 10. na igrišču trening za vse igralke Istočasno se sprejemajo tudi nove članice. Trening je strogo obvezen zaradi predstoječih prvenstvenih tekem ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO ako staro prinesete v našo sprejemališče, za barvanje ali snaženje, to je Vošnjakova ulica 4 (prejšnja Cesta na Gorenjski kolodvor) v krciassicl PREZELJ kjer se prevzema za tovarno Wa.gner v Radovljici. Vsa oblačila t>e na željo popravijo. 2853 Nogometni program na igrišču Primorja. Jutrišnjo nedeljo igrata na igrišču ASK Primorje dva para. Ob 14.15 bo nastopil Jadran, ob 15.45 pa Grafika proti dvema moštvoma Primorja. Tako Jadran kot Grafika se pripravljata na spomladansko sezono. Zaradi tega bosta nastopila z najboljšimi močmi in je torej pričakovati zanimivih tekem. Ilirija A r Ilirija B. Ker je Varaždin ski SK zaradi tehničnih težkoč odpovedal gostovanje, bo Ilirija nedeljo priredil« tekmo dveh svojih moštev A in B tima Trije najboljši igrači, za katere naj občinstvo. ki bo dobilo poleg vstopnic tudi listek. glasuje, bodo prejeli od kluba iičn* nagrade. Tekma bo vsekakor precej zanimiva. ker ima Ilirija dva precej izenačena tima. VSK Triglav : SK Kor0tan prijateljska revanžna tekma, ki se bo vrš;la jutri na igrišču Korotana na Rakovniku. Vojaško moštvo je močna enajstorica, sestavljena iz nekaterih prvovrstnih igračev znanih klubov v državi Tekma bo gotovo zanim va, cene so zelo nizke. Posetite jo! Celjski nogomet. Jutri ob 15. »e bo vršita na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Amaterjem iz Gradaa in SK Atletiki iz Celja. Tekmo bo sodil gospod Ochs. F. C. Ferencvaros Budapest ▼ Mariboru. 25. t m. bo igral prota ISSK Mariboru profesionalni prvak Madžarske, F. C. Ferencvaros Budapest. V Mariboru nastopijo v najmočnejši postavi, in sicer: Hada, Takacs I., Koranvi, Lvka. Sarosy, Lazar, Tanzer, Takacs II., Turay, Tolai, Kohut Ti igralci staino zastopajo Madžarsko v meddržavnih srečanjih, zato se obeta mariborskemu športnemu občinstvu prvovrstna nogometna atrakcija. Oa ISSK Maribora pričakujemo, da bo dostojno reprezent ral mariborski šport proti tako odličnemu nasprotniku. ASK Primorje (nogometna sekcija). Jutri igramo ob 14.15 proti Jadranu, ob 16. proti Graf ki. Ob 13.45 morajo biti v garderobi: Krivačič, Jeršek, Marjetič, B">um, Habiht, Strnad, Janežič II., šušteršič, Der-novšek. Veljkovič, Brvar. Habiht II., Svetic III. in Kržan. Ob 15.30 Lipovšek. šnkovic, Molk, Zemljak, Pišek L, Bogme. škinnber-ger, Joža, Rudi. Svetic I., Trček, Petelin, Vrhovnik, Caleari. Vsi verificirani igTalci naj prinesejo po eno fotografijo da se jim bodo izstavile legH macije za brezplačen vstop na ligine tekme. ASK Primorje, lahkoatletska sekcija Danes ob 20.30 redna seja pri Mikliču. Po sebnih vabil ne bomo razpošiljali. V nedeljo ob 10. dopoldne redni trening na i?riš5u. Srakar, Grad, Ogrim, Hansi, Ive. Fric in Aleks z opremo, vsi m točno! ŽSK Herme« (nogometna sekcija). Drevi ob 19. izredna seja. Ob 19.30 sestanek naslednjih igralcev: Poženel, Pleš. Ser-nec, Kretič. Košcnina, Glavič. Klančnik, Mokorel, Pikic. škrajnar, Barduckv Odpotuje se v Maribor jutri ob 7. zjutraj. Na sestanku se bo oddala oprema. SK Reka. Jutri ob 1350 morajo biti na igrišču Ilirije: P kič, Furlan, Venturini, Korle, Drage, Teran, Pike, Ane, Broni, Eržen, Čeaiik, Oto. (Nogometna 6ekcija). V ponedeljek ob 20. obvezeu članski sestanek r Sokolskem domu na Viču. TSK Zadruga. Jutri ob 15. na igr šču ŽSK Hermes trening-tekma s TSK Slovan. Pri Miillerju naj bodo točno ob 14.: Mitja, Draxer, Trobec, Zupančič, Stari, Sinkole. Senčar I., P^pp. Praumseis, Lejka, Oster-man. Rezerva Kokalj. StTanska 6odnik«» Grzin č, Martelanc. Vremensko poročilo. Slatne—Planice: —5, jasno, snega 30 cm. srenj, izgledi za nedeljo in smuške ture prav dobri. Za Ta-' marjem pod Jalovcem smuka idealna, sneg J solnat. Kranjska gora. —2, brez oblakov, barometer pada. snega 2 — 20 cm. Bohinj: —2, jasno, snega ni. Mrzli studenec: —10. 50 cm trdega snega, smuka ugodna, vreme krasno. Zelenica: —2. jasno, sever. 80 cm snega, smuka dobra, skakalnica uporabna, izgledi za nedeljo dobri, za smuške ture prav dobri, sneg podnevi južen, zjutraj zmrznjen. Koča na Kraju in pri Sedmerih jezerih odprta in oskrbovana. — Kofce: —6, jasno, sonSno, smuka pod VelikVn vrhom in §ijo planino ter n« Pungartu dobra. te *iv1i«ftia na dežel? SV. JURIJ OB J. 2. Dvodnevni tečaj za okraševanje pisank z narodnimi motivi je priredilo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet 11. in 12. t. m. Tečaj je vodil priznani strokovnjak g. Franc Belin, šolski upravitelj iz Šenčurja pri Kranju. Udeležilo se je tečaja 46 deklet, ki so z velikim zanimanjem sledila predavanjem in se tudi z vso vnemo lotila praktičnega dela. že prvi poizkusi so pokazali prav lepe uspe- he in je samo želeti, da bi se '-a panoga narodne umetnosti povsod razširila. Tečaja so se udeležile tudi gojenke banovinske gospodinjske šole. SEVNICA OB SAVI. Jutrišnjo nedeljo ob 8. bo na dvorišču osnovne šole javen shod narodnega poslanca g Lreka. Na to se bo vršil občni zbor krajevne organizacije JRKD v Sevnici. Iz Laškega 1— Gospodinjski tečaj, katerega pnča-tek je bil prvotno določen na 15 marca, se je moral iz tehničnih razlogov preložit' □a 1. 3prila. Čeprav je prijavljenih za ta tečaj že zadostno število obiskoval!., bo mogoče sprejeti — poleg že prijavljenih — še 4 do 5 mladenk Moreb tne reflektenti-nje naj se javijo najkasneje do 25. marca pri sreskem kmetijskem referentu r pisarni sreskega načelstva v Laškem. 1— Udruženje trgovcev za Laški srez bo imelo svoj reAi: letni občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob 16. uri v hotelu Hemze t Laškem. 1— Kino Laško. V soboto 18. t. m. ofc pol 21. in v nedeljo 19. t m. ob 16 ter ob pol 21. film »Poljub jnnje dovoljeno«. Iz Lfutcmrera lj— Za konjerejce. V nedeljo dopoldne bosta zborovali dve društvi, k' pospešujeta konjerejo, in sicer ob 9. konjerejska podružnica. ob 10. pa kolo iahačev in voza-če-v Oba zbora bosta v Vregovi gostilni. Dnevni red je običajen li— »Mogočni prstan«. Kolo rugosloven-skih sester bo to nedeljo popoldne ponovilo v Sokolskem domu j^pelo pravljično igro »Mogočni prstan« proti hripi Brmfevec v™1* hriP' pristni domači, liter Din -44.— Dellkatese FE. KHAM Miklošičeva 8. — ŠPECEEIJA. ozor! Dne 20. marca 1933 ob 10. uri se vrši pri sreskem načelstvu v Kamniku DRAŽBA LOVA občine Podgorje. Ker je lov na lepi legi in blizu postaje Kamnik, se lovci vabijo. Županstvo občine Podgorje, dne 15. marca 1933. 3861 ANTON MEDVED, župan. Naš sin, brat, svak in stric, gospod Bogomil Vdovič publicist je umrl danes ob uri zjutraj. Pogreb bo v nedeljo, dne 19. t. m., ob y23. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice. V Ljubljani, dne 17. marca 1933. Neža Vdovič, mati ; Stanislav Vdovič z družino, brat; Darinka Vdovič sestra. 3893 MfV^rf t»gTe.t>T]il tsvod AZNA Vsem cenjenim uvoznim in izvoznim tvrdkam naznanjam, da sem PRESELIL svojo CARINSKO-POSREDNIŠKO PISARNO z Masarjkove ceste 9 v lastno novozgrajeno stavbo na VILKARJEVI CESTI ŠTEV. 35 (nasproti nove carinarnice). Telefon interurban 24*59* V novih razširjenih prostorih mi bo moči zaradi neposredne bližine carinarnice vložiti vsak trenutek carinske deklaracije, prošnje, analize ali intervenirati tako pri uvoznem, izvoznem in tranzitnem carinjenju. Temeljito strokovno znanje, pridobljeno tekom dolgoletnega delovanja kot carinski posrednik, Vam jamči, da boste ob strogo konkurenčnih cenah vedno zanesljivo, točno in vestno postreženi. * 3887 V dosedanjih prostorih na Masarykovi cesti 9 posluje še nadalje „ŠF£BICIJA TURK", telefon interurban 21-57. kjer se bodo sorejemala tudi še v bodoče vsa naročila in carinski dokumenti, da prihranim tvrdkam, ki imajo svoje poslovalnice v mestu, na potu in času. S prošnjo, da mi blagovolite ohraniti svojo naklonjenost tudi v bodoče, se priporočam z odličnim spoštovanjem TURK RAJKO, carinski posrednik, LJUBLJANA. 19.—'26. marca 1933 SVETOVNIVfiLE^EJEM na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brze in navadne vlake Jugoslavija 25 %, Češkoslovaška 33 %, Avstrija 25 %, Madžarska 25 %, Pojasnila tn legitimacije daje: ALOMA COMPANY, PUTNIK, Ljubljana Aleksandrova c. 2 Gajeva ul., za nebotičnikom ČEHOSLOV. KONZULAT 6674 Ljudska samopomoč v Mariboru mi je izplačala po smrti gospe Josipine Zaje pripadajočo podporo hitro, točno in kulantno, zaradi česar je dolžnost, da se temu uglednemu m koristnemu društvu tem potom najprisrčr^je zahvaljujem. Istočasno priporočam to, posebno v današnjih težkih časih tako prekoristno in važno društvo vsakomur najtopleje. Maribor, dne 15. marca 1933. Albina Crešnar. Oglas! v „Jutru" imajo sieuren usueb ZAHVALA Po smrti mojega očeta g. Jožefa Ivančiča mi Je izplačala Ljudska samopomoč v Mariboru pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se ji tem potom najlepše zahvaljujem in to socialno ustanovo vsakomur priporočam. Slovenska Bistrica, dne 6. marca 1933. Jnlijana Erlatsch. Ljudski samopomoči v Mariboru se podpisana najlepše zahvaljujem za točno izplačano pripadajočo mi podporo po smrti mojega očeta g. Franca W o m b e k a in priporočam to prekoristno ustanovo vsakomur v takojšen pristop. Tezno pri Mariboru, dne 11. marca 1933. Marija Wombek. Za Joškote in Jožice. Spomladanska torta. Speni 4 — 5 rumenjakov, da dobro narastejo; dodaj 18 dkg sladkorja, nekoliko nari-bane pomarančne lupine ter sok ene cele pomaranče. To mešaj 15 minut ter dodaj 6 dkg zmletih mande-ljev, 16 dkg moke, pomešane s pol zavitka »ADRIA« praška, ter končno sneg 4—5 beljakov. Testo pretresi v tort ni model in peci v neprevroči pečici približno % ure. Ohlajeno prereži v dva kolobarja ter enega premaži z marmelado. Torta, oblita z rumo-vim sladkornim ledom, izvrstno tekne. Iz laboratorijske kuhinje tovarne za peci vne praške »Adria«. 3888 0b4sm» LjnMjftu. Mefcuu pi^Teb™ ta v od Danes je preminil moj ljubi soprog, najboljši oče in najzvestejši prijatelj svojih otrok, oziroma brat, zet in svak, gospod Haiuann ec in hišni posestnih V neizmerni žalosti spremimo blagopokojnika v nedeljo, dne 19. marca 1933, ob 3. u?i popoldne od hiše žalosti, Mestni trg 8, na evangeljsko pokopališče. Ljubljana, dne 17. marca 1933. Edith Hamann v hnenn vseh sorodnikov. W. MECKAUER: 18 Hana išče poti Roman. 4.P0GLAVJE Posti tvndke »Ostenkotter & sinovi« so bili zelo široko razpletali. Imela je podružnice v vseh delih države in tudi v tujini. Hana je bila kar vesela, da je smela delati v takem velikem podjetju. Zahteve niso bile majhne, tako da je imela priliko, pokazati vso svojo zmožnost in moč. Statistična pisarna v tej hiši ni bila samo gospodarska poslovalnica, kakor v mnogih drugih podjetjih, ampak je smela v organizacijskem okviru tvrdke eno izmed najvažnejših nalog. Statistična pisarna je vodila stalen izvid o povpraševanju po raznih vrstah blaga: katere vzorce so bolj zahtevali in za katere je zanimanje že pojemalo. Delo v tej pisarni ni bilo samo mehanično, ampak je zahtevalo osebnosti, ki je znala ohraniti pregled o vsem in delotvorno čutiti trenutno potrebo. Pod Haninim vodstvom re dela.!a cela trumica registra turnih uradnic in tipkaric; samo Marja/ia Drewitzova je stala neposredno nad njo. Liza je bila zelo ponosna na to, da je bila sestra našla službo, ki jo je zanimala in ji dajala toliko notranjega zadoščenja. Videla je, kako se je Hana spet počasi razcvetala, kako se je vračal v njene oči stari sijaj in kako so postajala njena shujšana lica spet rdeča in sveža. Njena hoja je bila postala prožnejša m obedi ji niso bili več muka. Hana je bila tudi že izrekla željo, da bi si spet najela mesečno sobo, saj je vedela, da ji je pričakovati stalne mesečne plače. A Liza ji je'ugovarjala. »Najprej si moraš to in ono nakupiti; poletje se b&ža, trefoa bo nrtsflftt na obleko. Počakaj, da deneš kaj na stran.« »A kaj bo rekel Wotfgang, če bo imel toliko časa gosta v hiši?« »Wolfgamg govori zdaj o tebi mnogo prijazne je kakor prejšnje čase. Ne vem, kaj ie povzročilo to izpremembo. mislim pa, da te je bolje spoznal, odkar si pri nas, m se te je privadil. Ali se ti ne zdii zadnje tedne nekam razrnišljen? Meni se vsaj tako vidi. Proti meni sicer taji. Morda bi mu lahko ti pretipala obisti.« Hana je bila kar vesela, ko je videla, da sestra ničesar ne sluti o dogodkih v možev duši. Sama bi si bila želela drugačne usode. Ne daj Bog, da bi ji bila skrita le ena gubica v srcu njenega moža, če bi ga spet imela! Hotela bi mu biti v vsakem pogledu dobra to-varišica. ne pa skrbeti samo za njegov telesni blagor. A Liza je bila drugačna; težko da bi bila razumela težke boje, ki jih je zdaj VVolfgang preživljaj; bržkone bi ga bila obsipala z očitki, namestu da bi si z ljubečim prizanašanjem in razumevanjem iznova osvoiila njegovo ljubezen. Čutila je, da tudi sama ni prav ravnala, ko je uro, v kateri se je zatekel k njej, izmučen od svojih notranjih težav, krat-komalo izbrisala iz spomina, kakor da bi bilo s tem vse opravljeno. Šele zdaj je čutila, da nam zaupanje, k nam ga pokažejo drugi, nalaga tudi dolžnosti. Sklenila je pri prvi priliki govoriti z njim, da zve, ali je že dobo je val svoj duševni boj. ko sta zvečer po koncu pisarniških ur z Marjano Drewitzovo prišli po stopnicah, se je. kar drugače ni bilo njena navada, takoj poslovila od nje. »Nocoj imam še majhno pot,« je dejala, 4n se ne morem z vami peljati domov.« Peljala se je na Kurfiirstendamm in ubrala pot proti stanovanju dr. Schroterja. Srce ji je razbinaio, tesnobna slutnja jo je obhajala. Ko je prišla do hiše, je stal pred njo mož, ki je z rokami v žepih slonel ob zidu m zložno kadil večerno smotko. Pogledala ga je in strahoma spoznala, da je isti, ki io je bil nedavno tega srečal pred vilo Joabima OstertkOtterJa, oni večer, ko je čakati UrSnte, da bi se z njo vrnila v mesto. Najrajši ne bi b^a šla mimo njega; že jLje zastala noga in hotela se je vrniti, ko je mož vzdignil oči in jo spoznal. Njegove oči so bile široko odprte; zdaj mi mogla več pobegnit;. Nekaj notranjega jo je gnalo, da je stopila bliže. Skrivnost, ki je visela nad to hišo m obdaja-la osebo dr. Schroterja. jo je vlekla k njemu. »Dober večer,« je rekel mož rn se odkrTl. »Dober večer,« je odgovorila, trudeč se, da bi njen glas zvenel kar moči ravnodušno. »-Ali spadate k tej hiši? Morda bi mi lahko nekaj povedali?« »Seveda, gospodična. Saj ste mi tudi vi storili uslugo. Mislim, da ste se me celo ustrašili. Saj sem bil pa tudi besen kakor sam vrag.« »Tako, tako. vi ste bili tisti.« je dejala Hana, hoteč prekiniti ta razgovor. »Niti spozmala vas nisem.« Mož jo je pogledal. Njegov bradati obraz se je skrivil v porogljivo spako. Videla je, da se je bila v svojem strahu zlagala im s tem samo poslabšala svoj položaj. Zato je hitro dodala: »AM ste našli zdravnika? Ali vam je pomagal?« »Oh, saj ni bilo tako hudo: pasji ugriz, zobje so md šli do !v0Sti. Napak je bilo. da sem šel k tisti dami.« Hane se je polastila ista groza kakor takrat. Pa ne da bi se b3 zgodil zločin? Kaj je bil ta človek in kdo je bil? Ali je govoril o Elzi Vollscheidtovi? »Vi ste vratar te hiše?« Pokimal je. »Nu, kaj bi pa radi, gospodična? Kaj ste me hoteli vprašati?« »Ali poznate doktorja Schroterja?« »Seveda ga poznam!« Cene malim oglasom Zmttve Im dopisovanja. votska o*:seda Dtn L,— ter trikratna prt-trojblna ta tifro ali trn dajanje naslova Din l—s Oglasi trgovskega ta reklamnega enačaja: vsaka beseda D*a J.—. Po Din L— ta besedo to taračuna fo nadalje vsi oglasi, ki spada fo pod rubrik t »Kam pa tam*, »Auto-nioto* »Kapital*, »V najem*. »Posest* mLokali*, »Sta movanft odda* »Stroji* »Vrednote*. •Informacije*. mZivaii* mObrt* tn »Les« ter por rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslo-tek*, ta st t oglasom nudi zaslužek, oziroma, te te ifte potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama lite taslafkm ali tlnib*. plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 por Pr* vseh oglasih, ki te taročunajo po Din l.— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ca iitro ab ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega tnač&ja se računajo po 50 par ta vsako beseda Enkratna prtstojbaia ta hfro aii za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za v t ako beseda, tnaia Din 1— Nafmanfh mesek pn oglasih po 50 par ta besedo, fe Dtn 10.—s trt oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— Vso pristojbine ta male oglase fe plačati pn pred a p. naročila* oz*-roma hk ta vpnslatf » tthemo oh enem t naročilom. 1 r/ K4o» mestm pol rrlka, plač* za v«ako besedo 50 por: m da Janj« našlo*« iJi » tifro t Din. - Kd*w ■prejem« potaiko, pla 4a beseAo po 1 Din; % dajan*« oa»iova a!; VI Šifro pa 5 Dtn. (5) v Sloveniji te Gorskem kotarju dobro ■»peljan potnik k: potuje 8 svoji tn avtomobilom — prevzame iajtopstva Po midbe m oglasna oddelek »Jutra« ood »V. S 13«. 831S-6 Zastopstvo jBrevname do-bro vpeljana, solidna t,vro t* Lj«bIj»on -jo »kotico. Po-audibe oa oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »L. 28«. 8217-3 'Ii S'rili i Vsaka beseda 50 par -. xa dajanj« naslova ali M lifro p« S Din. flj Drogista jal-Mlega ta agilnega Sče drogerija Weinberger i drv«, Zagreb. Iliea št. 6. 8072-1 Kuharice sobiriee. deklet«. proda-jiike, vsakovrstno žensk* ojobje dobi ia-po&teu je » Beogradu. — informacije daje biro »Central«, Beograd, Vašima 6. Telefon St. 86-223. 7310-1 Knjigovodjo- bilancfeta samostojnega korespondenta ijfc« vežje hotelsko m re-ruvraerijeko podjetje. — K a t c i j e Bmožai imajo oredaoot. Ponudbe n« ogl. odd-elek ».T-rtr*-« pod Srfro »Priden ta tanesijiv«. 3154-1 Lesni manipulant vsetK.rar.c-ko izv-ežban. i ve-K»-M)« praks-o. dobi takoj »lužbo. Vprašanja na rurlasnii oddelek »Jutra« pod šifro »Lesni ma.m.pu-ia-nt«. 8239-1 Pletilje dobro i®ir-jeive. z v-ečdetJH) prakso, sprejmem. — Ponudbe na »g-lasm oddelek »Juitra« pod šifro »Izurjena pletilja«. 8155-1 Kroj. pomočnika dobro tzTe^Sbao-ega v mešanem ielu. za&s?no sprejme Vipave, Zagorje ob Sa*. 8222-1 Dobro šiviljo belega perila takoj sprejm"m. Naslov ▼ o^ia^neim oddelka »Jutra« 8254-1 Inkasanta za Maribor in okofce-o s-prejmem proti fiksni plaSi i*n provii-zdjd. Potrebna kavcija in kolo. V poštev pride ne pr«-*uira in v tem poslu vajena apilDa moč. — Ponudbe na podruimioo J utira v Mariboru pod Šifro »In-ka^ant«. 8214-1 Praktikantinjo in vajenko »prejnve datnfki frizerki salon Naviošek v Iijub-lja.ni. 8240-3 Kroj. pomočnika mladega hi dobro Izurjenega v moSkem ter dam-skem del-u. sprejme Josip PieJko. krojač. Karlora kuharica. Na-»lo-T pov-e oglami oddelek »Jutra«. 828S2 Gospodična z ifcittleoo driE. trgovko šiok) v Zagrebu, išče mesto v pašama. Nastopi la.h-ko takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod &i1jo »Poštesost«. 8291-2 Lesnim industrijam nudi izvrsten ra zelo ipoeoben lesni manipulant z večletno prakso pri večjih podjetjih. Najboljše reference , in spričevala. Prevzame tudi službo prev-semalea. skladiš5niika al« žagovodje. Za vsako teh strok je lerrs.tm-0 kvalifi-oiran. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovna saia«. 8250-2 m Pouk 'teMMl* l Din, ta da janjr naslova ati o. i iifro 6 Din. Dijaki, ki | iostrakoije, pkv i ftajo mko besedo 50 I w: u tifro aR ia te- ! ' Hasiora S Dte. (4) j Nemščina ittpoipoliDvtev in konverta-ctja, se Vam audi zastoaj proti enak? uslug« v slovenščini. Ponudbe oa ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Lena iovenščana«. 83(16-4 Oglasi »g. iDa^aja po 1 Dte beseda: xa da jaaje o&akm sil n 5tfr« 6 Din. — Oglaai »oeiainega rosteja »« k« beseda 50 par: u dajanje oaMor« ali «a *i{m p« S Dia. Prst (Humus) » rrww«. prese-jaoo. pesek za posipanje Va.tn i«b>Tl gradbeno podjetje Anton M a v r i 5. Tvržev« 38, telefon 33-82. 804j-6 Betonske ograje sa vrtne gredice, kakor tudi dragi eeonemtml izdel-kr p» ugodni cena prt »Oceneatnine«, Roina dolina Y/S8. telefon 2679 m 2971. 8015-6 Sadna drevesa! Radi izpraznitve drevesni ee oa Poljanski eesti, ie naprodaj rei oisoi viso>ko-debe-lmb ta priti« činih jablan in bnišk. marelic io breskev po roiianih eenah. Zahtevajte ali zg:a- siite se oseiboo pri K meti j-M druibd r tijnbljani — Novi trg S. 7376-6 Žarnice najcenejše in najboljfte (na drobno in debelo) dio-bite pri Blektrofonskj droibi i o. (., Ljubljana. Krekov trg lom. — Istofam tndi najbotjSi gramofotM to gramofonske plošče. 73306 Mdgar Ktce Bnrrongha: Tarzan, kralf džungle DRUGfJ DEL Otroški vozički oajnovejši. po zelo nizkih cenah. Trgovina M Tomšič. Sv. Petra e. 52. 69-78-6 Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno v lalogi. Naro6iIa fcočoo protd povzetju. Picooli. Tjrrševa ,'Dunajska) cesta »tev. 6. ' 68-6 Vremenokaz! Zahvalnih poiscim za to dobro napravo je brez števila! Gospod M. Tomažič. Ljubljena. Za ošika c. 50 piše: »Vaš vremenokaz m: dobro kaže, sem zadovoljen z njim. Prosim pošljite mi še dva vremenoka-za.« Za vsakega čitateiia tega lista je taka naprava na razipolago in ker še niiso vsi cenj. čitatelji to napravo naročili, iireiite ta oglas, pošljite ga poleg snamk za Din 3.50 na na-»lov: Barometer, Ljublja na X., pošteii predal št. 18. 8170-6 Posteljo dobro oiranjeno, z 0mmw n« vrmete.h prodam za 200 Din. Naslov v og'asned trnovske cerkve. Po-iasmiia ittje Parovel. Dr-v-.nska ulica 9. S-113-20 Posestva rn hiše od 35.000 Din dalje, ter gostilne, graščine prodaja Posredovalnica v Mviboru. Fiančlškanska ulica 21. 8237-20 • >wiKji b»ise dajanj« aa-»lov» aH , is šifro p» 5 Din. (IS Omare ia fcmfžraieo, ta poite po ie4o nmrki eetii proda Gonob. šeleoburgova nI. 7. 8215-6 Damskih klobukov hi slamnikov krasna febim. vedno zadnje novosti. Preoblikovanje 28 Din. — Salon La femme Cbic. Selerabtvrpov« nlica 6/1. 8277-6 Lestenec kristal. Valvasor prva toda ja, perzijske preproge im ra»hwne umetnine zelo hs»>1m) proda "nzian na Sv. Petra eeeti Hm. 4. 8279-6 Otroški voziček visok, na peresih, za 250 Dim naprodatj r Rutarjevi ulici St. 4 — podpritličje. 8289-6 Kovčeg-grarrrofon 8 37 ploščami prodam »JI zamenjam za žensko kolo. Aleševčeva št. 26 — klet. 8301-6 Mesarija na Jurčičevem trga St. 1 nttdi c ere j. »bSins-tvu dobro to raznovrstno blago po smernih cenah. 8315-6 Ogla« trg. značaja p® 1 Dia beseda; u lajanj« naslov« aii za Šifro 5 Dia. — Oglasi »ocialnoga enačaja vsa k« beseda 50 par-, za dajanj« naslova aii ra Šifro pa S Dia. (I) t Otroško dvokolo kupam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8178-7 Pult (pudl) raven, eca 4 m dolg. rabljen. kupi Špedicija Turk v Ljubija m. 8251-7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanja naslova aH ta *ifre pa S Dm. (16) 235 Dragi dan pozno popoldne se je Tarzan s svojimi vojSčaJd vrnil s prvini tovorom »imetka«. Ko so re&enci zagledali palice iz starega, suhega zlata, so obsuli belega divjaka z vprašanji. A Tarzan se je samo muzal in ni hotel niti namigniti, odkod ima zaklad. 6e kakih tisoč jih imam spravljenih« — nič drugega ni dejal. 100.000 Din posojila iščem proti vkmji-ZJbi na I. mesto. Kratkoročno posojilo z dobrima obrestmi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 100.000«. 8038-16 Družabnika prek a-Jevalske stroke « 15—20.000 Din kapitala i S 6 e m za zolo prometen kraj. Naslov v oglasnem >ddelku »Jutra«. 8272-16 Družabnika i Bsaojšnm kapitalom ta sodelovanjem sprejmem. — Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »4000«. 8177-16 6a besedo. Oglasi so oijalnega »načaja po 50 par b«aeda. Za da janje naslona aii t* šifro S Din. oziroma 5 Din. fKl) Žensko kolo dotoro ohranjen«^ kupi Erat, Sarajovo, Aieksand-ova 73 7418-11 Damsko kolo amerikansko. dobro ohranjeno prodam za 600 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8256-11 j Vsaka p»sed«» 1 Dwi. i ! za dajanje oaslova ali | za Šifro pa 5 Din. (33^ j Gostilničarji Vinarska posredovalna Ormož nudi od več sto slojih članov naravno« kleti producenta »enena ia sortirana Ljutomerska vt aa po oirk' ceni Posredu io pojasnili daje zastonj Schef. vio-ogradnik. pošta Ormoi. 7987-S3 Žlahtno vino lastnega pridelka, prodaja zopet od 10 litrov naprej Sušmk. Ljubljana. Zaloška 8120-33 | Vsaka beseda 1 Din. j ia dajanje naslova aH j j i* Šifro pa S Din. (8» j Ugodna naložba hranil, knjižic! Takoj prodamo veliko stanovanjsko hišo 8 skia-d iščnim poslopjem, garažo itd. v Sp. Šiški. Z malo adaptacijami 16 stanovanj Kompleks primeren tudi za tovarniški o-brat ali veletrgovino Rentabilnost podana. Sprejmemo hranilne knjižice prvrovrst.nih lavod-ov. Resne ponudbe pod »Spodnja SiŠka« na oglasni »ddelek »Jutra«. »J27-20 Prodam v mestu v najprijaznejši in gosto naseljeni okolic na n*o-dernii eesti. 'e 100 m od rramTojske postaje odda-ljea, 1000 m' obsežen rn v^onvo ku-ltiviran vrt — primeren za kakršnokn^ stavbo. Dve tretjini k"0-nine tudi v knjižicah ljuo l-jan^fcit zavodov. — Ponudbe na oglasi*'! oddelek »Jutra« pod »Vrtnica«. 82S6-20 Stavbišče 946 m'. TOf»lne. pod Rožnikom, za viso-kopri-t)l ič no a H enon a d s t ropno »tavbo, pTOda Zirovnik. Tavčarjeva 6. 8243-20 V Zagrebu v na,i'pro.metnejši ulici prodom dobro idočo menzo z novim mventarjfm. uličnim lokalom s 4 prostor., k- je pripraven za vsako drugo trgovino, radi k-orn-panjf tiskih razlogov takoj po zelo nizki ceni Pojasnila daje Hu.pak. iagreb, Petrinjska br. 25. 8140-19 Restavraciji najboljšo, v sredtni Maribora proda Vicol. Go sposka 5. 8220-19 Vinotoč vipeljan. v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8271-19 Gostilno v strogem eeratra Ljubljane, obstoječo 30 let, prvovrstno frekventira.no, s čednim inventarjem prodam vsled i nižinskih razmer za 150.000 Din v gotovini, aH zamenjam za hiSo Pon-i.be na jglasni oddelek • Ju Ura« pod šifro »Iiborna eksistenca«. 8282-19 Lokal v bližini glavnega kolodvora oddam. Naslov pove ogias-ni oddelek Jutra. 8287-19 Vsak« beeed« i Din, n lajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (16) Jesen, deske, trarne oglje in testone kupimo. Pismene ponudbe m oglasni oddelek Jutra pod Šifro »•Plemetnf. les«. 8044-15 S tanovanje ! Vsaka beseda t Din; j za dajanje naslova ali i» Šifro pa 5 Dte. (21', Lepo sobo opremljeno, z elektriko 'n balkonom, se separ.ramm vbodom ter souporabo ko ualoife takoj oddam 1 a-h 2 gosn»odoma na P« 1 jonski cesti št. 13/11 lovo 8094-23 4 pisarniške sobe v pritličju '-a-koj oddam v najem Pojasnila laje R-> jina. Ljubljana Kolodvo' ika ulice 8. 5408 28 Sobo lepo opremijeno, s posebnim vhodom, oddam stalnemu ;n solidnemu gosnui-iu. Naslov pove og^snl oddelek »Jutra«. 8247 23 Veliko prazno sobo solnčno, v Stritarjevi ulici takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 8267 23 Lepo sobo opremljeno, s souporabo kopalnice takoj oddam v Beethovnovi olioi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8270-23 Glasbila Vsaka »eaed* 1 Din: za dajanj« naatove ali za Šifro pa 6 Dte (561 Gramofon prvovrsten, i m-očnljn zvokom. največji tovčeg. Se popolnoma oov, ter 30 io-bro ohranjenih plošč '«koj prodam. Naslov v -»glas. oddelku »Jutra«. S203-20 Vsak* Oeeeda 1 Din: ze dajanje naslona ali za Šifro pa 5 Din. (27; Nemške ovčarje (volčjakel čistokrvne. z rodovnikom proda Tušek. Podčetrtek. 8225-27 Opremljeno sobo s posebnim vhodiom. elektriko. čisto in zračno takoj oddam solidnemu go spodu v Krojaški ul. 1 .'III — Mestni trg 20. 8297-23 Opremljeno sobo veliko ta čisto, pri »odniji oddam boljšemu gospodu s souporabo kopalnice. — Tavčarjeva ii. 4.H1. levo 8312-23 Stanovanja Vsaka beseda W par. sa dajanje naslova aii za Šifro 8 Din. (21-a) Stanovanje obstoječe a dveh sob. kuhanje in pritiklta, suho. v mestu i&če mirna stran ka samo odraslih oseb. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plača točno 1933«. 8211-21/a Sobe išče Vsaka beseda G0 par: *• dajanj« naslova ali n Sitno S Dm. (23-a) Miren gospod privatni uradnik, išče majhno in čieto sobo. ne drago, v Zelen; jami ali okolici. pri boljši družini. — Ponuflbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajši«. 8204-23/a Dvosob. stanovanje s kopalnic«, balkonom in vrtom oddam s 1. majem ali pomeje v Rožni d-ojlai tik me-*tne meje. Naslov v oerlasnem oddelku »Jutra« 8180-31 Trisob. stanovanje oddam z april-om v Veliki čolnarski n»i«i štev. 19. 8l 611-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami in vrtom oddam za maj aH april. Pojasnila v trgovini Ber-vai Vodovodna cesta. S299-21 marsmiL Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova ali sa Šifro S Wn (23) Gospoda sprejmem na stanovanje e brano, postrežbo in elek tričoo razsvet.javo za 500 Dim mesečno na Sv Jako ba trgu S. 8W7-?3 Opremljeno sobo oddam na Mirju. Verstov- škova ulica 26. Ogledati popoldne. 8179-23 Mesečno sobo opremljeno ali prazno, v vili oddam e 1. aprilom v Maistrovi ulici štev. 14. 8259-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, iščem s 1. aprilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Frankfnrtc. 8158-23/a Prazno sobo strogo «epxrirano, iščem v centru mesta. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod značko »Separirano«. 8253-33/a Vsaka beseda 1 Din; dajanje naslova ali r-a Šifro m 5 Din. (29 Valilni stroj v dobrem stanju in poceni kupi Viktor Volk. Metlika 7993 26 tttfttt Izgubljeno Zlata zapestnica je bela izgubljena. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda na nasiov: KošiT. Ljubljanska kredit-na banka. 82<30-28 Vaaka Oesecto 1 Dia f n dajanje naskrra a? [ za Šifre pa 8 Din. $ Vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova aM za Šifro pa 8 Din. (281 Man uf akt uro po nizki cent in v veliki izbiri vam nudi Oblačllnica za Slovenijo LJUBLJANA Tyrševa cesta 29 hiša Gospod, zve ze Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze, Ljubljana. 3836 ojafcaje 9ekre>tann< letovanje iiea. Pr-jporoča «e v v s e t primm ih. kjef Je lolovanjf teh žlr-i oslabljene pr -racju ki je posled ? '.e^a Ojačuje živčn' s;« rum '.n kretf irga ai7em Opora bij a »e >r izmučen-ost;. rjr.i n>.ab-■ iib živcih, t»ri ty> ni 0p.v%«Teniji Brezp^čno detajlna 1 teratura. tahtevaite ViHoš Markovič Beograd. Kralja Milana št 15. — »KaleFIuid« ie a v >karn&t i» irogirljah O Jc^>r eno od . »oc. poi a narodn' ja zdrevjs S. br JU* -od 2S. marea 19;?. Aktovka e šolskimi knjigami, »e je našla. Dobi se jo v oglas, oddelku »Jutra«. 8314-2$ Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« r * - i .*- "žiriji; t f im Veliko zalogo vsakovrsten p o H i š T ¥ po znatno znižanih cenah, tndi proti hranilnim knjižicam za, polno vsoto nudi tvrdka IG. REPŠE, tvornica in za2©ga pobilt>a, Ljubljana, Dvorni trg. L s?oa Sobico z vbodom e stopnjfi«, išče gospod. Ponnd.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V centru«. 8286-33,'a Vsaka beseda 1 Din; i za dajanje naslova ali m Šifro pa 5 Drn (161 Kavarna Leon v soboto ta nedeljo vso noč odprte. 838&-18 Vsaka beseda 2 Din: I za a^janje naslova aH I Šifre pa » Din (35) | Samostojen gospod 35 let star. iSče značajuo j.K.pndično. vdovo, ločenko ali kmečko dekle, ki ima vsaj. 115.037 in 12.7 nemški pate« aatl.Ot' ta švicarska p^-ienit 158.978) svojega trpCjtsn,;a. ta nedlog. Brezplačno » ne>obn predvajam zdravljenje sam osetmo v kraj-.h: GRAZ: iHinlioigttjtei 66 v hiši gost-lne »llngarrscbe Krone«, v joboto dne 26 marca ;n v nedelj". Ane 26. marea. obakrat od 8.—-'t ure. DEUTSCHLANDSBERG (Štajersko): v bnši gaet^1^ Strohtneier: v pooe- denjek, dne 27. marra m-c i 8. ta 2. ut«>. I.EIBNITZ: v hrtt bate'a Kniriv: v *orek, 28. m.vrea nred 8. ta » nro. SP1ELFELD-STRASS (štajorsko): v hit*, gostilne Kaechi v Spilja: v sredo 29 marea med 8. ta 3. n-ro. RADGONA (RADKERSBURG): v hišS hočeta »K**Jer m OsiepreKh«, v oetrtek, 30. marea med 8. ta 2. nro. Eno vsak dan dospevajočih zahvahiih pisem: 2a dolgo et mučena po kili. k» se je vod™> bolj vefa!«. seea »a p-ipnročiVi uporabila StreAfeueder-jeve patente in tatrore^m v svojo radost potrdili, da je moja kila po kratkem času tem potom popolnoma iizgtaila. Zdaj *eio spet veselfi i,vij-n,ja ta zaamorem vsem swjSen bivšim sowpin>om odkritosrčno priporočali, da « natavijo StreMeneder-jeve patente; n.j.ih uporaba ne povzroča bolečin ta ne ovira v pokHeu. Altenrnarkt bei Fflrstenfeid (Steiennark), 36. febrna^i« MARIJA F.VBIA*. Ovorovij-eno po fcupnem uradu ASteamarkt. Dovolite. d« Vam svojo pojasmjujočo, Hustrovano bro^iro peSjem brez-piačno ta neobverao. proti vposla.t^i dvojnega porta za pisma. — JV>zor pred poovorbamii! Pazite, prosim, natančno na moje ime. dolge letao Izvajanje mojega delovanja v Avutriji in na moj« najnovejše :« teintel Tis-oč na ki1 i trpečih »o »e »a vedoto samo te-m potom iineiflli svojih muk 382T. F. G. Streifeneder, Furstenfeldbrnck bei Mtinchen. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ▼ Ljubi jam.