Sadna drevesca in njih presajanje. Čeaar ae koli loti človek še le s kraja, to mu hodi težko ia kar je aajaaje, opeče se prav lehko, ako ne zaa ali se ae poduči poprej, kako se aaj loti atvari. Tudi pri sadjereji ae godi se drugace. Sedaj se piše in upije pri razaib abodib, naj ae kmetje poprimejo bolj aadjereje, kakor so imeli doslej aavado. To je čiato prav, da je aadjereja lepa reč, ali kar tako brez vaega tudi tu ae gre. Treba je znaaja pa tudi aeke spretaosti za to delo. Odkod dobiti drevesca? Naj ai gospodar že le iz pešk vzredi divjake ia potem aaj jih cepi! To ae lehko reče, toda izpelje ae težko ia dolga je pot za to. Ležje pride človek dp tega, če si kupi mlada drevesca ter jih preaadi potlej aa avojo zemljo. Tudi to delo ai brez vaeb težav, Za to damo v aaaledajih vratab. aašim bralcem kratek poduk. Podaja ga list c. kr. kmetijske dražbe za Primorje v Gorici. V ajem se bere to-le: Ko ao aadaa drevesca dovolj doraala, preaajajo ae aa ataaovitaa mesta. Kedar jih izkopavaa, pazi aa to, da ae raaiš preveč koreaiaic. Zato odkoplji z motiko ali z železao lopato zemljo okoli dreveaca, dokler ae zapaziš koreaia. Ko odkoplješ zemljo do koreaia, posekaj te, ali jib pa odreži aa 30 — 40 cm. daljiae od atebla. Kedar si presekal koreaiae, giblji drevesce aa vse atraai, da vidiš, aa kateri straai se morda ae drž6 koreaiae ia oproati jib. tudi tam; potem potegai drevesce aa rahleai iz zemlje. Drevesca ae smejo dolgo izkopaaa ležati; ako jib. ae morea precej posaditi, zakoplji jih v zemljo, da ae ae poauač koreaiae. 0 priakrbljevaaji aadaih dreveaec zapomeai ai to-le: Ako moraš kupiti sadaa drevesca, pazi, da kupiš sarao iz takih cepilaih vrtov, ali od takih goapodarjev, aaj ai gotov, da dobiš pravo vrato dreveaec, kakoraajo želiš. Ce kupiš pa od kacega aepozaaaega prodajalca, kateri akrbi aamo za avoj dobiček, apozaaš prevaro še le pozaeje. kedar ti začae drevesce roditi. Torej ai prisiljea drevesce aa aovo cepiti. Koriataeje je, da plačaš za pravo dreveace aekoliko vee, kakor da kupiš za bolji kup kako kržljivo ali tako dreveace, kojemu ae pozaaa ai dobrote ai vredaoati. Sadaa dreveaca je presajati v jeseai ali na poailad. V mrzlem podaebji ali v težki zetn]ji je bolje presajati dreveaca apomladi. Naaprotao pa je bolje preaajati jih v jeaeai v peačeaih tleh. V mrzlem ali deževBem vremenu ai dobro, da ae preaajajo dreveaca. Osobito ugaja, da izkopljea iame aekoliko čaaa, predea miališ preaajati. Za pomladaasko preaajaaje preakrbi jame uže v jeaeai. da čez zimo zemlja dobro premrzae. Zravea dreveaca posadimo zadosta močan kolec ia je k ajemu aa 2 ali 3 mestih s apleteao slamo privežemo, da je veter sem ter tje ae maja. Vez se aaredi v obliki ležeče oamice OQ , da kolec ae odrgae drevesca. Dreveacu, katero preaadimo, obrežemo pravilao koreaiae ia kroao. V jeseai posajeaim drevescem obrežimo kroao še le aa pomlad. Rez aa koreaiaah. morajo imeti obraeao proti ^eailji. Cem slabše koreniae iaia drevesce, tem več moramo obrezati kroao, ker vaako dreveace more imeti toliko vej, kolikor jih zamorejo koreaiae hraaiti. Ko smo dreveace obrezali ia vse pripravili, poaadimo je v izkopaao jamo, v katero amo poprej aamptali Bekoliko dobre zemlje. Taai mu razdelimo lepo koreaiae, da se ae križajo ia aajmočaejše koreaiae obraemo proti zapadu. Na to vaujemo aekoliko kompoata, potem zopet dobre zemlje. Kedar zaaipamo dreveace, je moramo veekrat stresti, da ae ostaaejo prazai proatori med koreaiaami. Sadaih dreveac ae arneBio pregosto aaditi, ker ae aicer ae morejo lepo razvijati ia zaradi pomanjkaaja zraka ia avitlobe tadi Be roditi. Viaokosteble braake aade ae 11 5 —13 m. draga od druge, orehi, koataaji 13 —16 5 m., črešnje, alive 5*5—6'5 m., a višnje, breakve, maadelji, kutaje itd. 3—5 m. Iato tako morajo biti hraške jablaae oddaljeae 3 m. ia alive 2 m. od aosedovega zemljišča. Jamo, v katero posadimo drevesce, skopljimo po velikosti dreveaca večo ali maajšo. Na dobrem svetu akopaaa jaraa aaj bo 1 — i 25 111. široka ia 3/4—1 m. globoka, a aa elabeji zemlji treba jamo globokejšo ia širšo skopati. Oaobito moramo aa to paziti, da ae posadimo dreveaca globokeje, aego je prej raatlo.