odaja cp »gorenjski tisk- • urejuje uredniški odbor • glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor kocijan - tel. Uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - te-kocl rac. pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ, SREDA, 15. NOVEMBRA mi ŠT. 130 A IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOtf TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob letošnji krvodajalski akciji cen] a v uorenji v Škof ji Loki PRIPRAVLJENOST PREBIVALSTVA, DA NUDI SVOJO KRI ZA REŠITEV ŽIVLJENJ V NEVARNOSTI, JE PRIJETNO IZNENADILO ORGANIZATORJE V PRSNEM TEDNU Skopje je postalo bližje Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Z asfaltnim trakom so sedaj zvezane že štiri ^»še ljudske republike. Jugoslovanska mladina, ki je letošnjo poletje podaljšala avtomobilsko cesto do •Makedonskega glavnega mesta Skopja, je s tem delovnim uspehom še enkrat izrazila svojo privrženost fch« in napredku. — Svečanosti ob otvoritvi norega dela avtomobilske ceste od Grdelićke klisure do Skopja so se začele preteklo nedeljo, ko so se v makedonskem glavnem mestu začele uvodne sveča-■Hfcti. Otvoritev ceste je bila povezana s proslavljanjem osvoboditve glavnega mesta Skopja. Posnetek Prikazuje predsednika Tita, ki je prerezal trak in s tem izročil prometu 138 kilometrov dolgo cesto »Bratstva in enotnosti«. Na zborovanju v Skopju je predsednik Tito govoril o važnih notranjepolitičnih P zunanjepolitičnih vprašanjih, med drugim o XXII. kongresu KP SZ in o nedavni aretaciji jugoslovanskega državljana Vracarića v Zahodni Nemčiji, ki jo je ocenil kot izraz revanšizma 'Kranj, 14. novembra — Kakor je odločil Okrajni odbor Rdečega križa v Kranju se je letošnja krvodajalska akcija začela pred tednom — 7. novembra — v Skofji Loki in bo v okrajnem okviru zaključena na Jesenicah 5. decembra. Ekipe so bile najprej tri dni v Skofji Loki in dva dni v Gorenji vasi. Danes in jutri bodo nb vrsti v Železnikih, potem pa bodo ekipe šle v Bohinj, na Bled, v Radovljico in s 25. novembrom začele v jeseniški občini. Trži^ka in del kranjske občine pa bosta opravili to čiovečansko dolžnost v sklopu posebnega programa za potrebe bolnišnice na Golniku. Skupno je predvideno, da bi cb sedanji akciji v 27 delovnih dnevih sprejeli 4590 prest ovc-ljnih krvodajalcev za potrebe ljubljanskih bolnišnic, kjer večinoma te vrste pomoč nudijo tudi pacientom iz našega okraja. Pripravljenost prebivalstva je organizatorje prijetno presenetila. Ze v Skofji Loki se je javilo 100 ljudi več, kot je bilo pasedvi-deno. V Gorenji vasi pa je bil odziv še večji. Namesto okrog 340 ljudi ,se je tam javilo 625 prostovoljcev za oddajo krvi, čeprav je veliko tamkajšnjih delavcev že izkazalo to plemenitost v Skofji Loki. To so dokazi velikega razu- mevanja prebivalstva do te človekoljubne akcije. Da je *0-v teh krajih tako uspelo, imajo seveda, nemale zasluge posamezniki v organizacijah RK, tako na primer dr. Milan Gregorčič v Gorenji vasi, Anica Galjotoma ▼ Loki i*rL - K. M. Razvoj PTT zvez na Gorenjskem Končni cilj: na avtomatizacij a a Gorenjskem motiti pouka Posvetovanje o povečanju potrošnje mleka Ob koncu tega meseca (24. no- podjetjem Mlekarna Kranj. To vernbra) bo v Kranju širšo posvetovanje o tem, kakšne so Možnosti za povečanje potrošnjo JJ^leka in mlečnih proizvodov na Gorenjfikom. Obširen referat, ki 8a Pripravlja Zavod za napredek j^Podinjstva, bo zajemal obraz-°žitev važnosti mleka zn zdravo JJfchraoo, udeleženci posvotova-^ pa bodo seznanjeni tudi s ^^zvodmjo mleka in mlečnih P1"0! svodov na Gorenjskem. Po *aključku posvetovanja bo' de-*jl,Rl«sija vseh mlečnih proizvodov ,k in ti jih pr izdelujemo nekaterih mlečnih pijač, ki jih >!i(> naša mlekarska podjetja iz-d,ll*>vala v bližnji prihodnosti. To Pretovari je pripravlja Okrajni ^avr>d za napredek gospodinjstva "'Hlolovanju z RK, komisijo za r°rbo proti alkoholizmu, ki je r ,'a ustanovljena pri Okrajnem ' '-'7')!,, in prodvw«m s posvetovanje bo v okviru akcij za povečano potrošnjo m J oka in mlečnih proizvodov in akcij v mesecu borbe proti alkoholizmu. Ker jo veliko faktorjev, ki lahko odločujoče vplivajo na povečanje potrošnje mleka in mlečnih proizvodov, bodo organizatorji posvetovanja povabili širok krog predstavnikov gospodarskih in drugih organizacij. Tako menijo, da se bodo vabilu odzvali predstavniki vseh večjih gorenjskih trgovskih podjetij, gostinskih podjetij, predstavniki obratov družbeno prehrano, zastopniki šolskih odborov in člani učiteljskih kolektivov, ki skrbijo za mlečno kuhinje. Razen teh bodo seveda povabili zastopnike vseh kmetijskih posest e-v in mlekarskih podjetij ter predstavnike Gorenjske turistično zveze. RK, ^7DT>, I/ms. 0??s in drupe M. s. plat teh r "»katerih z?l^h™J*£™ Finančni problemi ne smejo Poročali, da se je prejšnji dan sestal Okrajna odbor za proslavo letnice revolucije in da je priporočil, naj bi v občinah posa-•lezni pripravljalni odbori v ok-SZDL prevzeli skrb za probijanje Dneva JLA. V Kranju vpia.-.iije)<> |*> konkurenčnih "i^> j** iu le od upravo sejma, ki si jo vodno prkz.adov.ala, da bi ustregla zahtevam potrošnikov, temveč v večji nveri od sodelujočih proizvaja lavi h in trgov-t;k-ih podjetij. Glede na dos4*lanje. i/.ku.iije lahko trdimo, da so do-i.edanja ]>odjotju v volik.i večini /e razumela potrebo tržišča im so okušajo vedno bolj prilagajati zahtevam potrošnikov. Upamo, da ljotno tudi na lctoš-!i|,-m nov oh t netn sejmu — v času ,,l 28 do :t0. doeembra v Kranju ugodili števil- da je vos ratf-polozljrva razutavno-prodavjtnri prostor že zaseden. W«od-no cene im pestra izbira raaano-vrstnoga biaca, ki je pr bi »gojena n<)^i4ertnem»i praznovanju, so wr gotovilo, da bodo Številni obMoo* vaiei t«»ga sejma zadumiljni zapuščali začasne sejnoske prostore m s prepričanjem, r* dane družine in lirijatelje. -Gororcjski sejem« pa glode na to, odo merodajni čin blaga in cen. To nam zagotavlja- . tel j i v občini in okraju čimprej Jo ori znana podjetja, ki so svojo • pričeli konkretno akcijo za resi- j udetažbo na tem sejmu že prrja- I tov vprasanjn o bodotih stalnih 6c dva tedna bi most čez Kokro v Kranju bo izročen nameuu. To bo za 2). november. Zdaj še urejaj« viki m tako pr„x*no,:*a L tomu, | prortpgtt tegn zavoda. - L. as«r| dostope na most ua obeti bregovih Kokre in čistijo mostno pk)ičad Ljudje in dogodki SVETLA NOC NA PRAPROTNEM Noč med 14. in 15. novembrom 1911. leta (pred 20. leti) je bila za Praprotno in okolico v Selski dolrni dokaj nemirna in osvetljena. Gorel je tamkajšnji most čez Selško Soro (most j« bil lesen). Bila je to ena izmed prvih precej cev. delo začasne vlade. V polnomoč-no vlado ljudske republike Slovenije pa je skupščina imenovala 10 ministrov, 2 podpredsednika in predsednika Miha Marinka. STRELI V BEGUNJAH Danes, 15. novembra, j« minilo 20 let od tistega dne. ko so po drznih partizanskih akcij v tem | Begunjah in okolici raznesli vest, kraju. Borcem Cankarjevega ba- , da je bilo tam že prejšnji dan taljona so pri tem delu pomagali postreljenih 15 talcev. Med njimi tudi domači aktivisti: Golob, Pin- je bil tudi Edvard Giorgioni, agLl-tar, Tomažin in drugi. Ti 60 po- ni politični delavec z Javomika. zneje šli v partizane in v večini Bil je iz delavske družine v Trstu tam tudi padli. i in se je zaradi fašističnega pri- Požig tega mostu Je Nemce tiska umaknil v Jugoslavijo. Tu močno prizadel, zakaj Selška do- je postal vnet organizator v vrlina jim je postala nedostopna. Se «tah SKOJ in potem tudi zvest pomembnejši pa je bil ta dogodek *lan KPJ. Ze junija 1941 Je "šel za domače prebivalstvo. V ljudski v ilegalo in postal prvoborec in fantaziji se je tiste dni rodilo kurir operativnega štaba za Go-mnogo različnih pretiranih verzij renjsko. Avgusta so ga Nemci O »Blegašu, ki da je poln par-. ujeli. Po dvanajstdnevnem muče-tizanov«, o dveh hribih, ki sta se nju so ga 11. novembra ustrelili zrušila v dolino in zaprla pot skupno s prvo večjo 6kuplno tal-Nemcem itd. Nemci so most kaj kmalu obnovili, toda zraven so postavili bunkerje, kar še danes spominja na dogodek pred dvajsetimi leti. USTAVODAJNA SKUPŠČINA T« dni (od 17. do 20. novembra) poteka 15 let, odkar je v Ljubljani zasedala prva ustavodajna ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije. Iz območja sedanjega našega okraja je bilo na skupščini 11 delegatov. Iz volfmega okra" ja Jesenice je bil izvoljen Edvard Kardelj (ki se Je potem odrekel mandata, ker J« bil hkrati izvoljen tudi v Ljubljani in v Mariboru), dr. Miha Potočnik, dr. Jože Rus in Tone Toman. Iz volilnega okraja Kranj so Sli na to skupščino: Tone fajfar. Andrej Stegnar, dr. Anton KržiSnik in Janez Por. Iz škofjeloškega območja pa so bili na skupščini dr. Jože Pokom, Maks KrmelJ In Ivan Trojar. Takratna skupščina je postavila osnovne temelje organom osrednje ljudske oblasti v republiki. V tem okviru so sprejeli vrsto ustreznih zakonov in pravilnikov poslovanja. Prav tako so potrdili 'tiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiniiniimtiM an i m mmii iih h « ihuiiuh nmr*!nniwnnw s svetu glasovi, da se Nemci de- ostalo v bistvu nespremenjeno, suverenost. Razen tega predla- g lajo -za bolj svete od papeža« zmanjšala pa se Je vsekakor gajo, da bd mirovno rogc^bo g in da bi bilo berlinsko vpraša- dramatičnost. O tem, da so v podpisali pozneje, ko bi skrbno | Berlinski krizi prerokujejo nje mnogo laže rešiti, če ne bi Moskvi pripravili nove predlo- pripravili vse potrebno. Vz-ira- | zadnje tedne manj dramatični bilo Nemcev. Ruski voditelju so ge za ureditev berlinske krize in jajo pa še naprej, da Je- treba | razplet, kot so sprva pričako- po vsemu sodeč začeli upošte- nemškega problema ni več no- 'berlinsko vprašanje urediti čim- | vali. Popuščanje »dramatično- vati to dejstvo in Moskva, ki benega dvoma. Vprašanje je sa- prej. S temi spremembami so se | sM« pa ne prihaja skozi »vo- bna edina diplomatske stike z mo, v kakšni meri so sovjetski sovjetska stališča precej pribli- | Jaško In politično zazidana obema nemškima državama, lah- predlogi vsklajeni s težnjami, žala zahodnim izhodiščem In Je | brandenburška vrata-«, kjer se ko v tem smislu kaj stori za da bodo za obe strani sprejem- z njimi nakazana možnost sko- I še vedno v gosjem redu izme- premik z mrtve točke. Vedno ljiva osnova. V glavnih mestih rajšnjega napredka v Derlinskcni g njavajo na obeh straneh do bolj česta postajajo ugibanja, da zahodnih držav so bili rahlo pri- vprašanju, zob oborožene mejne straže, pač pa iz zidovja kremeljske trdnjave, kjer so si v zadnjem času na tekočem traku predajali kljuke diplomati dveh nemškl znald ka£?ja, da tem, da Sovjetska zveza več ne vzhodnonemškim zunanjim mi- so postali v Bonnu in Berlinu vr.traja na priznanju Vzhodne ni stro m Bolzom. NaJ'orž sta oba pozorni bolj kakor kdajkoli. Ce- Nerr.č'j? dr- iure in de facto od načela ista vprašanja, ki sta jih lo zabednonemški vladni pred- zahodnih držav, pač pa se za- pač vsak po svoje utemeljevala, stavnik za t sk Je i/jv.il, ča je dovoljuje z obvezo, da bodo za- določil o prostem prihodu v Za- g hodni Berlin točno držala. Ce | iz moskovske politične kinoteke g ne bo praktičnih posnetkov, J° | to kljub temu dokaz, da se ne- g kaj v svetn premika. — Zdrav- g Ze dalj časa namreč krožijo po vsebinsko staliCčc do Berlina hodne držr.ve spoštovale njeno ko Tomažej i~lUttiilii„nulMi.*.Mmiii^^ Zelo skrbne priprav* Jesenice Z—»w«ira Bit Sela izven šole f( ran i M Gornja skica nam fraze načrt za gradnjo plinovoda đo Jesenic o Čemer smo že pisali. V občinskih okvirih oziroma v območju potrošniških sli.pnosti bodo morali čimprej izdelati se načrte od-vzemnih postaj oziroma odcepnih plinovodov do tovarn in stanovanjskih naselij Jeseničani za Dan republike Jesenice (M. Z.) — Na Jesenicah 1 sleherni Jeseničan. O pomenu se že z vso vnemo pripravljajo na' praznika in gospodarskih uspehih praznovanje letošnjega 29. novembra — Dneva republike. Osrednjo proslavo bodo organizirali v novi hali predelovalnih obratov Železarne, katere ee bo poleg delavcev iz železarne, udeležil lahko komune bo tu govoril pednredeed-nik Občinskega odbora SZDL Jesenice, Vinko Koprive. Pripravili bodo tudi zelo kvaliteten kulturni spored. Razen osrednje proslave, bodo RKtiiHBHiuP'HHt ciirumiitrininimtunfiuitiTfiffiuiiHinffiHfiTut:imunf«mniuiiiiininiiiiii»HifiniirfnHiHHntiiiTiii»tHHiiHTiHui i Iz^erta na'boHse etaortnfcc Gorenjske ANKETIRANCI, KI BODO S SVOJIMI PREDLOGI DESETORICE NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE NAJBLIŽE KONČNEMU REZULTATU NASE ANKETE* BODO PREJELI NASLEDNJE NAGRADEt 1. NAGRADA 3000 DINARJEV, I. IN 1 NAGRADA PO 1M0 DINARJEV, t. DO S. NAGRADA PO 500 DINARJEV. MED NAGRAJENCI BOMO UPOŠTEVALI VSE TISTE, KI BODO DO ZZ. NOVEMBRA POSLALI NA UREDNIŠTVO »GLASA« PREDLOGE ZA 10 NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE. - RAZEN OMENJENIH NAGRAD JE UREDNIŠTVO PRIPRAVILO TUDI PREHODNI POKAL, KI GA BO OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE PREJEL NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJSKE. Uredništvo ii:illlllll!1lllllll!1MII11l1ll!IIHHHIillH^ krajevni odbori SZDL organizirali tudi proslave v počastitev Dneva republike v Ratečah, Kranjski gori, Hrušici, Blejski Dobravi, Žirovnici in drugih večjih krajih jeseniške občine. Ob tej priložnosti bodo imeli vad krajevni odbori svečane seje, prav tako pa bodo tudi po drugih jeseniških delovnih kolektivih organizirali proslave. Za Dan republike bodo podelili delavcem tudi odlikovanja za delovne uspehe na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Ta veliki jugoslovanski praznik bodo Jeseničani združili z otvoritvijo nekaterih novih objektov. Med njimi je zelo pomembna cesta na Plavžu, motel v Krunski gori in poslopje krajevnega odbora v Mojstrani. Letošnji Dan republike bodo svečano proslavili tudi po vseh jeseniških šolah, še zlasti na tistih, na katerih bodo cicibane sprejeli v pionirsko in pionirje v mladinsko organizacijo. (Nadaljevanje 6 1. strani) zevanje te šole sloni v glavnem na proračunun te občine. Prav tako ima ta občna posebno šolo za defektno mladino v Kamni gorici. Tam je 80 učencev, a samo dva iz te občine. Toda vzdrževanje te šole sloni prav tako na občinskem proračunu in iz nekaterih občin, ki imajo tam te otroke, so se celo zgražali, češ, kako da se v Radovljici sploh upajo pošiljati račune in pro-mje za prispevke. Podobne primere so povedali tudi iz drugih občin. Najbolj pa so se navzoči čudili primeru v Kranju, ki po oceni tega sestanka prav tako sodi v sklop nerešenih vpraianj, in to zaradi neurejenega finansiranja šol. V Kranju je bila že pred vojno znana Tekstilna šola, ki je v zadnjih letih dobila še večji pomen. Toda to jesen je nekatere Iznenadila novica, da so v tovarni Teksti lindus organizirali se svojo šel o za tekstilne mojstre, češ da Tekstilna šola ne bi mogla zadostiti njihovim potrebam oziroma da ta šola ne vzgaja takega kadra, kot ga oni potrebujejo. Ko smo o tem vprašali v samem podjetju, so to ugotovitev potrdiili. Povedali so, da so odprli dvoletno šolo za tekstilne mojstre, ki jo obiskuje 31 kandidatov. Predavatelje so sd zagotovili iz vrst lastnega kolektiva. Skupni stročki za dveletni pouk so predvideni za približno dva miliiona osemsto tisoč dinarjev. Kandidati imajo tedensko štirikrat po štiri ure predavam j oziroma učenja izven delovnega časa. Sol a je torej res nastala izven znane šole, in sicer zato, kot pravijo ustanovitelji, ker bodo edino tako v kratkem času in mnogo lažje prišli do takih mojstrov, kot 60 jim potrebni. Torej prav tisto ,kar so ugotavljali na OSS — šola, ki ni direktivno ekonomsko odvisna od interesenta, v tem primeru od tekstilne industrije, ne vskiajuje dovolj svojega programa. O vseh teh in o drugih vprašanjih šolstva so že marsikje govorili na zborih volivcev, na raznih sestankih in konferencah. O tem bodo prav gotovo morali še veliko razpravljati državljani v raznih institucijah. Svoj delež k reševanju posameznih težav bodo prav gotovo dali tudi posamezniki, ki ee neposredno ukvarjajo s temi stvarmi, kar bo samo pomagalo šolam, da bodo dohitele in našle svoje mosto v hitrem vzponu našega vsestranskega razvoja. — K. Makuc (Nadaljevanje s 1. strana) ske mladine pri JLA, obiski P* padnikov JLA v delovnih kole*" tivih itd. V počastitev E"0*"? JLA bo v Kranju tudi kar se * skrbno pripravljena akademij* V naslednjih dneh se bodo & stale posamezne komisije, ki do dokončno pretresle načrt Wr slavljanja, da bi se tako res vse brezhibno odvijalo. Prav bi lo, če bi tudi ostali državlj**: delovni kolektivi, šole in dri*? skušali v največji meri pxAsp**** ti svoj delež. ., Žalna svečanost Kovor (B. F.) - V nedeljo J* bila tu večja žalna svečanost odkritju spominske plošče grobišču talcev za pokopal i Se0" v Kovorju. Žalne svečanosti Š° se udeležili številni domačini okoličani ter svojci žrtev okup* torjevega terorja. Ob odikri*f tretjega spomenika v Kovorju, * kar gre vse priznanje Kraj organizaciji ZB, je govoril sedmik KO ZB Ludvik Alji Razen tega so na svečanosti* recitacijami sodelovali tamkaj*^1 učenci osemletke, godba na r hala in pevski zbor »Svobode- r Tržiča. GLAS v vsako hišo Na novi cesti, ki povezuje novi most čez Kokro v Kranju z naseljem Planino, se bo tema v večeri urah kmalu umaknila nočni loči neonske razsvetljave. Na sliki: vzdolž ceste bodo postavili elektrik* drogove, ki so Jih tjakaj pripeljali tc dni Ob tednu varnosti Upoštevanje varnostnih predpisov dolžnost vseh zaposlenih i§ Nala socialistična družba posveča veliko skrb človekovemu življenju, sdravju in delovni sposobnosti. To m med drugim kal« tudi v nali delovni zakonodaji in nadzorstvu nad Izvrševanjem teh predpisov. Eno izmed temeljnih načel zakona o delovnih razmerjih je varstvo oseb v delovnem razmerju. Da se varuj« življenje in zdravje delavcev pred poškodbami na delu ter pred poklicnimi In drugimi boleznimi, as izvaja higiensko In tehnično varstvo, k) ga določajo zakon o delovnih razmerjih in drugi predpisi, Hlgi-ensko-tehnična zaščita prt delu obsega vse mere in sredstva, • katerimi se zaščitijo delavci pri delu. Zakon o delovnih razmerjih dolo:a dolžnosti gospodarskih organizacij in delavcev za pravilno ln dosledno Izvajanje teh predpisov ter spoštovanje vseh varstvenih ukrepov. Ukrepi in sredstva za higiensko in tehnično vsostvo ao -tevuni. Zate o de- lovnih razmerjih poudarja zlasti varstvene ukrepe ln sredstva, ki pridejo v postev pri postavitvi, ureditvi ln ohranitvi tovarniških stavb in delavnic, varstvene ukrepe z zračenjem in razsvetljavo delovnih prostorov ln posameznih delovnih mest. To varstvo obsega tudi ureditev ln vzdrževanje pogonskih strojev, priprav ln naprav, varstvenih naprav pri strojih la drugih delovnih sredstvih pa tudi zavarovanje pred električnim tokom, eksplozijami, požari, škodljivimi plini, prahom, ropotom, vibracijo, radioaktivnimi ln drugimi nevarnimi snovmi itd. Organizacije so stalno odgovorne za izvajanje predpisov o higienskem ln tehničnem varstvu pri delu, ki Jih določajo ustrezni predpisi in tudi splošno priznana pravila o varstvu tlvl Jenja In zdravja zaposlenih ljudi. To pomeni, da se opustitev splošno priznane zaščitne mere ne more opravičiti, da njena uporaba ni posebej predpisana. Ljudje, ki v gospodarskih organizacijah kršijo t« predpise so zanj disciplinsko, materialno ali kazensko odgovorni. Tako predstavlja opustit-v ukrepov za varnost delavcev ali premajhna skrb za take ukrep-* ter nespoštovanje ukrepov za higiensko in tehnično varatvo pri delu hujšo kršitev delovne discipline. V poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje v kazenskem zakoniku imanw posebno kaznivo dejanje - opustitev higienskih in tehničnih varstvenih ukrepov pri delu, ki ga zakrivi odgovorna oseba v rudniku, tovarni, delavnici ali na kakšnem drugem delovnem kraju, ki se zavestno ne drži predpisov o higienskih in tshnlčnlh varstvenih ukrepih, čeprav ve, da zaradi tega lahko pride v nevarnost življenje ali zdravje delavcev. — V primeru konkretne nevarnosti za llvljenje ljudi ali celo, če bi prišlo do posledic, kot so smrt ali midc telesne poškodbe, pa kazenski zakonik obravnav« kvot težje primere. Zato sr» predpisane tudi ostrejše k nemi. Kljub vsemu temu po se Re vedno dogajajo primeri, ko se posamezni odgovorni ljudje v gospodarskih organizacijah ne ravnajo po predpisih higiensko-tehničnega varstva. Ne skrbijo za izvrševanje predpisov, s katerimi se zagotavlja varnost pri delu. Naj navedemo samo nekaj primerov. Tnko je neka preddelavoc — torej odgovoren človek v neki gospodarski organizaciji — dopustil podrejeni delavki delati na stiskalnici z nožnim vklopom. — 1 u 1 ni imela varnostnih naprav, ki bi branile, da njena roka ne bi prišla pod nož. To jasno predpisuje določilo splošnega pravilnika o higienskih ln tehničnih varnostnih ukrepih pri delu. Med delom je tej delavki stiskalnica zgrabila levo roko in Je ob te) priliki dobila hude telesne poškodbe. AH drugI primer: pri montiranju ostrešja na n<-ko poslopje nI delovodja dal napraviti delovni pod tako, da bi se plohi prilegali drug drugemu -kljub aelo točnim predpisom o higienskih ln tehničnih varnostnih ukrepih v gradbeništvu. Med delom je neki tesar padel skozi redek pod na betonska tla in se tako hudo poškodoval, da Je umrL Zakon o delovnih razmerjih ja«no določa, da sa k življenjsko nevarnemu d«hi sme razporediti samo dva delavca, ki izpolnjuje prod pisane pos-ebne pogoje za opravljanjo takega dela .Kljub lomu določilu pa sta dve odgovorni osebi v neki gospodarski organizaciji dopustili delo z eksplozivom delavcem, ki zanj niso Imeli strokovnih kvalifikacij. Pri tem je dvema delavcema, ki tU pripravila dve mini zn razstrt-lrtev — zaradi nepravilnega postopka prt v tganju vžigalnlh vrvic — ona od nun eksplodirala. Pri toni je dobil eden od delavcev hude telesne poškodbe. Podobnih primerov j« še več. Omnlti j« še treba, da Ima delavec pravico odkloniti delo na delovnem mestu, na katerem mu grozi očitna ali neposredna življenjska nevarnost. Za ves ta Čas, ko ne dela, ima pravico do oseb-.nega dohodka, dokler ne ne Izvedejo hlgleneko-tehnlčnl varnostni ukrepi oziroma dokler ni razporejen na drugo delovno mesto — ki ustreza njegovi strokovni Izobrazbi. Pomembno Je tudi dol, d.i mora odgovorna oseba delavca, ko nastopi delo, seznaniti z nevarnostmi in drugimi škodljivimi pojavi v zvezi % njegovim delom, Ig« seznaniti s varstvenimi ukrepi nanje ioločllu r i nraani*'' in ga med delom tud zarjati. Kljub temu bila v neki gospodan eijl postavljena na delo k neka delavka ne da bi bila °* scena oziroma poučena o vseh varnostih prt stroju. Zo prvi o je prišlo do nezgode — ^c'8 je odtrgalo roko v zapestji'- ^ Primerov kršitve ustreznih ^ gion-.sko-tehničnih predpisov, so jih zakrivili odgovorni llu ,e v gospodarskih organizaciji' • Še vedno dovolj. Treba J° pomniti, da je razen disciplix*\f. kazenske in materialne o'-0^-nostl tu podana tudi moralna Kovornost ljudi, k skrbijo zn no»t delavcev pri delu. v ljudje so dolžni, da podrejen« lavce stalno opozarjajo n» ^ nostne ukrepe, da jih * ™.ufi seznanjajo ln podobno. Na »Jj strani pa se seveda morajo delavci držati predpisanih w^j-pov splošno znnnih pravilv, sko-tehničnega varatva ^re^Ltc^ ki se nanašajo na nploSno v>f^-prl delu. Teh predpisov a« ^ 'rajo držati, če ne jih lnhkO^ dene disciplinska ali P* j> t upravno-knzenska odnovorrK* obojestranskim iipoštcvanjen* ^ glensko-tehnlčnogn varstva *\,j|<> brez dvomi zmanjšalo ^dll" obratnih m v. god in se bo urljau ao Jih v barake. V barakah so stale po-5*M* ena nad drugo; bile so železne z mehkimi *l,nniciunl. "Človek, tu bomo Ninrč.All!« je dejal Grundmann. *^gli no na žlmnlee. da bi Jih preizkusili, in Poten, spet vstali. . Potem so se znova postavili pred barako In od-*°r»kaJ| v jedilnico. Ko so vstopili vanjo, so osupli ^■tali. Pred nJim! BO stale mize z belimi prti. Za ^'*am| J- sijalo božično drevesce. Na mizi «o *taln toče peelva. sadja, zelenjave. Jajc in masla, po čemer so tako dolgo hrepeneli. ^ ~vrvm nisem rekel - Amerika!- Je dejal Gnmd-^*nn. j» tren u t <■ k ao obstali in potem planili po mizah. rl*H| ao Je*il. ■*"Pi.- Je dejal čez nekaj časa Buihvvald, »govoril * enim Izmed starih. Dejal Je, da mnogi med ne nosijo več grbov In da ao nan uJeM v Ita-5* lamkajiiijl ujetniki pa so po njegovem inneuju prlbetiilki.« *Oemu?« Jc vprašal Guehler. »Tako pač. V Tuniziji nI bilo več streliva in so se predali na zapoved .ker nobeden ni mogel več preko morja. V Italiji pa nI bilo takšnega povelja ln bi se lahko izofrnili ujetništvu.« »Bedarije, .same bedarije,« Je dejal Grundmann. Santo Je molčal. Gledal Je Guehlerja s toplimi očmi in se mu smehljal. -Oprimite se Mobas.« Je dejal, vzel svoj krožnik, šel tja, kjer so delih hrano, in se vrnil s tremi klobasami. Potem Je počasi dejal: -Svetujem vam, bodite previdnejši, nima pomena, da bi Jih izzivali. Kaže, da še vedno verjamejo v Hitlerjevo zmago.« »Bedaki,« Je dejal Buchwald. Santo se Je dobrodušno smejal. Vzel je klobaso In Jo prek mize porinil Guehlorju v usta. »Kaj praviš k temu?« Je vprašal zalem. »Vse skupaj mi ni v seč,- Je dejal Guehler. »Tu vonja po koncentracijskom taborišču. Poznaš te obraze? Taki so bili leta 1933. Fanatični in sposobni vsega.« -Pri tebi Je vse črno, osrane,« Je dejal Grundmann. K mizi Je prišel Pipa. Bil Je kakor otrok. »Kaj pravite k temu žrtju, ha?« Santo Je vstal ln mu nekaj zašepetai na uho. Pipa Je glasno vprašal: -Zakaj?« -Bolje bo zate tn za vse nas,« Je dejal Santo. Santo Je spet sedel. IMps, kl ga Je Santo zaupljivo potrepljal po ramenu, Je odAel tja. kjer so delili hrano. »Kaj »I mu rekel?« Je vprašal Guehler. »Kar tako,« je dejal Santo. »Naj zapre svoj gobec« Jedli ko /rezke, ananai ln pomaranče ter mazali debelo plast masla na kos«* belega kruha. -Kje pa vo pruvzaprav Beijerke. Konz in ostali?« Je vprašal Guehler. »Na druži strani,« Je dejal Grundmann,« v prvem bataljonu. VeČina naših Je v prvem bataljonu. Skoraj sami smo v naši baraki.« Skupaj so odšli nazaj v barako. Po strehah so se sprehajale luči žarometov s stražnih stolpov, ki no bili povsod okrog taborišča. Taboriščna cesta je biLa mračna. Bila Je poledenela in spodrsljiva. Njihova baraka Je bila daleč proč, poleg velikih vrat v žični ORTaji, nedaleč od ameriškega poveljstva, »Tam so Poljaki, Je dejal Grundmann in pokazal i_it prve barake onstran ceste. »Spet ločeno?« je vprašal Guehler. »Da, prijavili so se kot Poljaki.« V baraki so srečali Prohasko. »Glej, glej,« je dejal Guehler, »od kod pa U?« ••Nadzornik barake miiii.« je dejal. »Samo začasno, potem boste dobili narednika,« »Kaže, da ne gre brez narednikov?« »Ne,« Je dejal Prohaska, »tukaj bo tlo spet vse lepo in veselo po činih.« Slekli po se In planili na postelje. Skozi barako Je prišel Prohaska in glcual, če leži vsak v svoji postelji. »Takoj pride Američan, ki vas bo preštel.« Ob desetih Je ugasnila luč. Grundmann je ležal v postelji nad Guehlerjem. Dejal Je: »Človek, srečen sem, da imamo slednjič mir.« »In kako je s študijem?« »Potrpi, tudi to bo prišlo.« Skozi barako Je prišel ameritj vojak. Stel Je naglo ln posvetil vsakemu v obraz z žepno svetilko. Glasno Je štel. »O kay,« Je dejal Prohaski, ki je hodil za njšn. XX. Prihodnjega dne je Guehler odšel z Crundni.-.n nom skozi taborišče proti športnemu igrišču. Ftiv.i- i sta hodila &kozi razplet taboriščnih ulic in ogledo-v.il.i barake. Bile so enonadstropne in z > ;•;« ne neposredno na zemlji. V vsaki baraki Je bilo po petdeset mož. S športnega igrišča sta videla celo taborišče. Za dvojno lično ograjo Je bilo nad slo barak. Na športnem Igrišču so stali ujetniki v modrih plaščih in gledali nogometno igro. Počasi sta šla skozi njihove vrste. Spet sta občutila sovražne poglede, ki so Jima sledili. Slišala sta, kako govorijo za njima: »Ta dva spadata mednje«. To je zvenelo prepirljivo in ponižujoče. Za trenutek sta se zaustavila za vrstami gledalcev ln opazovala igro. Nekdo pred njimi se je obrnil in dejal: »Novinca«. Beseda Je bila polna prezira in rnusobe. »Nočem ostati tukaj,« je dejal Guehler. »Pridi,« je dejal Grundmann, »pojdiva nazaj.« Nad oddaljeno ravnico Je nizko viselo sivo neb*. Iz dimnikov barak Jc uhajal le na k, črn dim in ss vlekel nizko nad strehami. Po zraku Je poplesovalo nekaj snežink. »Zimn prihaja,« je dejal Grundmann. Stopala sta po taboriščni cckU. Nasproti jima Je prišel Busciimann. »No,« je dejal, »kako ste se privadili?« Ostro in nepremično ju jc opazoval z malim! svetlimi očmi. »Nič kaj prida,« je dejal Grundmann, »vse je preveč novo.« »Kaj .tukaj vama ne ugaja? Tukaj je imenitno. Zrtjc! Pa ta morala! Američani bodo odnoh-li, va- mu pravita.« Guehler n! ničesar dejal. Tozorno je ogledoval Bus« hmannove krive noge, ki so tičale v velikih gumijastih s kom JI h. »Gumitasti škernji so dobri,« jc dejal Busch-marn 7Rt?m počasi in s poudarkom. Grundmann ga jc pogledal in se ironično nasmehnil. ■ Čemu SS tako pode!ano smeje la?« je vprašal Buschmar n. »Gumijasti Skornji BS ti nekoliko preveliki,« je dejal Grundmann. »Ah, tako, da, zamenjati Jih meram.« Zmajkalo Jim Jo besed. Rokovala sta se z Busch-mannom in gledala za njim, ko se je na krivih nogah naglo oddaljeval proti športnemu igrišču. 0803 Še o zborih volivcev v kranjski občini Povsod enako - premalo učilnic Pretekli teden amo prisluhnili zborom volivcev v Kranju, tokrat pa si oglejmo, kako so potekali zbori volivcev po nekaterih krajih kranjske občine. — Prva ln ne preveč spodbudna ugotovitev, ki vejja domala za vse kraje, kjer so bili zbori volivcev, je bila ta, da jc bila udeležba na zborih, če jo primerjamo s številom volivnlh upravičencev, zelo skromna. Pon»kod nI presegla niti 10 odstotkov volivcev. NAKLO — Tu so volivci znova izrazili staro željo: imeli bi radi popolno 8-!etno šolo! V njihov prid govori več razlogov. Nakc'-ška šola ima namreč samo 5 raz redov, medtem ko morajo učeic 6., 7. in 8. razreda obiskovati poj! na dupljanski 8-letki. Seveda pi je šolanje v drugem kraju zvez..-no z raznimi nevšečnostmi. N vožnji z vlakom otroci po nepotrebnem izgubljajo čas, zaradi česar je morda tudi učni uspeh nekoliko slabši. Šolarjev, ki se vo-z;;o v Duplje je okrog 60. Sicer pa tudi dupijanska šola ni brez pomanjkljivosti. Čeprav je poslopje mlajšega datuma — zgrajeno je bilo kmalu po osvoboditvi — še zdaleč ne ustreza zahtevam reformiranega pouka. Oprema je silno slaba, telovadnice ni, nrti ni primernih prostorov za tehnični pouk. In še več: poslopje je tudi brez vode. Pred časom je sicer imelo kapnico, odkar pa se je črpalka pokvarila, rumajo niti te. Vsekakor pa je talne vode v izobilju. Ob obilnejšem dežju zamaka ceio kletne prostore. Vse to pa sili prebivalce Nakla v zahtevo po novem šolskem poslopju, ki naj bi ga posta vrli v Naklem. PREDVOR - Volivci so poudarili, da postajajo šolske razmere spričo naraščajočega števila otrok boi j in bolj nevzdržne. Zategadelj so tudi zahtevo pa gradnji novega šolskega poslopja postavili zelo odločno. Njihova želja je, da bi šolo pričeli graditi že naslednje leto. Težave pa so tudi 6 prosvetnimi delavci. Zaradi pomanjkanja stanovanj se morajo nekateri voziti celo iz Kranja. Kaže pa, da bo ta problem v bliž- nji prihodnosti rešen .Vprašanje nove šo!e pa bo vendarle ostalo odprto. 3Czan(ski pretehtali rair.e možr.o&tl za uest .-novitev otroškega vrtca. Mnc g s zaposlene žene so namreč v eti-ski. saj ne vedo, kam s svo;imi otroki v času, ko so v službi. Poru uspelo to željo volivcev z majh-doba je, da bo krajevnemu odbo-no prizadevnostjo uresničiti. CERKLJE - Na tukajšnji zbor volivcev so prihiteli prebivalci z območja Cerkelj. Pšenične pelice in Vasce. Zbor je zabeležil le K volivcev, čeprav je volilnih upravičencev okrog 600. Taka mlač-nost pa seveda zasluži vso grajo. Kaže, da se mnogi volivci kar nočejo sprijazniti z resnico, da je moč na teh zborih izgladiti in rešiti mnoge probleme, ki so sicer povod za najrazličnejše govorice in očitke . Tudi tu trčimo ob problem, ki tare Nakelčane in Preddvorčane. Šolsko poslopje je bolj ali manj odslužilo. Zgradba je stara 100 let in ni več kos današnjim potrebam. Tudi tu so volivci izrazili željo po novi šoli. Ker pa je na vrsti gradnja šole v Šenčurju, kjer je stiska še posebno očitna, bodo morali počakati še nekaj let. Da pa bi stisko v Cerkljah vaj malo omdili. bodo prosili ObLO Kranj za nakup opreme vsaj za dva razreda. zelo skromna. Teh je bilo le 90, medtem ko je volilnih upravičencev preko 1000. Podoba je, kot da si ljudje v Šenčurju mislijo, kaj bi hodili na zbor volivcev, ko pa bomo prihodnjo pomlad začeli graditi novo šolo! Kaj pa estaii problemi v zvezi s šolstvom? Tudi teh ni malo. Huda težava, ki j tare tamkajšnje prosvetne delav- Prej Bil u.ej se l>____j mc.u.i lotiti gradnje stanovanjskega Maka. OLSEVK - Tu pa je zbor volivcev razpravljal predveeOO o pomanjkanju stanovanj za prosvetne delavce. Ze nekaj let razmišljajo, kako bi postavili stanovanjski blok. Nekateri se zavzemajo za to. da bi postavili blok v bližini šole. drugi pa menijo, da bi postavili peslopje na temeljih kulturnega doma. Ta je že od.alu-žil svojemu namenu, razen tega pa bi material lahko porabili za novogradnjo. Vaščani so pripravljeni pomagati pri gradnji z materialom in prostovoljnim delom. V spodnjih prostorih pa bi bila trgovina, ki je zdaj v vasi nimajo, pa klubska dvorana, kjer bi se lahko zbirali ob raznih priložnostih. Vse kaže, da bodo z gradnjo začeli že prihodnjo pomlad. S. S. Vsak dan po M. uri, ko zapuščajo ljudje tovarne ln urade, se zgosti promet na kranjski avtobusni postaji v pravcato zmedo. Pesimisti mnjejo z glavami in pravijo: Kranj bo kmalu potreboval novo avtobusno postajo. Optimisti pa so drugačnih misli in pravijo: Kaj bi z novo postajo, ko pa se promet tudi na tej tako lepo razvija. Do trčenja še ni prišlo, pa tUdI n!kogar še niso povozili. — Bodimo optimisti! Se pet podjetij brez predlogov SEDEM GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V TRŽIšKI KOMUNI JE ŽE SPREJELO NOVE PRAVILNIKE O DELITVI ČD IN 0D,SK0RAJ VSI KOLEKTIVI PA ŽE RAZPRAVLJAJO O PRIPRAVLJENIH OSNUTKIH Aktivnost delovnih kolektivov. SENCTJR - Tudi v Šenčurju je j samoupravnih organov in vseh bila udeležba na zboru volivcev tistih, ki 60 zainteresirani za dobro sestavljene nove pravilnike o delitvi CD in OD. predv.-em pa ObSS Tržič, je bila v zadnjem času na območju celotne komune nadvse živahna. Rezultat tega J« tudi tn, da *e r-V-n <—"". -!:'h še ni razpravljal Svet za delo ali morjem v korist skladov. Razen zbor proizvajalcev pri ObLO Tržič, že lahko zapišemo, da so delovni kolektivi, ki so že sprejeli nove pravilnike, povečali razmer- Pri gradnji porodnišnice na Zlatem polju v Kranju je prišlo letos do težav v zvezi s flnansiranjem, kar |e seveda vplivalo tudi na potek gradnje. Kljub temu pa bo uspelo gradnjo do sredine decembra spraviti pod streho. S tem bodo končana gradbena dela v grobem. Poslopje bo veljalo okrog 50 milijonov dinarjev; v tem znesku pa jc zajeta tudi oprema, ki bo veljala blizu 85 milijonov dinarjev. Poslopje bo Izročeno namenu novembra W63. leta O nagrajevanju v Šolstvu v jeseniški občini Začetni koraki Na šolah v Jes niski občini že .da bi ee osnovna šola na Dovjem |osnovni šoki -Tone Čutar- na Je- pripravijojo renutko za nove pra-{odcepila od njihove sindikalne I srnicah se komisija za izdelova-vilnike o delitvi dohodkov. Zato [ podru>.n'>c in se priključila sku-|nje pravilnikov trenutno ukvarja so ustanovili tudi posebno komi- "» " - ■ ——------m ■ » ----.„ sijo iz prosvetnih in družbeni!1 delavcev, ki se izključno ukv*-ja z izdelovanjem pravilnikov. 'I' be določi Is kriterije, anal i Ml i ocenila delovna mesta in podobno. Na osnovni Soli -Prožihov Vo-ranr- prav v zvezi s tem menijo, Qtsetuiki KOVI NAR paj s šolo v Gozd—Martuljku v eno sindikalno podružnico. Na Za vlogo in mesto sin^jkalnih podružnic v kolektivih gre Na pobudo izvršnega odbora Ob. : nskega sindikašnega sveta iz Raven na Koroškem je pri.k, , tabnialM gradnjo in vajenske iolc. Računajo, d.i JJ« slovesno odprli za Dan republike S^DA, IS. novembra 1981 .5 Cpet pomanjkanje sredstev V škofjeloški občini tri osnovne So1.^ nimajo lastnih šolskih poslopij, zato gostujejo v najetih privatnih prostorih. To so šole na Hotavljah, na Trati pri Skofji Loki in v Zalem logu. Letos pa 60 dogradili šolsko poslopje v daljnje delo zaustavilo pomanjkanje finančnih sredstev. Šola na Trati bi bila popolna osemletna šola. Zato bi razbremenila osnovno šolo v Skofji Loki, ker bi lahko učenci višjih letnikov s Trate posečali osemletno šelo. Malenskem vrhu. V stavbi je tudi samsko stanovanje za učitelje. Ta &ola ni popolna, saj ima le štiri razrede, vendar pa prebivalci zahtevajo, da bi v domačo šolo vključili tudi učence petega in šestega razreda. Najbolj pereč problem je gradnje, osnovne šole na Trati. Potrebo Po tej gradnji narekuje razvijajoča se industrija in s tem v zvezi Povečan dotok prebivalstva. S Pripravljalnimi deli za gradnjo te ■Ode so že pričeli, vendar je na- V pe;\: .»„..........1 r—.u za obdobje 1961-65 je predvidenih sto milijonov dinarjev za gradnjo te šole. Vprašanje pa je, kdaj in kako bodo ta predlog realizirali. Občinski ljudski odbor teži za tem, da bi bilo poslopje vseljivo v dveh letih, vendar pa bo spričo zastojev v gradnji dokaj težko izvedljivo. Sredstva sklada za šolo bodo prenizka. Na pomoč bi morala priskočiti podjetja, ki pa doslej do omenjene gradnje niso pokazale dovolj razumevanja. Z gradnjo šolskega poslopja bodo morali pričeti tudi v Zalem logu. Šolski okoliš za to šolo je precej obširen in hribovit. Zato starši želijo, da bi tudi učenci '•clrtega razreda obiskovali pouk 3 domači šoli, ker je pot do Zelnikov le precej naporna. Petletni plan predvideva tudi -milijonski znesek za dozidavo osnovne šole v Gorenji vasi in za gradnjo nove šole v Selcih. Vendar pa z omenjenimi gradnjami vsaj prva leta zelo verjetno ne bo mogoče pričeti. J. P. SZDL na Trati dobila nove prostore Krajevna organizacija SZDL na Trati je ena zelo delavnih organizacij v škofjeloški občini. Njena aktivnost se je pokazala med drugim tudi pri napeljavi vodovoda na Trati .Uspešno sodeluje tudi pri pripravah za gradnjo nove šole na Trati, pri delu stanovanjske skupnosti in drugod. Vsa leta ni imela ta organizacija lastnih prostorov. Sele z dograditvijo novega 20-stanovanj-skega bloka je končno dobila primerne prostore tudi SZDL. V pritličju štirinadstropne stavbe ima sedaj SZDL kar tri sobe s sanitarijami. V klubski sobi bodo predvidoma namestili televizor. S tem se bo namreč tudi na Trati lahko pričelo večerno klubsko.življenje. Ob neuradni otvoritvi novih prostorov je bil povabljen na debatni vereč glavni urednik Glasa Slavko Beznik, ki se je vabilu rade volje odzval. Po ogledu novih klubskih prostorov je v dvo-urnecn razgovoru s člani SZDL odgovarjal na številna vprašanja iz političnega življenja doma in po svetu. Debatni večer je pokazal, da se ljudje za te dogodke zanimajo in da si takih razgovorov še želijo. — V. R. Uspešno delo Godešič (R. C.) - Pretekli mesec je imel KUD «• Bratov Križar« iz Godešiča pri Skofji Loki svoj redni letni občni zbor, ki je 'dobro uspel. Po poročilih se je razvila zelo pestra razprava, ki je dala vrsto pomembnih predlogov in sklepov za izboljšanje dela na kulturno-prosvetnem področju tega kraja. Kulturno umetniško društvo na Godešiču je bilo že pred Vojno in vsa leta po vojni zelo razgibano in je bilo kot tako poznano ne samo na Gorenjskem. Tudi letos je društvo zelo delavko. Letos poleti so ustanovili pevski zbor, ki je imel že nekaj samostojnih koncertov. Vsekakor pa je najbolj razgibajo klubsko življenje. Predkratkim 80 vaščani s pomočjo nagrade, ki 80 jo prejeli za svojo dejavnost °d Občinskega odbora SZDL Sk. Loka, kupili televizor in radijski sprejemnik z gramofonom. Preurejajo tudi nekdanjo galerijo Prosvetne dvorane v klubski prostor. Tega bodo uredili tako, da b° po potrebi še vedno lahko slu- žil za galerijo, ker bodo postavil] zložljivo steno. V klubski dvora-ni bodo na razpolago razne revi-Je, šah in drugo. Ze v starih pro- j štorih so se vsak večer zbirali vaščani, novi prostori pa bodo j dali nove možnosti za še pestrej- j še klubsko delovanje. Na občnem zboru pa je bilo pre- ! cej govora tudi o detLu mladinske 1 organizacije. Ta je izredno delavna tudi na kulturnem področju, saj je uprizorila že vrsto del. Vodstvo društva je mladini obljubilo vsestransko pomoč tudi pri naku- j pu nekaterih športnih rekvizitov, ker se mladina rada izživlja tudi na športnem področju. Največja želja vseh navzočih pa je bila — da bi zgradili nov prosvetni dom. Stari dom je bil postopno dogra-jevan s prezidavanjem majhnega starega gasilskega doma, ki zaradi nesmotrne gradnje ne more služiti svojemu namenu, povrhu tega pa je še izredno vlažno, ker je pod dvorano velik vodnjak, ki je nekdaj služil gasilcem v primeru požara. Na tem mestu bodo zgradili novo šolsko poslopje za osnovno šolo na Trati pri Skofji Loki vrsti so zbori volivcev Domovi za tretjino delavce KAKŠNE SO MOŽNOSTI ČLANOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC IZ RADOVLJIŠKE OBČINE ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH DOMOVIH Skofja Loka (J. P.) — Danes se enotah do 15. decembra. O tem Je bodo pričeli v škofjeloški občini i sprejel sklep ljudski cdbor na zbori volivcev, ki se bodo pola- j svoji zadnji seji. goma zvrstili po vseh volivnih Zbori v&Iivcev bodo na obmeč- I jih krajevnih odborov. Na r.iih bodo občanom poročali o izvrševanju družbenega plana v letošnjem letu in odgovorili na vprašanja, ki so jih žatiavjIT" volivci na zadnjih zborih. Na dnevnem redu tokratnih zberev volivcev jo Morda bi kdo menil, da razpravljanje o možnostih oddiha ne sodi v jesenski čas, še najmanj pa v sredo deževnega novembra, ko Ri primerno niti za kopanje niti Za smučanje in še celo za kolikor toliko prijetne sprehode ne in so ^to dopustniki sila redki. Res je, za nasvete v rubriki »Kam na dopust« sedajte res ni čas. Zato Pa je tolikanj bolj primerno za razmišljanje o tem, kolikšne co kapacitete v počitniških domovih, ki so na razpolago članom sindikata in kaj bi bilo do prihodnje sezone mogoče ukreniti in tako večjemu Številu delavcev omogočiti prijeten dopust po zmernih mah Pr; Občinskem sindikalnem sve-2 Radovljica se bo v bližnji pridnosti sestala komisija za oddih in rekreacijo, ki bo sknoaj s Prv 'td). Tz tega Je torej razvld-JJ°. dn v eni sezoni v počitniških domovih lahko letuja le dobra ^frtJina vseh zaposlenih; to raz-J^rj« pa se Še občutno poslabša, upoštevamo, da v teh domovih 'kujejo tudi dnižIncVl člani za-POtlsnlh T° u*.ao*iIvo k.j zaposlili, podira zahtevi, da bo nujno potrob-u roti i ti Se več domov in raz-jati tudi o podaljšanju sezo-n° v poaamtsnih domovih« ki so v krajih z usodnim poln-bi-m. ^SanoinduStriJskO podjetje Bled dom s 4ti leiisči v Seči pri Portorožu. V petih mesecih lahko letuje 600 oseb In so kapnei-*te nekoliko večje od potreb do-l^ega kolektiva. Tovarna veri« 5rna svoj dom v Crikvenici, V Volksschulle«. f »Le čakajte«, je rekel ob prihodu tja Ive SuVc, mlad ^ slikarski študent. »Tole bomo popravili kot se šika!« J Vpričo borcev je prepleskal tablo in »s krasno pi- \ savo«, kakor je to povedal Gregor Rupnik, napisal na f novo: »NAROT)NO-OSVOBODILNA VOJSKA!« Imenitno se jim je zdelo glede tega napisa. Saj smo vajeni na nekakšen red in napise, kar je tudi pri domačinih imelo določen vpliv. Vas je oživela! S tem novim letom se je vse spremenilo. In to življenje, novo in za kmete čudno, je prinesel s seboj Cankarjev bataljon. Domačini so se čudili tako številni partizanski vojski, ki je bila močno oborožena. Tako so zdaj gledali partizane z dvojnimi občutki, ki niso bili povsem skladni, temveč čisto nasprotni. Po eni strani so se bali, da ne bodo vsak čas prišli za njimi Nemci, po drugi strani pa jih je nehote hrabrila moč te slovenske vojske, ki je prav njihovo odročno vas zbrala za začasno J prebivališče! a v dražgoski republiki J Kako je bilo z oborožitvijo Cankarjevega bataljona } tedaj, ko so prigazili v Dražgoše? ^ I V bojih v Poljanski dolini so se oborožili tako, da i j mitraljez ni pomenil nič posebnega, saj so jih imeli kar J 24. To so bile lahke strojnice, ki so delovale. Imeli pa so a tri francoske, ki niso bile uporabne in še težki mitraljez-f »švarcloze«. ki pa je bil brez udarne igle. Razen tega so imeli tri. štiri brzostrelke, ostali pa so bili oboroženi s puškami. Takrat jim ni primanjkovalo nasekanih ročnih bomb in tudi z municijo niso b;li na J koncu. Precej so je porabili v zadnjih bojih, vendar so i jo med prebivanjem v Dražgošah še pomnožili. Patrulie f so hodile v Poljansko in Selško dolino in tudi drugam. i od koder so prinašali municijo in tudi bombe. Tudi Draž5nni sami so sčasoma kaj dodali. Sem in tja se je j našel kak »ravbšicarski« pihalnik in tudi kak naboj. Tako je bila petina Cankarjevega bataljona tedaj opremljena z avtomatično oborožitvijo. To pa je pomenilo, da so b,-li močna enota in razen tega takrat največja in najbolj oborožena partizanska skuoina v Sloveniji. Manjkala jim je samo še težka oborožitev, kar pa partija zanom in še posebno v teh razmerah nikoli ni kdo ve 4 koliko pomenilo. f. Razumljivo je. da je tolikšna opremljenost pozitivno a vplivMa na borce, ki so se iz dneva v dan čutili močnejše. i Na Novega leta dan je bil torej v Dražgošah končno j ves bataljon. Stab je enote razporedil tako, da bi v pri-J mcru naoada vsi imeli primerne položaje. Ce gremo od j leve, gledano od spodaj, je bila II. četa — Jakova — pri ({ 4 cerkvi v Prosvetnem domu in v šoli, I. četa — Benedi-J čičeva — je bila na Pečeh, največ v Sokolskem domu, 0 ostali pa so bili po hišah. Tudi štab bataljona se je vgnez- . 1 dil v tem paselju, kajti to je nekako v sredini vse vasi, " f kar je bilo zaradi zvez najbolj ugodno. Usidral se je pri !kmetu Birtu. v soseščini pa je bila intendantura s kuhi- 1 njo. Na zaselek Jelenšče je bil poslan Bičkov vod iz 4 II. čete. povezan neposredno s štabom bataljona. 77 obro sidro gneziio" v Podkorenu Razingerjcva hiša v Podkorena (št. 63, po domačo »pri Co- če ,da ga po postavi ne zadene šeljnu«) je svojevrstna in redka zanimivost na Gorenjskem. Ze zu nanjost sama z zamreženimi majhnimi okni daje videz precejšnje starosti, v notranjosti pa vidimo v »hiši« na stropnem tramu letnico »1721«. Tega leta je po pripovedovanju današnjih gospodarjev prejšnji dom pogorel in sezidali so novo, to Je sedanjo hišo. Na zunanji steni ob cesti je Podkorenčanom in vsen, ki so nekdaj potovali čez Podkorensko sedlo, merila čas senčna ura. ki so jo dež. veter in sonce že močno izbrisali, le železna zarjavela palica, ki je včasih metala senco na številke, je še ostala. Na steni pa je še ena zanimivost, menda edinstvena na Gorenjskem: navpični črta, ki kaže. da je v zimi J8<>9—70, ko so delali železnico od Jeseni'* do Pv?teč, padlo fu skoraj 20,5 čevljev j rudi znani atentator iz Sarajeva snega (čevelj je stara đeEHnaka mera. k! je en*ka 0,305 m: torej j GAVRILO PRINCIP, ki je pri-1 m je 3,?81 čevljev), izra'eno v metrih ?e to tcre.t G m in 25 «m. Sel sem 13. avgusta 1912. leta in Vsakokrat, ko je snes padel, «ra je neki inženir, ki je sedeloval se zadržal do 20. avgusta, torej pri trradnji železnice, izmeril fn zarisal na hišno steno črto z da- te^en dni. Napisal je rudi. kam turnem »n koPko tra .'e zapadlo. Prvič je padel menda ž? n->vem- potuje, vendar tako nerazločno in bra (lS^). vendar je ta datum izbrisan. 5. decembra je po- ; p-^ava s svinčnikom je že trko novno snežilo. 23. decembra pa ga je bilo skupal že IG,! čevl'a i zNMela, da nisem mogel prebra-(5 metrov). M»'o jc SHCiOs potem še 9. januarja 1879, r.*to 7. i ti. Verjetno pa je potoval kam v februarja in zadnjič v tisti zimi »e sneg zapadel 23. marca, ko ga inozemstvo ali pa se je od tam kazen, predelke 1 do 5 za tujce resnično izpolniti ali izpolniti dati.« Knjige za tujce pri Cošeljnu še vedno hranijo. Marsikaj zanimivega je v njih. Veliko ljudi je tod potovalo in se zadrževalo. Večina je talcih, ki so vanjo zapisali le ime in priimek, datum prihoda in odhoda, od kie je in kam potuje. Med takimi je Profesor dr. A. Belar, »drž. šol. nadzornik v p., voditelj Triglavskega observatorija« v Gorjah pri Bledu, je dne 9. 10. 1928 Rozl Razinger (ki še živi in mi je dala je bilo skuo&l že ?0,5 čevlja (6.25 m). — Skoda le. da so vreme, ki v tem delu Slovenije zlasti pozimi ne prizanaša, pa h~lj~n'e vračal, zakaj v posebno rubriko »Potno p'nno« je napisal »pa- hiše in vzidav?n.'e pedstavka za napeljavo elektrike, že p-e- ^t*«. Najbrž je bil sam, ker je P dokumenti! dokumenti! dokumenti l eej poškodovali in izbrisali te zanimive in menda pri nas edinstvene podatke. S tem pa še niso izčrpane vse zanimivosti, ki iih hrani ta kmečki dom ob cerii slabe tri kilome tre pod mejnim Podkorenskirr prelazom. Ko sem se pogovarjal s prebivalci in listal po spominski knjiri in knjigah za tujce, ki jih hranijo tam. sem zvedel še mn-^kaj zanimivega . . . ODKOREN JE PREDZADNJA VAS v Z^ornjesavskf dolini v naši državi. Leži na nadmorski višini 85-1 m in imn preko 100 hišnih številk. Sredšče vasi je okoli vaško line ob odcepu ceste proti Podlcorenskemu sedlu, po katerem je kraj tudi poznan daleč okoli. Hiše so zidane, skopaj vse enonads^ropne. pokrite z lesenimi »st resnicam i«, novejše pa tudi že z opeko. Turizem — letni in zimski — je tu že od nekdaj pomembna rrospo-darska panoga. Hotel »Vitranc« ima dovoli prostora za turiste, včas-h pa je bila v n-egovi vloTi Razin?erjeva hiša, kjer je bila gostilna in pošta. Tu so se zadrževali turisti, pa potniki, ki so potovali preko Podkoronskega sedla, tu ie bila postna postaja, kjer so imeli vedno 16 konj. da jih je bilo 8 vsak trenutek pripravljenih za zamenjavo z že utrujenimi, ki so cesarsko poJtno kočijo pripeljali z one strani prelaza, iz Riegersdorfa, kjer je bila poštna postaja »Ričarjev vez«. Poštna pot je šla z Dunaja preko Podkorena in Begunj v Kranj in naprej v ^a^^. .m.i„j mirt«..... sedanjega kranjskega okraća so bile pestaje še v vasi Otok pri Podvinu in v Kranju, kjer je zd-ri Dom JLA. Kočija je morala na pot v vsakem vremenu, rudi če je bilo 2 m snega. Cest takrat še niso tako redno orali kot danes, sani niso smeli uporabi jati. ker je bila to cesarska kočija in je bilo tako predpisano, zato so morali vpreči vanjo več konj. »Gostilničar, ali kdor ima kakega turoa pri sebi, ima s svojo odgovornostjo za to skrbeti, da se potniku knjiga za tujce pred- Ljubljano. Na področju loži, potnik pa je dolžan, ako ho- Nekdanja gostilna In pošta »Pri Cošeljnu« v Podkorenu Sobčev bajer pri Lescah pa res ne zaRluži tolikšne hvale. To povem Leščanom v brk, pa še vest me ne bo pekla. Pa tudi z lepo urejeno okolico se ne bi preveč ponašal. Meni na primer se Je Robcev bajer tako zameril, da me tudi s parom volov ne spravijo več tja doli. Pa veste zakaj? -Tistikrat sem se peljal z Bleda proti Lescam. Spotoma me j« na vsem leoem prijelo, da bi pogledal, kako je pri bajerju. Ročno sem zavil po tisti cesti, ki pelje mimo gramoznice. Pravzaprav pa tisto sploh ni cesta, kvečjemu bi lahko služila kot teren za preizkušanje trpežno«t i motornrh vo- Lokale preurejajo Trata (V. R.) - Trgovsko podjetje Lubnik iz Škofje Loke že več kot pol leta preureja zastareli trgovski lokal na Trati v sodobno samopostrežno trgovino. Upajo, da bo nov lokal, ki ga potrošniki težko pričakujejo, odprt do občinskega praznika. Sedanji začasni lokal, v katerem prodajajo razen živil tudi sadje in mleko, bodo kasneje preuredili za prodajo mleka, zelenjave m sadja. • • « Tudi podjetje Mesnina iz Škofje Loke je začelo pred mesecem preurejati svojo poslovalnico na Trati. Sodaj so ta lokal lepo preuredili in opremili s potrebnimi zil. Ko bi videli, kako je moja uboga konzerva poskakovala po listih kotanjah In veslala po lužah. Najrajši bi se obrnil, pa sem se vseskozi tolažil, da bo druga cesta, tista, po kateri se pride na železniško postajo, precej boljša. Po tistem strmem kolovozu sem pa bolj plezal, kot peljal. Ko sem prišel ne vrh, sem bil najmanj tako vesel kot naši alpinisti, ko so prilezli na vrh Trisuin. Za gotovo pa vem, da se Je marsikdo zaklel, da ne pojde več na bajer; vem pa tudi to, da se bo Leščanom pri njihovem turizmu kmalu nekaj zataknilo, če ne bodo za tisti dve cesti vsaj malo poskrbeli. Zadnjič sem mimogrede malo pokoketiral z oglasno omarico TVD Partizan na Titovem trgu v Kranju. Glej no, sem si dejal, ko sem prebiral tisto pisanje pod steklom. Urni pa prizadevni so tile ljudje od Partizana. Ni še dolgo tega, kar smo vzeli slovo od poletja in počitnic, ti pa že vabijo na novo letovanje v Puli. Ko pa som si tiste pisnrije pobliže ogledal, sem videl, da je tistim vabilom že davno odklenkalo. Veljala so za minule počitnice. Mogoče bodo pa tisto pisanje porabili še za prihodnje letovanje, saj nisem nikjer naletel na letnico. No, navsezadnje Je pa tudi varčevanje nekaj vredno! »Kam pa se odpravljaš?« me je ondan vprašala Marjana, ko sem si pred ogledalom zavezoval boljšo kravato. »V mu**»j,« sem ji na kratko odgovoril. •^Potlej pa tam ostani I- se je odrezala. »V čebelarski muzej v Radovljico,« sem brž popravil. »Pwy, potlej jsm pa »sci, ns^i te predelajo v panjsko končnico,« ml je zabrusila in odvihrala skozi vrata. Ondan som prebral pred poslopjem, kjer domuje muzej, da Je raastava odprta lo nekaj dni v tednu. Torek mi je bil najbolj po volji. In prav na tak dan sem se odpravil v Radovljico. Ko pa sem prišel pred vrata v sam muzej, sem obstal kot vkopan. Ce Je kdaj koli kakšno tele buljilo v vrata, potlej sem bil to jaz. Na vratih je pisalo natanko tako, kot na pročelju poslopja, le s to razliko, da je bil tu na vratih v muzej torek odločno prečrtan. In epilog tega mojega obiska? Ko sem prišel domov, me Je Marjana hudo začudeno pogledala. Menda JI Je bilo resnično žal, da rubriko »Tovarišija« pustil prazno. — Na'starejša ohranjena knjiga za tujce je iz leta 1853, kjer je še w napisano s črnilom na zelo slabem uapiffu in samo v nemškem jeziku. Knjiea, v kateri ie podoisan Gavrilo Princip, pa ima tiskane rubrike, napisi pa so v ploverskem in nemškem jeziku. Zanimiv in kar revolucionaren je za tiste čase pod a\TStroo*?rsko monarhijo zapis v verzih Ivana Laha iz Liubliane (10. maja leta 1902). Takole je izrazil svoje nezadovoljstvo in željo po svobodi: O j, krasne Karavanke, kaj vprašal jaz bi vas, ste li še zdaj Slovanske kot prejšnji, davni čas. A ve ste v meglah sivrh si pokrilo stare glave... Kot da vas je sram nekdanje vaše slave.. T Zelo veliko gostov v teh knjigah hvali izredno prijaznost m gostoljubnost prebivalcev Podkore-tn ftje navdušuie nad pri rodnimi '""'"mi Gorenjske. R HUMPHRT DAVT, an-elešlki naravoslovec, rojen 1779 - umrl 1829, je v zadnjih desetih letih pred smrtjo pogosto potoval po naših krajih in se večkrat zadrževal tudi »pri Co-Seijrru«" v Podkorenu, kjer mu je bilo rx»ebno všeč, saj je hišo imenoval »old haunt«, kar bi po ne-še v svobodnem prevodu rekli »staro dobro gnezdo«. Ta znanstvenik evropskega slovesa je bil predvsem kemik, pa tudi pesnik lovec m popotnik, že leta 18AT je bil pozvan za profesorja v London na »Roval Societv« — Kraljevski Inštitut Velike Britanije, od leta 1820 do 1827 pa Je bffl celo predsednik tega inštituta. Je ustanovitelj elektrokemije, bil pa je txDdu izumitelj. Menda si »izum lahko pri njem kar naroči!!, kot pohištvo pri mizarju«. Ribiče bo verjetno zanimalo, da je umetno muho kot vabo izumil prav on. Gorenjsko je imel zelo rad, »Dolino od Ljubljane do Bleda im im za najlepšo, kar nem jih videl v Evropi!« je nekio zapisal ovc S Zgornji del črte s podatki o snega t zimi 18S9/70 tflra vse podatke na razjpoJago. xa kar se ji najlepše zahvaljujem) poklonil spominsko knjigo »stare pošte pri Cošeljnu v Podkorenu, katero je imenoval pred MX) leti svetovno sloveči učenjak AngleJ Sir Humphrv Davy v popisih divne Gorenjske staro gnezdo, ril haunt«. V knjigi so razni sponvni na tega znanstvenika njegove sli' ke »starega dobrega gnezda«. Podkorena in okolice, nekaj starer* ših člankov o njem in o Podkorenu, pa tudi poštna znamka z motivom Bleda, ki je v času med obema vojnama izšla v Sluvesnj! v spomin nanj. »Be hi« memorv hold in ho-nours« (po naše v svobodnem prevodu: S spoštovanjem ga zadrži' mo v spominu) — tako je napi* sano na spominski plošči (ki j* razen tega stavka v sdovensketP jeziku), ki je vzidana v zunanje steno Razintrerjeve hiše v Podkorenu. SAJ JE RES LEPA ta Zgor-njesavska doMna. rn Gorenjska »ploh. Tudi v dežju, med katerim naletava sneg-Tudi v dežju so jesenski macesni zlata««. Kot lasje deklice W nami ■ ■ ■ adaiasW. mehki in tonil- •• AneV»M Triler Zapisnik iz leta 1852 Kakšen letni čas Je bil takrat, ne bi vedel povedati. Navsezadnje pa ne gre za to, ali je Kranjčane takrat zeblo ali pa so si pod poletno pripeko brisali pot. Gre za povsem nekaj drugega. Povem vam. Vrnimo se v leto 1852. Domala sto deset let je minilo od tistikrat. Kranjski občinski možje so se zbrali k seji. Predlagali so to in ono, razpravljali in glasovali, vmes pa modro kimali z glavami, kot se to občinskim možem spodobi. Občinski p*sar pa je vneto SkrablJal po papirju ln natanko zapisoval vse tisto, kar so iztnh-tale »brfhtne« občinske glave. Dn, 1852. leta so pisali tistikrat, ukv: me niso v muzeju predelali v pnnJNko končnico. Do takrat pa j Jall pa so se s »problemom«, vas pozdravlja ves Bodi čar. |še danes ni rešen. Takole nekako je spregovoril eden izmed občil' Rkih mož. -Sramota, vam pravim. prnv* sramota za nas. Nekaj tisoč duS šteje naše mesto, krčem pa toliko« da nikoli tega. Kar po^lojtc. na vsaki drugI hiši »blrt roko ven moli-. Mi Kranici smo pa žc take sorte, da rajši gledamo lz kr^ me kot pa narobe, Navsezadnje" 'r pa tudi gostilničar človek, ki n In mize, drugI pa kuhinjske omare. Kako Je kupec sprejel pohištvo, ko Je dobil vsega premočenega na tlom, ne vemo. Nedvomno Je bilo tu precej škode. Prevoz pohištva Je bil opravljen r neprimernem času (zelo močno Je deževalo) lu brc/, vsakega čuta odgovornosti. Menimo, da Je nadaljnji komentar odveč. Kuin sta možakarja peljala pohištvo, nam ni znano, menda v Bistrico. To ae je zgodilo ua cesti od Naklu proti liistrlci pretekli ponedeljek, 6. novembra H tn pisar je ročno škrabljal V°V*[ pirju. Javnega stranišča pa v**\ eno niso postnvlll. Ostal Je a*"*, zapisnik s tiste «<\je. In na "K Je zapisana letnica 1852. .šele d* go, dolgo po tistem so ■stran\!ff postavill. Ker pa Je vsaka "tvr^^ minljiva. Je tudi tistemu «rtrfrL ftču odklenkalo. - Leta so B»*f vala in zdaj pišemo 1981. Marsikaj se Je spremenilo <** krat, stranišča, ki bi bilo n*šer*\ mostu v ponos in meščanom veselja, pa še vedno niI1ia^-Imamo pa nekaj drugefa: ink i oU.-inako seje iz leta 185*-