Stev. 70. Leto XXXII. ^"•""''K^jaKS^.::;:? to2Y V Djubljani, v ponedeljek, 28. marea 1904. Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Vrednlikega telefona itev. 74. V Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia cel« leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — InseratI se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat U b, za trikrat 9 h, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniakega telefona itev. i8S Včerajšnje delo. Štirje sijajni shodi — uspeh včerajšnjega dneva. Vrglo se je zopet obilo plodevitih idej med naše ljudstvo, bi bodo brez dvojbe vzkalile in rodile najboljšega sadu. Konšta-tiramo pa že danes lahko : divji zakon med vlado in dvoživko liberalne zveze je jalov. Kranjeo naš ga obsoja. Skoda svitlih grošev za plakate in agitatorje, škoda denarja za »Gorenjca«. Ta papirni »Gorenjec«, ki na svojem banderu z živimi barvami slika klerikalnega zmaja, ne more nikamor. Kranjske barve ne drže. Veseli moramo biti, da so nam te volitve dale priložnost kuharjem, ki pomalem vare liberalstvo v vladni skledi, izpričati, da pri naših Gorenjcih te jedi ne bo mogoče spečati. Pojedo naj jo tisti, ki so jo skuhali. Naj jim tekne ! V občini liberalnega kandidata. Včeraj je katoliško-narodna stranka zbo rovala v prijaznih Mavčičah, v kraju, kjer za nekaj časa še županuje liberalni kandidat Novak. Nad 200 mcž je bilo na shodu, liberalni župan, katerega so zborovalci povabili, naj pride na shod pa n i prišel, ker je vedel, da bi mu zavedni ondotni po sestniki povedali v obraz, da ne marajo moža. kateremu ni na srcu kmetski blagor, ampak samo prijaznost kranjskih škrijcev. Ta shod je pokazal, da liberalni kandidat, odkar so je zapisal kranjskim liberalcem, v svoii domači občini nima prav nobenega vpliva in d« je preeoj predrzno od liberalcev, ponosnim Gorenjcem usiljevati za kan didata moža. katerega niti njegovi domačini ne msrajo ter komaj Čakajo dneva, da mu jasno pokažejo, da mora mavčiški župan biti drugačen nego je on. Shod je otvoril svetnik trgovske in obrtne zbornico ljubljanske, gosp. Ivan Kregar, ki je predlagal, naj izvolijo predsednikom domačega g. župnika, kar je bile soglasno sprejeto. Ko je nato vprašal gospod zspoški župnik, ako se je ž u p a n Novak odzval vabilu, je bil odgovor: »Ni ga !« »Je vse eno, ako ga ni, m i g a t a k o ne maramo!« LISTEK. Slovenski junak in učenjak. (Konec.) Seveda so pa Vegovo pridnost in na darjenost znali ceniti tudi višji krogi. V zadoščenje mu služi že to, da se je od najnižje stopnje prostaka povspel do polkovnike časti. Njegovo hrabrost pa so še poplačali drugače. Ze leta 1793 , ko jo bil Vega prisilil trdnjavo St. Lcuis, da se je udala, jo predlagala višja vojaška oblast, da se Vega odlikuje z vitežkim križem reda Marije Terezije. Ta predlog jo bil sicer enoglasno sprejet, toda vsled zvijač njegovih nasprotnikov ga ni tedaj dobil, pač pa šele leta 1795., ko je prišlo po Vegovem prizadevanju mesto Msnnhoim cesarski armadi v roke. Lota 1800. dne 22. srpana pa je cessr Franc I. povzdignil Vego v b^rcn^ki stan za plačilo njegovim zaslugam, l;i si jih jo pri dobil v dvajsct'otncm voja'k:m službovanju po svoji modrosti, izvenredni hrabrosti in »ploh po vzornem vedenju Nato je razvijal svoj progr^n^kandidat katoliško-narodne stranke, selSkV^upu« gospod France Demšar. S svojim možatim, odkritim nastopom se je takoj vsem prikupil. S spretno zgovornostjo je pokazal, da bo mož na svojem mestu, odločen za pravice kmetskega stanu in da bo v vseh s'učajih hrabro in neustrašeno nastopal. G. Demšar je povedal zborova'cem, koliko je že katol. narodna stranka delovala za koristi kmetskega stanu, kako ga osvobojuje od tujega kapitala s hranilnicami in drugimi ljudskimi podjetji. Tisti, ki pravijo, da hočejo »neodvisno kmečko stranko«, ne nameravajo druzega, nego pod to pretvezo delati za liberalce, ki hočejo pri vsakih volitvah pod raznimi pretvezami priti mej nas, storili pa za kmeta niso še nikdar nič, k večjemu, da so ga vedno izrabljali. Kaj bi atoril župan Novak, ako bi bil izvoljen kot neodvisen kan didat? Sim bi ne mcgel nič narediti v deželnem zboru, pridružiti bi se moral eni stranki in pridružil bi se tistim, ki ga podpirajo, libera'cem, kateri so v dež. zboru pri lovskem zakonu in pri vseh drugih zakonih, katere bi bilo treba rešiti v korist kmeta, najhujši kmetski nasprotniki. Tista takozvana »neodvisna« kmečka stranka ni nobena stranka kmetov, »mpik je le stranka, ka tero so spravili v življenje uradniki, je le stranka liberalnih trgovcev, katerih neodvisnost bo tol ko Časa trajala, dokler bodo kmet|e to trpeli. Namenjena ni za druzega, kot da bi delala komplimente kranjski gospodi, i Živahno pritrjevanje.) G. Demšar je povedal, da kandidira na programu katoliško - narodne stranke, ki je prava kmečka ljudska stranko, kar je še vedno pokazala, posebno tudi s tem, da se ie brezobzirno pričela boriti za to, da po drugem pravičnejšem volivnem redu kmet dobi večino v deželi. Kmet sem, dejal je ponosno župan Demšar, in doloval bom za kmeta, bajti sam sem posestnik in deloval bi tudi preti sebi, ako bi ne deloval za kmečke koristi. V društvih, katera jo ustanovila kato* liško-narodna stranka, je organiziranih že nad 30 000 kmetov; dolžnost vseh pravih kmetov, ki imajo res kaj ljubezni in p o n o s a do svojega stanu je, pridružiti se našim vrstam, da složno nastopimo za svoje pravice, ni pa; prav razdruževati kmečki stan, kakor to ho- Vegove zasluge na znanstvenem polju pa so pripoznale učene družbe s tem, da so ga imenovale za svojega Člana, in sicer akademija učenjakov v Pragi, G o t t i n -genu, Erfurtu, Mogunciji in celo v — Londonu. Tako so častila našega Vego tuja društva. Za temi ni«o mogli naposled zaostati tudi njegovi ožji rojaki. Eno leto pred njegovo tragično smrtjo, dne 26. listopada leta 1801. so ga namreč kranjski stanovi brezplačno sprejeli za sočlana. Svojo ljubezen do ožjo domovine je pokazal Vega s tem, da jo posvetil drugi dol svojih matematičnih predavanj kranjskim deželnim stanovom in v priloženem pismu naravnost izrekel: »Vedno se spominjam svoje domovine in dobrot, katere som prejel po nauku in vzgoji.« Posebno še omenja, dn je kot revon dijak dobival brezplačno hrano v neki zasebni hiši. Pač lep vzgled ponižnosti in hvalež nosli! Sedaj bo pa vprašamo, kaj jo domovina storila, da bi po Vegovi smrti počastila enega svojih n^jodličnojših sinov? Boro malo, ali skoro da nič. Leta 1888. objavljen je bil v izvestjih kranjskega muzejskega društva Ve- čejo sedaj delati nekateri ljudje po vplivu liberalcev in uradništva. Tu v naših vrstah je za vsakega poštenega moža prostora, proti vsem drugim pa pojdimo za svete naše pravice navdušeni in pogumni v boj! Gromoviti klici: »Živio Demšar!« so odmevali, ko je govornik končal. Pokazal se je kot moža, vzet iz srede kmetov, hoče s svojo sposobnostjo vse svoje sile zastaviti, da brani stan, kateremu sam pripada. Č. g. župnik Kalan iz Zapog je nato v živahnem govoru opisal namene liberalnega shoda v Kranju ter navduševal može, naj branijo neomadeževan značaj lepe Gorenjske, ki bodi tudi za naprej katoliška in slovenska. Vrli posestnik g. K u r a 1 t je pozdravil kandidata Demšarja ter povedal, kako čuden gaspodar je svoji občini župan Novak. Občinski možje so sklenili, da se oddaja obč. lova, ki je takrat donašal le 72 gld , razpiše, da se dobi za lov primeren dohodek. Nakrat je k njemu prišel župan Novak in ponujal 100 gld., ako se kar njemu odda lov. Tak način barantanja proti sklepu odbora se je odklonil, lov se je razpisal, in občina jo dobila zanj na leto 300 gld. Zupan Novak bi, ako bi obveljala njegova, oškodoval v petih letih občino za 1 0 0 0 g 1 d. Talio skrben je liberalni kandidat župan Novak v svoji občini za kmeta in tak naj bi kaj storil v deželnem zboru za krnita? To značilno pojasnilo Novakovega delovanja je zborovalce tem bolj pr trdilo, da je treba voliti moža, kakršen je France D imšar, ki bo takrat, ko bodo spremembe lovskega zakona v dež. zboru na vrsti, stal na strani kmetov, ne ps na strani gospode. Gosp. Štete je razložil zborovalcem, kakšni so pravi nameni nasprotne stranke. Povedal je mej drugim, kako je jasno in odkrito na zborovanju liberalnih dijakov v ljubljanskem »Narodnem Domu« govoril proti katoličanstvu vodja liberalnega dijaštva, ki je bilo navzoče na strani takozvanih »neodvisnih kmetov« tudi na kranjskem shodu. Vodja liberalnega dijaštva se je ponašal s svojim brezverstvom, izjavljal je, da je brezverec in da rie gre z nobenim skup, ki ima še katoliško ime ! Na gov življenjepis, kateremu so tudi pridejana spričevala njegovih hrabrih činov. L. 1891. objavil jo gcspod Bedenek dobro spisan roman »01 pluga do krone«, ki pa žal ni prodrl v širšo kroge. V tem romanu je opisano Vegovo življenje in Vegova usoda. Moj nekdanji veloučeni, toda žal da v Slovencih pozabljeni profesor Miha Peternel jo 1. 1862. objavil v »Jahresbericht der Laibacher Un-terrealschule« navdušeno pisan Vegov životopis, ki jo vsaj to povzročil, da so je leta 1865. obhajala v Moravčah velika narodna slavnost Vegi v spomin. To je bilo vse ! Pozneje je vse zaspalo in trdo spalo 27 let. L?ta 1882, sem objavil v celovškem »Kresu« kratko notico o Vegi in izrekel željo, da bi so naj vendar enkrat našel mož, ki bi nam podal koreniti Vegov življenjepis. Ta kratka notica je povzročila, da so je res našel vrl mož, in ta je velezaslužni gcspod profesor Frančišek Hiuptmenn, ki je obelodanil v »Spomenici Matice Slovenske« le 1883. Vegov životopis. Pozneje sem jaz zač 1 nabi rati gradivo za obširen Vegov životopis — tudi vojni arhiv mi je bil na razpolago. Objavil sem ga leta 1886. v »O.gan der mi . u' w si n>.cb 1.1-».lit i\Y -eitte« v nemškem jeziku. Tudi t i dr:> zi- tak način hočejo naši nasprotniki delovati mej nami; in z ljudmi, ki mladino tako vziroje, naj bi šli pod hinavsko krinko »neodvisne kmečke stranke« ? Pri rovanju naših nasprotnikov proti katoličanstvu in za brez-verstvo, ni čuda, da se je zgodilo te dni v Ljubljani, da je mlad dijak pri obhajilu pljunil iz ust sv.hostijo in jo pohodil ter da 8e je s tem dejanjem še bahal. Ljudje, ki ne razumejo skrbeti niti za dobro vzgojo svoje mladine, tudi za kmeta ne bedo ničesar storili, katfrega poznajo le pri volitvah, sicer ga pa prezirajo. Tudi v imenu svoje mladine, katero hočeta ohraniti verno, nastopite proti liberalcem ! Za vse bi bile žalostae postave, katere bi kovali ljudje, ki se družijo s takimi, ki tako očitno zaničujejo ono, kar nam mora biti sveto ! Z velikim navdušenjem jo bila s o -glasno sprejeta kandidatura selškega župana g. Franceta Demšarja. Volivci so ga navdušeno pozdravljali kot moža, ki bo vedno rad v njihovi sredi, in kateremu bo to čaat in ponos, ne pa da bi posnemal liberalnega kandidata Novake., ki je v svoji prevzetnosti !e tedaj srečen, kadar se more obešati za sukoje kranjsko gospode. Tako so sodili o liberalnem kandidatu županu Novaku mož:e, posestniki in volivci v njegovi lastni občini, ki najbolj vedo, koliko je vreden. To je za vsakega jasna sodba. V Viševku Pri Mubiju se je ob eni popoldne zbralo mnogo volivcev iz domače duhovnije, Luž, Visokega in Hotemaž. Shodu je predsedoval župnik Vole. Govoril je g. dr. Krek in zavračal vse liberalne puhlice proti delovanju katoliško narodne stranke. Obširno je po-jasnoval, da se v deželnem zboru gre za dobre postave v ljudsko korist in še-le v drugi vrsti za podpore. Kmetu prijazen lovski zakon, ki naj bi pokopal vse pred-pravice graščinske gospode, zavarovalništvo v deželni upravi, skrb za potrebne strokovne šole bi več koristila ljudstvu, kakor mu koristijo iz njegovega denarja v drobtinah vrnjene podpore. Razlagalv je tudi pomen splošne volivne pravice. Živahno so mu pritrjevali navzoči možje in sklenilo se je, da se poleti napravi v Viševku velik ljudski votopisa nista povzročila, da bi se vzdra-mila naša domovina. Na tisoče naših dijakov — mej te spadam tudi jaz — so je izšolalo in učilo iz Vegovih knjig, ne da bi bili vedeli, da jih je spisal Slovenec Vega. Nobeden učitelj ni zinil beseda o Vegi, najbrž tudi sam ni ve del ničosar o njem. Tujci pa so se prizadevali, da bi se izbrisal popolnoma spomin na Vegovo slovensko pokolenje in proglasili so našega slovenskega rojaka po krivem za — Španca! Večina njegovih časlilcev ga je imela namreč za Spanca, toda ob stoletnici Vegove smrti jo profesor IUuptmann na podlagi moravških avtentičnih matrik jasno in glasno vsemu svetu dekazal to, o čemer Slovenci niso nikdar dvomili, di je Jurij baron Vega našo gora list V Ljubljani je na-zivana ulica, ki vodi mimo realke, Vogova ulic«; tudi na Dunaju so neka ulica v Ooer-Doblingu po ru š m Vegi imenuje. Kraj, kjer je bil Vega na Dunaju poko.mn, š' ni dognan; mogočo pa je, da na pokopališču v Obor Doblirgu. Dunajski roai i tr; t ki se sploh joko z , i >a za Vejo, mi je obVubil, da bode t> stvar zasledovat in ' • do« j.n.iti Vegovo p».t ivaiisče. G sp. bt >toik F id lin Kav» č je zvriil shod. Pri glasovanju sc je soglasno in z navdušenjem odobrila Demšarjeva kandidatura. V Šenčurju. Ob treh je bil shod v Šenčurju ob ogromni udeležbi. Vsi veljavni možje iz šenčurske in vogljanske županije, nekaj tudi iz predoseljške, so bili navzoči. Dr. Krek je razvijal demokratiška načela iz ustavne ideje priprosto in jasno, da jih je vsak mogel razumeti. Napeto pazljivo so poslušali, ko je slikal vzroke in posledice politiškega nereda v državi in deželi in razložil razloček med temeljito socialno preosnovo in revolucijo. Opisal je razvoj po-litiških strank v deželi in označil zlasti iz-premenljivost in nezanesljivost odločilnih faktorjev po mestih, ki so se iz absolutistov preko nemškutarije razvili v sedanje liberalce. S tega stališča je pojasnil boj v naši deželi in pomen sedanjih volitev. Tudi pri tem shodu se je soglasno pritrdilo Dem-šarjevi kandidaturi. Župnik Kukelj je z živio-klici na cesarja završil ta lepi shod. Pri obeh shodih se je ponosno pozivalo, naj se svobodno oglasi, kdor se s kako stvarjo ne strinja, a ni ga bilo. Popolnoma po krivici so razupili liberalci te lepe kraje za svojo pokrajino. Shoda v šenčurski fari sta kot beli dan jasno pokazala, da se gorenjski kmet ne uda. Trdna je bila kranjska okolica in ostane ponos katoliško narodne stranke. V Stari Loki Naš volivni shod v Stari Loki je odprl oči vsem, ki liberalca še niso poznali v pravi luči. Že tri dni pred shodom so prerokovali, da nam bodo shod popolnoma razbili. Prišlo je res na shod kacih 40 liberalnih posestnikov, ki so pripeljali s seboj do trideset napojenih pastirjev in hlapcev. Obstopili so zborovalni prostor g.Jelovčana in ga sklenili zasesti. Ker je dohod ozek, bi bilo prišlo brez dvoma do nesreč. Zato so naši volivci priredili shod v župnišču. Ko so liberalci to opazili, so udrli kakor kozli s povešenimi kimajočimi glavami v župnišče. Na shodu je prvi razvil svoj program D e m š a r. Povdarjal je skupnost kmečkega stanu in se potegoval za pravice kmeta. Ker nam pa pravic izlepa nočejo dati, treba se je posluževati obstrukcije. Za Demšarjem je govoril selški trgovec Tavčar, ki nam je razodel, da se je v Kranju ustanovila neodvisna kmečka stranka, ki nima ničesar opraviti niti z dr. Tavčarjem niti s Pircem. Mi ne maramo! niti Pirca niti dr. Tavčarja!" Njih kandidat Novak bo pred vsakim glasovanjem moral prašati svoje volivce za svet. (Ljudje so se mu smejali). Kmetje so ga začudeno gledali, ko je trdil, da se mora kmet sam braniti. Obsojal je obstrukcijo in trdil, da bi se dala volivna reforma doseči mirnim potom. Zabavljal je zoper žene in rekel, naj bo v hiši mož gospodar in ne žena. Ker je bil navzoč tudi učitelj Grmek, je trdil Tavčar da učiteljske plače ,,niso rak-rana na našem telesu", in je zahteval, da se učiteljem plače zvišajo in šola preosnovi. Obsojal je sedanjo učiteljsko vzgojo kot nepraktično. Koncem svojega govora je povdarjal, da je ® Demšar poštenjak in pozival navzoče, naj ne vpoštevajo, kaj piše „Narod" in drugi listi. Demšarja le zato ne marajo, ker je katoliškonaroden. Za njim je še enkrat g. Demšar povzel besedo in pojasnil, zakaj se obstruira v deželnem zboru: ker drugače ni mogoče doseči enakopravnosti za kmeta. Nato je govoril lesni trgovec Hein-rihar iz Sele, ki je nehote z nepremišlje- nimi besedami razkrinkal neodvisno kmečko stranko. Rekel je: »Mi trgovci in kmetje nimamo še nobenega poslanca." In res smo videli okoli mize stati same liberalne trgovce in krčmarje. ■Vsi poslanci so bili aozdaj le pajaci«. (Klici med ljudstvom: Ali je Tavčar tudi pajac?) »Kmečki poslanec ne ame pristopiti nobeni stranki, ampak mora ostati sam T« (Smeh.) Za Hainriharjem, ki je več povedal, kakor je mislil, je govoril č. g. dr. L a m p e. Pokazal je na krivično sestavljeni volivni red, po katerem imajo oblast veleposestniki in uradniki. Ker je g. Lampe jel brati liberalcem levite in hotel razkrinkati liberalno hinavščino, liberalci niso več držali v za četku dane častne besede, da govornikov ne bodo motili. Govornik konstatira, da je tu navzoč le en kandidat, Damšar, in temu morajo vsi priznati, da je dober. Kandidi rati pa mora na katoliško narodni program, ker so njegovi volivci kišSaneki možje in ker bo v tej stranki tudi drugi kmečki zastopniki. Liberalec pa ne sme biti gorenjski kmečki poslanec, ker je ta stranka v vseh zadevah dekla oroti kmetu.. Govornik na števa zglede: Pokopali so deželno zavarovalnico na korist privatnim kapitalistom, nasprotovali so olajšavi pri legalizaciji in so zoper podriavljenie notariata (»neodvisni kmetje« upijejo: Tudi notarji m o raja imeti zaslužek!), ko katoliško-narodna stranka zahteva, naj se povečani izdatki za šohtvo nalože na one sloje, ki zdaj nič deželnih dokiad ne plačujejo, a imajo največ dobička od nje. hočejo liberalci vse zvrniti na kmeta itd. Med govorom so rjovali „neodvisni" kakor besni. Imeli so gnila jajca in suvali okoli sebe kakor divji. Fortunov Peter je dejansko nap«dal navioče duhovnike, zlasti g. župnika Šinkovca in g. stud. phil. Se-verja. Učitolj Grmek je skakal in vpil, da »noben učitelj ni brezverec, in da se jim morajo plače izbolišati«. Dolenjec je neprenehoma hropel: »Ližnivci, obrekovalci. napadate« in se vrtel kakor irfetavka. Peter je upil: »Prokleti butelj, kamen vanj vrzi!« itd. Tavčar je skakal na stol in kričal,, da »Narod« ni nakrščanski, ampak znanstveno piše itd. Smtšoo vlogo je igral znani Skarja iz Kranja s privzdignemmi pastmi. Govoraik je ožigosal teara moža. Pri katoliško-narodnih somišljenikih je »fehtal« za denar, in ko m dobil nič za pijačo m agitacijo, je postal »neodvisen kmet«. Vkljub hrupu je dr, Lampe govoril dalja skoro poldrugo uro, in kandidatura Demšarjeva je bila sprejeta z >-«likim odobravaniem, katerega niso preupili nasprotni klici. Nato je pa hetel govoriti učitelj Grmek. A ni mcgel priti do besode in med splošnim hrupom je bil shod zaključen Navzočih je bilo 350 do 400' mož. Liberalci so privlekli na shod jako . mnogo ne volivcev, hlapcev, pastirjev itd., ki so delali le hrup. KatolišUo-narodni volivci so bili hvaležni liberalcem, da so se pokazali v pravi barvi in v toliki sirovosti. Marsikateri je rekel: Nisem mislil iti volit, a zdaj, ko sem te ljudi videl, bcm pa vse storil, da nas pride več. Dijaški shod v Narodnem domu. Surovosti in blamaže liberalnih „Savanov". V soboto ob 3. popoludne se je zbralo dijaštvo v restavraciji „Nar. doma". Pred- sednik H. Zupančič otvori debato o jutranjem govoru. Ker se k besedi nihče ne oglasi, da besedo referentu A. R i b n i -k a r j u ki dokazuje potrebo ljudskih knjižnic. Kazal je na ljudske knjižnice pri drugih narodih, po večjih mestih na Angleškem, v Ameriki itd. in primerjal r az-mere z našimi. Pokazalo se je, kako živa je potreba ljudskih knjižnic in kako malo smo storili doslej v tem, ko celo 56 000 eksemplarov broječo licealno knjižnico pustimo ležati kot mrtev materijal in dočim prideta po večjih mestih povprečno dve knjigi na enega bralca v enem letu, čaka ena knjiga licealne biblioteke v Ljubljani 56 let na enega bralca. Žalostno dejstvo E Govornik je povdarjal pomanjkanje knjig in dobrega koristnega beriva med kmeti in podal na koncu način, kako bi se organizirale ljudske knjižnice, da bi imele oporo. Centrala naj bi bila v Ljubljani v veliki javni knjižnici. Z njo naj bodo v zvezi knjižnice po manjših mestih in trgih, te pa naj skrbe za manjše knjižnice po kmetih in po vaseh, ki pa naj bi knjižnice zamenjavale. V tem je mogoče, da dobi ljudstvo kolikor mogoče dobrih knjig v roke. Katalog knjig sestavlja že za to odločeni odsek. Predsednik otvori debato. Med govorom so prišli v sobo nepovabljeni gostje „Savani" in so motili govornika. Vse je-kazalo, da hočejo dati bodočemu društvu liberalno barvo, ali ga pa sploh onemogočiti Tako oni razumejo delovanje za narod. Kaj ljudstvo, kaj izobrazba, pro-sveta — prvo je, da smo liberalci! K besedi se oglasi stud. med. Hočevar in govori — ne k stvari — ampak zopet opravičuje jutranje ravnanje »Save« in povdarja, da so imeli »Šivani« prav in edino le tako prav; ne gre mu v glavo, da ča prida kdo kct gost v tujo hišo povabljen, ima isto pravico kot drugi gost, in če je tudi ta njegov nasprotnik, nima pravice ia-bacniti ga. Po vzgledno-lepem obnašanju se je odlikoval »Savan* Vodeb. — Zshtavalo ae je, naj se ustanovni shod izreče, kafešno stališče iavzema proii jutranjim degodkom, oziroma proti ^SavP. Odgovoril je stud. iur Žerjav, da njih postopanje skrajno obsoja V istem mu je potrdil cel shod. Se je hotela govoriti »Sava« in v dolgoveznih otrobih opravičevati s«oje postopanje, a predsednik kliče k stvari. Da besedo stud. fi1. Lahu, ki poroča o delovanju dijaštva v drugih narodih. Opomnil je na dalovanje dijaštva splch, delo dijaštva za prohujenje narodne zavesti, socialno delovanje djaštva v novejši dobi na Danskem, Aogleškeai v Ameriki. Istotako deiujejo društva v slovanskih najod.h, posebno Molorusi in Poljaki. Z» zgled je postavil češko dijaštvo, ki je v namen: narodne izobrazbo in socialnega dela združeno v 25 podobnih večjih in manjših društvih, ki deluje vsako v svojem oiraju z javnimi knjižnicam', predavanj, predstavami m z zabavnimi večerk Povdarja, da naj se vzame pač organizacija češkega dijaštva kot zgled za organizacijo »Proevet9«. K debati se ne rglasi nihče. Govori stud. fil, K u h e 1 o n a m e n u »Prosvete«. Povdarja tri glavne -cilje, ki jih ima „ProsT8ta" z razširjevanjem ljudske prosvete: •l vzgajanjem novih moči) za delovanje v narodu in s skrbjo za potrebae knjige in knjižnice. Dejal j'.: Združimo na pohu poljudnega delovanja vso sile in oilice, ki so nam na razpolago, vse elemente, ki se resno zavzemajo za stvar. Iz našega društva moramo izločiti to, kar bi nas utegnilo ločiti: razpravljanje o politiki ali drugih problemih, glede katerih vladajo mej nami huda načelna nasprotstva. »Sava« povdarja, da ni čas govoriti natančneje o referatih, da ae mora preje po-issniti stališče novega društva napram Savi. C al čas povdarjajo »Savani« kct izrecno milost, »da eo zavzeli simpatično stališče napram bodoči „Prosveti" in odrekujejo že naprej uspeh društva. O. L a h povdarja, da liberalno dijaštvo torej ne smatpa za svojo dolžnost delovati za narod. Pokazalo je s svojimi nastopi preti »Mohorjevi družbi" in z različnimi drugimi izrazi, da naroda in razmer ne pozna in da kot tako sploh ni zmežno za delovanje in da ga bod&ča »Prosveta« lahko pogreša. G. M r a k je čital pravila »Prosvete". V pravilih se glasi o društvenih namenih: »Biti o počitnicah duševno oredišče slovenskega dijaštva, uporabljati ga za narodno in sicer pred vsem za poljudno delo. Z izobrazbo jačiti Slovenca duševno in gospodarsko, krepiti njihovo samozavest. Društvena knjižnica, sestanki a predavanji, poučni izlet. Narodne javne čitalnice in knjižnico (stalne,, potujoče), poučna predavanja iz vseh strok človeškega znanj«, izdavanje in rarširjevanje poljudnih spisov, shodi, sestanki, izlet, petje, godba, dakiamaciie, veselice, igre, gledališke predstave. Pri tem povdarja društvo izrecno gospodarsko vprašanje, dalje slovansko zgodovino in življenje-pisje in potrebo narodne vzgoje, h kateri naj se vspodbuja slovensko ienstvo«. Kot poročevalec na ta nhod |e došel sredi shoda g. Štefe »Savani" so takoj naredili načrt, da „Stefeta von vržajo", a to pot niso imeli tolike sreče, kakor dopoldne pri shodu, kier so napadli člane „Dani®e". „Savan" Kandare, ki spada v družbo, aa katero so se oelo na zadnji »Siavčevi" msska-radi lepo zahvalili in kfatere duševni voditelj je občeznani olikanec »akademik* Svetek, je takoj nahrulil predsednika, kat dela na shodu Stefe, ali bo glasoval itd. Kandare je povdarjal, da je Stefe dopoldne dejal, da bi pripeljal delavce seboj, ako bi vedel, da se bo rabila proti »Daničarjem" eila. (Klic: Saj hočete sami silo !) Vpraša predsednika, ako bo Siefeta ven vrgel. Predsednik: Odločno ugovarjam, da bi se žalili ljudje, ki so naši gostje. O. Štele je tu poroševalec. Kandare : Ali ni impejtinentao, da je sedaj, ko so »DaniČarji" ven vrženi, Štele ša notii ? (Smeh.) Predsednik: Obsojam to skrajno netolerantno stališče, katero se tu zavzema in preidem preko tega vprašanja. (Burno odobravanje.) Kandare nadaljuje „ obstrukcijo" in pravi, da »Sava" ni prišla o t i c i e 1 n o , ker je bilo sklenjeno, da se tudi »Danico" vabi Sklenjeno je bilo, da ee morejo shoda udeležit: posamezni „Savani". Neki nhlovenijan" je tu p?av umestno pripomnil: Ačejo manjšim, ako treba, drugod dati potrebnega sveta v najem za isto ceno. To je istina, drugo le prazna govorica — Ukradel jo v Zigrebu iz Hotič pri Litiji pristojni mesarski pomočnik Valentin Biček neki Heleni Pristavec 600 kron — Utonila jo v Ličnici pri Sori dva in pol leta stara hčerka Lovrenca Tihov-nika. — Shod nsodalitatia C. J. za kam niško dekanijo b o n a S e 1 i h dne 6. apriia ob pol 10. uri. — Umrl jo v Trebčah gosp. Valentin Kralj, posestnik in vaški načelnik. — Nova hrvaška šola. Te dni je tfoiel ollok, da se v Voloski mora odpreti hrvaška šola. Vsled tega odpade baje ua italijanski čoli ena učna sila. — Strah ponoči. Z ozirom na dopis, objavljen dne 8. e. m., srno prejeli cd c kr. deželnega orožniškega poveljništva v Ljubljani naslednji popravek: „Po službenem poizvedovanju in po izpovertbah udele žencev so je dokazalo, da je n e o s n o • vano poročilo, ker spremljajoči orožnik se ni zbe.l in z ujetnikom ni pobegnil. Tudi poročevalec je bil pnmoran opravičevati se z izgovorom, da je on le tako pri povedovati slišal. Postopanje dotičnega orožnika ja torej bilo možato in popolnoma pra vilno, o kaki m strahu sa tu ne more govoriti.« Grozna nesreča. Iz Knežaka se nam piše: V soboto dne 26. t. m. se jev dogodila pretresljiva nesreča na cesti med Šambijami in Trnovtm. Lesni trgovec Ivan Čekada iz Dolenj in njegov voznik Ivan Cibora iz Trnovega sta peljala voz tramov iz Knežaka. Ko sta mirno sedela na visoko naloženem vozu, začeli so konji divjati. Prvi je skočil z voza Čekada, da bi pritrdil zavoro, a nesrečnež je padel pod voz tako, da mu je strlo kolo nogo nad kolenom. Kakih 150 metrov dalje skočil je voznik, revež je omahnil nazaj, da mu jc prišla glava pod kolo ter mu jo popolnoma strlo, obležal je na mestu mrtev. Konji so dirjali z vozom naprej, dokler jih ni srečal ter ustavil hlapec Andreja Urbančiča ml., kateri je tudi potem našel ponesrečenca. Čekada so odpeljali v bolnišnico v Reko, Ciboro odnesli so v mrtvašnico v Trnovo. — Smrt pri večerji. V Štanjelu na Krasu po je Dan Cipek, železniški delavec miner. 25 t. mes. pri večerji rnrtpv zgrudil na tla, zadet od mrtveuda. Doma je bil iz Vavč, okraj Postojna, 34 let star, reden, po-štan delavec, cd prvega začetka pri tukajšnjem predoru Preijel je zakrament sv. po slednjega olja. — Češka požrtvovalnost i-oško šolsko društvo „Ustr. M tica Skois'.a" imela jo preteklo leto 575 495 kron dohodkov. Društvo vzdrfuie 47 otroških vrtce'-', 51 ljudikih šol in 3 srednje š .le. — Opozarjamo r.a današnji ogla« pivovarne G. Auerjevih dedičev v Ljubljani. — Nov električni tramvaj. V Pulju so otvorili te dni električni tramvaj; prvi dan je bilo prodanih 4000 vožnih listkov. — Nesreča. Na dvorišču celjskega ma gistrata se je prevrnil težek tovorni voz na 70letnega delavca Kršarja in ga smrtno po škodoval. V bolnišnici je umrl, ljubljanske novice. Krščansko-socijalna zveza ima javno predavanje jutri ob pol 8 uri zvečer v društvenih prostorih. Predaval bode gosp. stolni vikar Jos. Potoka r. Palme iz Egipta. Tudi letos so poslali aleksandrijski Slovenci ljubljanskemu stolnemu kapitaljnu 12 krasnih zelenih palm, katare so se včeraj slovesno blagoslovile in so jih nosili gg. kanoniki pri sprevodu po cerkvi. Otvoritev nove trgovine. G. Feliks Urbane je danes otvoril svojo novo trgovino na sv. Petra cesti. Največjo butaro v Ljubljani je imel včeraj v trnovski cerkvi posestnikov sin Franc G r i 1. Visoka je bila 7 metrov. V cerkvi so jo h klopi privezali na dveh krajih, da je dobro in ravno stala po konci. Delali so jo en teden. Pred cerkvijo je čakalo polno radovednega občinstva, da bi videlo, kako bodo spravili in nesli velikansko butaro iz cerkve. Toda fant je pokazal korajžo in jo nesel na rami sam domov. Na butari je bilo 50 pomeranč in cela zaloga slovenskih trobojnic. Nov čoln za prevažanje ljudi čez Ljubljanico na Trnovskem pristanu je dobil včeraj popoludne prevaževalec Jože Stresen. Čoln je bil okrašen s slovenskimi trobojni-cami in z zelenjem. Ime novega čolna je „Cesarevič". Ker že vozi po Ljubljanici iz Podpeči kamenje čoln „RetvizanB, bo skoro znaten del ruskega brodovja na Ljubljanici. Umrl je v Hrenovih ulicah št. 6 slikar g. Albert Robida, star 47 let. Slovensko planinsko društvo ja priredilo v soboto predavanje na katerem je predaval g dr. I. C. Oblak o izletih okolu Vrhnike. V razstavi amatetfotografov so so posebno odlikovala dela gg. Gregorca Rav-tarja, Knalelca in Pavlina ter akvareli g Ul richa. Včeraj si je razstavo ogledalo mnogo občinstva Z rešilnim vozom. Marija Bebec, stanujoča v Flonjanskih ulicah št. 18, je včeraj zvečer šla čez podstrešje po stopnjicah. Na enkrat jej jo spodrsnilo in je padla 3 metre navzdol ter ao tako pobila, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bol nišnico. Tatvina v .Pratru". Včeraj popoldno je bila v Lattormsnnovem drevoredu pri pano ramah Mariji Hiibscherjevi, ženi sodnega sluge, iz žepa ukraden« denarnica, v kateri je imela 14 kron denarja. Filijalka akcijske družbe za kemično in dustrijo, ki ima svoj sedež na Dunaju, ae je ustanovila v Ljubljani. Struce kradla je postreikinja Marija Kopačeva pri peku Jakobu Terčku na Bregu, vsled česar jo je policija danes aretirala in izročila sodniji. Tatvina Francu Volkarju. hlapcu pri Tomanu na R9S javi cesti št 30, je bila iz stanovanja ukiadena srebrna verižica, vredna 30 kron. žile prerezala. Natakarica Marija Kralj v Slomškovih ulicah št. 27 sa je včeraj pri vrnivanju etek!enic . vrezala v palte na levi roki. Prerezala si je žilo Prepir in njega nasledki. V Peterčevi krčmi na Dunajski cesti se je dne 20. de cembra 1903 spri že večkrat kaznovani Janez Kregar z Alojzijem Banom. Ker je Kregar le sitnaril, spehali ao ga na pr. sto, ta pi se je vrnil nazaj in jel Bana obdelavati z nožem. Zagovarjal se je s silobranom, obsojen ja bil na 7. mesecov težke ječe. V Ameriko. Včeraj odpeljalo se je odtod 30 os-b v Ameriko. Tat v stolnici v soboto se je spravil neznan uzmo-MČ nad donarco Skrinjico, ki stoji pri kipu sv. Antona. Zlomil je ključav nico in odnesel neka) denarja, malo svotico je [ opustil še v puš ci. Predrzen jo bil tat, da si jo upal v času, ko je bila cerkev že odprta okolo 2. popoldan izvršiti z'o3ir. Književnost in umetnost. * Prvi češki glaabeni festival zdru žen s slavnestno skupščino zvezo češkoslovanskih pevskih dru š t e v se bo vršil o Velikinoči v Pragi in bo trajal tri dni, 3., 4 in 5. aprila t. 1. Na volikonočno nedeljo popoldne se bo izvajal Dvofakov oratorij Sveta Ljudmila z velikanskim zborom in z na 150 godcuv pomnoženim orkestrom »Češke filharmonije«. Zvečer istega dne bo ropre zentančni večer zveze pevskih društev s so delovanjem Praškega inPlznskega „H 1 a h o 1 a" ter drugih društev. Na Veliki por.deljek bodeta dva koncerta, v prvem bodo združeni zbori peli Smetanovo Češko pesem in Pesem na morju, F, an O n d f i č 3 k bo igral Dvofakov vijolinski koncert in orkester bo izvajal Fi-bichovo simionijo, v drugem koncertu nastopi posebej Praški Hlahol in P l z n -8 k o društvo »Smetana" in zbor »zveza pevskih društev". Zadnji koncert bo na velikonočni torek. GliBbena in pevska slavnost bo velikanska, vsa pevska društva iz Češkega, Moravskega in alczije se udeleže. V koncertih bo nastopilo več tisoč pevcev! Protektor pevske slavnosti je deželni maršal knez Lobkovic, predsedniki slavnoBti pa so: predsednik praškega glas benaga konservatorija Ferdinand princ Lob kovic, Praški župan dr. Vladimir Srb in ravnatelj praškega glasbenega konservatorija dr. Anton Dvi f.<.k. * Slovenako gledališče. Včeraj je bila zadnja popoldanska predstava, pri kateri smo se poslavljali od naših vrlih igralcev. Igra sama je pač amerikanska! Iz te igre so naši igralci res storili, kar se je dalo storiti, tako da bi kmalu bili pri-morani vse pohvaliti, da ni gospa Lierova skupnega vtisa popolnoma pokvarila. — Kakor je nastopila na oder, culo se je mrmranje med občinstvom, in zvedeli smo iz zanesljivega vira, da se je več abone-mentov izrazilo, da radi tega ne vzamejo sedežev, ker ne igra gospica Riickova, a mesto nje se pa usiljuje gospa Lierova. Poslovili smo se srčno od vseh umetnikov kličoč jim na veselo svidenje! Od gospe Lierove se pa najraje za vedno poslavljamo in pričakujemo, da slavna intendanca preskrbi, da nas ne bode več dolgočasila s svojim antipatičnim glasom in prisiljeno igro, kajti občinstvo je s svojo odsotnostjo dovolj jasno pokazalo, da je ne mara, ker je bilo gledališče tako prazno, kakor še ni bilo pri nobeni popoludanski predstavi. — Včeraj zvečer se je letošnja gledališka sezona zaključila. Ponavljali so opero „Nema iz Por-tici" na splošno zadovoljnost. Bilo je vsega skupaj 94 predstav v tej sezoni, ki je bila nekaj krajša od lanske. V kratkem se še ozremo na letošnjo gledališko dobo. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Poneveril je ravnatelj češke mestne hranilnice v Freibergu na Moravskem četrt milijona kron. Delravdantu je ime Dobrov-ski — 4000 rudarjem je odpovedana služba na Vestfalskem. — Viharje uničil 500 hiš v okolici Čikage. — Uničen otok. Otok Reunion v indijskem oceanu je uničil ciklon. — U m r 1 je na Dunaju admiral H i n k e. — Tri sestre ubile očeta. V Tome Polcsa v južni Italiji ao tri mlade sestre ubile svojega c četa, ker jo bil z njimi silno surov in ker eni ni dovolil, da se omoži. Japonski vojni psi. Japonci so po evrope.skem vzorcu tudi pse izvežbali za vojne svrhe ter so cele trume takih psov priveli seboj v Čemulpo, odkoder jih raz puščajo na vsa strani. Te pse rabijo največ za prenašanje poročil, zato imajo psi obešene na vratih usnjate torbica. Kakor se trdi, znajo ti psi dobro razločevati uniformo so vražuikovo od one domačih vojakov. Čim slute tujca v bližini, naznanjajo to z lajanjem, dočim so povsem tihi, ako m sijo kako po'-roflilo. Telefonska In brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. London, 28. maroa. Liati se bavijo z zopet ponesrečenim napadom Japrncev na Port Artur. (Giej poročilo o vojski. Ured.) Listi pravi/o, da je radi ponesrečenih japon skih poizkusov izfere^avanjo japonskega voja štva na Koreji v nevarnosti. Jsp::nako bro dovje ni uresničilo upanja, katero Be je začetkom gojilo zanj. Petrograd, 28. marca. (Kor. urad). Mikarov brzojavlja iz Port Artura: Japonci so odpluti po ponesrečenem poskusu, blokirati Port Artur, na kar som se z bro dovjem vrnil v luko. Torpedovka ,Silny", ki je mguala sovražne ladje, katere so hoteli Japonci potopiti pred portartursko luXo, je bila poaoči od sovražne granato poškodovan«, vendar hitro popravljena. Na jeponskih ladjah so sa našli peklenski stroji; Rusi so jim razrezali žice. Petrograd, 28 marca. »Pravit. Veit-nik* objavlja imunovanje načelnika glavnega štaba, generalnega adjutanta Saharovu za vojnega ministra, in velikega knaza C i -rila Vladimiroviča za načelnika morskega oddelka in štaba poveljnika tiho-morskega brodovja. London, 28. marca. Iz Tokio se po roča, da bo Japonci pri Andžu napravili 13 utrdb. Sedem utrdb je že dovršenih. Pri Pongjangu so Japonci napravili velikanske utrdbe. Rusi imajo ob Vidžu ob obeh Btra-neh reko utrdbo. V bližini Gensana imajo utrdbo, ki obvladuje cesto. Praga, 28. marca. „Politik" povdarja, da toliko časa, dokler Japonci popolnoma ne uničijo rusko portartursko brodovje in dokler je armada Kuropatkinova intaktna, bi japon- ski poiskus izkrcati »b obrežju Lfao čete, bil za vojno srečo Japoncev uničevalen. Tientsin, 28. marca. Jaronoi mej Kitajci nabirajo vojakov za regularno armado. Naborni agentje obljubujejo vojakom plača 20 taelov na mesec. Oglaša se mnogo Kitajcev. Dunaj, 28. marca. Od Avstrije v japonski tabor olposlani voiaiki ataše nadporoS nik Ecvin Frank je došel v Tokio. Trst, 28. maroa. Včeraj se je vršil v natlačeno polni dvorani „Narodnega doma* pri sv. Ivanu shod političnega društva „E li-nosti" z dnevnim redom: Italijensko vseučilišče in sporazumljenje med S ovani in Italijani. Sprejeta je bila jednoglasno reso-luci a, v kateri se pozdravlja načelno simpatično akcijo za sporazumljenje med Slovani in Italijani pod glavnim pogojem popolne narodne enakopravnosti posebno na ljudsko- in srednješolskem polju v Trstu, Istri in Gorici. Se le tedaj privolijo primorski Slovani v ustanovitev vseučilišča v Trstu, toda dvoličnega. V imenu Slovencev je govoril dr. Rybar, v imenu Hrvatov dr. Dinuo Trinaist č. Socijalno demokratična govornika g. Kopač in Linhart sta spoznala nacijonalne zahteve primorskih Slovencev upravičenimi. Shod se je končal z impo zantno manifestacijo za iuski narod in zmago ruskega crožja. Praga, 28 marca. V tukajšnji mestni hiši je imel češki narodni svet shod, na ka terem je protestiral proti zatiranju Čahov od strani uredništva v takozvanem zaprtem ozemliu. Olomuc 28. marca. Nadškofom bo skoro gotovo imenovan dr. Biuer. Parit, 28 marca. Geografični zavod generalnega štaba že več tednov neprenehoma izvršuje nova dela. Belgrad, 28. marca. Pri vzklicni ob ravnavi je bila obsodba Petronjoviča radi defravdacije razveljavljena. Vršila se bo nova obravnava. Dunaj, 28. marca. Ameriški milijo lar In potroleisAi kralj Rockefeiler je ustanovil posebni dobrodelni urad, kateremu je nalog*, imeti pregled nad dobrodelnimi zavodi v Evropi in Ameriki ter jih podpirati. Dosedaj je RocUefeller izdal v tako namene 25 milijonom dolarjev. Rim, 28 marci. „Avanti* poroča, da je bivši naučni minister Nasi kupil štedilnik z vso kuhinjsko opravo in odposlal v Tra-pani. — Plačalo je to upravništvo naučnega ministrstva in sioer pol »izdatki za umet nine«. Onr»v< Darovi, poslani našemu uredništvu: Ljudski sklad" Daroval" «o sledeč1,p. n gosoodje: S«-iovie Jane« 20 K. dr. Šusteršič I»an 20 K, Pogačnik Jo-io 20 K Sišk* Josip 5 K, Kalan Andrej 10 K, Pf-ifer Vihecn 20 K, Arko Miha 5 K, Neimenovan 50 K. Družbi s v. Cirila in Metoda so od 8. do 20 januarja poslali prispevke p. n. urg in društvu : D. Dolenc na Dunuju 1 K gremii trgovcev v Lubjani 105 K A N^ak v S oi tabču (Staierskc) zb rko 10 K, Fr. Ltvtižar v S nartnem 2 K dr. Gr. Krek v L ubrani drugo p^rovitaljnino 200 K, Mohorjani na Vrhniki 3 10 K dolski i^ra c (Staj.) ool po-kroviteljn ne 100 K, Mohcrj*nt v Polhovem er> dcu G K, G >rišk» ljudska posojilnica 100 K, Mohorjani v St Petru ori G inci 4 90 K, V. Janžekovič ori S . Lenartu v So». goricah zbirko 7 K, F . Saarovtc v Sp. Idriji 3 K, M. Koiber v Ložu 65 50 K, Iv. Hribar v L!uhliani 10 K, M. Tavčar v Žužemberku 33*70 K. Mhor.arii p i Sv. Lovrencu na Dr. n. 1280 K, Fr KUnjfcček v Gor. Trebuši 6 K; podružnice: m->ška v Ribnici 67 70K v St. Petru na Kia-tu 56 50 K, v Konjicah 50 K v L utomf ru 55 K, za Brdo in okolico 136 K, žnoskuE* Roianu 200 K, moška v Kran u 55 K, v 5 i ski 38 K, ž«n*ka v Ajdovščini 133 K Družbenemu oklicu za J e s e n i c e se ie odzvalo 70 podpornikov s r^pevkom 433 K, in sicar so darovali: S- Z ižek v Vodic»h 15 K, dr. J. Strašek v Brcž c*h zbirko 12 K, Fr. Jeršič v Podšentiuriju 8 K ; dalje 6 ood • pomikov po 20 K, 13 po 10 K. 3 po 6 K, 7 po 5 K, 7 po 4 K, 6 pn 3 K, 24 po 2 K. Za družbeni .Koledar" je poslalo 84 odjemnikov 147 10 K, in licer : 2 po 5 K, 2 po 4 K, 2 po 3 20 K 3 po 3 K itd. — Od 21. januarja do 18. februarja so poslali prispevke p. n. gg. in društva: Mohorjani pri Sv. Venčeslu 4 K, dr. D. Treo v Gorici mesto venca -j- M. Hrovatinu 20 K, F. Roš v Trbovljah zbirko 47 06 K, J. R^jec v Če-povanu zbirko 5 35 K, ljubljanske dame ob prihodu Hrvatov nokroviteljnino 200 kron, M. Podbevšek na Grmu 2 K, S H. Skerl v Trstu od biškotov 1564 K, A. Gnusna Dolu (Staj.) 6 K. Mohorjani na Dolu 4 04 krone, F isidi v Gorici mesto venca f M. Herenu 12 K, D D >lenc na Dunaju 1 K,M. Lokar v Aido^ščini na svatbi J. in L.Hmelakove nabranih 40 K, dr. V. prg»n v Celju za »dober nauk* 10 K, r^kodel. pomočniki v Radovljici od veselice 19 K, rodohubi na Raki mesto venca T L Potr^binu 12 K; posojilnice: na Dolu (S:aj) 20 K, v Stari Loki 50 K, v Skofji L >ki 30 K, v Litiji 30 K; podružnice: za Ruše m okolico 85 44 K, za Sonarje in S atino 106 K, ženska v I lriji 10160 K, tonska pri S/. Lovrencu nad Mariborom 200 K. ženska v Ormožu 69 80 K, v Sinpisu 2010 K, na Pivki od veselice 82 46 K. D uibenemu oklicu za Jesenice se ie v te| dobi odzvalo 58 podpornikov s skupnim ompevkom 313 39 K. in sicer so daroveli 3 podporniki do 20 K, 9 po 10 K, eden 8 K, 2 po 6 K 14 po 5 K, 6 po 4 K itd. Zi drutbani „K n l e d a r« je poslalo 52 odjemnikov 89 80 K. Blagajništvo družb« sv. C rila in Metoda v Ljubljani. Meteorolo&idno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m, Brednji zračni tlak 736-0 mm o 1 C&s opa-zovanja S tuj« barometra, » mw Temp»« r&tutfc - po (!*>liju Vetrorl, Neb» 11 j rt 1 d« »• ► 2 H ! 37-8 8'8 1 sl. jug obl. »J 'jutr. ' paool. 737 1 736 6 7-4 13-1 sl. ssvzll. sl. sever dež oblačno 41 271 9. žveč- 736 8 luo sl. svzh. » 1 ijo! 7. zjutr. 1 2. popol. 73*i 2 735 6 7-3 12 U sl. vzh. | brezvetr. j > dež 1'5 Srednja temperatura sobote 'J I0, norm. o'6° Srelnja temperatura nedelje 10 3", normale 5 8' Vabilo na 540 1—1 V. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice na Gojzdu", registrovane zadruge z neomej'eno zavezo, ki se bode vršil velikonočni ponedeljek, dne 4. aprila 1904, ob 3. uri popoludne v hranilnični pisarni. Dnevni red: 1. Potrjenje računov za 1. 1903. 2. Prememba pravil 3. Volitev načelstva 4. Volitev nadzorstva 5. Slučajnosti. Načelstvo. ***** želi nastopiti službo pri kaki večji župniji. Več pove upravništvo »Slovenca«. 538 3-1 ima v največji izberi v zalogitvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 19 11—b Vnanja naročila proti povzetju. Barve za učence EBERL Gostilna in trgovina -v najem = se takoj odda na Boh. Beli. Hiša je za obojno obrt zelo pripravna, ker stoji ob novi želez-nični progi v sredi med dvema predoroma in pri poti, ki vodi skozi Pako na Bled. — Pogoji se izvedo pri lastniku. Jakob Mandelc, 519 2-1 P. Boh. Bela št. 10. # *********** Istrsko vino lastnega pridelka : teran, muškat ter belo vino, dalje zajamčeno pristen tropinoveo se dobi pri ftotcnu ferlanu di CJecrgio 376 15-8 Iiovinj, Istra. Razpošilja se na drobno in debelo. f fŽaV Otvoritev trgovine Sklicujoč se na svoje zadnje naznanilo, si usojam p. n. občinstvu najuljudneje javiti, da sem z današnjim dnem otvoril na vogalu s k. Petra ceste svojo veliko novo trgovsko zalogo modnega, manufakturnega suknenega in platnenega blaga na drobno in debelo. Zahvaljujoč se za dosedanje obilno mi izkazano zaupanje, se priporočam sl. p. n. občinstvu v najštevilnejši obisk. Ljubljana, 28. marca 1904. F^likS Urfocifl L'0 lil 10 Veliko posestvo iSijOflMflE1^ v Gorenji Šiški pri Ljubljani s slovečo staro ^JHlUl1! »K^ gostilno ,,Pri kamniti mizi" z njivami, trav-niki in hostami proda se skupaj ali posa-• mezno iz proste roke. e Natančneje se poizve pri lastniku v Gorenji iJllglp* Šiški h. št. 17 ali pri c. kr. notarju dr. Franu ličSr s ti V, c: W r-> 3 O > D R ^ - ^ J^ , ^ ^ 9 ško službo. Praga. »Narod. LiBty« javljajo, da je gotovo imenovanje brnskega škofa, dr. Bauera, olomuškim nadškofom. Berolin. bpanski kralj Alfonz bo najbrže še tekom tega leta šel v Nemčijo in obiskal cesarja Viljema. Od tam pojde, kakor se misli, na Dunaj. Rim. V prihodnjem konzistoriju bodo imenovani trije italijanski in dva inozemska kardinala, med njimi erlavski ikof dr. S a -m a s s a. T r i e n t. Novoimenovani knezoškof, dr. E n d r i c i, se je izjavil v nekem po govoru kot pristaš avtonomistične stranke. Dejal je, da je za ločitev Trentina od ostale Tirolske in da hoče delati tudi na to, da se zaeno z italijansko pravno fakulteto ustanovi tudi filoztfiflna fakulteta. R i m. Sv. stolica si je za protest proti obieku Loubeta v kraljevi palači v Rimu izbrala obliko, da odpokliče svojega nuncija iz Rima takoj, ko L o u b e t nastopi potovanje. Pariz. S 1. aprilom bo uveden na Francoskem v podjetjih, kjer so uslužbene moške in ženske delavne moči, lOurni delavnik. Doslej je bil ondi 10l/, urni delavnik. Delavstvo pa zshteva obenem tudi zvišanje plače in grozi sicer s stavko. V Roubaix-u že stavka delavstvo. Vlada je poslala tja vojaštvo. Berolin. Vlada bo zahtevala od državnega zbora dovoljenja da sme napraviti velik nov oddnlek bojnega brodovja. Pariz. Zbornica je spreiela spremi njevalni predlog Rabierjev s 308 proti 231 glasovi ter nato potrdila vse dele postave in več dodatnih predlogov. Koroške novice. Celovec, 26. marca, k Vogova 150!otnica V proslavo Jurija barona Vege smo priredili tukajšnji bogoslovci prigodom I501etnice njegovega rojstva predavanje, koje je prevzsl in a vso temeljitostjo jasno in zanimivo izvršil prvoletnik g. B e n e t e k. Podal nam je točen življenjepis, potem pa I označil Vego kot slavnega učenjaka-mate-matika, kot hrabrega vojaka in značajnega domoljuba, ki si je pridobil z nadarjenostjo in marljivost,© najvišja priznanja — baronski naslov m red Marije Terezije. Z vso pozornostjo so sledili tovariši goap. predavatelju. Pred govorom se je pele, po govoru tam-buralo. k Knjižnica Sploh sa mora reči, d« sa gibljemo, četudi nas je komaj 17, tretjina vseh bogoslovcev in vkljub neugod nim razmeram. Naša knjižnica, katero je pred leti najbolj pomagal ustanoviti g. profesor S k e t, štejn danes že do 1300 zvezkov, slovenskih, hrvaških, čeških, nemških in sicer dobrih in lepih knjig. Ia knjižničar ima dosti dela. da u-treže vednim željam pridnih bralcev. Poleg časnikov — „Slovenec" (2), »Slov. Gospodar« (2), »Naš Dom« (4), »Domovina (lj, »Mir« z »Domoljubom« (6), Dolenjske Novice (1) — dohaja nam nebrej raznih znanstvenih, leposlovnih in zabavnih revij. Petje in tamburanje nas družita in nam blažita srca, dobra predavanja nam na-domestujejo vse, kar imajo bogoslovci drugih semenišč v materinščini. Bog daj, da se naši dobra stvar razvija i nadalje krepko in zdravo 1 k Zemljevid slov. dežel. Kaj pa je z zemljevidom slov. dežel? Ti li in tolikrat bi ga človek rabil. Ali ne bodemo doživeli izdaje? k „Karawank©ngau", podružnico n. avstr. pl. dr. so ustanovili nasi nasprotniki. Treba bo, da se tudi mi ganemo, sicer bodo Karavanke na to stran v kratkem imeie nemško lice. k Volilni shodi v podkloštersko trbižkem okraju ao sa tokrat od naše strani v vseh važnejših okrajih prav marljivo pr rejali. V nedeljo, 27. t. m , sta se vršila dva: na Kokovem, kjer je govoril kan didat g. Fr. G r a f e n a u e r in v a t. Lenartu pri sedmih Studencih kjer sta govorila gg. dr. J. B r e j c in J. Dobrove; storilo se je, kar ja bilo mogoča, če propademo, kriva bo zaslepljenost našega I jud stva. Naša politično društvo se čaka mnogo dela! k Svojemu otroku je hotela iztrgati jezik v St. Danijelu pri Prevaljih Kmetica Sekalo. Oče je rešil otroka. Ker je bi! takrat ondi slučajno sv. misijon, je tega v liberalnih časopisih seve miaijoa kriv k Koroško zdravniško zbornico je vlada razpustila, ker večma izvoljenih članov mandatov ni sprejela, Razpisane bodo nove volitve. Za toliko časa opravlja posle zbornice kurator. Rusko-japonske* vojska. Zopet izjava Kuropatkina Pariški »Figaro« trdi, da je general Kuropatkin izjavil sledeče : »Sedaj ima naše brodovje le nalog, braniti Port Artur in Vladivostok. Proti koncu avgusta pa odpluje novo brodovje, ki se oborožuje v Kronstatu. S seboj bo peljalo ladje s premogom ter ao združilo z brodovjem admirala Vireniusa, tako, da dojda z 8 oklopnicami, 7 križari-cami in 32 torpedovkami v Tiho morje. Naj preje bo oprostilo Port Artur. Pregnali bomo Japonce k njihovemu obrežju. Brodovje mora potopiti japonske transportne ladje, ki bodo skušale prepeljati Japonce v svojo domovino. Nato se prepeljemo s svojimi četami na Japonsko in bomo, ne oziraje se na druge evropske države, sklonili mir le v Tokiu. Ruaija se pripravlja na dolgotrajno vojsko. L i p s k o , 28. marca. Magdeburška tovarna za konaerve je dobila od ruske vlade naročil za 3 5 milijona, katere mora odpo-slati do 1. januarja 1 9 0 5 Ta termin vzbuja občno pozornost. Petrograd, 28. marea. Vladivosto-ški guverner je zapovedal vsem naselnikom, naj nasade spomladi kolikor mogoče veliko zelenjave in krompirja in nasejejo pšenice in ovsa, ker bo vlada vse pokupila za prihodnjo zimo. Port Artur. London, 28. marca. Neki Anglež, ki je došel iz Poit Arturja v Š3nghaj, pripoveduje, da je položaj v trdnjavi ugodnejši, kakor se splošno misli. Hiše so tako raztre seney da jim granate ne morejo napraviti mnogo škode. Razven tega pa še mnogo japonskih granat ne eksplodira. Le „Retvizan" je nevarno poškodovan. Druge ladje bo«*o zopet kmalu popravljene. V trdnjavi je zadostna zaloga živil, železniški promet je neoviran. Petrograd, 28. marca. Di so Rusi 27. t. m. tako hitro in srečno odbili japonski napad na Port Artur, je vzrok, ker je admiral Makarov zvedel o japonskih načrtih. Tudi Rusija ima namreč polno ogleduhov, ki so večinoma Korejci. Berolin, 28 maroa. Londonski dopisnik lista »Berlin am Montag« poroča, da vest iz Tokia zatrjuje, da je admiral Togo odločen najdalje do meseca maja vzeti {?) Pbrt Artur. Na bojišču se bodo dogodila velika presenečenja. London, 28. marca. Japonci bodo še poizkušali zapreti ruskemu brodovju pot iz Po:rt Arturja, da omogočijo varnejše izkrca nje svojih čet pri Niučvangu. Da dosežejo pri tem kaj uspeha, misliti bodo morali na drugo sredstvo, ker zvijačo s potopljenjem ladij v vhodu Rusi poznajo in jo uspešno preprečujejo. Niudvang. Niučvang, 28. marea. Včeraj zvečer je bilo konzulom in inozemcem naznanjeno, da je nad Niurtvangom razglašeno vojno stanje, du se morajo podvreči vsem ruskim poveljem in da je izvoz vojne kon-trebande prepovedan, če se ne položi toliko denarja, kolikor je dotično blago vredno, kot garancijo, da blago ni namenjeno na Japonsko ali Korejo. S tem je vsako kup čevanje v Niučvangu zavirano. Pet parnikov, ki so danes došli sem, in še mnogo drugih ladij ne bo moglo naložiti nikakega blaga. Konzuli so brzojavili na svoje vlade, kaj jim je sadaj storiti. Ma suhem. Petrograd. Ganeral A'eksejev je zapovedal, da se ne smejo na nobeni poti, po kateri gredo vojaki, prodajati opojne pi jače. Kdor bo delal proti temu povelju, bo strogo kaznovan. London. General Aleksejev je zopet zahteval od kitajske vlade, naj odpokliče vse svoje oblasti in vojake iz Mandžurije, češ, da mora ta pokrajina biti popolnoma ru3ka, ker se sicer Rusi ne morejo s tako vstraj-nostjo in odločnostjo vojskovati, kakor je potrebno. Petrograd. Iz bojišča se poroča, da se je neki kozaški četi posrečilo pri Ka-zanu vjeti več japonsk h patrulj. Niih voditelji so priznali, da je dospelo v Jangtok 8000 japonskih pešcev z mnogimi topovi. Ti japonski oddelki so na potu od Genzana do Jangtoka prekoračili pet gorskih sedel. Ker je bila pot zelo težavna, so došli vojaki zelo zmučem in z mnogimi bolniki na svoj cilj. Kol i n. Iz Petrograda se poroča »Kuln. Ztg.« : K*kor sa Dorofia iz Inkava, nameravajo Japonci pri Sanhajkvanu napasti železnico. Ob železnici, ki je v kitajski oblasti, kar mrgoli japonskih ogleduhov, preoblečenih japonskih vojakov in Čunguzov. Vsak dan baje odide nekaj sto Čunguzov proti severu. Kakor se trdi, načeljujejo nekaterim četam japonski častniki. Pariz. »Mstinu« se poroča iz Har-bina : Tu je razširjena vest, da sa bo prava vejska pričela šele meseca septembra, ker bo v mssecih juliju in avgustu deževje oviralo vojaške operacije. Kitajski general M a nadaljuje kljub poveljem iz Pekina s prodiranjem svojih čet proti severu. Ni izključeno. da Rusi skoro nastopijo proti generalu M a. London. Kakor se govori, hočejo Japonci zopet napasti Vladivostok, čegar posadka je baje večidel odšla na reko Tumen, da pomnoži tamkajšnje čete. Ako se Japoncem posreči vzeti Vladivostok in Rusom zapreti pot iz mesta ter jim zabraniti, da ne razrušijo železnice proti Harbinu, tedaj začno Japonci takoj po tej železnici prodirati proti omenjenemu mestu in obenem tudi proti Niučvangu. Japonci koncentrujejo svoje glavne Bile pri Andžu. Na morju. London, 28. marca. Kakor se poroča, nameravajo Japonci iznenada napasti Vladivostok. A 1 g i e r , 28. maroa. Ruska križarica »Osljablja« je a tremi rušilci torpedovk od-plula proti Kadikau in Vigu. Dnevne novice. v Liubliani, 29. marea. Popolnoma v vladni in vsenemikl ■lužbi! „Slovenec" je opozoril na nedoslednost liberalne stranke, ki obsoja obstrukcijo na Kranjskem, na Dunaju se ji pa pridružuje. Na to pa podaja liberalna stranka v „ Narodu" izjavo, ki kaže, da so slovenski liberalci v resnioi popolnoma v vladni in vaenem&ki službi. Piše namreč: »Na Danaju se naši poslanci niso pridružili obstrukciji» pač pa so ponudili Cahom svojo pripomofl nasproti Nemcem, ki so hoteli češko obstrukcijo s silo zadaviti. Proti ti sili so bili naši poslanci, stoječi na staiišču kakor v deželnem zboru, da se naj obstrukcija sama ugonobi, da pa je nedopustno, rabiti v tem pogledu kako silo. Kakor hitro pa skušajo naši klerikaloi celo stvar izkoriščati v svoje kalne namene, morali bodo naši poslanci stopiti v rezervo, ter postopati tako, kakor so postopali češki veleposestniki, ki se niso rnla-dočeške okstrukcije prav nič udeleževali. Mi namreč ne razvidimo, čemu naj bi bili naši državni poslanci radikalnejši od čeških veleposestnikov, posebno Če prevdarjamo, da so bili VBi voljeni na podlagi programa, ki je obsojal vsako obstrukcijo brez vsake izjeme ! — Torej „Narod" priznava, da so s tem, ker so se liberalci izrekli za češko obstrukcijo, varali svoje volilce, ki so jih volili s pogojem, da ne smejo ob-Btruirati! Volili so jih pa uradniki, ki seveda moraio biti z Nemci in z vlado proti Čehom. Zdaj pa se že zopet kaže s 1 o -venskonemška zveza, in dr. Tavčar v „Narodu" graja dr. Ferjančiča, da je zatajil Vsenemce in se pridružil Slovanom ! Liberalci so tako zapisani Nemcem, da niti na Dunaju ne smejo iti s slovanskimi strankami! In taki ljudje naj gospodarijo v kranjski deželi? Brezvarstvo med dijaštvom. Dijaški shod v „Narodnem domu" v Ljubljani je pokazsl, kam je liberalno časopisje zavedlo naše dijaštvo. Predsednik liberalnega dijaškega društva se javno ponaša z brez-verstvom, misleč, da je s tem storil nekaj junaškega! Iu ob njegovi strani vidimo gimnazijskega suplenta, torej moža, ki naj vzgaja naše srednješolce! Ti ljudje go se pokazali velike edinole v nestrpnosti. Nikogar, ki stoji na stališču katoliške vere, ne puste do besedo in proti vsakemu nastopajo z nasilnostjo. Noben »Savan« pa ni vedel ničesar predavati in sploh nič pametnega povedati. Eiinole kričali so, dasi so prej obljubili, da bodo mirni. S predrznim izzivanjem na dvoboje hočejo zakriti svojo duševno puhlost. Kmečki fantje, če ae vinjeni stepo, so kaznovani. »Savani« pa se hočejo pretepati brez kazni v obliki hudodelskega dvoboja. Zakaj naj ae tem meri z drugačnim merilom ? Tako daleč je pripeljala dijaštvo tista liberalna stranka, ki hoče zdaj pod imenom »neodvisne kmečke stranke« zbegati kmečko ljudstvo! Pošten kmet bo obrnil hrbet taki stranki! »Neodvisna kmečka stranka", h Poljan se nam piše: Kako je to, da so na strani »neodvisne kmečke stranke« sami liberalci ? Poznamo te ljudi, ki so vedno hvalili liberalizem, zdaj pa, ko vidijo, da ž njim ne opravijo nič, so si izmislili drugo ime. Ako si kujete novo stranko, vendar sami priznavate, da je liberalna stranka napačna. A stranka je taka, kakršni ao ljudje v njej. Zato pa storimo najbolje, ako to »neodvisno« stranko imenujemo s pravim imenom —: liberalno. Selški liberalci že od nekdaj pošiljajo Fr. Tavčarja po kostanj v žrjavico. Plačati mora, prenesti, da de vse norčuje iz njega in še govoriti. Pri trgovskem proti -zadružnem shodu v »Narodnem domu" je prvič nastopil ta mož, v Stari Loki pa drugič. Vredni so ga njegovi pristaši in on njih. V občinski odbor ga pri zadnjih volitvah niti kandidatirali niso, ker ga znajo po vrednosti ceniti. Tudi med liberalci ga ne dobite nikogar, ki bi se upal trditi, da ga uvažuje ali celo spoštuje njegove čudne nazore. Njegovih neumnosti mu že nihče ne zameri več, saj ee nikoli ne ve, ali jih govori in dela v brenčečem ali nebrenčečem stanju. Ker ga v Selcih nihče več ne posluša, se je prišel v Staro Loko kazat. A edinole Žabni-