z37. itevlIKfl.
u UuUIbbi, v sohoto. iz. oktobra 1907.
XL leto.
tečuna vsak;dan x večer, tzimsi nedelje In^praanlke, ter vetja po potu prejeman za avstro-ofrmka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zafčetrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse lete 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K« Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 b. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez .istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko van - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva in npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Orednlstva telefon it 34.
Jpfesečna priloga: „Slovenski tehnik
44
Posamezne številke po 10. h.
Upravnisrva telefon št. 85.
Useslovenski trgovski shod.
Slovensko trgovsko društvo Merkur« v Ljubljani prireja in sklicuje shod vseh slovenskih trgovcev, ki se bo vršil v nedeljo, 20. t. m. dopoldne in popoldne v »Mestnem domu« ljubljanskem. Biti če to prvi shod. na katerem se zbere slovensko naše trgovstvo, da se spoznava v svojih vrstah, da pregleda svoje stanje po slovenski domovini, da se posvetuje o svojih potrebah in navduši za bodoče stanovsko delo v smislu ved-nega napredka, gospodarskega in kulturnega.
Potreben je tak velik sestanek. Vsi stanovi se dandanes združujejo, ker so v organizaciji močnejši za varstvo ali obrambo svojih interesov, ker tako povzdignejo svojo socijalno in politično veljavo in tudi ustvarijo podlago za bodočnost svojo. Tudi trgovski stan v Avstriji se organizuje ne le v posameznih deželah, temveč za več pokrajin skupaj in tudi po narodnostih. Nemcem in Cehom n. pr. ne zadoščajo trgovske zbornice, tudi ne dež. društva, ampak imajo svoje velike trgovske shode, ki razpravljajo trgovske stvari z višjega in širšega stališča.
Slovenski trgovci so si zadnja leta po raznih krajih osnovali že svoja strokovna društva, tako na Goriškem in Štajerskem, tako v Trstu in v Ljubljani. Vsa ta društva delujejo dobro, vsako v svojem okvira in seveda s posebnim ozirom na svoje člane ter na lokalni svoj delokrog. Slovenska trgovska stvar pa potrebuje še drugačnih vezi in širših temeljev, če se hoče povzpeti do višjih oblik. Slovenski trgovci imajo interese, ki niso omejeni na torišče posameznika, niti na to ali ono pokrajino, — imajo skupne splošne interese, ki so za trgovce isti po vsej domovini in ki torej tudi spadajo na razgovor na obrnem shodu slovenskih trgovcev. Xaši trgovci in seveda tudi njih so-t rudnik i se zavedajo, da so slovenski stan in da kot tak imajo svoje posebne naloge glede gmotnega napredka vsega narodu, naloge, ki se dajo najbolje poudarjati in pospeševat] zopet le na skupnih velikih trgovskih shodih. Stanovska vzajemnost, slovenska vzajemnost zahtevate odločno, da se začno prirejati vseslovenski trgovski shodi.
Vse to je upoštevalo društvo »Merkur«, ki ima žive stike tudi z izvenkranjskimi slovenskimi trgovci, in prireja zategadelj vseslovenski trgovski shod. Program shodu se je dogovoril s poznavale] slovenskega tr-govstva po raznih delih naše domovine in izhaja takorekoč sam od sebe iz sedanjih razmer. Treba je javno izpregovoriti o velikem pomenu trgovine za slovensko narodno gospoda r-stvo in za ojačitev slovenskega življa,kajti ta pomen se vobče podcenjuje in tupatam žalibog celo zanikajo. Slovenska trgovina danes ni niti tako intenzivna, niti ekstenzivna, kakor bi naj bila glede na preugodno geografično lego našega naroda. Treba je torej pregledati sedanje stanje slovenske trgovine, konstatirati, kje so njeni nedostatki, kje ovire potrebnega napredovanja, kje pa so tudi sredstva, da se naš trgovski stan izpopolni, okrepi in pripravi za višje nalogi'. Tu ne bo lahko dvomiti, da je pri nas treba sistematične stanovske izobrazbe, posebno pa treba cele vrste nižjih in višjih šol. To mora biti naravno ena poglavitnih točk vseslovenskega trgovskega shoda, kateremu bo osobito zastopati zahtevo po višji trgovski šoli v Ljubljani. Nadaljnje sredstvo za povzdigo domačega trgovsiva je stanovska organizacija, ki se je že pričela, a se mora še na vse strani razviti in poglobiti. Treba je delati na ustanovitev osrednjega organa trgovske organizacije, kateremu ne bo le zastopati splošne stanovske koristi na Slovenskem, nego skrbeti tudi, da trgovstvo slovensko izvršuje svoje poslanstvo glede na obmejne Slovence. Tudi s tem važnim in perečim vprašanjem se bode torej baviti prvemu velikemu shodu slovenskih trgovcev. Pokaže naj se nadalje zdravo razmerje med samostojnimi slovenskimi trgovci in njih nastavljenci, razmerje, ki se lepo goji že po dosedanji organizaciji, posebno v društvu ^Merkurju«. Skrbeti za trgovski naraščaj, kateremu se odpira še toliko lepega gospodarskega polja med nami, naj bo še nadalje resna naloga stanovske organizacije. Na stanovski shod pa sodijo končno instruktivno predavanja in preskrbljeno je za predavanje o pravni podlagi trgovskega stanu, kakršna je ustvarjena po novem obrtnem redu.
Program, ki se ozira na vse gorenje točke, je torej jako primeren »n ne le zanimiv za trgovec same, temveč tudi za širšo javnost, ki ima zmi-
sel za narodno - gospodarska vprašanja. Vseslovenski trgovski shod hoče biti tudi pojav, ki naj ne vpliva le na stan in naj ne oživlja samo trgovske zavesti, ampak hoče imeti tudi zdravih praktičnih posledic za naš gospodarski položaj. Će se tudi ne izpolnijo vse nadeje, začetek bo storjen, temelj položen. Vsak, kdor želi za naš narodnogospodarski napredek dobro, bo torej 1. vseslovenski trgovski shod prijazno pozdravljal in mu želel najboljših uspehov.
Pismo s Hmoškeja.
(Shod hrv. ljudske napredne  stranke. — Socialistiške manifestacije. — Hrvaška delegacija v Pešti.)
V Zagrebu, 10. okt.
Politično sezono je otvori 1 pri nas II. glavni občni zbor hrvaške ljudske napredne stranke, ki je bil v nedeljo, dne G. oktobra v Oseku. Do-čim so vse ostale hrvaške stranke bolj ali manj klerikalne — seveda ne s tako odkrito klerikalno tendenco, razen klerikalcev okoli »Hrvatstva«, kakor pri nas —, tvorijo edino naprednjak i ostro proti klerikalno stranko. V politik] so realisti, računajo z razmerami ter pobijajo državnopravni radikalizem, a so proti domačemu nasilnemu režimu in proti Madžarom, torej so v dejanjih pravi radikalci, v socialnem in gospodarskem oziru so demokrati, ki se brigajo za »malega človeka« — na Hrvaškem za male posestnike, kmete, v kulturnem pogledu pa so protikleri-kalci, ki jim je ideal ločitev cerkve od države.
Ljudstvo pridobivajo na svojo stran s svojim gospodarskim programom, z agitacijo proti velikim lati-f undi jem, kakor tudi s svojim antiklerikalizmom in to zlasti v Slavoniji.
Tudi ta shod v Oseku je dokazal, da je stranka u mela spojiti dva elementa široke sloje, kmečko ljudstvo in inteligenco; s tem je rešila velik problem ter pokazala, da sc da tudi v hrvaškem narodu mnogo do-seči z docela naprednimi, svobodomiselnimi, kulturnimi nazori, kar se je na Hrvaškem še do včeraj smatralo za nemogoče. Toda ta stranka se ni morda držala samo na površju, marveč se je celo globoko vkoreninila v naroda, se ojačila ter razširila svoje delovanje. Na ta shod je prišlo okoli
600 do 700 kmetov in do 1>00 inteligence.
To je impozantno število za Osek, ki je po večini nehrvaški (nemški ali narodno indiferenten), zlasti ako se uvažuje, da je m^sto oddaljeno od središča dežele, da ni glavno mesto, da torej nima nobene privlačne sile za prista&e, da bi se v velikem številu udeležili zbora. Zato je ta impozantna udeležba že sama na sebi dokaz, da je bila dosedanja taktika stranke pravilna in uspešna. A inte-ligente, ki so iz oportunitetnih razlogov skušali nekoliko ublažiti uprav antiklerikalno smer, so najodločneje zavrnili baš kmečki zaupniki sami, zato je rezultat tega shoda še ostrejša borba proti klerikalizmu. Poročevalcu o ločitvi cerkve od države, dr. H e i m e r J u . so zborovalci najhrup-neje pritrjevali, ko je navajal že danes aktualne zahteve, katerih uresničenje bi polagoma pripravljalo ločitev cerkve od države. Še 1. 1897. je osvojila opozicija proti Khuenu okoli 30 mandatov z agitacijo proti civilnemu zakonu, za katerega se je takrat vodila borba na Ogrskem; a v nedeljo je bila z odobravanjem sprejeta od samih kmetov zahteva po uvedbi civilnega zakona, kakor tudi drugih institucij, ki bi naj zrušile nadvlado cerkve nad držaAO.
O aktualni politiki je bila sprejeta resolucija, ki najprvo zahteva splošno volilno pravico na Hrvaškem, se izjavlja za najodločnejšo opozicijo proti Rakodczavu in proti edinstveni madžarski državi, v drugi vrsti pa vidi v demokratizaciji tako Hrvaške, kakor Ogrske temelj pravične rešitve državnopravnih sporov.
V Slavoniji je nesporno hrvaška ljudska napredna stranka najmočnejša in najbolj organizovana hrvaška stranka. Pri bodočih volitvah bo iz-vojevala najmanj trikrat toliko poslancev, kakor jih ima sedaj.
*
Včeraj je priredila naša socialna demokracija veliko manifestacijo v prilog splošni volilni pravici. Delavstvu se je res posrečilo izzvati veliko demonstracijo, ali ni se ji baš posrečilo popularizirati, osvojiti tudi druge sloje za to temeljno demokratsko zahtevo, marveč baš nasprotno — vse se je uprizorilo tako, kakor da bi bila ta zahteva čisto delavska stvar. Delavstvo se je posluževalo tudi terorizma zahtevajoč, da se za dve uri zapro vse prodajalnice, kavarne in gostilne in da se ustavi vsako delo.
Zato je »purgarstvo« smatralo VSO stvar za demonstracijo delavcev v prilog izboljšanju njihovega materialnega položaja.
V nižjih slojih je zavladal naravnost strah, zato je danes izostalo s tržišča mnogo okoliškega kmečkega prebivalstva, ker so se bali priti v mesto.
Temu pa je krivo to, da je v naši socialni demokraciji prevladal ekskluzivni duh, ortodoksni radikalizem, intoleranca nasproti vsem drugim strankam — vse meščanske stranke namreč mečejo v en koš kot reakcionarne.
A baš na Hrvaškem ni niti ene st»anke, ki bi se protivila uvedbi splošne volilne pravice, da, pri nas uvideva celo vsakdo, da je taka reforma za naš narodni obstanek nujno potrebna, ker bi se s tem onemogočil tak nasilni madžarski režim na Hrvaškem, kakor je sedanji Rakodczav-jev.
Radi neke strankarske neoniade-ževanosti škodujejo tako socialisti baš tisti stvari, o kateri pravijo, da se zanjo tako odločno bore.
*
Hrvaška delegacija je zopet v Pešti.
Vsled sklenjene nagodbe med avstrijsko in ogrsko vlado so se Madžari v tej državni polovici zopet izredno ojačili. Sedaj je jasno, da so Madžari odnehali od svojih dalekosežnih državnopravnih idealov tako radi aktualnih gospodarskih interesov, kakor tudi zato, da obdrže popolno n a d v 1 a d o v svojih rokah v notranji politiki tako na Ogrskem, kakor tudi na Hrvaškem: Avstrija je zopet prodala Hrvate, narodnosti in široke sloje Ogrske madžarski vladajoči kasti. Ta se sicer ne bo mogla dolgo opirati, da bi ne izvedla volilne reforme, ali glavno je za Madžare, da so odvrnili nevarnost, ki jim je grozila, da bi se jim oktroirala splošna in enaka volilna pravica. Sedaj si jo bodo sami lahko prikrojili, kakor bodo hoteli. A vsakdo si lahko misli, kakšna splošna volilna pravica bo izšla iz njih rok ...
Madžarska koalicija je vočigled tega izvrstno manevrirala, a mi smo prišli v precej težaven položaj: nimamo svoje vlade in vsled spremenjenih razmer je težko določiti, kakšno uspešno taktiko bi naj rabila naša delegacija v peštanskeni parlamentu.
Sami Hrvati ne bodo nikdar mogli strmoglaviti neljube ogrske vla-
LISTEK.
V stiski.
»Zdaj pa ne pride nihče več noter!« je ljuto že tretjič vzkliknil suh umirovljenec s črnimi naočali in žol-tim obrazom v natlačenem vozu državne železnice.
»No, dve urici že še potrpimo!« je dejal okrogel rdečelic mesar, ki si je venomer brisal potno čelo in se hinavsko veselil, da se je sopotnik tako jezil.
Suhač se je namrdnil, zamrmral nekaj nerazumnega in gledal po so-I>otovaleih. Njemu nasproti je Čepel polmestno opravljen   mladenič med debelim mesarjem in rej eno žensko ter v potu svojega obraza občudoval prsato dekle na drugi klopi. Celo je krasotici pokrival tak   nebeško lep frufru umetno nakodranih las, kakršnih je žalibog le malo pod solncem in tudi pod luno. Lepa ošabnica pa se ni prav nič zmenila za ljubezni lačne poglede nesrečno navdušenega častilca; opazila je bila, da se   drži Tant preveč prihuljeno in zgrbavseeno. Na, desni hudega upokojenca sta sedela ljnbček in ljubica z dežele. Bila sta mirna in tiha, zakaj njima nasproti je zdela sestra ljubečega dekleta, zlo-gleda pnnčara, zaradi osebne grdobe in puščobe obsojena na dosmrtno ter-
eijalstvo in škripanje z zobmi. Vedela sta, da bi ju vohunka zatožila. doma o vsem, kar bi videla aH slišala zaljubljenega.
»V Ljubljani zdaj pridno zidajo, v Ljubljani,« je izpregovoril zadovoljni mesar po kratkem molku.
»Kaj pa, kadar pozidajo vse?« je vprašal kmet.
»Nič se ne bojte, oča,« je odgovoril debeluh. »Ljubljansko polje je nazarensko dolgo in široko. In če zazidajo tudi to, naj ga pa! Pa razkop Ijejo Golovec! Slišal sem, da ga pre-neso na sam Triglav gori.«
Umirovljenec je zarenčai posmehljivo.
»Petindvajset gorkih si dam precej našteti na svoje oblečene in napete hlače, če mi kdo dokaže, da nisem res slišal tako. Golovec ima prav toliko metrov, kolikor jih manjka Triglavu do tritisoč. Zato bi bilo dobro, če bi prestavili Golovec ali pa kaj podobnega na vrh Triglava. Triglav je lepa gora in vredna svojih tritisoč metrov, kajne, očkal In če bi imel jaz zadosti denarja, bi kupil svileno slovensko zastavo, tako dolgo, da bi segala po vseh slovenskih deželah in bi jo zasadil na vrhunec Triglavov, da bi vihrala daleč, daleč naokrog, sovražnikom v jezo, meni pa v nepopisno veselje!«
Upokojenec je molčal srdito. Vlak se je ustavil.
»Le noter, le noter!« je vabil iz-
prevodnik ljudi ob nabasanih vozo vih. »Le noter! Prostora dosti!«
»Tukaj je že vse polno!« je kričal umirovljenec in pihal kakor nesrečno oženjen gad v pasjih dnevih.
»Vse polno?« je dejal izprevodnik. »Potem samo še dva tu noter! Le stisnite se malo skupaj! Zato ne velja nič več, če se jih vozi več!«
Prišelca sta komaj, komaj sedi a. Možicu s črnimi očali so se od jeze tresle roke, kakor prehlnjenemu bačku rep, zaljuljenca pa sta sc veseiila občne stiske. Tudi prihuljeni mladenič je bil zadovoljen; zdelo se mu je, da se mu v tej žemi med debelim mesarjem in okroglo možakarico počasi ravna zgrbani hrbet.
»To je strašno!« je godrnjal umirovljenec, ko je prišel izprevodnik preščipavat listke. »Tako natlačeni se vozimo in v taki vročini!«
»Nič ne marajte!« ga je tolažil kondukter.
»Vsak bi se vozil najrajši sam v prvem razredu in bi zahteval še sladoled povrhu,« je dejal mesar. »Poglejte mene! Kmalu dobim trebuh na štiri ogle, pa zato ne mrmram čisto nič!«
Ko je odšel izprevodnik, je hotel drobnook kmetic použiti jabolko. Zaradi tega bi bila kmalu izbruhnila krvava ustaja. Prepovedali so mu, da bi se še kaj zredil, ker že tako st.de v gneči; moral je shraniti svoj sedež zopet v košaro v naročju.
»Le noter!« je pope val prijazni kondukter kmalu potem z zapeljivim glasom. »Prostora dovolj! Dovoljeno je stati med klopmi! Malo stati, ti še ni umorilo nikogar! čim več vas bo, tem hitreje vam mine čas.«
Vstopilo je pet novih potnikov.
Zaljubljenca sta prsi ob prsih, lice ob licu, v prijetni stiski uživala frugalno ljubezen. Med njima in hinavsko sestro je stala široka žeua in nehote skrivala njiju srečo. Ob vsakem desetem brzojavnem drogu je vestni ljubimec poljubil dekle na blaženo smehljajoče se ustne. Njiju žareča obraza sta kazala, da je to najlepši dan njiju življenja.
Grbasti častilec ošabnice pa je čutil hude bolečine pri srcu. Najedel se je bil preveč sliv doma in znaj so ga tiščale v želodcu. V gosti temi svoje zarobljenosti pa si je mislil, da so to tiste pred neznane srčne rane. In bil je dokaj ponosen na svoje tajne boleči niče!
»Prostora zadosti!« je vpil izprevodnik v kratkem iznova. »Na pragih, zunaj pri vratih, je še dovolj prostora! Tam je dober, svež zrak! Tudi lep razgled je na pragu, pa se zastonj! Notri pa ne vidite nič, če niste pri oknu. Kadi se res maio, pa samo v tunelih. Ta dim je zdrav, po-snaži nos in pljuča, da je veselje! Človek dobi boljši tek in spi laglje. Ako ima kdo kaj klobas, jih lahko zastonj
suši, v dimu, na pragu! Le gor, prijatelji in prijateljice!«
Ko je prisopihal prenapolnjeni vlak na prihodnjo postaj >. je t zna-njal prijazni izprevodnik veselo novico: »Priklenili so praznih voz za domačo živino. Zivio! Zdaj naj pa se kdo zabavlja, da ni nobenega prostora! Kdor hoče, se lahko pelje v živinskem vagonu, mu ne bo treba niti vinarja več plačati kakor za človeške. Pa naj kdo reče, da državna železnica ni uobel! Kaj i Lepo polito je po tleh, zaradi vročine. Človek misli, ila je v domačem hlevu in nič več se mu nc toži po domu!«
Zaslepljeni popotniki pa so mrmrali in godrnjali na glas.
»Molčite vendar!« jih je svaril mesar, zadovoljni Kranjec. »Molčite, sicer pride še kaj v časnike! Siten državni poslanec utegne to brati in zba-dati ministra, in ta nam vzame naposled železnico. Slovenci smo res nehvaležen narod in nismo nikdar zadovoljni !«
Pred ljubljanskim kolodvorom je videl mesar ves presenečen, da je prej tako prihuljeni in grbasti mladenič, zdaj lepo raven kakor sokolski predtelovadec, ves srečen spremljal prej tako neusmiljeno lepotico. Pokazal je parček umirovljencu, ki se je čudoma čudil temu čudežu. Moža sta šla takoj v bližjo gostilnico bratovščino uganjat.
Rado Murnik.
de, ker se hi v tem si učit j n proti njim združile vse madžarske stranke. A brez zunanjih ugodnih razmer ho te žko izvojevati velikih uspehov. Hrvaška delegacija stoji potemtakem pred alternativo: ali se popolnoma odpovedati državnopravnih škrup-ljev in voditi odločno aktivno politiko v Pošti in grabiti, kar se sploh da ugrabiti, ali pa dosledno ostati doma.
Razmere bodo brao pokazale, kaj bo treba ukreniti.
Obrtni vestaiK.
Posredoval n i ee za službe in mesta so bile v Avstriji do 10. avgusta tekočega leta urejene po posebnem ministrske in ukazu iz leta lS0o\ Tudi za primer, da se je posredovanje služb in mest vršilo kot obrt, torej na ta način, da so osebe, ki so iskale dela ali kot službodajalei ali pil kot službo jemale i, plačevale posredoval ceni za to posredovanje posebne pristojbine, tega poslovanja ni obsirjala veljavnost obrtnega reda. Plačevanje pristojbin za posredovanje je sicer V navadi tudi pri takih posredovalnicah, ki se niso ustnovile iz namena, da donašajo dobiček, marveč v javnem interesu ali iz socialnih ozirov, vendar pa pobirajo take, ne kot obrt izvrševane posredovalnice le pristojbine v tako nizki izmeri, da se takoj vidi, da je pristojbina le malo povračilo ali delen prispevek k upravnim stroškom. Za posredovalnice dela, ki so obrtna podjetja, so veljale do nedavno določila omenjenega ministrskega ukaza, ki razteza svojo veljavnost sploh na posredovanje zasebnih opravil. Ker pa posredovanje dela. služb in mest v novejšem času pridobiva na važnosti in pridobiva na veljavi mnenje, da je posredovanje de la saj postopoma izločiti iz zasebne ga pridobitka, se je ob sestavljanju novega obrtnega reda sprejelo na obrten način izvrševano posredovanje služb in mest v obrtni red, in sicer med koneesionirane obrte, zlasti tudi iz tega razloga, ker je tako dana možnost, to stroko podrediti zadostni, strogi kontroli ter izdati stroge redovne določbe za poslovanje takih zavodov. S tem da je posredovanje dela kot obrt podrejeno določbam obrtnega reda glede končesioniranih obrtov, je pa oblastvom tudi dana prilika, presojati zaupnost in zanesljivost oseb, ki imajo take posredovalnice, in v primeru zlorabljal! ja posredovalnic ali nezanesljivosti poseči s krepko roko vmes in odpraviti, kar je nezdravega, če treba tudi s tem. da se odvzame koncesija. Iz vsega tega pa se vidi jasno tendenca, da se hoče število zasebnih posredovalnic kolikor moč zmanjšati in polagoma priti do tega, da izginejo privatne posredovalnice, na njih mesto pa stopi javno posredovanje in izkazovanje dela. Stališče vlade v tem oziru se izpozna iz izvajanj in pripomb k zadevnim določbam obrtnega reda, kjer čitamo: »Soeialnopolitični in so-cialnoetični oziri vele, da se posredovanje služb in mest, dokler je sploh še predmet privatne pridobitne delavnosti, strogo uredi in nadzira ter da zlasti ne ovira razvoja javnega izkazovanja dela. za katerim je v prvi vrsti stremiti.« Pričetkom tega tedna se je vršilo ha Dunaju zborovanje zastopnikov avstrijskih posredovalnic za delo; udeležili so se tega shoda poleg oficialnih zastopnikov oblastev in uradov, možje ki vodijo javne posredovalnice, in pa tudi imetniki privatnih posredovalnic. Imetniki zasebnih posredovalnic so odločno nastopili proti resoluciji, ki se izreka za odpravo zasebnih posre dovalnic in za splošno uvedbo javn. posredovanja dela in zapustili zborovanje. Shod pa je potem sprejel re solucijo.
Pri nas je število zasebnih posredovalnic služb majhno, izven Ljub ljane obstoje sploh le še v dveh ali treh krajih. V Ljubljani posluje nadalje mestna posredovalnica služb> specialno trgovskim potrebam služi službena posredovalnica slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Glede te posredovalnice se mora reci, da zlasti zadnje dve leti jako uspešno in zadovoljivo posluje. Takim strokovnim posredovalnicam, obstoječim pi i stanovskih organizacijah, gre po naši sodbi sploh prvenstvo, ker se najlažje prilagode potrebam. Za vodjo posredovalnice, ki mora poznati razmere in potrebe interesentov tako slažbo-jemaleev kakor službodajalcev, je najpripravnejša oseba, ki je iz stanu samega. V kratkem času dobi pregled dejanskega položaja, in potem lahko prav srečno izravnava ponudbe in popračevanja. Samo mehanično odka-zovanjc oseb brez natančnejšega presojanja i udi vidu valnih ix>treb in konkretnih želj posameznega podjetja se ne more obnesti, prizadeti krogi tudi prav kmalu obrnejo hrbet takim zavodom. Sicer mi dajemo načelno prednost javnemu posredovanju, kateremu prištevamo tudi posredovanje potom društev, stanovskih organizacij in sploh vsako posredovanje,
ki se ne izvršuje od posamezne osebe kot poklic ali obrt, ampak iz ozira na večjo ali manjšo skupnost, vendar pa
sodimo, da za gotove stroke, in sicer prav tiste, kjer treba natančnega poznanja strank, katerim se streže in posreduje, ne bode javna posredovalnica nikdar v toliki meri odgovarjala in ustrezala, kakor zasebna posredovalnica Za gotove potrebe ni dovolj, da se otvori zavod, postavi vanj urad nika, ki potom po poslovniku vleče naprej. Treba tudi zanimanja, veselja, interesa za to. Tudi delokrog ne sme biti preobširen, sicer je ob naj boljši volji nemogoče pripraviti do tega, da bi vodja mogel dobiti aado-sten pregled. Delokrog naj ne sega niti krajevno niti stvarno predaleč. To se iz povedanega ume, da je tam. kjer gre za enakomerne potrebe, kjer je posebna osebna sposobnost podrejene važnosti, kakor recimo pri navadnih težakih stvar lažja, ker se nekako rokodelsko suče dalje.
V tej zvezi ne smemo prezreti važnega posredovanja, in sicer stanov sko-strokovnega, ki se je v zadnjih letih začelo tudi pri nas razvija ti. V mislih imamo posredovanj e d e la v obrtnih zadro g a h. Že doslej so nekatere obrtne zadruge s pridom gojile to poslovanje, in kar je za napredek stvari posebnega pomena, se je to poslovanje začela lepo razvijati, čim so se začela ustanavljati strokovne zadruge za posamezne obrte. Prav dobro posluje gostilničarska zadruga v Ljubljani v tem oziru. Ustreženo je obema deloma, gospodarju in pomožnemu delavcu. Prednosti tovrstnega posredovanja se je tudi drugod izpoznalo tako pa je prišlo skoro samo posebi do tega, tla se je v novi obrtni red sprejelo dokaj obširnejše določbe glede posredovanja dela, kakor jih je vseboval prejšnji obrtni red. Novi zakon nalaga zadrugam in zvezam zadrug naravnost dolžnost, da skrbe za posredovanje dela s tem, da ustanove lastne posredovalnice. Za take zadružne posredovalnice se sestavijo posebna vzorna pravila tako. da bode zadrugam brez težave mogoče lotiti se tega vprašanja. Zadružne posredovalnice je seveda šteti med javne, za katere ni treba koncesije. Sicer pa je njih značaj kot dobrotvorne uredbe, socialne naprave že dan s tem, da zakon izrecno veli: za posredovanje delavskih mest se od pomočnikov ne sme pobirati nobena pristojbina. Delokrog med zadrugami, zvezo zadrug se v tem pogledu prav lepo razdeli. Strokovne zadruge gojile bodo pač v prvi vrsti posredovanje za ona mesta, pri katerih odloča v prvi vrsti individualna sposobnost delojemalca in pa posebne potrebe konkretnega delodajalca. Posredovalnica pri zvezi zadrug z večjim krajevnim delokrogom se bode z uspehom vrgla na tako posredovanje, pri katerem odloča v prvi vrsti potreba, dobiti in poiskati sploh potrebno število delavskega osobja z več ali manj enakomernimi spretnostmi. Tako se bodo posredovalnice lahko med seboj podpirale in izpopolnjevale. Opozoriti je nadalje na posredovalnice dela, ki jih ima delavstvo v svojih strokovnih društvih. Delavski voditelji imajo s tem važno sredstvo v rokah. Podjetniki niso posebno prijazni temu posredovanju, zakaj delavska organizacija ima v svoji posredovalnici sredstvo, ki omogoča, dirigirati v posamezne obrate ne le delavce, kakor se jih z ozirom na obratne potrebe potrebuje po njih sposobnostih, marveč tudi po tem, koliko so vredni za strankarsko organizacijo v posameznem obratu in posameznem kraju. En spreten in izkušen človek pa more, kakor vemo, v kratkem času prevreči razmere v kakem kraju. Naj bo temu karkoli. Za stvtir samo pa izvestno ni dobro, če se izrablja posredovanje v druge postranske namene.
Useslovenski trsovski shod.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 20. oktobra v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani L vseslovenski trgovski shod, ki bo imel sledeči dnevni red:
Ob 10. uri dopoldne.
1. Pozdrav. Govori društveni I. podpredsednik Alojzij Lilleg, trgovec v Ljubljani.
2. O vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu zlasti slovenskem. Poroča dr. Danilo Majaron, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani.
3. O pomenu Trsta za naše na-rodno-gospodarsko življenje. Poroča dr. Henrik Turna, odvetnik in deželni poslanec v Gorici.
4. O slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroškem. Poroča Josip Smrtnik, posojilnični knjigovodja v Celju.
Ob 3. uri popoldne.
5. O slovenski trgovski izobrazbi in o višji trgovski šoli v Ljubljani. Poroča Josip Ulčakar, hranilnični ravnatelj in trgovec v Trstu.
. 6. O koristi trgovske organizacije; naša organizacija in nje smotri. Poročata Leopold Fiirsager, trgovec v Radovljici in Karel Meglic, trgovec v Ljubljani.
7. Stališče slovenskih trgovskih sotrudnikov. Poroča Ivan Volk, trgovski sotrudnik v Ljubljani.
8. O novem obrtnem redu in njega vplivu na našo trgovino. Poroča dr. Ivan Windischer, koncipist trg. in obrt. zbornice v Ljubljani.
Slovenske trgovstvo in druge interesente vabimo k obili udeležbi ter pripominjamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 11. oktobra. Pod predsedstvom ministrskega predsednika se je vršil danes popoldne ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Razpravljalo se je o nagodbi in o predstojećem državnozborskem zasedanju. V prvi seji bo ministrski predsednik razlagal nagodbo.
Prag a , 11. oktobra. »Narodni Listv« poročajo na podlagi direktnih informacij, da v sedanjem momentu ministrski predsednik ne misli na preosnovo ministrstva.
Deželni zbori.
Koper, 11. oktobra. Istrski deželni zbor je sprejel včeraj soglasno predlog posl. D a v a n z a , s katerim se naroča deželnemu odboru, naj posreduje pri finančnem ministrstvu, naj se natančno preišče ekonomske in industrijske razmere v [stri, ki so brezdvomno take, da je treba konkurenčno kvoto k pridob-ninskemu davku znižati. — Zakonski načrt za izsuševanje doline Jezero na otoku Krku s stroški 117.000 K se je sprejelo brez debate v drugem in tretjem branju.
L v o v , 11. oktobra. V včerajšnji popoldanski seji so inaloruski poslanci in poslanci poljske ljudske stranke opustili obstrukcijo, nakar se je začelo razpravljati o spremembi deželnega reda. K točki o uradnem jeziku deželnega zbora je predlagal posl. dr. 0 1 e s n i c k i popolno enakopravnost maloruskega jezika s poljskim jezikom. Predlog je bil odklonjen ter se je sklenilo, da je poljščina uradni jezik, a na maloriiska vprašanja mora odgovarjati predsednik v maloruščini. Predlogi in interpelacije se sinejo staviti in utemeljevati v obeh jezikih, istotako smejo biti debate v obeh jezikih. Tudi vsa poročila deželnega odbora morajo biti sestavljena v obeh jezikih. — V večerni seji se je razpravljalo o poslovniku za deželni zbor. Zelo ostra debata se je razvila pri § 50., ki določa, da se sme poslanca zaradi žaljenja izključiti iz petih sej. Končno se je ta točka izpustila, nakar so se ostali §§ sprejeli nespremenjeni. Nato je bil novi lovski zakon brez debate sprejet v tretjem branju ter je bil maloruski poslanec Ohrvmoviez izvoljen za deželnega odbornika.
Celovec, 11. oktobra. Poslanec Krampi;je utemeljeval predlog klerikalcev glede spremembe deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda. Posl. D o b e r n i g je izjavil v imenu vseh skupin sedanje deželnozborske večine, da so se s to zadevo temeljito bavile, še preden je došla deželnemu zboru kaka peticija ali kak predlog za spremembo dežel-nozborskega volilnega reda. Kram-plov predlog se je brez debate izročil juridično-političnemu odseku.
Cesarjeva bolez.n.
Dunaj, 11. oktobra. Dočim so čez dan zdravniki konstatirali, da se razvija bolezen normalno, in da bronhitis izgine že prihodnji teden, ako ne pride kaj izrednega vmes, so došle proti večeru mnogo neugodnejše vesti. Ob 9. zvečer se je sporočilo: Cesarjevo stanje v večernih urah ni bilo ugodno. Dočim včeraj zvečer cesar ni imel mrzlice, ga je nocoj č i ni-dalje bolj stresala; tudi apetita ni imel prav nič. Temperatura se je zvišala, kar provzroča precej vznemirjenja. Ni popolnoma izključena nevarnost, da se pridruži pljučnica. Napovedani obisk angleškega kralja in kraljice se vsled cesarjeve bolezni najbrže odgodi.
B e r o 1 i n , 11. oktobra. Cesar Viljem povprašuje dvakrat na dan telefon ično na Dunaj, kako je cesar j u.
Hrv. poslanci in nagodba.
Zagreb, 11. oktobra. V hrvaških parlamentarnih krogih in časopisju zastopajo stališče, da po nagod-benih zakonih iz leta 1867. in 1868. mora pri sklepanju nagodbe med obema državnima polovicama sodelovati kot tretji tudi hrvaški sabor. Zato je treba počakati, ali se je v nagodbe-nih dogovorih oziralo na to pravno stališče. Ako se to ni zgodilo, nameravajo hrvaški poslanci v avstrijskem državnem zboru, hrvaški delegat je v ogrskem državnem zboru in
v hrvaškem deželnem zboru zapričeti skupno akcijo. V ta namen se vrši skupno posvetovanje zastopnikov imenovanih treh korporacij, kakor brž predloži avstrijska vlada parlamentu nagodbo.
Reforme v Macedoniji
B e 1 g r a d , 11. oktobra. Po Bolgarskem zgledu je sedaj tudi srbska vlada odgovorila na noto Avstro-Ogrske in Rusije zaradi reform v Macedoniji. Obenem je srbska vlada v svojem odgovoru tudi opozorila velesile na obupni položaj v tistih pokra jinah Stare Srbije, ki so izključeni iz reformne akcije. Srbija ne more mirno gledati, kako srbski element v onih krajih albanske drhali preganjajo in iztrebljajo. Zato smatra srbska vlada za svojo dolžnost, da posreduje pri velesilah za nujno odpomoe.
TurSko-perzijski konflikt
Ca r i g r a d , 11. oktobra. Konflikt med Turčijo in Perzijo se po ostra je vkljub temu, da se perzijski poslanik v Carigradu na vso moč trudi za pomirjenje. Med turškim prebivalstvom se splošno   razpravlja o
vojski s Perzijo, češ, da ima Turška dolžnost, obvarovat i obmejne Kurde pred negotovo bodočnostjo, ki grozi nastati v Perziji vsled obupnih notranjih razmer.
Punt v Maroku.
Pariz, 11. oktobra. Francija dovoli staremu sultanu Abdulu Azisu posojila do 80 milijonov ter druge podpore. Sultan pa mora dovoliti Franciji, da zasede s svojim vojaštvom vsa maroška pristanišča. Pretvezo za izkrcanje svojega vojaštva upa Francija lahko najti. Pogajanja vrši francoski poslanik Regnault.
Madrid, 11. oktobra. Med Francijo in Španijo so nastale zadnje čase zaradi Maroka velike ovire. »Impareial« dolži Francijo, da hoče razveljaviti program konference v Algecirasu. dočim ga hoče Španija pošteno izvesti. »Espana Nueva« je priobčila zelo oster članek proti Franciji, kateri očita, da smatra Maroko za svoj osebni plen. Ker obe velesili ne moreta skupno ničesar opraviti, ker imate nasprotujoče >i interese, bi bilo najbolje, da se ločite.
Pariz, 11. oktobra. »Eeho de Pariš« je baje izvedel iz zanesljivega vira, da so napačne vesti, da sta se Francija in Nemčija sporazumeli glede glavnih težkoč zaradi Maroka. Razmerje med obema državama je neizpremenjeno. Med Parizom in Be-rolinom se sploh niso uvedla nikak-šna pogajanja. Ako namerava Nemčija se zateči k grožnjam, da pridobi fiuancialno podporo Francije, se Francija ne bo dala preplašiti.
Glasovi z Jesenic.!
— Anarhij a n a J e s e n i -C a h. Vsled ministerijalnega odloka je razpisal jeseniški župan občinsko volitev prvega razreda na dne 2. oktobra t. 1. Dotični odlok izrecno pravi, da se nalaga županu vse potrebno ukreniti v s vrbo izvolitve novega odbora in starešinstva. Na podlagi zakona je tudi edino župan upravičen voditi vse občinske posle, torej tudi volitve, dokler se ne izvoli nov odbor. Slavni deželni vladi kranjski pa je nekdo v zadnjem trenutku vcepil posebne juridične nazore, da jc imenovala komisarja za izvršitev volitve, češ, župan ni zakonit in zato se mu mora odvzeti ta uradni posel. Jeseniški župan naravno ni nikaka vladna metla, s katero bi pometali premodri vladni komisarji, pa je poslal vse premoženje in uradne knjige deželnemu odboru. In danes se nahaja jeseniška občina v prijetnih razmerah, ki nimajo para v celi državi, da se vračajo vsa na občino naslovljena pisma ter sploh počiva ves županski aparat. Povsod drugod bi bila v enakih razmerah deželna vlada že davno razpustila občinski odhor, imenovala komisarja ter razpisala nove volitve, toda pri nas na Jesenicah se tega ne stori. Deželni vladi ni na tem, da spravi občino v red, gre se ji le za to, da pomore na stolček nemški kliki in pa klerikalni, ki naj je nekak pesek v oči slovenskemu prebivalstvu, saj bo tako prisiljena korakati pod nemško zastavo.
— Anton L u c k m a n n je bil imenovan od deželne vlade za začasnega komisarja na Jesenicah, ki naj bi vodil občinske posle prenesenega delokroga. Gospod L u c k m a n n pa je pokazal, da pozna bolj krajevne razmere, kakor pa dična vlada kranjska ter je takoj odložil toizvanredno »čast« vladnega pandurja. Kakor ni mamo ničesar ugovarjati proti Luek-mannu kot osebi, ravno tako moramo odločno protestirati, da deželna vlada imenuje na tako mesto Neme a ter tako brezobzirno žali narodni čut slovenskega prebivalstva. Kaj neki porečejo k temu imenovanju tisti je-teniški klerikalci, ki so se pred dobrim mesecem govorili o naši lepi domovini in napi vali »Združeni Sloveniji«!?
— 0 b c i n s k e volitve za prvi volilni razred je razpisal okrajni komisar K o r d i n na 15. oktobra t. 1. v hotelu pri Poeivavšeku. Narod« no-napredni volili i se ne udeleže volitve. Nemci in klerikalci si torej lah ko nemoteno kakor bratje razdele odborniška mesta. S tem pa še ni povedano, da bodo lepo mirno sedeli na občinskem stolu. Še poteče nekaj vode v morje, prodno poneha hoj, ki se sedaj še-le — začenja!
— Tukajšnji železničarji pošiljajo skoraj brez izjeme svoje otroke v nemško šolo na Savi. To je pač najlepši dokaz, kakšne ljudi nam pošilja železniška uprava. Skrajni čas je, da se prične hrezohzi ren boj proti vladnemu uvažanju nemškutarstva v slovensko občino. Vlada hoče imeti mir in red. pa sama podpihuje narodni boj, ker. hoče z državnimi sredstvi ustvarjati nem ške naselbine! (udno se nam zdi, da »Slovence« tako zvesto molči o teh škandaloznih razmerah na železnici! Ali se dopisnik »Slovenca« boji socijalnih demokratov'! Pa memla vendar ne!
— O d h o d n i c o napravi tele vadno društvo Sokol na Jesenicah v nedeljo zvečer v restavraciji pri »So-kolu« svojim članom, ki odidejo letos k vojakom. To sta br. R a b i č in Iskra. Letos izgubi Sokol svojega načelnika br. Rabi č a , ki jc tri leta neumorno delal za društvo. K od hodnici se vabijo vsi člani in prijatelji sokolstva!
-— T r i 1 e t n i c o obstanka telovadnega društva Sokol na Jesenicah so obhajali bratje telovadci dne *J. t. m. v restavraciji pri »Sokolu <. Bral starosta je pozdravil navzoče ter v kratkih potezah orisal težkoče, - katerimi se je imelo društvo boriti. Hi. tajnik je v daljšem govoru poudarjal važnost sokolskega dela na Jesenicah kot izpostavljeni obmejni postojanki. Ppodbujal je brate k vztrajnemu delu ter želel, da bi učakalo društvo svojo desetletnico ob takem navdušenju, kakor danes.
— Vinska trgatev, ki jo je priredil > Sokol« dne 29. septembra t. 1. se je nepričakovano dobro obnesla. Zabava je bila izborna in t ml i blagajnik je lahko z uspehom udovoljen. Pripomnimo naj, da se ima mo zahvaliti za uspešen izid društvenih prireditev, zahvaliti vedno e prvi vrsti zavednim delavcem in obrtnikom, ki so zvesti naši obiskovalci!
— Gledališki odsek jeseniškega »Sokola« ima za prihodnjo sezono pripravljenih več novih iger, od katerih navajamo poseb-no sledeče: »Županova Micika«. »Le pa Vida«, »Razbojniki«, »Podkri/.e-valci« in »Ob meji«. Ponovile se bodo tudi nekatere že lansko zimo vprizor-jene igre. Upamo, da nas zavedni obiskovale! predstav tudi letos ne pozabijo, ampak še radovoljnejše podpi rajo!
Zueza slovenskih zadrug u Ljubljani.
C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je vpisalo »Zvezo slo venskih zadrug v Ljubljani« s sklepom z dne 7 septembra 1907. Firm. 738 Zadr. IV. 146, v zadružni register.
Prvo načelstvo sestoja  iz slede čih gospodov:
1. Josip   L e u a r č i č , predsednik trgovinske zbornice 1 j ubijan ske, veleposestnik itd. na Vrhniki predsednik.
2. I v a n Knez, predsednik »Kmetske posojilnice ljub. okolice . veletržec itd. v Ljubljani podpredsednik.
3. Oton Bavr, ravnatelj »Kmetske posojilnice ljub. okolice« v Ljubljani — odbornik.
4. Dr. F r a n \V iudischer, pristav trgovinske zbornice v Ljubljani — odbornik.
5. Dr. Gregor Žerjav, od-vetniški kandidat v Ljubljani, ki po naročilu načelstva neposredno vodi vse zvezne posle.
Zvezin okoliš obsega vse sloven ske pokrajine: njen sedež je v Ljub-jani, kot zadružnem središču, v po-edinih pokrajinah si pa zveza osnuje po potrebi svoje podružnice.
Zvezi zamorejo pristopiti kot članice vse registrovane zadruge osnovane na podlagi zakona z dne 9, aprila 1873 drž. znk. štev. 70, a tudi druga društva, ki imajo gospodarski značaj in niso nasprotna težnjam za družništva, s čimer je omogočeno, da ima vse naše gospodarsko tlelo v zve zi zavetje.
Poedine (fizične I osebe >c pri zvezi ne morejo včlaniti, ker tako za hteva ljubljansko trgovsko sodiš e ker so druga trgovska sodišča regi strovala zadružne zveze, pri kojih se lahko včlanijo poleg zadrug t ml i ti žične osebe, posebno v to svrho, da 96 izmed njih izbirajo zvezni funkcionarji, bi se potom pritožbe dalo to tu d i za novo zvezo doseči,   vendar se
(Dalje v prilogi).
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 237., dne 12. oktobra 1907
zveza za to ni potegovala, kar kaže, cla je vodstvo zveze pridržano možem, ki delajo res na zadružnem in splošno gospodarskem polju.
Okvir za zvezi n delokrog je določen v revizijskem zakonu z dne 10. junija 190:? drž. zak. št. 133 in so na podlagi tega nameni zveze sledeči:
1. Revizija včlanjenih zadrug v zmislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. št. 133.
2. Skupno varovanje interesov včlanjenih zadrug in društev.
3. Vzdrževanje poslovnih odnosa jev med elan i ter med njimi in zvezo.
V tem okvirju uredila si je zveza svoje poslovanje tako, tla najdejo pri njej zadruge sploh vse dopustne udobnosti, izmed katerih opozarjamo na sledeče:
1. Zveza izvršuje pri včlanjenih zadrugah postavno revizijo. Ker polaga na večkratno in temeljito revizijo največjo važnost, hoče revidirati po možnosti vsako svojo zadrugo vsako leto in če bi to ne bilo v sikdar mogoče, vsaj tako, da nobena zadruga ne ostane čez poldrugo leto brez revizije. Zveza se pač zaveda, da prevzame kot revizijska oblast veliko odgovornosti za dobro poslovanje zadrug in da mora vzbujati in utrjevati revizija pri članih, vlagateljih itd. zaupanje v zadrugo, obenem pa dajati načelstvom, nadzorstvom itd. neposreden pouk.
S tem pa zveza svojim zadrugam ne povzroča revizijskih stroškov, temveč je nosi sama. ako vsakokratna revizija ne traja več kakor tri eele dni: ker pa morajo trije dnevi zadostovati za vsako redno revizijo, so zvezne zadruge obvarovane vseh revizijskih stroškov. »
»Zveza slovenskih zadrug« zasleduje pravi namen revizije, nikakor pa noče iskati v reviziji le ugodnega naslova, pod kojim bi se plazila okrog vlade za velike podpore in pod kojim bi iz svojih članic mozgala občutne prispevke kot revizijske stroške.
2. Zveza izvršuje kot denarna centrala svojih članic denarno izravnavo na ta način, da otvori vsaki zadrugi tekoči račun, na kojega nalagajo obrestonosno svoje vsakočasne blagajniške preostanke ter z njimi vsak čas razpolagajo, — dobijo pa tudi potreben kredit.
Seveda zveza ne uineva denarne izravnave tako, da bi vzela od svojih članic, ki imajo preostanke, na tekoči račun le tedaj in toliko, kot in kolikor rabi za kako drugo članico, in ne daje kredita le tedaj, ko ima ravno odvisen denar ali ji je pri kateri drugi zadrugi na razpolago, temveč zveza prevzame na tekoči račun obrestonosno vsikdar in vsak znesek, a tudi vsikdar in vsak zahtevani znesek iz naloženega denarja vrne, a glede kredita se vsaki zadrugi že vnaprej naznani, do kojega najvišjega zneska ji je odprt, ter se izplačuje v teh mejah vsikdar vsak zahtevani znesek.
Zvezi se je posrečilo dobiti velik denarni zavod, ki zanjo in po njenih naročilih izvršuje vse denarne posle, i tako, da ji ni treba imeti denarja v svojih blagajnah in ji tudi ni treba trpeti kakih izgub pri obrestih. j
Vse denarno poslovanje vrši se točno, ker se seveda ne sme nikdar pripetiti, da bi katera zadruga pravočasno naročenega denarja pravočasno ne prejela ter vsled tega prišla v kako zadrego. j
3. Zveza je za svoje članice v vseh poslovnih zadevah nekak odvetnik, ki pa ima to lepo lastnost, da ne pošilja ekspenzarjev, ker za svoje delo nič ne računa.
To je važno za one zadruge, ki si ne morejo držati izvežbanih uradni- I kov.
Zveza sestavi za svoje članice I vse potrebne vloge, n. pr. prošnje za registracije pravil pri ustanovitvi, za izbrise in vpise članov načelstva, za vpise prememb pravil; posojilnicam rajfajzenovkam prošnje za priznanje pristojbinskih olajšav; v davčnih zadevah sestavi zveza svojim članicam napovedi, pritožbe proti neosnovano predpisanim davkom.
Ako  prejme  katera  članica od katerekoli oblasti kak dopis ali poziv, ga naj pošlje zvezi v pregled,  ki bo j skrbela za pravilno rešitev.
Velike težave povzroča zadrugam zaključevanje vsakoletnih računov; tudi to delo hoče zveza svojim članicam olajšati s tem, da pomaga pri sestavi računskih zaključkov, oziroma je da sestaviti po svojih organih.
Na vsak način bo skrbela zveza, da bodo računski zaključki njenih J članic vsikdar pravilni
Da se doseže potrebna enotnost I v knjigovodstvu in v vsem poslovanju, preskrbuje zveza svojim člani- I cam vse potrebne tiskovine, vzorna pravila, poslovnike,   navodila, blagajne, stampilje itd. itd., s čimer odvzame svojim članicam tudi mnogo skrbi in sitnosti,  koje bi bile neizogibne, če bi morale zadruge same si I iskati  razne  vire  za take   potreb- I šein«.
4. Da se pa zadružništvo razširi in utrdi po naših pokrajinah ter postanejo našemu narodu vse koristi, koje zadružništvo nudi, v polni meri dostopne, treba je mnogo, mnogo poduka
Vsak član kake zadruge mora poznati namene svoje zadruge, svoje dolžnosti in svoje pravice napram zadrugi.
Vsi člani zadružnih načelstev in nadzorstev morajo poznati svoje dolžnosti, morajo poznati zadružno poslovanje.
Za ves ta poduk more pa skrbeti le zveza, koje vodstvo ni že po svojem prepričanju nasprotno poduku sploh in posebno še izobrazbi kmetovalcev.
»Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani hoče pa skrbeti za zadostni zadružni poduk vsikdar in povsod in bo v ta namen vporabljala vsa sredstva in vse moči, ki so ji na razpolago.
Temeljit zadružni poduk bo obvaroval zadruge »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani« onih groznih nesreč, ki so se pripetile in se bodo še pripetile zadrugam, kojim se ne daje zadostnega poduka.
»Zveza slovenskih zadrug« prirejala bo v Ljubljani in drugod v pripravnem času podučne tečaje za načelstva, nadzorstva, poslovodje zadrug — in tudi za druge, ki se zanimajo za zadružno tlelo, — prirejala bo tudi v vseh pripravnih krajih podučne shode. Zveza bo tudi izdajala strokovne knjige, brošure itd. itd.
5. Zveza zavaruje zadrugam njih blagajne proti tatvini po vlomu.
6. Za zadruge, ki imajo blagovne posle, je »Zveza slovenskih zadrug« tudi blagovna centrala.
Ona jim preskrbi vse potrebščine, ki jih rabijo pri izvrševanju v svojih pravilih določenih poslov.
Zveza pa prodaja tudi pridelke in izdelke svojih zadrug in posebno prevzema dobavo takih pridelkov in izdelkov za državo, dežele, okraje, občine, velika podjetja in druge odjemalce.
V to svrho oskrbela si bo Zveza potrebna poslopja, skladišča, tehnične naprave itd.
Pri svojih blagovnih poslih ravnala se bo zveza po strogih trgovskih načelih — in stroga trgovska načela vpeljala bo tudi pri zadrugah, ki imajo blagovne posle — zgube morajo biti izključene.
Zveza naj ima zveze s slovensko trgovino, ker našlo se bo mnogo prilik, da bo rabila pomoč trgovskega stanu; pri tem ne sme zveza nikdar pozabiti, da se glasi njena tvrdka »Zveza slovenskih zadrug«, da se mora tedaj ozirati na narodno, slovensko trgovstvo.
Bremena, katera nalaga zadrugam včlanjen je v »Zvezo slovenskih zadrug« so lahka:
Pri vstopu vplača se za vselej vpisnina po 10 K; nadalje vplača vsaka zadruga za vsakih svojih 20 članov 1 delež po 10 K — deleži se pri izstopu zadrugam vrnejo; v pokritje upravnih stroškov, ki jih zveza ne more poravnati s svojimi dohodki, določajo občni zbori uradni prispevek; ako pa. zveza pokrije upravne stroške s svojimi dohodki, odpade sploh upravni prispevek; to je pravilno načelo, ker to vendar ni prav, da bi morale zadruge plačevati vsako leto upravni prispevek, če ga zveza tudi ne rabi več.
Slovenec«, ki je temeljito pre-iskal pravila; ustroj in delokrog »Zveze slovenskih zadrug«, da bi dobil gradiva za svoje vsakdnevne napade, je vzkliknil, da nudi nova zveza zadrugam »zadružna nebesa«; ta vzklik mu je gotovo ušel, ko je primerjal svojo »Zadružno zvezo« z novo zvezo.
Dejstvo pa je, da nudi »Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani svo- j jim zadrugam vse dopustne udobno- I sti in jim je najboljša pomočnica in zavetnica v vseh zadevah; za to jim pa ne nalaga občutnih bremen in obvez — kar je tudi mnogo vredno, zadrugam se vsaj ni treba bati, da bi zgubile svoje deleže in morale pokrivati kdaj kake zvezne zgube.
Dnevne vesti
V Izubijani, 12. oktobra.
— Klerikalno nasilstvo. Brutalna sila je vedno zadnje sredstvo klerikalcev. Odkar se je začelo pri nas ustavno življenje, vedno so si klerikalci radi pomagali z napadi, pretepi in uboji. Zdaj bodo zaceli na ta način nastopati tudi   proti učiteljem. Odkar je dr. Šusteršič izdal parolo, da si morajo učitelji numerirati kosti, je divjanje proti učiteljstvu zadobilo oblike, da si bodo morali učitelji omisliti revolverje, če bodo hoteli biti svesti svojega življenja. Gonja proti učiteljstvu je brezmejna in brutalna, v zadnjem času so se pa začeli že dejan js k i napadi. Kar dva taka slučaja sta se zgodila obenem in sicer sta bila dotična učitelja pri izvrševanju svoje uradne dolžnosti   dejansko napa-
dena. Prvi teh slučajev se je zgodil v Radečah pri Škof ji Loki. Ondotni učitelj g. Potočnik je miren in blag značaj, ki ni še nikomur nič zalega storil. Kake vrste mož je, se vidi iz dejstva, da izhaja kar najbolje s predsednikom krajnega šolskega sveta, dasi je ta odločen in zanesljiv klerikalec. In vendar so kmetje tega učitelja, ko se je po svoji uradni dolžnosti udeležil seje krajnega šolskega sveta, dejanjsko napadli in ven vrgli. Enak slučaj se je zgodil v S o r i. Solo vod j a g. Grmek se je po svoji uradni dolžnosti udeležil seje krajnega šolskega sveta. Župni upravitelj,, znani Braje, je zahteval, naj se g. Grmek odstrani od seje, dasi ima šolo-vodja ne le pravico, nego dolžnost, da je pri seji navzoč. Ker g. Grmek ni hotel iti, se je Braje zaletel proti njemu, da bi ga napadel, a si je še premislil in hitel klicat ljudi, da bi g. Grmeka od seje ven vrgli. Predno se je Braje še vrnil, sta druga dva člana krajnega šolskega sveta planila na g. Grmeka in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi se g. Grmek ne bil vdal tej sili. V obeh slučajih je to eklatantno hudodektvo javne nasilnosti v smislu § 81. kaz. zakona. Ker je stvar v rokah sodišča, se za danes vzdržujemo nadaljnih opazk.
— Naši klerikalci so pravi mojstri v denunciranju. Kjer morejo komu škodovati, brž so pripravljeni zacrniti in obrekovati po svojih umazanih cenjah. Ljudi, ki niso njih političnega prepričanja, posebno razne uradnike, hodijo črnit in obrekovat celo v urade k predstojnikom. Njih namen je: jih oškodovati in če gre, jih spraviti v disciplin, preiskavo, jim delati sitnosti in nakopati šikaniranje od strani višjih. Seveda izgubi tak človek, ki je vedno na indeksu, veselje do javnega delovanja in se takorekoč politično ubije. To hočejo klerikalci zato, da bi imele njih duševne ničle in pritlikovci odprto in prosto i>ot. Kakor napadajo in denunciraj o polično delavne somišljenike svobodnega prepričanja, tako tudi one, ki delajo na gospodarskem polju za lepši proč vit in boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Greh, seveda neodpusten greh, kdor ne drvi slepo za falirano klerikalno gospodarsko organizacijo.
— Narodnost naših klerikalcev.
Kakor piše »Soča«, je klerikalno »Vzajemno podporno društvo« v Ljubljani tožilo nekega svojega dolžnika pri sodišču v Trstu v nemškem jeziku! Škandal! Ljudje okrog »Slovenca« in klerikalnih denarnih zavodov se delajo, kadar jim kaže, za edine zaščitnike slovenskega jezika, a so v resnici edini, ki jim ni mar za slovensko uradovanje. Od kmeta in malega obrtnika, od trgovca in zasebnika zahtevamo, naj vedno in povsod v vsakem uradu in pri vsaki oblasti zahteva slovensko uradovanje. Klerikalci pa niti pri svojih popolnoma neodvisnih društvih ne spoštujejo niti tistih pravic našega jezika, ki nam jih nihče več ne krati.
— Gostinčar dobil dolg nos! »Naša Moč«, klerikalen listič in glasilo krščansko socijalne zveze v Ljubljani, ni štajerskim klerikalcem nič všee, zato beremo v ultraklerikalnem »S 1 o v e n s k e m Gospo d a r j n«, naj si krščan-ko-soeijnlna zveza omisli list, ki bo dostojno zastopal koristi
-eansko-socijalnega delavstva in ne bo »potvara«. kakor »Naša Moč«. Da je Gostinčar nesposoben za urejevanje kakega lisfa, se vidi iz »Naše Moči«, vidi se pa tudi iz besedi »Slov. Gospodarja«, ki zahteva spretnega, izobraženega človeka, ki bo imel talent za vzgojo dopisnikov in bralcev ter pristavlja »Ne sint verba odiosa!« S tem je Gostinčar dobil dolg nos od svojih štajerskih tovarišev, dr. Korošca in drugih. Štajerski klerikalci so sicer poklicali Gostinčarja na svoje shode v Celje in Maribor, a čim so ga spoznali, so nastopili proti njemu in zahtevajo, naj ga stranka odstavi od uredništva. Za urednika obskurnega lističa torej Gostinčar po priznanju njegovih lastnih ljudi nima nobenih zmožnosti, zmožen pa je za politiko in poslanca! j
— Zveza slovenskih   zadrug v Ljubljani je zmešala   gospodi krog »Slovenca« nje ptičjo pamet. Zadru- I ge, ki so se dale ujeti v mreže »Za- I družne zveze« pričele so namreč pre- I mišljati, če bi za nje ne bilo mnogo I bolj varno, pridružit] se »Zvezi slo- J venskih zadrug, kjer jim ne preti nevarnost za njih obstanek. Gospodje se bojijo celo za svoja konsumnn društva, ker se je tem začelo svitati, da I morajo dobiti v »Zvezi slovenskih, zadrug« za svoje trgovske posle boljše nasvete, kot jih morejo dati ljudje, ki sami ne vedo, kaj je trgovina, kar so pokazali najbolje polomi mnogih konsumov. Da bi svoj strah prikrili, se lažejo po »Slovencu«, da še nobena zadruga »Zadružne zveze« ni pristo- I pila k novi zvezi; še celo to laž si privoščijo, da jim je znano, kaj se godi v celjski zvezi, ker   jih strašansko grize razdelitev zadružnega tlela med I novo zvezo in celjsko zvezo; računali so namreč, da se jim posreči celjski '
I zvezi izpodnesti tla na Štajerskem, kar pa se jim sedaj izjalovi.   V svo-I jem strahu izblebetali so pa nekaj, I kar se mora pribiti; trdijo namreč, da I njihove zadruge pošiljajo pristopnice I za »Zvezo slovenskih zadrug« mesto I g. Lenarčiču, kar — uredništvu ^Slovenca«; porogljivo   zaničujejo take I zadruge, ker pravijo, da jim pošiljajo take pristopnice njihovi »ljubi sve-derci«. Če je tem ljubim svedereom tako zasramovanje od  strani »Slovenca« ljubo, o tem se ne pričkamo. I Da se pa smatra uredništvo »Sloven-I ca« za pristojno mesto, kateremu po-I šiljajo zadruge kake spise, s tem je povedano, da je uredništvo »Slovenca« identično z »Zadružno zvezo«; iz I tega pa spet sledi, da je »Zadružna I zveza«, ki je od vlade prejela na pod-I porah toliko denarja, samo le politie-I no orožje v rokah gospode krog »Slo-I venca« — brez vsakega gospodarske-I ga namena, kar smo sicer že vedo1! m I je sedaj »Slovenec« le samo potrdil. »Zveza slovenskih zadrug« je bila že skrajno potrebna, da najdejo v njej I zavetje vse zadruge, ki imajo res go-I spodarske cilje.
! — Zadružni kataster. Iz Maribo-
I ra se nam piše: Naš profesor dr. Vr-stovšek ima očividno premalo učnih ur, ker kje bi sicer jemal čas za rogo-viljenje po shodih »Kmečke zveze« in za prijateljstvo z lepim Tonetom Padovanskim. V zadnjem času postal je pa celo zadrugar in glavni zastopnik ljubljanske »Zadružne zveze«, kar mu dela velike skrbi. Ves razmi-šljen je postal; po glavi mu namreč roji velikanska misel, sestaviti zadružni kataster, pa ne ve, kako bi za-I čel. Pisal je »Zadružni zvezi« v Ljubljano, naj mu pove, kaj ji je znano o spodnještajerskih zadrugah, tajno bi rad še poizvedel tudi kaj od celjske in graške zveze ter upa, da se pri teh dveh dobi kaka oseba, s kojo se da govoriti. Da mu kot zadrugar j u-za-četniku epohalno delo olajšamo, mu izdajamo, da imamo v Mariboru o-krožno sodišče, ki vodi zadružni register — tu najde nekaj; drugo okrožno sodišče je v Celju — tam najde drugo, ob priliki, če gre v obiske k svojemu kolegu Tonu. Na delo, g. dr. Vrstovšek, da dobimo zadružni kataster!
— »Mir«  v   klerikalnem tiru.
Od skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici sem je celovški »Mir« spremenil svojo politiko ter zavesljal s polnimi jadri v tabor tistih ljudi, s katerimi se je še pred nekaj meseci boril na življenje in smrt. V uredništvu »Mira« so v zadnjem času splavali zopet na površje tisti elementi, ki so pred leti odkrito izpovedovali načelo,da je za koroške Slovence prvo, da   si ohranijo svojo katoliško vero,   ohranitev slovenske narodnosti pa da je postranska stvar. Zadnji »Mir« priobčuje na uvodnem mestu program svoje bodoče politike pod naslovom »Kaj hočemo?« Članek je napisal tisti Valentin Podgore, ki se   pred leti ni sramoval javno   oznanjevati, da ni taka škoda, ako koroški Slovenci izgube svojo narodnost, samo ako ohranijo katoliško vero, ki pa se je za časa hoja za volilno reformo kazal takšnega narodnjaka, da mu je vsakdo verjel, da je postal iz Savla Pavel in se prelevil iz zagrizenega ultra-kleri-kalca v poštenega narodno mislečega Slovenca. To je bilo samo slepilo, pesek v oči. Ni še poteklo eno leto, je že Podgore slekel ovčjo kožo in se pokazal starega    klerikalnega  volka. Y svojem programatičnem članku pravi, da ima »Mir« trojen   namen: 1. Zavračati verske napade nemško-li-beralnih in slovensko-radikalnih listov; 2. poučevati koroško ljudstvo v gospodarskih in   političnih vprašanjih in 3. vzbujati v ljudeh narodno zavest. Iz teh glavnih točk »Miro-vega« najnovejšega programa jo jasno razvidno, da bo politika »glasila koroških Slovencev« v bodoče zasnovana docela po Podgorčevem receptu: ako le ostanemo katoliki kaj to, ako tudi poginemo kot Slovenci! Obramba vere bo v prihodnje za »Mir« kardinalna točka, za katero ne pride dolgo, dolgo nič in še le na koncu kot nameček obramba   slovenske narodnosti.   In vendar je notorično znano, da pri Slovencih na Koroškem ni vera v nevarnosti, ampak edino narodnost. Kdor tega ne vidi, je slep, ali neče namenoma videti.    Podgorca je treba seveda šteti med tiste, ki namenoma neče j o videti    nevarnosti, ki grozi koroškim Slovencem — ne samo od liberalnih, marveč tudi od takozvanih    katoliških   Nemcev. Po Podgorčevem mnenju Slovencem takozvani katoliški Nemci niso čisto nič nevarni, to prepričanje je docela logično za tistega, ki oznanja načelo, da je vera vse, narodnost pa bagatela. Od katoliških Nemcev vere res ne bodemo izgubili, če izgubimo narodnost, kaj to, saj pravi    Podgore v članku doslovno: »Slovenec mora dati kaj v svojo lastno škodo, da se večje dobro   ohrani!«   Da je to »večje dobro«, ki mu mora Slovenec vse žrtvovati,   po   Podgorčevem mnenju vera, nam pač ni treba še posebe
naglašati. »Glasilo koroških Slovencev« se bo torej v prihodnje -borilo zgolj za »večje dobro« — za vero in se bo skrbno ogibalo odločno narodno nastopati, saj proglaša Podgore kot najvišjo maksimo: »Ne dražite jih (katoliških Nemcev) z nekim radikalizmom, ki je za nas direktno največja nevarnost... Samo narodno delati, bi bilo za Slovence na Koroškem skrajno nespametno, radikalno-narodno delati, bi pa bila poguba.« Takšna jadra je napela sedaj barči-ca, v kateri se prevaža koroško slovenstvo! Bojimo se, da bo zgrešila pod krmilarjem Podgorcem varen breg in se potopila sredi pluskajoce-ga nemškega morja. In hoc signo non vincemus! Ali ni na Koroškem no benega krmilarja, ki bi dal v opaznem toku sc nahajajočo šibko ladjico koroškega slovenstva drugo smer, drugi pravec?! Potopi se sicer, re-vica!
— Tudi celovški »Mir« čuti potrebo se po »Slovenčevem« vzoru, pod čigar igo je v zadnjem času popolnoma uklonil tilnik, zaganjati v »Zvezo slovenskih zadrug«. Da bi odgovarjali Podgorcu in njegovim pod-repnikom na neslane napade I Nam ne pride na misel! Gospodom bi samo svetovali, naj ne bodo preveč prešerni, ker nimajo v to prav nobenega povoda. Kdor je slovensko poliko na Koroškem tako zavozil, da je po lastnem Podgorčevem priznanju v eni izmed zadnjih »Mirovih« številk jedva 20 odstotkov slovenskega koroškega ljudstva v takozvanem slovenskem taboru, ta naj ne očita drugim, da niso nič delali in nič storili za ljudstvo, za narod!
— Šola na Viču. Piše se nam z Viča: Pri nas vladajo kaj žalostne šolske razmere. Imamo res štiriraz-redno ljudsko šolo z eno paralelko, pa vendar je v prvem in drugem razredu pouk poludneven. V naši občini rastejo hiše, kakor gobe po dežju, v vsaki hiši pa je več družin, ki so obilo preskrbljene z otroki. Zato so šole tako prenapolnjene, da ni mogoče več zmagovati s tem šolskim poslopjem. Naš kraj je industrijalen, večinoma bivajo tu delavci, ki odločno zahtevajo celodnevni pouk. da se otroci kaj nauče, ker jim drugega premoženja itak ne morejo dati. Tako pa otroci brez nadzorstva letajo po cele poldneve, ker so starši po tovarnah. Odtod izvira največ izprijenost naše šolske mladine. Domač krajni šolski svet in občinski odbor sta storila vse korake, da bi dobili še eno učno moč, pa vse zastonj. Okrajni in deželni šolski svet krepko podpirata to prošnjo, toda deželni odbor nikakor noče prispevati tistih par stotakov za še eno provizorično učno moč. Naš gospod deželni glavar pl. Detela se je še celo rekel: »Okrajni in deželni šolski svet lahko dovolite, ker jima ni treba nič plačati, mi moramo pa plačati.« Naša občina bi imela gotovo hujše stroške, ker bi morala plačevati visoko najemnino in skrbeti za stvarne potrebščine, kurjavo itd., pa vendar se je soglasno izreklo za še eno učno moč. Že par let traja to moledovanje, pa vedno nam stavlja zapreke deželni odbor. Namesto, da bi bil vesel napredne občine in ji prošnjo uslišal, pa sili s tem svojim ravnanjem, da pošiljajo mnogi prebivalci svoje otroke v ljubljanske nemške šole. ker jih po slovenskih tudi odklanjajo.
— Pouk slovenščine   na deželni meščanski šoli v Celju — tako se nam poroča — prevzel je za Slovence gospod Martin Novak, upokojeni meščanski učitelj, ki je ta predmet že prej podnceval na tem zavodu. To nas v toliko veseli, da se je vsaj nekaj upoštevalo naše tozadevne želje, ki smo jih opetovano izražali tudi v našem listu. Takozvani »deutsch-slove-niseher Kurs« za »Nemce« pa še vedno ima ; zloglasni Kresnik, ki po našem mnenju sploh ne spada več na kako javno   učil išče.   Mi vztrajamo pri tem. Interpelovato se je tozadevno v deželnem zboru, a le deloma se je ugodilo našim zahtevam. Vemo, da je pouk brez Kresnika mogoč, če se le hoče. A nalašč dražijo nas Slovence, Proti  temu  pa  znova povzdigujemo svoj glas in rečemo,   tla  ne bodemo odnehali prej, nego   tla  Kresnik odide popolnoma ter ostane povsem v pokoju, v katerega je bil prisil j e n. Mar res hočete,tla tega moža vse pikantnosti spravimo v janost?! No, potem bi se gledalo, in ne vemo, kako bi naš slavni  deželni odbor — ali kdorkoli že — opravičil svoje postopanje. Vsaka sila do vremena!
Pevsko društvo Ljubljanski Zvon« je sklenilo prirediti vsak mesec »jour-fixe« po raznih večjih ljubljanski gostilniških prostorih, to pa radi tega, da pride narodno napredno občinstvo v ožjo dotiko v prijateljskem smislu s tem društvom. Prvi »jour-fix« bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji pri »Per-lesu«. Vstop prost. Prijatelji In so mišljeniki se kar najvljudneje vabijo k temu večeru.
— Tržaški mestni svet in javni napisi na trgovinah. V zadnjem easu
je zaprosilo limog-o slovenskih in dragih slovanskih podjetij za razobe-senje naveskov b slovenskimi napisi. Magistrat, kojemu napisi v vseli možnih jezikih niso delali nikake skrbi, je naenkrat uvidel nevarnost za tržaško italijanstvo in municipalna delegacija je dala nalog svetniku dr. Brocehiju naj proučava, ako more magistrat v zmislu zakona zaukazati, da morajo hiti napisi sestavljeni tudi v laškem jeziku. Njegov elaborat z zadevnim predlogom je bil predložen v snoenji seji mestnemu svetu. Ni seveda pomagalo, da je dr. Slavik v dolgem govoru dokazal nezakonitost takega sklepa, da je pokazal na mnogobrojnost Slovencev v Trstu, in to z ozirom na zadnje volitve. Tudi ni pomagalo, da je sam vladni zastopnik izjavil, tla stvar ne Spada v kompetencijo občine« Poročevalec dr. Broc-eni je cinično povedal, da mu o kakih tržaških Slovencih ni ničesar znano in da »domače« prebivalstvo ima pravico zahtevati napise v laškem jeziku. Skliceval se je na Ljubljano, ne tla bi pomislil, da meti pouličnimi napisi in napisi na trgovinah je velikanska razlika. Mestni svet je sprejel predlog. Slovenci piskajo seveda na ta sklep, ker je nezakonit in se višje instance ne umrejo nanj ozirati. Sicer, kakor je rekel dr. Slavik, Slovenci niso proti laškim napisom poleg slovenskega, ali nasilje   je odiozno.
— Cela zadeva je bila torej le neka komedija v lastno vporabo, — neki čin avtosugestije. In avtosugestija je
— življenje laških šovinistov.
— Istrski deželni zbor. V četrtek je bila zadnja seja toli proslavljene komisije za modus vivendi med obema narodoma v Istri. Ista komisija je imela poročati tudi o volilni reformi. Pariuntur montes, nascitur rndieulus mus — a pravzaprav niti ta. Lahi niso hoteli niti za trohico odjenjati od svojega objestnega stališča. Slovani so prihajali jim že skoraj preveč nasproti. Kakor se vidi, iz to moke ne ho kruha. Lahi so slabi politiki, živijo tja ven dan in pitajo sobe in drugo s samimi fikcijami. Treba jim radi tega uničevalnega udarca, da se spa-metijo. Slovani pravijo lahko s ^chnicilingom: Wir konneu warten. Razmere v Istri sc spremene prej, nego ->i kdo predstavlja, in Lahi prepozno kakor vedno - spoznajo kratkovidnost svoje politike.
— Iz sodno pisarniške s'u: be-
Sodni oficijal pri okrajnem sodišču v Postojni g. Lovro BalanČ je postal višji oficijal in je premeščen v Krško.
— Iz poštne stavbinske službe.
Stavbni komisar Ivan Štolfa v Trstu je imenovan za višjega stavbnega komisarja.
— Iz veteriaarne slnžbe. Ži-vinozdravnik v Skorji Loki g. Peter Miklavčič je imenovan za provi -zornega veterinarnega asistenta.
— V odbor za osuševsnje ljubljanskega barja je odposlal deželni odbor kranjski deželnega odbornika Povšeta v Ljubljani, veleposestnika in deželnega poslanca Josipa Lenarčiča na Vrhniki in viš. deželnega inženirja Ivana S brizaja v Ljubljani.
Iz gledališke pisarne. Nocoj
se uprizori za nepar prvič ljubka francoska opereta „Punčka", v kateri nastopi gospica Škrdlikova kot nositeljica naslovne vloge in g. Jastrzebski kot Lancelot. Nastopi vse operetno osobje. — V torek se opereta ponovi. — Za petek, 18 t. m. se pripravlja moderna francoska noviteta „Tatu, ki je dosegla na vseh večjih odrih senzacijonalen uspeh.
Učiteljski sbor in učenci I. državne gimnazije v Ljubljani priredijo jutri 13. t. m. ob enajsti uri dopoldne v avli slavnost, da se svečano poslove od svojega bivšega ravnatelja, gospoda vladnega svetnika Andreja Senekoviča, ki je začetkom tekočega šolskega leta stopil v stalni pokoj.
Petindva jsetletnico svojega umetniškega delovanja slavi 10. decembra t. 1. tudi gospa Zofija Boršt-nik-Zvonarjeva, heroina slovenskega narodnega gledališča. Pred 25 leti je prvič nastopila na slovenskem odru v vlogi J e 1 i e e v Trifko-vićevem „Sol ske m nadzorniku". Gospa Borštnikova je brez dvoma ena izmed prvih slovenskih umetnic, ki si ni pridobila zasluženega priznanja samo doma med ožjimi rojaki, marveč na vsem slovanskem jugu. Ako uvažujemo, da je svoječasno dolgih 9 let bila glavni steber slovenskega gledališča in da je tudi sedaj med prvimi močmi slovenske drame, je pač umestno, da se ta njen jubilej dostojno proslavi.
Prvi zabavni večer , Narodne čitalnice" v Ljubljeni v jesenski
sezoni ne bo dne 26. t. m., kakor smo prvotno naznanili, temveč v soboto, dne 1 9. t. m. Program objavimo v prvih dneh prihodnjega tedna. A že danes opozarjamo slavno občinstvo, da nastopi na tem večeru dični naš operni tenorist gosp. Stanislav Jastrzebski, ki je s svojim melodioznim, liričnim glasom ter s svojim elegantnim nastopom že
osvojil srca vseh obiskovalcev naše opere. Plesne točke svira slavni ljubljanski sekstet na lok.
Simon Gregorčičevo lavno čitalnico in knjižnica v Ljubljani je
obiskalo tekom preteklega tedna, t. j. od 5. do 11 oktobra skupno 651 či-tateljev. Povprečni obisk je znašal torej 93 oseb na dan.
V pokritje deficita pri „01 a s-
boni Matiui" je poslal g. dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, 20 K neke kazenske poravnave.
Risarska in slikarska šola
Rih. Jakopiča in M. Sternena v Ljubljani se otvori v ponedeljek, 14 t m. Vsi že vpisani učenci, kakor tudi oui, ki žele šele vstopiti, se vljudno vabijo na sestanek ob 10. uri t. d. v šolskem prostoru, Breg št. 20, III nadstr. Na željo nekaterih interesentov sprejemajo se tudi izvanredni učenci, ki žele omejiti pouk le na posamezne ure. Za te znaša šolnina po 50 vin. za uro. Učenci se sprejemajo tudi ob Šolskem letu vsek-dar. Programi so na razpolago pri R i h a r d u Jakopiču, akademiČnem slikarju v Ljub I jani. Emonskaces. št. 2.
Stencgralski te£aj. Zasebui učni zavod Josipa Christofa, ki je od deželne vlade dovoljen, priredi od 14. oktobra t. 1. naprej na i mestni deški ljudski Šoli Komenskega ulicah tesnopisni tečaj ter opozarjamo na dotični inserat v današnji številki.
,,K gostilničarskeniu shodu". K tej notici „Slovenca1* z dne 23. septembra se nam piše: Ne bi se oglasil sicer k tej notici, ker je svetu itak znano, da če bi naprednjak cekine sej al, bodo farovški pisali, da niti ficki niso bili, nasprotno pa naj bi bila od njihove strani vsaka — figa pomaranča. Kaj resnega se s to pcsveČeno žurnalistično družbo nič več ne da obravnavati. Obrekovanja, denunciranje, namigavanje na pretepe, na bojkotiranje lastnega brata, Škodovati svojemu bližnjemu, kjer je le kaj mogoče izvohati, takih katoliških žuganj kar mrgoli v farovških listih; vse take zavrženosti se tudi vrste v „leibžurnaluu stranke, katera ima na čelu vtisnjen pečat izdajice domovinstva. Vse negirati karkoli ni zrastlo na njihovem zelniku, to je njih deviza. 0 vrednosti delovanja zadruge gostilničarjev so se izrekli že
drugi faktorji z merodajnejših mest, kateri kaj razumejo o zadružništvu, in sicer tako pohvalno, da je proti temu čenčanje n Slovence vega" opazovalca le pomilovati. Odbor je namreč kot poročevalca za ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani prosil g. dr. ~Windischerja, ker je pa ta izjavil, da ga ravno tisti čas ne bo v Ljubljani, ter zato referata prevzeti ne more, se je sklenilo glede na to, da obrtno sodišče nima služiti samo 230tim gostilničarjem v Ljubljani, ampak vsem obrtnikom, katerih je gotovo več kot gostilničarjev, naprositi načelnika deželne zveze obrtnih zadrug, g. Franchettija, da prevzame ta referat, tore] obrtnika, ki zavzema častno mesto med obrtništvom. Kdo drugi torej naj se poteguje za obrtnika? Morda kak rnežnar, kaplan ali dohtar sv. pisma ? To so vaše korifeje, ti vedo. kaj je obrtniku treba, kaj ne? Vas je kar groza, ko gledate, da mi sami znamo brez kaplanov in mežnarjev, in jezi vas, ko vas nihče ne vpraša; upati je, da se bo tudi po deželi obrtnik otresel vaših kapacitet! Odurnost, s katero žugate, da nam vaši poslanci ne h odo nič pomagali, je napihnjena predrznost. Kaj bo revše pomagalo, ko je komaj čaka?o, da pride k jaslim zobat naše davke in žulje. Kadar prirede v drugih krajih Nemci gospodarske in obrtne shode, se jih nemški poslanci brez razlike političnega mišljenja udeleže vedno v največjem številu, v Gradcu na primer je bilo na enakem shodu 16 nemških poslancev, a pri nas, edina častna izjema g. poslanec Hribar se je učasil, dasi ima posla več nego vsi klerikalni rejenČki, druge pa ste menda izvolili le za to, da po besedah vašega Šusteršiča de-setake žro in žro. Mislimo pa, da je dolžnost teh mož, udeleževati se teh stremljenj po napredku, to zahtevati bo menda ljudstvo že smelo, osobito sedaj, ko vlečejo neprestano svoje dijete. Ako pa so vaši poslanci tako odvisni od „Slovenčevcev", da jih dirigirajo kot lovec kužeta „ku§, greš zadu, potem habeant sibi. V zadevi zadružne bolniške blagajne pa verjamemo, da pisec ^SlovenČeve" notice ni ž njo zadovoljen, ker jo na-čelništvo prekrepko varuje pred izkoriščevalci !
Poverjeniki »Matice slovenske*
za Kranjsko so sledeča gospoda: Bohinjska Bistrica (Ivan Piber, župnik). Borovnica (Avgust Pire, nadučitelj); Brdo (Janko Rahne, c. kr. notar); Cerklje (Andrej Kmet, nadučitelj) j Cerknica (Fran Kunstelj, dekan); Crni vrh nad Idrijo (Fran 'Silvester, učitelj); Črnomelj (dr. Josip MaleriČ, okr. zdravnik); Črnuče flvan Cerar, učitelj); Dobre polje (Ivan Baloh, kaplan); Gorje (Josip Žirovnik, nadučitelj); Grad (Bled) (Fran Rus, nadučitelj in posestnik); Hotederšica (Jos.
Brus, trgovec): Idrija (Engelbert Gangl, realcni učitelj in urednik); Ig Studenec (Fran TroŠt, nadučitelj); Št. Jernej (Karel Trost, nadučitelj); Jesenice (Jakob SpiČar, posojilnični tajnik); Kamna gorica (Adolf plem. Kappus, c. kr. poštar, župan in po* sestnik); Kamnik (Anton Slatnar, tiskarnar); Kočevje (Karel Gross, mestni kaplan); Komenda (Andrej Mejač, trgovec, župan, dež. poslanec in posestnik); Kostanjevica (Damjan Pavlic, mestni župnik); Kranj (Karel šavnik, lekarnar, župan in posestnik) j Kranjska gora idr. Josip Tičar, dež. okr. zdravmk); Krško (Ferdo AnžiČek, odv. koncipijent); Litija (Luka Svetec, o. kr. notar, vitez Fr Jos. reda in posestnik); Ljubljana (Fran Podkraj-šek, žel. ofic. v p. in tajnik „Matice Slovenske"); Logatec (Val. VonČina, c. kr sod. pis. oficijal v p.); Lož (Gregor Lah, c. kr. poštar in posest.); Medvode-Preska (Ivan Brence, župnik) j Mengeš (Lovro Letnar, nadučitelj ); Metlika (Davorin Vukšenič, upravitelj komende): Mokronog (Peter Strel, trgovec) : Moravče (Ivan Bizjan, dekan); Motnik ^Jerner Zupane, župnik) ; Novo mesto (Viljem Rohrmann, dež. vin. pristav); št. Peter na Krasu (Ferdo Špilar, trgovec); Pod-nart (Josip Pogačnik, c. kr. poštar, dež. in drž. poslanec in posestnik); PodšentjurUzlake (Josip Sattler. župnik v pok.); Polhov gradeč (Janko Cepon, nadučiteli); Poliane nad Škofjo loko (Jernej RamoveŠ, župnik); D. M. v Polju (Matija Kolar, župnik); Postojna (Josip Brinar, meščanske šole ravnatelj); Radeče pri Zidanem mostu (Fr. Hirsohe, župnik); Radovljica (dr. J'-mko Vilfan, odv. in župan); Ribnica (Štefan Tomšič, nadučitelj); Selce (Tomaž Rožnik, župnik); Senožeče i Ant. Novak, c. kr. sodni kan-celist); Sodražica (Juri Drobnič, po sestnik); Sostro (Mihael Bregant, nadučitelj); Stari trg pri Ložu (Ivan Bencina, trgovec in posestnik); Studen (Alojzij Kobal, trgovec in posestnik); Šiška (Dragutin Mohar, črkostaveo in posestnik i; Škofja loka (Niko Lenček, c. kr. notar in župan); Šma-rije (Ivan Lah, stud. phil); Šmartno pri Litiji (Matej Rihar, dekan); Trebnje i Ivan Nagode, dekan); Trnovo (dr. Josip Kržišnik. dekan); Tržič (Fr. Speudal  župnik);  Unec, Rakek
I Peter Repič, nadučitelj) ; Velika Do lina (Mijo Dolinar, trgovec in posestnik) : Velike Lašče (Ivan Pucelj, gostilničar in posestnik j ; Št. Vid pri Ljubljani (Janko ^Zirovnik, na du-Čifcelj in posestnik): Št. Vid pri Vipavi (Janko Rudolf, nadučitelj in posestnik) ; Vipava (Matija Erjavec, dekan): Višnja gora (Karel Bleiweis, c. kr. notar ); Vodice (Karel Slapšak, nadučitelj); Vrhnika (Gabrijel Jelovšek, trgovec in posestnik); Zagorje ob Savi (Janko Levstek, šolski voditelj); Železniki Anton Hafner, fuž. vodja in posestnik); Žiri (Pavel Šile, nadučitelj) ; Žužemperk (Mihael Tavčar, dekan in častni kanonik). — Krrjige se tiskalo poleg običajnih zabavnih knjig izide letos ilustrirani geološki opis Kamniških planin in II zvezek komentirane „Hrv. knjižnice".
Izredfn občni zbor Ljubljanske društvene godbe je bil snoči
v salonu hotela nIilirijeu ob mnogo številnejši udeležbi nego zadnjič. Zborovanje, ki je bilo mestoma jako burno in viharno, je otvoril g. dr. Kokalj kot predsednik starega odbora in je iskreno pozdravil vse navzoče in izrazil veselje nad veliko udeležbo, ki dokazuje, da ni tako nevarna kriza, ki se je pojavila zadnji čas v društvu. Nato so se vršile volitve po listkih. Za predsednika je bil izvoljen obč. svetnik gv Josip T ur k, za odbornike pa gg. C ade ž Matej, Drahsler Milan, Golob Fran, H u -bad Matej, Knific Fran, Megli Č Karel, Rohrmann Viktor in V1 a c h Josip. G. Turk se je zahvalil za izkazano čast in zaupanje in želel, naj bi ga odbor podpiral, ker le pod tem pogojem sprejme izvolitev. Istotako se je vršila volitev revizorjev po listkih in to celo dvakrat! Izvoljena sta bila gg. Grudeu in Šusteršič. Pri slučajnostih je govoril g. Pahor o vprašanju kapelnika. Poudarjal je, da godba ne sme biti le takozvana „Wirtshausmusik", ampak vzvišena, da bo v čast Ljubljane in Slovencev. Zato mora v artističnem vodstvu imeti moža, ki ne bo le izvežban dirigent, ampak tudi muzikalno akademično izobražen, ki bo imel ugled pri vsem občinstvu Sedaj pride kapelnik ljubljanske društvene godbe na 1600 gld. na leto, dasi je ta posel njegova postranska služba. Govonik stavi konkreten predlog, naj se razpise mesto kapelnika, ki naj bo muzikalno-akademično izobražen mož in ki naj vleče 2000 K letne plače. Burna debata se je vnela nato; gosp. dr. Kokalj je bil mnenja, naj bi se ne glasovalo o tem, ker o tem ima sklepati odbor, ne pa občni zbor. G. Korošec je dejal, da je treba rešiti prej flnancijalno vprašanje, Šele potem bo mogoče zboljšanje godbe. Od mesta bo treba dobiti večjo podporo, pa tudi od drugod, zlasti število članov se mora povišati.   Govorili so še na-
dalje gg. Pahor, Vriovec in dr. Kokalj, ki je povedal, da ima druS-tvo pogodbo s kapelnikom, ki je lahko toži, če se predčasno razdere ta pogodba, Turk, Gotzl itd. Pahorjev predlog je bil sprejet kot resolucija. G. dr. Kokalj je nato želel, naj bi se društvo obrnilo do denarnih zavodov, ki kupičijo denar, g. Vrtovec, naj bi se izdajali samoslovenski plakati in programi prireditev, (glede plakatov gre adresa na gostilničarje!) g Gorjane pa, naj bi se odpravili društveni koncerti, empak se naj uvedo samo koncerti z vstopnino. Ko je nato še g. Turk po d val na skupno delovanje, je bilo zborovanje končano.
Ljubljanski ^eki. Piše se nam: Čitali smo notico v „Slov. Narodu" z dne 9. t. m., da hočejo ljubljanski peki odpraviti peko za stranke v pekovskih pečnicah. Gotovo je, da nihče ne more pekov siliti, naj peko kruh, ki so ga stranke doma naredile, gotovo je pa tudi, da nihče ne more strankam zabraniti, da si kruh same peko. Stranke si lahko peko kruh v takozvanem nroruu štedilnih ognjišč Stremljenje pekov, naj bi se zabranila domača peka, je nezmiselno. Če bi peki zmagali, bi krčmarjem na ljubav tudi doma kuhati ne smeli. Iz te moke torej prav gotovo ne bo kruha. Tu nima nobena oblast na svetu nič govoriti in nič ukazovati in zato se radi te namere ni treba razburjati, če bodo peki sklenili, da ne bodo več pekli za stranke, zna to biti neugodno za stranke, zna pa tudi prouzročiti boj konsumentov proti pekom, o čigar izidu se ne da nič prorokovati. V današnjih časih se da v živilskih stvareh le potom kompromisa med producenti in konsumenti kaj doseči, drugače ne. Ko bi peki na pr. odpravili peko za stranke, bi konsumentje gotovo dosegli, da bi se napravila občinska peč, kjer bi se peklo samo za stranke. Zato je v takih rečeh vsekako priporočati največjo previdnost in pa — hladno kri. Tudi zemlje se ne jedo tako vroče, kakor se speko!
Sadni semeni, združen s premo van jem sadja in pravilnega Vklađanja sadja, priredi c kr. kmetijska družba kranjska koncem meseca novembra v Ljubljani. Opozarjamo na dotični razglas* med uradnimi
vestmi ^Kmetovalca". Grre se za prvi poskus take prireditve, ki naj ostane ob dobrih sadnih letinah stalna naprava in ki naj se v bodočnosti na podlagi dobljenih izkušenj razširi in popolni. Sadje je letos v nekaterih krajih naše dežele prav dobro obrodilo, in z ozirom na dejstvo, da se odjemalci v Ljubljani, ki jih je zelo veliko, upravičeno pritožujejo, da za sv. Miklavža in božične praznike ni dobiti lepega sadja, hoče naša družba dati priliko, sadjarje, ki imajo lepo namizno sadje, spraviti v neposredno zvezo z odjemalci in tako sadjarjem pripomoči do dobrih cen in odjemalcem do lepega blaga. Vse sadjarje, ki imajo lepo namizno zimsko sadje, prosimo, naj vsaj del svojega najlepšega sadja prihranijo za sadni semenj, da se bodo mogli tega semnja in premova-nja udeležiti ter s tem dokazati, da imamo v deželi najmanj tako lepo namizno sadje, kakor v sosednih kro-novinab. Nujno pozivamo na mnogobrojno udeležitev ter opozarjamo na obširno navodilo o hranjenju, zavijanju in pošiljanju sadja, ki je objavljeno v tej številki „ Kmetovalca". V drugi polovici tega meseca se dobiva poseben ponatis tega navodila pri naši družbi za 10 h. Ta znesek naj se pri naročilu pošlje v pisemskih znamkah.
Diplomiranega iivinozdrav-
nika namerava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani začasno nastaviti proti službeni pogodbi. Nastavljeni živino-zdravmk bi imel nalogo prevzeti vodstvo družbene podkovske Šole, jo moderno organizirati, poučevati v družbeni gospodinjski šoli, sodelovati pri ^Kmetovalcu", nadzirati plemenske živali, nakupljene z državno podporo, ki se dajo kmetovalcem, zvršiti pričeto organizovanje živinskih zavarovalnic, snovati in nadzirati živinorejske zadruge ter kmetovalcem pri tem delu pomagati. Ker družba pri svojih sredstvih ne more že sedaj zagotoviti stalnosti te službe in torej ne more jamčiti za bodočnost, zato reflektira le na kakega živinozdrav-nika, ki je brez službe ali ni v stalni službi, da se pozneje ne izpostavi kakemu očitanju. Mesto družbenega živinozdravnika se podeli le kakemu mlademu diplomiranemu živinozdrav-niku, ki je živahen v svojem delovanju, je dober govornik in je popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika ter zna samostojno pisati strokovne spise in pisarniške koncepte. Retlektantje na to službo naj se zglase pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Glede plače se bo z njimi šele pogajalo. Semenj  za  namizno sadje,
združen s premovanjem sadja glede kakovosti in pravilnega vkladanja v primerne posede za trg, priredi c. kr. kmetijska  družba  kranjska v
Ljubljani od sobote 30. novembra do ponedeljka 2. decembra t L v veliki dvorani „Meetaega doma" v Ljubljani. Določbe: 1. Na semenj se pripusti le lepo namizno sadje, spravljeno v zaboje, sode in druge primerne posode. 2. Najmanjša množina je 5 kg eneiniste vrste jabolk ali hrušek. 3. V vsaki posodi sme biti spravljena le ena vrsta jabolk ali hrušek. 4. Pošiljatelj sadja, ki ga more na svoje stroške v Ljubljano dovesti, mora razločno naznaniti ceno sadju, ki naj se po nji proda. 5, Udeležniki semnja, ki pošljejo v Ljubljano le del svojega sadja, naj istotako družbi sporoče, koliko enakega sadja imajo še doma in so pri volji prodati ga po označeni ceni tistim, ki se zanje zglase. 6. Sadje je poslati lepo spravljeno v lične zaboje ali sode. Opozarjamo na tozadevno navodilo, ki je razglašeno v 18. Štev. nKmetovalcau z dne 30. septembra t. 1. Posebni odtisi tega navodila se odpošljejo tistim, ki se zanje zglase in prilože 10 vinarsko pisemsko znamko. 7. Na semnju razstavljeno se bo obdarovalo, če to zasluži, z denarnimi darili. Darila so določena za kakovost sadja in za pravilen zavoj. 8 V soboto, 30. novembra in v nedeljo, 1. decembra bo sadje razstavljeno. K razstavi imajo prost vstop udeležniki semnja, dočim se bo od drugih pobirala vstopnina po 20 h. 9. Ta dva dneva bodo družbeni uslužbenci imeli pravico razstavljeno sadje prodajati z zavojem vred po ceni, ki jo pošiljatelj sadja določi, a sadje se bo smelo odnesti šele v  ponedeljek,   dne 2. decembra.
10. V ponedeljek, 2. decembra bo prost vstop za kupce sadja in se bo poprej neprodano sadje oddalo na javni dražbi v celih zabojih ali sodih in bo v ceni vračunjen tudi zavoj.
11. Udeležitev na sadnem semnju je prijaviti do 15. novembra podpisani družbi ter mora priti za semenj določeno sadje najkesneje do 28. novembra v Ljubljano. 12 Udeleženci sadnega semnja se z glasitvijo obenem zavežejo, da so zadovoljni s predstoječimi pogoji. — Sadni semenj, oziroma razstava na prodaj postavljenega sadja se'otvori v soboto, 30. novembra popoldne ob štirih ter bo otvorjen ta dan do sedmih zvečer, v nedeljo, 1. decembra, bo otvorjen sadni semenj od osmih, zjutraj do sedmih zvečer in v ponedeljek, 2. detsembra, se prične razprodaja še neoddanega sadja ob 8. zjutraj. Sadni semenj je namenjen samo za kranjske sadjarje ter ima namen spraviti pridelovalce namiznega sadja v neposredno zvezo z odjemalci sadja, ki zlasti o sv. Miklavžu in za Božič potrebujejo lepo namizno sadje. Ta sadni semenj je prvi poskus, &i se bo ob dobrin sadnih letinah redno ponavljal, Če se poskus obnese in se zlasti dosežejo za pridelovalce sadja boljše oene z izključitvijo prekupcev, zato se bo prva dva dni sadje prodajalo izključno samo konsutnentom. Glavni odbor c. kr. kmetijske
družbe kranjske. Slovenske lOVCe opozarjamo na ustanovni občni zbor „Slo venskega lovskega kluba", ki bo v sredo dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v „Iliriji". Zanimanje za klub je prav živahno in občni zbor obeta lepo udeležbo, zlasti z dežele. Klub si je stavil nalogo širiti med tlovci zmisel za racionalno lovljenje sploh. Izdelati namerava lovski kataster dežele Kranjske, zbrati lovsko statistiko ter na podlagi teh podatkov dokazati pomeu lova v našem narodnem gospodarstvu. Baviti se hoče tudi s premembo lovskega zakona, ter delovati na to, da se spravi lov v pravično razmerje z agrarnim vprašanjem. Tudi slovenski list, ki bi zastopal interese lova, ribarstva in gozdarstva se bo morda sčasoma dalo doseči. Klub bo dajal svojim članom nasvete v lovsko-pravnih vprašanjih, ter poj de Članom pri vseh korakih, ki so z lovom v zvezi, po možnosti na roke. Apelujemo tudi na vse slovenske lovce, da se oklenejo kluba, ki hoče edino-le ščititi in gojiti interese lova, kot važnega faktorja narodnega gospodarstva, in prirodoslovne vede.
Pripravljalni odbor.
Otrok Utonil Ko so Šli otrooi kočaiioe Frančiške K en d a v Zalem logu pri bkofji Loki po žaganje na žago Gašperja Šmida, je padel 31etni Matevž v vodo in utonil.
Tatinska ciganka Ciganka Ro-zalija Jungwirt je prišla v Jegrovo kavarno v Kranju in prosila, da bi ji dali za eno krono ogrskega 20 in 10 vinarskega denarja. Ko ji je domaČ sin dal škatljo, v kateri je bil razen drobiž in tudi krone, polastila se je oiganka t> K 80 v, denarja ogrskega kova pa ni mogla dobiti. Prijeli so jo še v Kranju.
Nova mlekarna se je sezidala v Spodnjih Dupljah pri Tržiču, in je najmodernejše urejena. V nedeljo 13. t. m. se otvori in bo pri tej priliki predaval mlekarski nadzornik gospod
(Dalje v prilogi).
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 237, dne 12. oktobra
Legy art o mlekarstvu in živinoreji.
S Turjaka se nam poroča: Stari
mo?]H pripovedujejo, kako je bilo tiste Č8sh>, ko »o bih kmetje pod črnini jtrnicm in jih je nekdanji župnik pe. al na goro Sv. Ahacija, da so sl-ŠNi' nebeškega petelina peti. Ti časi so minili. Pač imamo zdaj peteline v duhovskih suknjah, ki mnogo kriče, ali ljudje jih ne poslušajo radi. Pri d a s rajši beremo svoje Časnike, kfkor da bi poslušali nebeškeg petelinu Narodnjaki in narodnjakhaje bero najraje „Slov. Narodu.
Letot*ji jesenski vinski semenj v riršhcsi bu v .sredo 23. t. m.
Na Raki bo 20. oktobra t. 1. popoldne ob 3. uri v šolskem poslopju roditeljski sestanek. Predaval bode g. nadzornik Lj. Stiasny: „V večni Rim",J ter strokovni učitelj g. Karel Humek: „Zidarsko gradivo". Oboje predavanje bo združeno z mnogimi s ki op tisk i ni i slikami.
Iz Črnomlja, 10. oktobra: Nedavno nas je zapustil stopivši v stalni pokoj gosp  okrajni tajnik Priederik Ser ti 6.   Dasi je bil v svoji skromnosti odklonil običajno valeto, zbrali smo se vendar na predvečer njegovega odhoda v polnem številu njegovi znanci in prijatelji,   da mu prisrčno stisnemo roko v slovo. Dolgih 29 let je bival med nami, vesten uradnik, zvest prijatelj, odkritosrčen družabnik.   V teku Časa so odhajali stari, prihajali novi, valovi so pln-skali semintja, on pa je stal trdno in neomajano — vedno za dobro in pošteno stvar.   In prav radi tega smo ga spoštovali vsi tembolj, ko vidimo, da ptav tam, kjer bi bilo najbolj potreba, manjka narodne zavednosti in odločnosti, kremenitih in neupogljivih značajev. Gospodu Šertiću pa želimo, da bi v Ljubljani, kamor se je za stalno preselil, še dolgo vrsto let v krogu svoje rodbine in svojih prijateljev zdrav in zadovoljen užival zasluženi pokoj! — Ob tej priliki pa nam nalaga dolžnost, da opozorimo merodajne osebe na narodno mlač-nost, ki je v zadnjih časih zavladala v Črnomlju.  Govori sa mnogo, a ne dela nič.  Zakaj se vendar enkrat ne poživi podružnica sv. Cirila in Metoda po večletnem spanju? Vsi vemo, da je letos izvoljeni novi odbor naše prepotrebne družbe nanovo organiziral družbeno delovanje in da ga moramo podpirati z vsemi močmi. Vsak donesek je  dobrodošel in srca niso tako zakrknena,  da se ne bi mogla vsako  leto   nabrati  s prostovoljnimi prispevki  članov m pa s kako prireditvijo primerna,  četudi ne velika vsota, namenjena v korist družbi sv. Cirila in Metoda.   Le malo navdušenosti in agitacije je treba. Zdramite se, Crnomaljci, in pokažite, da nočete biti prvi med zadnjimi!   Čujemo, da se v Črnomlju snuje „Sokol" in da med našimi vrlimi domačimi mladeniči vlada veliko navdušenje zanj. Prav tako! Obilo uspeha in krepkega napredka želimo mlademu društvu, pa tudi gmotne in moralne podpore od vseh onih, ki jim je na srcu bla-gor in napredek naroda.   Tako je vendarle upati, da se ojači narodna in napredna zavest,  pa tudi oživi družabno življenje v našem malem zapuščenem mestecu.   Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi!
Imena utopljencev pri Kočevju so dosedaj znana sledeča: Jos. Žagar, Uršula Briski, Anton Ožanić,   Fr. Vončina in hlapec
Kajfež. Imena treh utopljencev Še niso znana
Utonil je v Idriji bivši žgalniški paznik Leopold Logar. Našli SO ga V četrtek opoldan utopljenega V Strugi Idrijce nedaleč od gozdarske Šole. Bil je strasten alkoholik in je še isti dan bil ob 11. uri dopoldan v gostilni. Kako se je ponesrečil, se ni dalo dognati.   Samomor ni izključen.
Dramatični klub v Postojni priredi v nedeljo, 13. oktobra v dvorani „Narodnega hotela" burko v dveh dejanjih „ Tri je tički".
Mlin pegorel. }' Zagorju pri Postojni je pogorel mlin gosp. Ivana Marinčiča. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zavarovan je bil za 25.000 kron.
Obesila se je na vrvico M. Z adu iz Juršič pri Knežaku. Vzrok samomora ni znan, sodi se pa, da domače razmere.
Ogenj. V noči od sobote na nedeljo je pogorela žaga goŠkemu županu. Ogenj je povzročila strela.
Strupena muha je pičila v
Budanjah pri Vipavi 51etnega Cirila ŠtefančiČa. Umrl je v 24 urah v strašnih bolečinah.
2500 hektolitrov vina je na
Vipavskem kupil pretekli teden neki dunajski vinski trgovec.
Originalno ime je dala „Prva kranjska tvornica testenin" v Itirski Bistrici zavarovati za svoje izdelke. Vzela je namreč začetne Črke svoje tvrdke P. k. t. t., katere zgovorjene z alfabetičnim priglasom dajo besedo „Pekatete*. Beseda se nam zdi prav primerna in vsakdo si jo bode lahko zapomnil, ako se le domisli tvrdki-nega besedila. Kakor nam tvrdka po-
roča, nosila bode vsa embalaža, za-klopnioe itd. vidljivo natisnjeno to ime, tako da bode odslej zamenjava
nemogoča. Gospodinje in kuharice, ki bodo hotele v testeninah „kaj boljšega", zahtevati morajo tedaj nPe-katete".
Iz Senožeč se nam poroča: V ponedeljek, dne 7. t. m.; smo pokopali tukajšnjega posestnika, kovača in načelnika gasilnega društva, gospoda Ivana Čehovina. Nesrečneža je sunil v petek, 4. t. m., konj z nogo v hrbet. Težko ranjenega so prepeljali v Trst v bolnico, kjer je drugi dan, nekaj ur po operaciji umrl, star šele 45 let, zapustivši neutolažljivo vdovo in petero nepreskrbljenih otrok. Pogreba pokojnika so se razen veleČastnega števila domačega občinstva iz vseh slojev udeležila tudi gasilna društva iz Seiiane, Razdrtega, Hruševja ter nadzornik gasilce' in načelnik gasilnega društva postojnskega g. Petrič, s svojim namestnikom g. Burgerjem. DomaČe gasilno društvo je bilo polno-številno zastopano. Pri pogrebu ni bilo videti očesa brez solz. Ta veU-Častna udeležba pri pogrebu naj bode njegovi vdovi v majhno tolažbo v nesreči, katera jo je zadela po srečnem, a kratkem zakonu. Ti, dragi Ivan, pa ostaneš v vednem dobrem spominu! Pozivaj mirno in lahka ti naj bode domača zemlja! — g —
„Deutsehes Haus" v Celju* Piše
se nam iz Celja:   Pač ne gre in ne gre!   Gostilna v  „Deutsehes Haus" kar noče prosperirati. Hotelir Ursprung je šel in sedanja najemnica Zorzini — bivša „engelbirtovka" — tudi poj de. nGastwirtschaft" v pristni nemški hiši — pravijo, da so sploh v Celju le „nemške" hiše! — pač nima obiskovalcev, ki bi mogli vzdrževati — najemnika.  Bojkotirati so hoteli s svojim hotelom in restavrantom druge gostilničarje - davkoplačevalce; a predno so še svojo „hišo" ofi-cialno otvorili, že imajo tolikanj bridkih izkušenj!   Kar je „deutsch", ne vleče več, tudi v Celju ne. Potem pa tisti „herrengang" okoli ponosite stavbe, kar z mesta se ne gane! Z Južno železnico so se nekako pobotali, a stvar vendar ne gre od rok. Vse okoli palače je razdrapano: pravi kras,   ko   človek-tujec s kolodvora stopi v mesto!   Domačini smo razvalinam v Celju že vajeni . . . Tro-toirja pa vendar ne priredijo; le neke šablone nam kažejo, kje naj bi enkrat utegnil biti. — Koliko se je gotova nemška gospoda ponorčevala z našim „Narodnim domom"!!  A zdaj ima svoj rdom", a ga ne more dovesti v pravi stan. Pred lastnim pragom pometajte! Postavite se vendar enkrat na noge ter ne šepajte tolikanj časa! Star Celjan.
Nov ,,nemški" porod- Iz Konjic se nam piše : Dne 6. oktobra t. 1. so naši nNemciu, na Čelu jim dični župan — notranjski rojak! — dr. Ka-diunig, ob asistenci celjskega „amts-vorstanda" dr. Ambroschitza ter političnega pojaca, meščanskega učičelja Aistricha iz Celja, ki sta ob tej sno-vitvi reprezentirala dolenještajerski nemški „volksratu, ustanovili „nem-Ško politično društvo za konjiški okraj". V restavrantu vele-nemškega AVesenschegga imeli so svoj slovesen komers, kjer jim je politične Otrobe vezal velik govornik in spod-njestajerskih „ Nem cev" pos lan^c, znani celovški Marckhi. Si cer pa druge nesreče pri vsem ni bilo. LTpamo, da vsled najnovejšega tega poroda do-lenještajersko slovenstvo še ne bode izginilo!
Celjski protestantje — tako se nam poroča — zidajo svojemu pa storju nov dom, župni dvorec, na takozvani ninselu blizu že postavljeni protestantski novi cerkvi ter bode stavba kmalu pod krovom. — Kakor ste svoječasno že poročali, je staro protestantsko cerkev z župniščem vred v Vrtnih ulicah kupila mariborska pivovarna T. Gotz, ter si bode tu postavila veliko skladišče.
Nezgoda. V Košnici pri Celju je nesrečno padel te dni s kozoloa tamošnji posestnik Franjo Dolenc ter si pri tem hudo okvaril obe roki ter nevarno ranil čeljusti. Težko poškodovanega so izročili dež. bolnišnici v Celju.
Zasedanje celjskega porotnega sodišča se prične 21 oktobra.
Treščilo |e v Slivnici pri Celju v gospodarsko poslopje posestnika Franca Z a v r š k a. Pogorelo je do tal.
Pogorel je posestnik Mavric na Presiki blizu Ljutomera.
Uboj. V Dražji vasi pri Konjicah so se stepli fantje. Kmečki sin Jožef Sattler je napadel fanta Vrhovška z nožem iu mu zadjal težko rano. Nato se Še ranjeni VrhovŠek obrne in svojega napadalca s tako močjo udari po glavi z nožem, da mu črepinjo preseka. Sattler je vsled te poškodbe umrl. Kaznovan bo tudi najbrž oče, ker mu ni privoščil zdravniške pomoči.
Pozor na otroke. V Arolinu pri Vojniku je 31etni sin trgovca Primusa pil lugovo esenco ter med groznimi bolečinami umrl.   To je v
tej vasi letos že tretji slučaj, da so otroci ponesrečili. Neki tiletni fantič je padel z mostu v Hudinjo ter utonil, neka 21«Uja deku ca pa -e padia v vrelo vodo ter tudi umrla vsled opeklin.
Nova železnica na Štajerskem.
Jutii otvorijo novo železnico skozi dolino Sulpe (Sulnci) od postaje Južne železnice v Lipnici do Zelenega Travnika Koflaške železnice.
la ljudske Hiijiinice na Koroškem so darvvali; Postojnska ljudska knjižnica več Matičnih in drugih knjig, Ljudm. Z mpričeva (Bar-
kovlje) već Knjig „Slovai: ske knjižn." i. dr., oaud. fi*. Kad ud o 2 knjigi. Akad fer. društvo „Gorotan" ustanovi v kratkem Še eno knjižnico v bližini Borovelj in se pripravlja za ustanovitev velike ljudske knjižnice v Borovljah samih. Ker pa sredstva za to dosedaj še niso zadostna, zato se vdano obrača na cenj. rodoljube za nadaljne prispevke, kateri naj se blagovolijo poslati na naslov: Josip AVieser, iur., Podgora v Rožu, Koroško
Škrlatica v Oorici. Radi škria-
tioe so zaprte v Gorioi vse ljudske šole, otroški vrtci ter prvi in drugi razred na gimnaziji in realki. V občinskem lazaretu je sedaj 19 otrok.
Pogreša se oOletni Franc Stoka iz Povirja na Goriškem. Sodi se, da se mu je pripetila kaka nesreča ali da je izvršil samomor.
Tatinski časniški sluga. Nad-
poročnika 47. polka Maksa pl. Pavleviosa v Gorici je okradel njegov sluga za 1200 K ter pobegnil najbrže v Italijo.
Slovenska umetniška razstava v Trstu se bode otvorila za vab'jene 19. t. m. popoldne Obče pristopna pa bo v nedeljo, 20. t. m. VeČina najboljših slovenskih umetnikov se je odzvala povabilu odbora, tako tudi slov. umet. klub „Sava", ki bode na izložbi v Trstu korporativno zastopan z najmanje 40 umotvori. Na razstavo so se vabili vsi slovenski umetniki, brez obzira na kako strujo, osebno in javno po časopisih, razstava ne bode torej nikaka enostranska prireditev, marveč ima namen, podati slovenskemu občinstvu karakteristično podobo sedanjega stanja slovenske umetnosti. Cenjene gg. umetnike, ki še niso poslali svojih umotvorov, opozarjamo, da to store najpozneje do 15. t. m. Vsi umotvori naj se pošljejo na naslov: Odbor I. slovenske umetniške razstave v Trstu,
Narodni dom. (V prostorih slavjanske čitalnice.) — Odbor I. slovenske umet. razstave v Trstu.
Življenja  se je naveličal v
Trstu 331etni kurjač Ivan Čuk, ki se je vrgel iz HI. nadstropja v II., kjer so ga našli z zlomljeno nogo. Vzrok zametovana njegova ljubezen.
16 etna detomorilka. V Trstu je I6letna šivilja Rozin a Krašovec vrgla skozi okno 4 mesece star toetus, katerega je splavila. Prepeljali so jo v bolnico, mater pa aretirali, ker je na sumu, da je pomagala hčeri pri zločinu.
Hrvat — izumitelj zrakoplova.
Kakor poroča belovarska „Nezavisnost", je ondotni brivski pomočnik Selak izumil zrakoplov v obliki oi-gare. Zrakoplov je mogoče brezskrbno voditi v največjem vetru, ne da bi se kaj zgodilo. Stane ga 1000 K. Požar na izselniški ladji« Na
tržaškem    parniku    „Giulija" paro-brodne   družbe    n Avstro-Američana" je nastal  sredi   morja  med vožnjo v Ameriko požar.    Parnik  je odplul iz Trsta   14. septembra   z 800 potnik?, večinoma izselniki,  a je prispel v Njnjork šele 10. t. m. Med precejšnjim viharjem je namree nastal požar v skladišču, kjer je bilo več tisoč sodov suhega grozdja in lig.   Med potniki je zavladal nepopisen strah. Nekateri SO hoteli takoj odvezati rešilne čolne, drugi pa so popadali na kolena ter se pripravljali na smrt.   Kapitan pa je hladnokrvno in energično gasil z mornarji.   Kmalu pa so se nekateri mornarji začeli puntati, češ,  da je gašenje itak zaman.  Hoteli so odvezati Čoln ter se odpeljati.   Tedaj pa je  skočil kapitan   z  revolverjem v roki pred puntarje ter jih prisilil, da so   nadaljevali   gašenje. Malodušne potnike so pognali s krova v kabine I ter jih   zaklenili.   Seveda  so  ljudje I grozno vpili, misleč,   da jih hočejo žrtvovati plamenom.   Kapitan je za-povedal 24.000 sodov suhega grozdja in fig pometati v morje.   Požar je vkljub temu divjal z vso vehemenco, in že so splošno mislili, da je parnik izgubljen.   Tedaj pa je butnil velikanski val v odprto luko, preplavil skladišče in  pogasil   ogenj. Mnogo mornarjev je dobilo pri gašenju hude j opekline.
Izvoz vina iz Istre. V mesecu septembru so izvozili iz Poreča nad 6000 hI vina, dočim so ga lani v istem mesecu izvozih* le 2768 hI.
Zvišanje earlne sa avstro-ogrski uvoz na Turško. Državni
zakonik prinaša zakon, s katerim se vlada  pooblašča,  urediti trgovinsko- I politično razmerje med Avstro-Ogrsko in Turčijo tako, da se carina za uvoz '
avstrijskih provenijenc v Turčijo po-čenši s 25. junijem 1907 za dobo 7 let zviša od 8% na 11% od blagovne vrednosti. S t.^m. je vlada ugodila želji Turčije, katera z 8% carino od blagovne vrednosti ni mogla več kriti svojih potrebščin.
Cinematographe-tbeatre fran-cais na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ima to serijo nastopni program. 1. Izgubil sem ščipalnik. 2. Počitnice. 3 Denar sveta vladar. 4 V Birmi. 5. Nastanjenje. 6. Cvetlična vila. 7. Misteriozna španska stena. 8. Karnevalska noČ. 9. Iz Kahire do piramid. 10. Medved fotograf 11. Pariz s ptičjega p gleda 11. Rop&rji otrok. Podjetje bo odslej menjavalo program vsako sredo in vsako soboto, predstave za učence bodo pa vsak četrtek in vsako soboto, s čimer bo zopet ustreženo marljivim obiskovalcem tega resnično izbornega kinema tografa. Doiala se je tudi predstava ob šestih zvečer za tiste, ki pozneje ne utegnejo. Pohvalno je omeniti igralca na klavir, ki s finim igranjem mnogo pripomore k dovršenosti predstav.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa ima od danes do vštetega vtorka sledeči velezanimiv vzpored: kiparstvo (umetno), tekmovanje „Skifl'a" (Regata, po naravi posneto), iz soda v sod (humoristično), Braker Rouget (pretresljiva drama v 14. slikah), zvesti osliček (smešno), Kakor vsi dosedanji programi tega podjetja, tako je tudi ta nad vse priporočljiv. Naj ga obišče vsakdo, kdor se hoče zabavati in razvedriti ter sploh kaj lepega videti, ker slike so umetniško dovršene in ne trpi oko čisto nič, ker je svetloba vedno enakomerna in za oči prikladna. Tudi se podobe nič ne tresejo, kar je pri raznih biuematografih navada.
Kljubujoč ponočnjak. Danes ponoči se ga je bil 56letni posestnik Ivan BorŠtnar iz Dednega dola nekje preveč nabral in je to svojo srečo po Miklošičevi cesti dejansko izkoval. Ko ga je stražnik opozoril na nočni mir, je postal še glasnejši in ni pre-ostajalo drugega, kakor moža spraviti čez noč na varno. V tem trenotkn pa se vsede na pred zgradbo „Ljudske posojilnice" ležeče traverze, kjer je začel s petmi biti po njih, a ker to moževo petje in kričanje ni bilo z glasbo dobro intonirano, so začela slednjič tudi stražnika boleti ušesa in je koncert ustavil s tem, da je po-nočnega komponista odvedel V kletko.
Drugič ozelenela je lipa nasproti poštnega urada na Cesti na Južno železnico. Jeli to znamenje ugodue jeseni?
Delavsko gibanje« Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev, 100 Macedoncev, 47 C rnogoreev in 70 Hrvatov. V Heb se je odpeljalo 90 Macedoncev.
Izgubljene in najdene reč:
Neka dama je izgubila vezano torbico.
— Šolska učenka Hedvika Albertova je našla srebrno verižico z večjimi obeski, ki jo je izgubila gdč. Roza Božičeva.
Bazar. Gospod Emil Dobrič, preje dolgoletni sotrudnik pri gosp. PetriČiČu, je otvoril v Prešernovih ulicah trgovino z galanterijskimi in enakimi predmeti.
Danes velika vinska trgatev na Rimski cesti št. 19 „pri MarČanuu. Vstopnina prosta. Začetek ob 8.
Ljubi anski sekstet na lok koncertuje danes v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost.
„Društvena godba ljubljanska" koncertuje danes v soboto v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop prost.
— Jutri v nedeljo se vrši koncert v vinski kleti hotela „Union". Začetek ob 8. zvečer.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. septembra do 5. oktobra 1907. Število novorojencev 20 (=277 °/00), mrtvorojonoev o, umrlih21 (= 28 O °/00), med njimi so umrli za j etiko 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 16. Med njimi je bilo tujcev 7 (= 33 3 %), iz zavodov 14 (=666%). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifuzom 2 moška v deželni bolnioi, za vratioo 3, za egiptovsko očesno boleznijo 5 oseb.
* Drobne novice. N a p a d n a vojaško patruljo. V Lodzu je napadla oborožena četa vojaško pa-truljo. V boju sta bila ubita dva napadalca, pa tudi en vojak je obležal na bojišču.
— Nove topove si je naročila Grška pri Schnciderju v Creuzotu.
— Veliki knez Vladimir Aleksandro v ič s soprogo je prispel včeraj v Bukarešt, ker sta ju pričakala na kolodvoru kralj in kraljica.
— Kari Costa, nemški ljudski pesnik, je umrl na Dunaju 75 let star.
— Prisilno uniformiranje državnih uradnikov. Na
tozadevne vesti je vprašal poljski poslance Glabinski pri finančnem ministru, ki mu je odgovoril, da mu o taki odredbi ni ničesar znanega.
— S ni r t vsled s t r S h u. Vrhovni adjutanl nemškega cesarja, Ad. pl. Biilow, je dobil napad vsled naduhe. Tega se je njegova 'žena tako prestrašila, da je na mestu izdihnila.
* Odkod je kristjanski križ? Ar-
heologične preiskave dokazujejo Čim-dalje bolj, kako je bila svetovna kultura že v starih rasi h tesno spojena med seboj in kako je kristj.uiskn doba v n< ai vi čem prevzela I«' dediščino H - let . i • orijei• tke kulture. Najvažnejši pojavi kristjanske simbolike, ki so izvajali dosedaj le iz duha vere in iz pripovedovanja novega testamenta, stoje v skrivnostni zvezi s prastaro simboliko prejšnjih narodov. Celo glede križa je dognal slavni arhelog Montelius, da izvira iz Časov  pred    Kristusom. Prvotna
podlaga križu je bilo kolo, ki je veljalo tisoč let pred Kristom za simbol solnca, Bolnčnega boga in sploh vsega božjega. To znamenje najdemo tudi v kristjanskih katakombah. Iz takega kolesa s štirimi prečnami je nastal grški križ. Taki križi brez kroga se nahajajo na nordiških grobiščih pa tudi na najstarejših kristjanskih nagrobnih kamnih najdemo tak križ. Ta grški križ, ki je postal najvažnejši simbol kristjanstva, se nahaja ravnotako, kakor kolo s štirimi prečnieami tisočletja pred Kristovim rojstvom na mnogobrojnih azijskih, posebno azirskih spomenikih, tudi na starem denarju iz paganske dobe rimskih cesarjev.
* Epidemija. Nekdo, ki je imel ljubico, si je izmislil posebno metodo, da sta ostala na klopeh v parku in v železniških vozovih sama. Ako se je kdo prisedel k njima, pričela sta vselej sledeči pogovor: »Pred tremi dnevi smo bili še skupaj in danes je že mrtev.« — »Da, in prejšnji teden je še rekel, da si bo dal staviti koze.« — Jaz si jih dam staviti jutri, človek nikoli ne ve . ..« In nepoklican gost se je plašno umaknil v primerno daljavo. Nedavno se je parček vozil iz Se-mernika na Dunaj. Vstopil je dobro, rej en gospod ter se vsedel v njuno bližino. Zaljubljenca sta takoj pričela zopet svoj običajni pogovor — toda gospod se ni ganil. Ker sta mislila, da je gospod morda gluh. začela sta skoraj kričati. Tedaj pa se je debelu-har obrnil k njima z besedami: »Človek ne sme hiti tako boječ. Jaz sem bil v Indiji vsak dan v dotiki s kužnimi bolniki, pa se mi ni nič pripetilo. Eden pač dobi kugo, drugi pa ne. Tudi na ladji, s katero sem včeraj prispel v Trst ...« Zaljubljenca nista počakala zadnjih besed, temne sta zbežala v drug voz.
Bonboni s klorofonnom. Na Angleškem, pa tudi v Ameriki se je
zelo razširila škodljiva razvada uživati bonbone, v katerih je kloroform. Prvotno so se taki bonboni jemali proti kašljanju, polagoma pa so postali navadna slaščica. V mnogih londonskih trgovinah nižje vrste jih priporočajo kot take na javnih plakatih. Ženske, ki se hočejo omamiti, da si preženejo dolg čas skrbi, a se sramujejo iti v gostilno, uživajo zaredomii
take bombone, dokler se omamijo. Celo šolski otroci se pulijo za kloro-rormske bonbone, a posledica je, da so v šoli zaspani ter ne kažejo nika-kegn zanimanja za pouk. Ženske, posebno tovarniške delavke in prodajalke, ki nosijo take bombone vedno V Žepib, SO Skoraj neprestano omote-ne in pristopne vsakemu nemoralnemu dejanju. Zaradi tega se je osnovala litra človekoljubov, med njimi več zdravnikov, ki pridigujejo povsod boj škodljivi razvadi.
:  Starost — norost. (H)letni premožni krnel Savo Radumilo v Maricah v Bosni je dve leti vdovce. Zelo pogreša  žene.   kakor   tudi   otrok, s katerimi ga ni obladodarila prerano umrla soproga. Silno rad bi se še enkrat oženil in bi dal kolikor bi kdo hotel, da bi se mu ta želja spolnila. Ker je Radumilo nekoliko omejen, izrabil je to omejenost kmet Tvaštanin. Prišel je k njemu in mu pripovedoval, da bi neka Radumilo znana pastirica bila pripravljena    g-a vzeti. Ker je žen it ve željnemu vdovcu dekle bilo všeč, je bil jako vesel nad to ponudbo in izjavil, da z denarjem ne bo varčeval. Ivaštanin je kmalu prinesel obvestilo, da je dekle zadovoljno ž njim, samo zahteva navadno darilo v znesku 50 K. Radumilo je takoj izročil ta denar Ivaštaninu, ki ga je seveda obdržal za se, ker se z dekletom ni prav nič dogovoril o vsem tem in starca lagal. Da bi še več izvlekel iz njega, kvasil mu je, da bosta prihodnji večer, kakor je v deželi navada, odpeljala dekle, ki je   pa zahtevalo preje 300 K, ki jih mora dobiti v roke. Ves vesel je obljubil lahkoverni Radumilo dati dekletu 300 K. Drugi večer sta romala Ivaštanin in Radru-milo v bližnje Rogolje, kjer je prebivala pastirica.   Na samotnem kraju pred vasjo sta počakala in Ivaštanin se je delal, kot bi šel po dekle. Čez ne-
kaj časa se je vrnil k starcu in mu pripovedoval, ds dekle večerja, tla je ra\ hO neki tujec v liiši, da zato ne more priti. Gos nekaj časa se je ivaštanin /opet oddaljil. Radumilo je potr 11 i i ivo čakal v nastopajoči temi. Kar naenkrat ga od zadaj napadla dva moža, ga vrgla na tla in mu vzela vos denar v znesku 320 K. Napadalcev ui spoznal. Kmalu nato je pa začni stokanje. Šepajoč je prihajal Ivaštanin k njemu in mu pripovedoval, da so ga strašno pretepli in s sočutjem poslušal starčevo sgodbo o napadu in ropu. Oba sta se vrnila domov. Ivaštanin je pa ves čas jadiko-val in komaj šel. Radumilo je svojemu bratu pravil drugi dan v vsem, kar >e mu je pripetilo. Ta pa je kmalu spoznal, tla je Ivaštanin hud pre-friganec in da je najbrž on napadel Radimiila. Ovadil je vso stvar orožnikom, ki st> prijeli lopova in mu vzeli ves prilaščeni si denar. Ivaštanin je priznal vse, noče pa vedeti, kdo je bil drugi napadalec. Zagovarjal se bo zaradi ropa.
* koliko pridela Evropa sladkorja leta 1907.? Nemški statistik \\ O. Lieht je objavil evropski proizvod sladkorja v letu 1907. Pridelala ga bo Nemčija 2,100.000 do 2,250.000 ton proti 2,238.000 tonam 1906, Avstro-Ogrska 1.300.000 do 1,350.000 ton proti 1,344.000 tonam 1906, Francija 775.000 do 825.000 ton proti 750.000 lanskega leta. Belgija 225.000 do 265.000 ton proti 2S2.000 tonam 1906, Nizozemska 160.000 do 200.000 tou proti 181.000 tonam 1906, Rusija 1.250.000 do 1,350.000 ton proti 1.470.000 tonam 1906. ostale dežele 420.000 do 460.000 ton proti 445.000 tonam 1906. Skupaj b\230.000 do 6,700.000 ton proti 6.717.000 tonam leta 1906.
* Zašito srce. V ponedeljek teden zvečer je v Moravski Ostravi hlapca Hampla neki Svrcek z nožem sunil v prsi, da mu je ranil srce. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer niso prav nič upali na kako ozdravljenje. Tu se je odločil pri-marij dr. Neugebauer, da mu zašije srčno rano. Poskus se je popolnoma posrečil in operiranoc je danes že iz nevarnosti. — Kakor znano, je taka operacija silno tf/.aviui in se kaj redkokdaj posreči. Srce ui vkljub narkozi nikdar mirno in pri močnem utripanju njegovem se iztrga nit. tako da je zašitje skoraj nemogoče.
:;: Nov izum. Marsikdo se je že jezil, ko je dobil od sodišča poziv k obravnavi, zlasti ee je bila kazenska. Neki dunajski berač je imel tudi mnogo opraviti s kazenskim sodi ščeni, zato so mu bili razni pozivi od tam skrajno neljubi in se jim je izogibal, če se je le mogel. Pred par meseci so ga iskali zopet zaradi prestopka, a vse iskanje je bilo zaman, dokler ga niso našli te dni. Ko je prišel berač pred sodnika, dejal mu je ta: »Toliko mesecev smo vas iskali, a nikjer vas nismo mogli dobiti. Gotovo zmirom prem in jate svoje stanovanje.« »Motite se.« je odvrnil obtoženec, »stanujem vedno na enem in istem mestu.« »Tako. tako. a nam sc sporoča, da vas ni nikjer. A kje stanujete zdaj in kdo je vaš gospodar?« Obtoženec je pokazal na stražnika in lokavo dejal: »To je moj gospodar, kateremu mi ni treba plačati niti vinarja stanarine, ker sem bil neprestano v zaporu.« »Torej se vam ne dostavlja nobeno povabilo?« »Gospod sodnik, v tem svojem stanovanju sem popolnoma varen pred njimi.« Mesto nagrade za svoj izum je dobil obtoženec zopet 5 dni zapora.
* Devetletni morilec. V Glamof u v Bosni je devetletni sin poštarja Matijevičfl med igro ustrelil s samokresi iin svojo mlajšo sestro. Zadel jo je v prsi. Umrla jev par dneh.
;: Nenavaden rop. V Newarku sta nedavno dva roparja napadla 68-letnega farmerja A. Konta, ko se je vračal proti domu v Trov Hills, N. J. Pri sebi je imel 200 dolarjev, katere je dobil za breskve. Pri napadu je pa ropar imel dobiček v znesku 35 dolarjev in lepo zlato žepno uro. Eden roparjev je skušal njegove konje ustaviti, (ločim je drugi skočil na voz in Kenta napadel. Stari farmer fce je obupno branil in mlada konja sta se pri tem splašila. Na poti proti farmi se je potem boj nadaljeval na vozu. dokler se ropar ni oprostil in nŠel. Na vozu je ostal njegov odtrgan žep, v katerem je bila zlata ura in 35 dolarjev denarja. Farmer naznanja, naj pride ropar po svoj denar, kate-katerega mu vrne z »obrestmi«.
* Barvo spreminja v Newyorku
neka zamorka po imenu Bulit iz zapadne Filadelflje. Sprva je bila črna, kakor so zamorci, na neki čuden način ae je pa začela beliti, da je naposled dobila čisto belo kožo. Bela kožna barva je pa v veliko žalost lastnice začela kazati temne madeže in kakor se kaže zdaj, bo ženska tekom časa tako Črna, kot je bila nekdaj. Kakor se pripoveduje, se je z Bulitino kožo že enkrat izvršil tak prooes pred nekaj leti. Seveda je treba vzeti to stvar rezervirano, ker je prišla iz Amerike.
* 12  milijonov odklonjenih.
Quaker College v Pensilaniji je odklonilo ustanovo 12 miljonov, ki mu jih je testamentarično zapustila vdova Jeanes. Za pogoj je namreč stavila, da se morajo v bodoče gojenci tega zavoda vseh atletskih in športnih tekmovanj ogibati z drugimi zavodi. In temu pogoju se senat noče ukloniti. Mis Jeanes je ob enem za pustila štiri milijone za pospeševanje zamorske vzgoje
* Epilepsija (padavica) Različna priobčila zdravosiovskega strokovnega tiska o novem in zanesljivem zdravljenju padavice so znana tudi laj ikom in povsodi zbujajo živahno pozornost. Spisal je te sestavke in novi zdravilni način je iznašal speoialni zdravnik dr. Aleksander B. Szabo v Buda-Pešti, ki je rad pripravljen dati pojasnila o svojem preizkušenem načinu zdravljenja ljudem, ki bi se radi rešili hude bolezni.
* Znana čajna firma Messmer nam piše: čimbolj se razširja moja znamka, tembolj jo ponarejajo. Oso-sobito ponarejajo zavoj in že več let uvedene barve in označilo, medtem ko vsebina daleč zaostaja za pristnim Messmerjevim čajem, ali je pa pogosto celo slabe kakovosti. Prosim torej svoje cenj. odjemaloe, naj za htevajo vedno izrecno Mesa mer j ev Čaj in naj zavračajo zavitke brez moje pome firme.
Književnost.
»Slovenski Pravnik« št. 8. in
i>. ima tole vsebino: 1. Dr. F r. M o-horič: Poluletna ustavitev izvršbe po prisilni dražbi neprimičnin. 2 Iz pravosodne prakse. Civilno prava a) Tožba nezakonske matere proti nezakonskemu očetu za odškodovanje preživitka, ki ga daje svojemu v zakonu rojenemu detetu, b) Ustna kupna pogodba glede kosa obremenjenega zemljišča ni popolna in veljavna, če se stranke niso pogodile glede bremen, c) Zasebna posest na cerkvenih klopeh in nje motenje po cerkvenem organu, d) Določila §-a 11. zak. 2.">. julija 1871, drž zak. št. 96, §-ov 1407. in 1500. o. d. z. zahtevajo, da imej zemljiškoknjižni lastnik dobro vero, oziroma zaupanje v pravost zemlji-škoknjižnegii vpisa. — Po §-u 60. o. z. z. in £-u 1467 o. d. z. je mogla pravica onega, ki ob napravi zemljiške knjige ni priglasil svoje lastninske pravice, oziroma ki se ni npr! vpisa, ugasniti le nasproti tistemu, ki je bil v dobri veri ob pridobitvi svoje knjižne pravice. — Upoma tožba je dopustna tudi pri neprimičniiiah (§-a 37. in 170., št. 5 izvrš. r.). — Upnik, ki niti ni pogledal v zemljiškoknjižno mapo, ki torej ni niti poznal obsega zastavnine, ne more zahtevati, da naj ima varstvo publieae fidei, češ, da je zastavno pravico pridobil v dobri veri, da so kaki prostori sestavina zastavljenega zemljišča, e) Ce tudi § 17. izvrš. r. določa izključno podsodnost, ki 6e ne da odstraniti po dogovoru strank, velja to vendar samo za take spore, ki se pokažejo ne samo med izvršilnim postopanjem, ampak tudi vsled njega. -- Določba §-a 66. zadruž. zak., po kateri je tožbo radi izpodbijanja sodno potrjenega preračuna prispevkov vložiti pri redni podsodnost i zadruge, ima namen, da se koncertriraj o taki spori pri podsodnosti zadruge. - Utesnitev ali razširjenje tožbe! f) Zadružni zakon. Kazensko pravo, a) K uporabi §-a 157. kaz. zak. b) Nabavna cena zaloge blaga ni odločilna, ampak dejanska cena blaga v času plačilne dolžnosti (486 k. z.) 3. Izpred državne ga sodišča. Pokojnina vdove po državnem, dne 22. februarja 1^79 1. v 8. službenem letu, a vsled napora v službi umrlem uradniku. 4. Književna poročila, o. Kazne vesti.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave   pred deželnim sodiščem.
Tri vojaške nabore zamudil. Urban Mrak, posestnika sin iz Delnic, je odpotoval o Veliki noči 1. 1904. pred prvim naborom v Ameriko. B!val je tam tri leta, kakor sam priznava zaradi tega, da bi si tam kaj prislužil, in tako lažje prevzel očetovo posestvo. Bil je krivim spoznan, da se je odtegnil naboru in obsojen na 10 dni strogega zapora in 10 K globe.
Telefonsko ni DrzoiDvno ooroflto
Dunai 12. oktobra. 0 bolezni cesarjevi se je danes objavil prvi buletin. Izšel je ob po lene popoldne. Buletin se glasi: Kašelj nespremenjen, noč mirna, telesno stanje zadovoljivo.
Dunai, 12. oktobra. Privatno se poroča iz Šenbruna: Zdravstveno stanje cesarjevo ni posebno ugodno; mrzlica Še ni ponehala in cesarja muči poleg tega silen kašelj.
Dunai, 12. oktobra. Is uradnega vira javljajo: Cesar je preteklo noč prebil relativno dobro; kašelj je nekoliko ponehal, tudi katar se je dokaj zmanjšal. V obče se bolezen ni shujšala, ker je telesna temperatura preje padla, kakor pa se povišala.
Dunai! i- oktobra. Iz drugega vira javljajo: Zdravstveno stanje cesarjevo je dokaj neugodno. Telesna temperatura je mnogo nad normalom. Prof. dr. N e u s s e r je danes zopet poklican k cesarju.
Dunaj, 12. oktobra. V ministrstvu zunanjih del se je osnoval nov oddelek za državnouradne in državnopravne posle. Za vodjo tega urada je imenovan Madžar Wolff, ki je dobil naslov sekcijskega načelnika.
Dunaj oktobra. Danes se je sešel redakcijski odsek, ki ima končno urediti zakonske predloge o nagodbi.
DUttS] 12 oktobra. M uistrski svet je imel sejo, ki je tiojaltt dve uri. PosvetovaDJe se nadaljuje popoldne. V ministrskem sveta so razpravljali o nagodbi in o bodočem parlamentarnem zasedanju.
Dunai, [- oktobra. Avstrijski poslanik v Berolinu Szechenvi-Marich je dospel semkaj in je imel dolgo konferenco z ministrom zunanjih zadev baronom Aehrenthalom.
Dunaj, 1*2. oktobra. Danes je bil položen sklepni kamen nove palače dunajske „ Trgovske in obrtne zbornice14. Cesarja je pri slavnosti zastopal nadvojvoda Rainer.
Ptuj, 12. oktobra. V Okiču je kočijaž Krajne, ki je prišel vinjen domov, pretepal svojo ženo. 15-letni sin je prihitel materi na pomoč in razklal s sekiro očetu glavo. Krajne je bil na mestu mrtev.
Kolonija 12. oktobra. Tu je umrl poslanec Dasbaoh, znani voditelj nemškega katoliškega centra.
Petrograd 12. oktobra. V Šli-seljburški ulici je nastal silen požar, ki je uničil 5 hiš. Ponesrečilo se je 5 oseb. V hišah so stanovali sami delavci.
Razširjeno domače zar»vio. Vedno večja povpraševanja po ,31oll-oveiu francoskem žganju in soli41 dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot
bolesti uieSujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po  K 1*90. Po
poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLLhiv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 16 — 14
Novo moč
daje Scottova emulzija, če ne pomagajo vsi drugi pomočki.. Vedno je nevarno, poizkušati z dvomljivimi izdelki, če je v nevarnosti življenje in če gre za
slabosti
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot jamstvenim znakom Scottovega ravnanja !
kakršne opažamo pri prebolelih ali pa zaradi malokrvnosti, pljučnih bolezni ali prehudega napora. Kdor je pameten, poseže takoj po pomočku, ki se je v številnih slučajih vseh vrst slabosti izkazal uspešen in zanesljiv, in ta pomoček se zove Scottova emulzija.
Izvirna steklenica
£»0 vin:
Naprodaj po vseh
lekarnicah.
■4rm1JrJo£i naj bero inae at o THY-MOMEL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Želja vseh mater je, da bHmeie krepke
otroke. Tekoča Somatosa pospešuje tek, povzdiguje tvoritev krvi, povzroči  hitro in go-
tovo povišanje telesne teže in je torej najbolj idealni pomoček za slabotne in v razvitku zaostale otroke.
Premočna odvajila so kakor znano Škodljiva. Rabite zatorej brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki tudi prebave ne pušča znemar, ampak jo pospešuje in jači — namreč dr.
Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr dvorni dobavitelj. Dobiva se
tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b l»«VI»ro domaee zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LIMMENT. CAPS1GI C0MP. s „sidrom" nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Gena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenira. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
si.
f V 4
Zahtevajte
i I uh trovan cenik
gasolinovih svetilk
podjetja za žarnice
„Ideal"
DUNAJ, VI. Wallga»e 34.  Bogo Pollak
Cena, lepa svetloba bre« nevarnosti; vsaka svetiljka se lahko rabi lase; nič iDŠtalicije; popolno nadomestilo za plinovo luč. Za plinove in električne lestence last nega izdelka posebni katalogi._8911 b'"'
Oblastveno varovana;
129—40
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen |e
Thierryjev balzam
s seleno varstveno snemk.o s
Donu   12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenic« s patentnim saklopom K 6*—.
lhierryjevo centifolijsko mazilo
aa vse, Se tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 3 lončka H X «o. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot   ui*j boljši NplOMUO suaui  tu »iHio^iitiii.
Naslavlja naj se aa
lekarnarja A. lhierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zalogo po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tiaoci iavirnih ■ah valnih  pisem  zastonj   i u poštnine prosto
Poslano.
Ako  imate občutljive noge, kupite svetovno-znane gorke 338o-2
zimske čevlje
podšite s flanelo in kožu novi no v c. kr. mnihov-graški zalogi čevljev pri Henriku Kenda, Ljubljana, Mestni trg št. 17.
Proti zudoOGiu m grntoBt zol
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna ii> zobna voda
ki otrdi dlesno tn odstranjuje neprijetno napo ix u nt. 1 «trkicnica z navodom a 14..
BI gorodnemu gospodu 1*1* lievutll&ii,
lekarnarja v Ljubljani-
Vas*, izborna Melos ine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobc., odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosita, pošljite Se 3 steklenice Meius. ustne in zobne vo n.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik Metlika, 84. aprila 1906.
SežB iek&nu. Mil butik-,
I LJubljani; Risljtvi cisti il 1
."••■leg novozgrajenega Pran JoSelove?;
rabiL mostn 13—41
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gosp. I. Watzak v Šmartnem pri Litiji, blagajnik podružnice sv. C in M. v Litiji 53 40 K, kot čisti dohodek veselice 22. kimovca v Ho-tiču pri Litiji — Gospod Zdravko Stolfa v Sežani K 16 70 pod besedilom: Ko dva sta se vpregala v jarem zakonski nabral se od gostov je ta-le denar; Za družbo slovensko Cirila-Metoda, ki žrtva naj mala bo ta na oltar. Gosp. Fran Burger, c. kr. preglednik finan. straže v Ljubljan- 320, skupno z rodoljubi z dežele zbrani v gostilni pri Zajcu. — vetvorica socijalistov na Jesenicah na Gorenjskem 4 K, v hvaležno priznanje župniku Zabukovcu, ker je začel učiti socijalistiČni oČenaš v Jeseniški žup. cerkvi. Le taKO naprej.
— Gosp. Fran Bole v Črnomlju 432 K, nabral v veseli družbi pri Petranu v Črnomlju
dne 9. okt. 1907. — G. I. Z\vitter v Mokronogu 13.20 K, nabrala složno vesela družba
ob fantovskem večeru davčnega asistenta
g. Mazgona v Mokronogu. — Skupaj 94-82 K.
— Srčna hvala! Živeli!
Zahvala.
Preblagorodna gospa Josipina Hočevar, posestmea v Krškem iu pre-blagorodua gg. Ivan Knez, veletržec v Ljubljani ter Gabrijel Eržen, tvor-riear v Zapnžab ho blagovolili pristopiti „Podpornemu druatsu uradnikov c. kr. nžitnine na Kranjskem", m sicer prva z zneskom 50 K kot dvakratna usta novnica, droga dva gg. vsak po 50 K kot ustanovnika.
Tem povodom   izrekava  v imenu društva  gori  omenjenim  gg. ustanov nikom za njih velikodušno naklonjenost najsrčnejšo zahvalo. 3470 Ljubljana, 10. okt. 1907.
Ant. Simšič Ivan Femc
predsednik. blagajnik.
Meteorolositno poranio.
.» nad morjem U6.   Srednji araeni tlak 716*0
septembra	Caa opazovanja	Stanj« barometra	Temperatura ? C°.	Vetrovi	Kob«
11	9.	743 a	18 2	bL. jvzhod	jasno
12.	7. aj. »•».	743 9 742 6	7*4 18 4	ar. sever si. vzjvzh.	megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 13*6* nt •ale 112 . — Padavina v mm 0 0.
Borzna poročila
LJabllanska
,  rtdltn« banka v L|ubl|anl
Uradni kurai dun. borzo 18. oktobra 1V07.
leeie
rt*/, srebrna renta   . . .
8! avstr. kronska renta . . ;     .    alata .    . .
, affrska kronika renta . fL     m zlata
posojilo dež. Kranjske **/•'/* posojilo mesta Spljel . . Zadar
bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . fteika dež. banka k. o.
fU   m    •    . t * • ;
•>**,•/. zast. pisma gol. dež.
hipotečne banke . . ¥U*U pe»t- kom. k. o. z
10°/0 pr......
Vi*/, zast.   pisma lnnerst
hranilnice.....
zast. pisma ogr. can;
dež. hranilnice . .
a« Pis- °8r- niP- Dan-•^«7, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.        . . fit*lt Obl. češke ind. banke #jt prior. lok. želez. Trst-Poreč .... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. 1 ,«/, 9%*U avstr. pos. za žel. p. o.
Srećke.
Vecice od 1. 1860»/,  .  . • .     od 1. - v .4  .   . .
9 tizske......
-    eem. kred. I emisije
Denar
96 hO 98 3} 26 55
116 40 93 5 i 111 40
97 76 11040J 1 i
»9 30 1"
BUg
96 9H
96 Uh 93 111
MS
9     ogrske hip. banke .    srbske a frs. lOfr— . turške......
aailUk&        sreč** . . .
<rtditne ,    .  . •
Jaomoške ,     »  • •.
Krakovske m     .   . .
Uubijanske       . . .
*.rstr. rdeč. križa , » « •
OgT.     »      e    » • • •
J?udo!fove » . . .
fcUcburške        • . •
l>vnajske kom.  , » .
Delnlee.
*x*ne železnice .  .  .  . . :.>rtavne železnice . . •.vgtr.-ogrske bančne dela. -vstr kreditne bank«; Ogrske    „ • .'»vnostenske » i >-nogokop v Mostu (8r j t oče montan   . . ke leL ind. ar.   . . . j %\uranyi .... : r) >v&ijske prem. eVužbe Avstr. or-^Jne tovr. ćruitt £>4ke slacikor*e drn****-
E. kr. cekia .....
tranki ......
>*« marke .......
fcve^ercitfae......
*Urke........
b*v%-<«vaA.....
*******........
99 20 96
96-60! 99 — 103 20 97
96 75 99 26
98-6'; 99 76
vy iO
99 20
149 25 £57 7 S 145 7?» ?74 75 270 -247 -9*75 783 25 •40
90 — 90 60 62 -«6 60 "6 75 C? -2 6-484 —
100 96 97
70 nO 76
60 7>S 63 75 6)
SO 20
10ir--I 4 20
98 -
97
99
75 •26
b) 76
16175 I 661*-
ll&OO'-
i 641 25 ! 7:4
: vio —
! 730 — i 606- -1634 -
?63 -470 -41 —
1^-17 t - 48 ?3 97 117'3i> 96-95 S-53 4*8«
7> 75 2.^
2N 75
75 40
53
eo
75
99 295 10T
151
26
140
n*i
277
16» 104-184
46 *
9b> 6
f»H 48 28 74 214 491
1
663 18i ■ 6»2 7. r>
8 1
7^
6d ; 26^
C4 I 2*3 47if 14.
40
23 52
24 05 11756
96-25 Z *4 6-
25
5 »
Sitne * Butflrn
One 12. oktobra 1&7,
^•*e*eesi£ v. •
Pšenica  za oktober          sa vj l| K  U 85
„   „   april   >  .   .   „ 50 „   . 12-49
Jiš          , oktober .... ^0            10 M
Koruza   , isaj 1908 .   ,  m N) 9 .
Oves         oktober             , 63 ,  a     7 94
6 v višje.
katera je kot zdravil li vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihsl
in prebavil, pri protinu, želodčnem in mshurnem kataru. Izvrstna je za otroke,
prebolele in mej nosečnostjo. 54—4
Najboljša dijetetiera in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih
Specerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah. Da se izognejo podtaknlenin, se
prosijo p. n konzumenti „Mattonijeve Giess-
hUbler" da si dajo originalne ettkienice gieea-hiiblske slatine odpirati pri mizi pred svojimi očmi in da pačijo na zamasku na vžgano znamenje'
Poslano.
Javljam slavnemu občinstvu, da je moj konjski hlev za tujski promet, kateri je bil zaradi konjske bolezni zaprt
popolnoma prenovljen
oblastveno pregledan in tujim konjem od 15. junija zopet na razpolago.
Škofja Loka, 10. okt. 1907.
Ignacij Gusell.
gostilna na račun
v mestu ali ua deželi. Sprejme se tudi kaka
majhna trgovina.
Ponudbe na upravnistvo „Sloven skega Naroda" pod št. „100"   3498 l
Čevljarskega
3416 2
sprejme tako] Note] Oblak,
Kongresni trg štev. 6, Ljubljana
ESSMER
3488 I 1
jev ^
ca i
najboljša pijača za zajtrk, neprekosna po dobroti In ceni Poizkusili zavitki po 100 <;>- 1 S do 2 K pri J. Butzoltui u in A. Stucula v Ljubljani.
Jtelnže za Mino
se ceno prodajo v Ljubljani, Mestni trg št. 25. I. ndstr.
Plačilna natakarica
za restavracijo v £jubljant
išče. ==
se
Poizvedbe pn gospe Novotov na Dunajski cesti. 3.05 i
„Katne"
voda za lase
ali      2469 — 1 ..pomacla** je
edini in najzanesljivejši pomoček krepke in Litre rasti
las in brade. V prav kratkem času presenetljiv uspeh. Steklenica ali lonček strne K 2*—, K 3 - . Poizkusna steklenica K 1-40. Po povzetju pošilja samo jroipa tiiif lit* TOrii-eei, Dunai, XVIII, Sebnl as<e 3, L 81 a.
Lepo stanovanje
s tremi sobami, predsobo, kuhinjo in p n tis imami so odda s 1 novembrom.
Vprašati v Simon Gregorčičevih ulicah 11, 1, nadstr. desno.   3462 - i
igralec nVhlnuir
(boljša moč) za plesno šolo. Ponudbe nemudoma  na  u jrav
uištv    „Slov. Naroda1-. 3*99—1
varne
Zaga za parket in (to za pod
s sti*o]iaim obrato:
Išče v tej stroki dobro izurjenega, spretnega delovodjo.
Ponudbe  pnd  j.Delcvodja11 na
apravniAt?u „Slov. Naroda*.      35 8-1
1/ sredini mesta se odda toKoj
ali s 1 februarjem
stanovanje
obstoječe iz ene sobe m kuhinje ter pritiklin in
dve meblovani
mesečni sobi
s liianc.
Vež pove upravni^tvo „Slovenskega Naroda". 34^6—1
Blagajne,
proti   požaru   in  vlomu, „Foxu pisalni   stroji,  ameriško po b-št^o  za  pisarnice  ceneje nego
Uieikdi. — Bečko skladište
blagajnaf delničarsko druStvo, Zagreb, Ilica 22. 3m— 3
I
Panurana-kosDioraiiii:
Dvorski tr}«. 3
pod „Narodno kavarno*
Od 12. oktobra do 19. oktobra 1907.
Kopališča ob Baltskem morju in okolica.
300
vinskih sodov
od 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa v prav dobrem stanja oddaja
po nizkih ceuah tvrdka
.Rosner & drug
v Ljubljani.
U Angleškem skladišču oblek
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5
3401—3 je v zalogi
čez 1800 kosov modernih dolgih poletotov iz doubie in angleškega blaga1
in pa plišaste jopice po........od gld. e*—
čez 1500 ovratnikov s kapuco po......od gld. s*—
E.
Bnzar
Ljubljanom
Sradu.
Dovoljujem si alavoerau občinstvu najvljudneje naznanjati, da sera ustrezajoč vsestranski zahtevi otvoi*ll w 3509 - 1
Prešernovih ulicah št. 9, poleg glavne pošte
specijalno trgovino
za tujske predmete, galanterijsko blago, igrače, steklene in porcelanske reči, pariumerije, potovalne in šolske potrebščine i. t. d.
Opirajoč se na vsestranske izkušnje, katere sem si pridobil tekom velikoletnega delovanja v tej  st oki, posebno pagše svoje  141etno delovanje pri tvrdki Vasu e&eta*l.efe4eć kot vodja detajlne trgovine, upam, da  bodena lahko ustrezal vsem zahtevam svojih cenje Ah odjemalcev.
Posebno 'mi bode skrb vsakega zadovoljiti z dobrini  blagom  ter s Izredno nizkimi eenuml.
Proseč slavno občinstvo, da me v mojem podjetju podpira z obilnim obiskom beležim z najodličnejšim spoštovanjem
EMIL DOBRIČ.
pisalni stro]
sistem „Europa", skoraj nov ali dobro utečen, proda J. Pauliu v Ljubi ani, Nove ulice 3. m K ISO-— kjer se tudi da navodilo o pisanju. 3437 2
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12-, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi  se    zamenja ali   nazaj vzame
proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsd, Lobes 35. pri Plznu na Ćeskem. »asa a
G-en eralnega zastopnik
za Kranjsko
s sedežem v Ljubljani, sprej&e staro reuomir&na domača živl|eask.a zavarovalnic* proti plači, potnim dietam in proviziji. 9516—1 Ponudniki uaj se predstavijo v torek, 15. oktobra v hotelu, „pri Slonu, soba St. 12.
41
<gn. Fasching-a vdo
Poljanski
Zenitna ponudba.
Velik posestnik, trgovec in gostilničar v 27. letu, simpatične zunanjosti, v lepem kraju na Notranjskem, se zeli v svrho senitve sesnaniti 3 olikano, čedno gospico, v starosti do 24 let in k&kih rO.000 Jf premoženja. 3510-1
Pisma s sliko, katera se vrne, nasloviti je pod šifro „Tajno in srečno" do 20. oktobrz t L na uoravništvo „St°v- Naroda".
Stroga  tajnost zajamčena.
——m*
Sladek
vin
bel In rdeč..... K 40
rizling, vrlo sladek .  . „ 56
stara vina..... „ 50*
tropinovec in slivovka,
pristna..... „ 120
za 100 litrov
prodaja
3478-1
Jos. Krmna
Kašljajocim
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki z najbotjsim uspehom
THYMOn/IEL SCILL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločuje slez, ublažuje dušeči kašelj in pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. — Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu ■■•«»»»»♦-!n Bel I Iste pri dušečem kašlju in drugih vrstah oslovskega kašlja
oar Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po pošti franko, če se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 stek., če se pošlje denar naprej 7 K. H) steklenic, če se
poštje denar naprej 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
3477     c. in kr. dvorni dobavitelj.| 1 Prati«  111., čtttv. VOS.
Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na Ima Izdelka, izdelovalca In varstveno znamko.
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Kolenc v Celju.
647 97
Stanovanje
obstoječe iz dveb sob, kuhinje in pritiklin,
se tako] odda po znižani ceni.
Več se pot zve  pri  g. N. VdOVIC,
Bleiweist»va cesta ftt. U (dvorišče).
3467 — 1
Sprejmem takoj
dva učenca
o trgovino z mešanim blagom.
Ivanka Čolnar v Kranju.
Restavracija „pri Levu".
V salonu
vsako nedeljo in praznik
Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost.
Toči se vedno sveže puntigamsko
pivo, pristna štajerska, dolenjska ter istrska vina Izborna gorka in mrzla kuhinja on vsakem času.
S spoštovanjem se priporoča
3412 2 Beti Kos.
restavraterka.
Za elegantni svet!
^a^fi^ej^l
pisemski papir
francoski in angleški v
okusnih kasetah in zavitkih se dobiva v
„Narodni Knjigarni"
združeni
s trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi po--trebščmami-
Jurčičev trg 3.
3U32 — 8
znamke.
Nabiralcem pošiljam na željo izbere samo zajam-
čeno brezhibnih pismenih znamk s 50—70°/0 popusta pod vsemi katalogi. A. Welsx, Dunaj, I. Adlergasse 8. (podružnica v Londonu) Nakup.
Izprašana
• ■
poučuje
doma in izven doma. Naslov se poizve v upra vnistvu „81 (»venskega Naroda".
34 »-2
Vajenca,
krepkega dečka, sprejme tako] trgoolnazželeznlnoin špecerijskim blagom Anton Zadnik o
Senožečah. 35G4-1
Vinske jode
(belega  vina)  skoro   nove,   dobre in močne,  od 620  do 650 litrov, proda po nizki ceni 2338-13
Fran Cascio
Hc-e IO.
išče primerne
službe
Deklica
eventnalno tudi v kaki pisarni. Vešča je slovenskega, nemškega, nekoliko italijanskega in hrvaškega jezika. Izvršila je 5 razredov ljudske in 3 razrede meščanske šole ter ima Čedno pipavo.
Cenj. oonadbe naj se blagovole pošiljat« podnaslov: ,SluŽba Št. 3212.1 na upravništvo „Slo*. Naroda".   3487 2
Z prodajalki
in vajenec
se sprejmo o trajno službo.
Kje, pove upra*ništvo »Slovenskega Naroda". 36OO
25,000.000
poizvedb
je podelila
818—6
Pišite zaradi pristopa po prospekt št 19 na rduštvo „Creditreform" Gradec, Havdng. 10.
Od danes m« dal je- oddajam
trboveljski nremoa t
i premog
cent (50 kg) po K 1-40 (70 kr.)
Opozarjam   torej  cenj. odjemalce,  naj  premoga nobenemu mojih nslnžbencev ne plačajo dražje.
Za obila naročila se priporočam
z velespoštovanjem
3489- 2 3^E. ZLi3 inpert.
Za jesensko sezono
priporoča 8195—1
nove svile in žamete za bluze, dalje
prilika W§
za pailette svilo za obleke, črno, meter po K 2'70.
Ostanki svile čudovito ceno!
A. Persche
Pred škofijo št. 21. Pred škofijo št. 21.
W6
Sposobne in znnesljiue osebe
katere želijo postranskega zaslutita kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajna
službe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod it 15-305 Gradec, poste re stan te 12. 1392 25
Uradnik, stalno v Ljubljani,
lite lepo meblouano mesetno
sobo,
euent. z dobro hrano v bližini Zvezde.
Ponudbe z navedbo cen pod ,1. Sk.1
na upravnistvo „Slov. Naroda" do 18. t. m. 3472 2
Gostilničarska
I. najpopolnejši
Cinematograph - theatre - f rangais
(v bivšem »Katoliškem domu") TurJofRI trs št. 1 u i. nadstropja, velika duorana.
Wsako  spedo   In soboto
v SSS»<
«497
usodna prilika za dobrega
krojača
)e v nekem mestu no Dolenjskem.
Več pove upravnidtvo „ Slovenskega Naroda44. 3415—3
Lepo veliko
3428 3
■•V-
se takoj odda. 34 4 2
Več se izve pri g. Toni Bili na, v Ljubljani, Židovske ulice št. 1, I. nadstr.
Služkinja,
stara čez 30 let, se sprejme v traje o
službo v lepem večjem trgn na Dolenjskem. Znati mora vsaj navadno kuhati io opravljati  vsa domaČa dela. Plača mesečno 20 kron.  Le take, ki imajo letna izpričevala, se sprejmejo.
Oznanila uoravnistvu „Slovenskega Naroda" pod „Sreča 28".      F461 2
Lep prostoren lokal
opremljen s policami in prodajalnimi omarami ter z zraven spadaiočim maga-cinom v večjem kraju na deželi,
sedež C. kr. uradov, blizu farne cerkve in ob državni cesti,
se pod ugodnimi pogoji takoj odda.
V tem lokalu je bila že več let trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom.
Kje. pove iz prijaznosti, upravnistvo ^Slovenskega Naroda". 3473—1
SilOTIJ8zbd
se v Sp. Šiški štev. 76 takoj   oclcl. i.
3IŠ1
Panorama International
Pod trančo 2.
Razstavljen^ od nedelje 13. oktobra do vštete sobote 19 oktobra 1907
Florenca
in starinske umetniške zbirke.
Benetke.
Več hiš
v Mariboru
se proda iz proste roke.
Zlata svetinja
Berolln, Pariz. Rim itd,
3« Os - l»
Naiboljte koim. čistilo !   za sobe
r-T1
Nedosežno
to
jl Najnovejša ame-j. ■ rlška Iznajdba r
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. Patent Gld. 2-30.
Cez £ n.n ona kosov prodanih v kratkem Času Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno n» leta. Gld. 1*30.
Kdor pošlje denar naprej <tndi pomene zraroke)   mn   polije   diskretno   in poštnine
prosto, sicer 26 kr.  več, edina prodaja
.1. H. A U E R, tvornice za gu- JL I — maslo blago. —X
Dan a i IX 2, Nussdorlerstr. 3-0.
O
m  lepimi prostori
v lepem kraju pri kolodvoru blizu Ljubljane se odda takoj v najem.
Naslov v upravoistvu „Slovenskega Naroda". 3390—2
Dobro šzvežbnfi
strojni kovač
£1502
sprejme tako] u trajno delo
J. Žužek, klepar na Bledu, j
Isto tam a-»«r* s*projuri«? i
za kleparst^ro«
Vse so zidane nanovo, pripravne za najemninske in trgovi .ske hiše, davka proste ter s e obrestujejo pO 6l/.2%. Istotako je tik Mari h« ra naprodaj več
Nanlov   pove   npravoištvo „S'ov. Naroda". 33S9-2
satu jej o po 6l ,%.
pih vil.
Danes, u soboto
12. oktobra 1907
se sprejz^ie tt delo
Vpraša se pri Dragot. Fakinu V Ljubljani, Slomškove ulice st. 16.
že 15 iat obatoječa najstarejša Mubljnnsaut
sredovalnica stanovanj in slu;
G. PLUX
ti
T gOSlM
na Rimski cesti 19.
vinska
trgat
Začetek ob 8. ml. Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi gostilničar.
:e ulice it. 6 3476
lirJporota ln namegea le bolj k r
službe iskajoče vsake vrst:
mm   Ljubljano    In drugod. 1'estna ln kolikor možno h Str* poMtrezba zatolovljcnH.
/unanjim dopisom je priložiti znamko za odgcvr.
Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko dovoljeni učni zavod Josipa Christoia otvori s 14. oktobrom t. 1. stenografski tečaj. Poučevale se bode v slovenski in emski, korespondenčni in debatni stenografiji v večernih urah od 7. do 8. pa trikrat na teden. Učni honorar mesečnih 8 K plačuje se vsak mesec naprej. Odvetniški in notarski uradniki imajo znaten popust.
Udeleženci naj se oglasijo v ponedeljek, 14. oktobra t. L ob 7 uri zvečer na I. mestni deški ljudski Soli v Komenskega ulicah (na Ledini). 3mi
3432 3
dali«
pisalno mizo, Werthei-movo blagajnice, različne steklene omare in prodajalni ške mize (padel)! vse skoro popolnoma novo,
proda prav ceno
Ernest Jnrk
v Ljubljani Dvorski trg 3.
Jterečiia na
vsakovrstne
CASMIKC
revije strokovne liste zabavne liste ~      Ilustrirane liste f° humoristične liste
modne liste
mak«, ćeSke, poliske, srbske, francoske, angleške, italijanske
nemfike itd. prevzema
Narodna knjigam
Jurčičev trg štev. 3.
h3
0000 0000
Svarilo
V obrambo proti mogočim ne-prilikam naznanjam svojim Čislanim naročnikom, da moj bivši potovalec, gospod
S 503
O
že dalj časa ni weč v moji službi, da nima pravice za mojo tvrdko naročila jemati ali pa z& moj račun plačila sprejemati.
Edmund Kavčič
trgovec v Ljubljani in izdelovalec zdravstvenega
rastlinskega likerja „Jtorian".
Gosposke ulice it. 15. pritličje, desno, v Ljubljani. 34E> -3
Zemljišče
blizu kemične tovarne na Selu
je naprodaj.
Naslov poe upravcifltvo „Slnvea-skega Narodau. 346 j—2
teli
špecerijske in delikatesne stroke, dobro izvežbau, popolnima ve46 Ravenskega, ueniA-e^a in italijanskega jezika, išč& službe, najraje tu v mestu.
Naslov v npravništva „SlovenuUega Nar. datt. 3444—3
Kit
«
dobri, samostojni delavci,
se takoj sprejmejo proti dobri plači.
Zimsko delo zagotovljeno. MM 8
L. M. Ecker v Ljubljani.
Proda se takoj
lovska psica
prepelicarka
14 mesecev stara, po jako nizki < eni zaradi izgube lova. Več se izve v upravnišUu „Slov Narodaa.    34^6 7
Urejen, velik
V sredini mesta
se iz proste roke odda
s stelažaml ali brez'njih.
Kje,   pove   upravniŠtvo    „ Slovenskega Naroda". 3430-S
Parna žaga
D6GH6NGHI
v Ljubljani
kupi
lesene dele
za navadni Iestni      3451—S
j^rsm (G-atter),
Break
za 6 oseb Ur eleganten
koleselj,
Oboje v najboljšem stanju, se |>    o A flL •
Več se poizve pri Leop. Blu-maueriU) Kolodvorske ulice št. 24, npri Starem Tislerjn".
3^9--2
Risarji in : slikarji:
dobe
vse potrebščine
zdrnleni s
trgovino s pisalnimi,
risalnimi in slikarskimi potrebščinami
jureiteu trs $t. 3.
C.+^
88
D5B
3946
Naprodaj!
Jako lepo ležeča majhna
stairaisla tiiSa
z lepo ureienim vTtoml vodovodom v hiši in z majhno stekleno lopo, 7 let davka prosta, se proda prav UgOdDO ▼ Gorenjem Mozolju pri KOČCVJU*
Rudolf Eisenzopf.
A. KUNST
3367 — 2
KMthe voda za pršit
Senzacionalno sredstvo v do Sego čarobnih prsi. Kathe voda za prsi se rabi samo zunaDi'p. Zajamčeno neškodljivo, steklenice po 3, 5 in 9 kron postoiue prost
Disfcrttuo pošilja po povzetju ^316-14
ROtbeHenzei na Dunaju XVIII
Schnlgasse 3, L nadstr. 11.
hj- Ljubljana -v-
4 ŽiicioTrslco ulica*.
Velika zaloga obuval
isstnas« izdelka za dama« gospoda In otroks Js vedno nt Izbero
. Vsakršna naro&la   ta isTrSojoIo točno
4 tu po nizki ceni. Yh mere se suranju-
^  jejo  in   ssznainenujejo. — Fri zunanjih
5 njiroiilth   naj   se blagovoli
!ii alati.
trgovina a epecerijo In ieleznino
M^fnialiaisai.   3448—2
I HIIHIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIII lllllllllimii... Č^jJ
Ustanovljeno lota 19*5.
I 1
Oklic.
V ponedeljek, dne 14. t m, se bo prodalo
na prostouoljni jaunl dražbi
na drobno Antona Lampe tu v Črnem Vrhu nad Idrijo lastno posestvo, kakor; njive, travniki, go adovij vrtovi in hiša Št. 28 v Črnem vrhu, (ki dousša sama z vrtom letnih 600 K) — vse to pod jako ugodnimi pogoji. 2365 —3
Natančnejši podatki na licu mesta.
arhante
ln flanele, kanafase, zefire, platna, grizsts, oksforde, žepne robce, brisače in raznovrstne druge tkanine
ponuja cenj. gospodinjam
František Hudec
v Novem Mestu nad Mm, Češko.
Vzorce dobite brezplačno in franke.
O »tudolfovem aa Dolenjskem
se bode na
prostovoljni ]aunl dražbi
v ponedeljek, dne 14. oktobra 1907
prodala novozgrajena, krasna
vila
5 min. oddaljena od kolodvora, nasproti c. kr. okrajnemu glavarstvu, za zasebna stanovanja kakor tudi za gostilno in kavarno pripravna, s 16 sobami, 4 kuhinjami, jedilnimi shrambami, kopalnimi sobami, vodovodom, kletmi itd.
Izklicna cena je 50.000 kron. Osem dni se daje za odložitev. 3395—5
Za sool parni in umetni mlin
ter pesestvo iščem iz obiteljskih ozirov
sodelujočega
ompanjona
s primernim kapitalom.
Bil bi naj oienjen, vsaj nekoliko trgovsko naobražen, po mogočnosti vešč mlinske stroke ter bi naj prevzel vod stvo in nadzorstvo podjetja, oskrbovanja posestva in gospodarstva.
Eventualno podjetje tudi prodam.
Ponudbe na: Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču na Štajerskem. 3404-3
SUKNA
283 £ 19
In modno blago za obleke
priporoča firma
tvornica za sukno
v JCumpolcu
aa Češkem. Tvorniske cene.      Vzorci franko.
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastopjev, barvarUa in likanje sukna
--Tita. paai\ =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cena.
= iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimii m 1111 u m 1111111 m 111111 > 1111 j 11111
C:w'>oiOifloaaoflaijffaoa>osftfiaftriasi "Mm wn~niw~m~i
£5
m mmm
OB
Spredaj pavu« o bi 11* a,
ne tisci ud, zelodee9 priporoča v največji isberi
Alojzij Porsche
v LJubljani Pred »Sofijo M. 21.
&1
$& m
89 m
1
m
3r?
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= JlKjaUce: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
£41
m m
m
Bil
m m
m
trni
Važno!   mm Važno I
pqoliiji, ttpTBi li iivinorejsi.
Najboljša In najcimjia postražba
C aa drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, S korenina itd. tud' po Kneippu, ualne s vode In zobni prašek, ribje olje, re-2 dllne In potlpalne moko za otroke, dišave, mila in sploh vae toaletne predmete, fotogravflene Aparat« in potrebščino, kirurglčna obve-zlla vsake vrate, aredatva za desln-tekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga aveilh ml-ne ral ni Ki vod In sollj za kopel.
Oblastv. koncas. oddaja strupov.
SBss nlvlnorele«
posebnr priporočljivo: grenka aol, dvojna aol, so I It ar, tnojan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila
se izvršujejo točno in soudno.
Drogerija 41
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice šil
Kupuj« po stsjTliJl ernl razna
seliscs (rois), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd.
S)9Q4 tOffOvitttStt'MOt^^fOtfO^fO^I
Lovske puške
vseh   sistemov,  priznano izdelki prve  vrste z največjim strelnim učinkom, priporoča  127 40
Peter VVernig
o. kr. dvorni dobavitelj oroZJa
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki  zastonj in poštnine prosto.
Svetovna razstava St. Louis 1904: najvišja odlika „Grand Prix".
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje
Dobiva se povsod.
Edina tvornica Fric Schulz jun. 1117 deln. družba v Lipskem. 799 4
nAustro-Amerlcann".
ki želijo potovati dobro, ceno in zanesljivo, naj se obrnejo na:
N. I. Avramovic in F. Kukulić
v Št. Petru na Krasu
(Hrastfe),
v restavraciji Kranjc 29.
— Odhod iz Št. Petra je vsak dan. — Vsakršnja pojasnila ee dajo točno in brezplačno. 2472 19
Pred
nakupom
si oglejte velikansko 41
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske 4i ulioe itev. 5.
Ostanki ped osne i
ia postelje in puh
piiporos« po najnižjib cenab
r. BITI
2?red. šl2ofi3o št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo,
:*BssVaVaMa«jssss«a«mY^^
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno bfago. — Cene solidne.
Točna postrežba.
Cementna zarezna
strešna opeka
li portland oementa In peska.
Streha prihodnjosti.
Patentirana v 3 O dr zavali.
TrpeZneJSa In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste »trden i h •pek Iz llovloe.
Odlikovan s diplomo, zlato medaJjo in častnim križcem v Parizu 1904.
Bdini izdelovstelj sa Krsnj8Zo
JANKO TRADN
SI IzdelovatelJ oementnln |
Olluce pri Izubijani,
e
9
s
6
s u m
s
Najbolji] koametifiki predmeti so:
—M —i milo 70 h, tla cream po 1 K.
is olepSanjč polti in
telesa.
Us9 zobni pra-m^h. sek po l k,
sa gojitev zob in ost.
J-,* lasna voda Uu lasna po-
asBBBBB   Bzada pO
I   K,   sa ohranitev
in rast las.
Ti izdelki „Ada*, ki ao oblastvene varovani* so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ur. Ph. Mardetschlager, komik
J. Svobode naslednik
% Ijjubljanl*
Nadomestka sa ..Aido" sa vraćaj te.
AuSUSt ASnolD
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk, najnovejše
vrste po nizala cenah.
Volnate odeje
za Ženske, gladka IZ 1*20, pisana K 1*40, ponuja 5 kg postni zavoj, ki obaega 1 /2 ducata,  po povzetju franko
Gustav Weissenstein
v Bystrem na češkem.
3429-3
Spx^Qi23.e se
3427 3
mlinar,
ki bi mlel stulje.
Nastopi se lahko 20. t. m.
Pla^a j>o dogovoru.
Avgust Trpine v Kamniku.
Razpošiljam nastopne najfinejše mesne izdelke:
Fine kran j. klobase 11 kom. 11 1* — Fine hrenovke „ „ „ 1*— Fine salame iz gnjati kg a n 120 BrunšviŠke klobase „ „ „ —*80 Gnjati h la praške v v n 1"— Peršut in care .   .   „ „ „ —*90
Razpošiljam vse proti povzetju
od 5 kg naprej.
Se priporočam       3444 2 M MODI C, Šiška, pri Ljubljani
V najem se daje
radi družinskih razmer
izvrstno idoča
gostilna
v Črnem Vrhu nad Idrijo in sicer najraje takoj.
Več pove upravmštvo .Sioveaskega Narodau. 3359-4
Dobre Žagarje
i «m lzm-jenega
cirkularista
sprejme takoj o trajno delo
proti dobremu plačilu
t    parna zaga 1
u KopriuniKu pri Kočevju.
Več se izve pri lastDikn Dominika Lufiinn v Ljubljani, Jenkove nI IS.
Jodella stj.*-
Najboljše, najuspešnejše, najpri-ljubljenejše ribje olje.
Tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, povzdigne v kratkem času telesne rroči. Priporočati je zlasti malokrvnim, slabotnim odraslim, ra-hitikom (angleška bolezen), škrofu-loznim, pri razvitku in učenju zaostalim slabotnim otrokom. Cena: kron 3*50 in 7*—. Zdravljenje se lahko prične kadarkoli, ker je olje vedno sveže.
Edini izdelovalec:
lekarnar Uilj. Lahusen, Bremen.
Da se varujete ponaredb, pazite na ime „Jodella'1. Vse druge izdelke zavračajte kot nepristne.
V zalogi v vseh lekarnah v Ljub -liani in okolici.    3i07—2
2 03 7
fteckenpferd litijsko miečnato milo
Bergmanna & Kom p.,
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakorrspričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
si
10
41
WL
Uefln skupina raznovrstnih
vrtnih rastlin
(oleandri, kamelije i. dr.)
se takoj ceno proda.
Ogleda se lahko vsak dan od 3.-5. popoldne. 3468—2
Popraša naj se pri hišnem upravitelja na Dunajski cesti stev. 29.
Paulus salonsK!
343*—3
hriketi cenejši!
Iz najboljšega šlezijBkega premoga brez vsake strditvene primesi, *'.»<) kalorij močni za vsako kurjavo, posebno pa v štedilnikih in sobnih pečeh nepresezljivi, dokladanje in popravijaDJe poljubno, za kurjavo ni treba nobenega drugega navodila kakor za navadni kosovni premog itd Kurilni stroški za eno uro koma) ž v. Cena za 100 komadov, ravno ICO kg. po K 5 8 v hišo stavljeni,   (večje   kolikosti   ceDeje) priporoča
v LJubljani, Nove uL 3. (Tdef. št. 32.)
glavna  zaloga  na  debelo in drobno trboveljskega in dolenjskega premoga kosovnika orehovnika ln grušča.
Kinemotosraf „Cđison"
Dunajska cesta
nasproti kavarne »Evropa1
;vldi 1:
847 K
Lep stanoranjB
v 8olČni egi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo periluice in delom vrta se odda takoj ali pa za november na Dunajski cesti št. 60.        3112- 4
„Ottoman"
mm
Zapomni si, prinesti mi moraš samo cigaretni papir ali stročnice, in naj te ne motijo
slične  ponaredbe  slabe  kakovosti! ra 896 _4
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstneiših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovaoje na doživetje in smrt z manjsajočimi se vplačili.
Vsak član ima po  preteku   petih let pravico do dividende.
• t
SLAVIJA"
1 a*
-   -  -   -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -   . . Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
a vseskozi ilo«ansko-narodno opravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najknlantneje. Ušiva  najboljši  sloves, koder  posluje. H
Dovoljuje  iz čistega   dobička  izdatu« 1 podpore   v   narodne   in   občuokoristrv | namene.
LaDger & Wolf, Dunaj X, Laienburgerstrasse 53.
torj
Svetovnoslavni zaradi preproste in solidne sestave*
Originalni motorji ,Otto4
v zvezi 3480—1
z napravo za sesalni plin
za kurjenje z rjavim  premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kauma-zitom ali ogljem.
Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa 1
Originalni motorji „ono- za svetilni plin,
bencin, bencol, petrolin, karbonol.
še bogata! — Se priporočam s spoštovanjem
3^73 - 6
Ker je moja zaloga za jesen sko in zimsko sezono z najno vejšo in najele-gantnejšo konfekcijo za gospode ,   dame, dečke in dekli ce popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. ob-Činstsvo povabiti za nakup, dokler je zaloga
0. Bernatovič.
Ljudevit Borovnik
paaltar   j,   Borovljah <Ferl*efcO koroškem
•o priporoča V/ izdelovanje vsakovrstnih puisk aa lovce in strelce po najnovejaib •istemib pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresmce, vsprejema vsake* vrstna popravile, ter jih točno in dobro la vranje. Vas paske so na c. kr. preskuse • ?alnici in od mene preaknsene. — llustro-18 vanl ceniki zaaton|. 41
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod iz Ljubljane Int. tel.:
7*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfo- :>, Straža-Toplice, Kočevje.
9-os predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
n-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel, Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
1- oc popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.46   popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10*4-0 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica]drž. žel.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor:
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- OB popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7MO zvefter. Osebni vlak v Kamnik 10*50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Ljubilano lui. fteL:
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8*3* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-15 predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. Žel., Trsu drž. žel. Jesenic.
6*50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel.,
Jesenic.
iioo ponoel. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., [Jesenic.
Dohod w Llnbllano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. 10-09 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika
©•>    zvečer. Osebni vlak iz Kamnika.
_d ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samr
ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje* evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
<:|i|! Mijijji lill'miH-i mi
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
G. J. HAMANN
IJUSUAVl.
Perilo lastnega izdelka. 1870 Ustanovljena 1870. J*
Komandltna družba
tvornica za plinove peči
Dunaj, Getreldemarkt 10
Plinove peči Plinovi kamini
s
1634-11
Plinovi kuhalniki Plinove kopalne peci
"illovost: plinovi trnjnogrelci.
Ker se podpisanima pri odhoda iz Z g. Logatca ni bilo mogoče pri vseh osebno posloviti, zatorej se tem potom vljudno za hvaljnjuva velecenjenim rodbinam, prijateljem in znancem za njih naklonjenost, katero sva kot go-gostilnicarja obilno uživala. Hvala!
Priporočilo.
Podpisana tem potom vljudno naznanjata si. občinstvu, da sta prevzela staroznano
Bsr- gostilno pri Juržku"
Iskreni pozdrav
3491-1
KI
pno in luan 5cj<?nil<
gostilničarja v Ljubljani.
na Rimski cesti št- It
v najem. Točila bodeva izključno domača, štajerska in Istrska vina. Vedno sveže pivo ln kuhinja je na
razpolago. — Za voznike se nahaja pri gostilni obširno dvorišče in hlev.
K obilnemu obisku se priporočata z odličnim spoštovanjem
Ano in Ivan Sušnik, gostilničarja. '
Puc & drug
= v C]ubljani=
se priporoča za     3?88- 8
opremo stanovanj
hotelov 11, d. in opozarja na svoj
patentni divan.
»neri
Vožnja traja rjgpser^
dni g dni       ^rstnapr^2aP0+0Vjeinostane znajnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi vel i Kartami pernici
Pojasnila daje zastopnic Vf*£gll|"li(|
jjuDijana i^iodvo^e -ulice št v. 28
Odhod iz Izubijane vsaKj ponedelek,torek in četrtekj/ tednu.
(JH|j Trgovina
Ejubljatta, Jurčičev trg 3
s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
2
33
09441860
WN
81
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem
gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
plantnškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, naj izdatnejša —   aato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.
Prva ljubljanska ueilka žsainica kave
Dunajska cesta, naproti kavarne C »rope.
8936 43
Na cenejša vožnja v Amen k o.
E, Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna = pisarna =
21-39
Ameriko
v tjubljani, kolodvorske ulice |štev. 41.
Št. 4S09
Razglas.
34-18 3
a a
a a
n a
9 9
9 n
9 9
n
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za  dražbo sledečih
odpadkov in starega blaga pismeno konkurenčno razpravo:
l.SOO kg odpadkov      trojuika                            zavito v bale brutto za netto
900   B         „             dno-»čega platna                    »99       n n
i-*00    n n JUtnega n n     » 9
500  „ „ „     črnega „    „ „
3.000   B n hodničnega    „ „     „    n „
j  1.100   „ „ jntmh       niti „ „
i   2 500    „ . Vrvi n       t, r
5.500  „     .   w papirja      tiuega      belega     „     „    „ „
8.000  „ „ „      preprostega belega     9     n   n u
Z3 rabljena jutna embalaža od turškega tooaka, še pripravna za zavijanje inTsicer:
4.800 kg = 19.200 kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 150—180 cm dolga in 80 cm širo&a.
^5 300 kg = 15.000 kosov prevlek,  pleteninama tkanina, 180—220 cm dolga in 23 - 35 cm široka, 1.750 kg = 4500 kosov prevlek, pleteninasta in crna tkanina, 190 cm dolga in 80 cm  široka nadalje : 17.900 kg litega železa (odlomki) nezav.to,
4.200  „      „        „     ožganega „ j 7.600  „  kovanega železa starega in mešanega z Žico in veznim Železom, nezavito, 1.750  n   železne pločevine stare, nezavite, 420  „  bakrene      „       ožgane „ 120  „  medene      „        stare „ 490   „   cinkove      „ „ „
350  „  medi „ „ *
Pismene s pobotnico kake c. kr. blagajne o 10° 0 vloženem vadiju opremljene in z 1 K za polo koikovane ter na naslovni straoi zavitka z napisom „Ponndba za prevzetje odpadkov" označene ponudbe se morajo vložiti najpozneje
do 21. oktobra 1907. opoldne
pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
G. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1907!
Anton Šare
v Ljubljani Sv. Petra cesta 8.
izdelovanje perila in oprem za neveste,
Inventurna prodajo
dokler t>o kaj naloge
po silno znižanih cenah.
Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti.
Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju.
Svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8.
Svetli blesk ovratnikov in manšet daje perila lepoto in trikratno trajnost naaproti navadnemu avetlemn likanju.
Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam vse jamstvo.
Obilega obiska prosi z odličnim spoštovanjem
/tnton Šare
3068—16
4*j,iija zaloia miainlb Ji iijfiiiilk
troskih vozičkov
1» navado« do najfinejše
žima
v Ljubljani.
Iizuiii uriiBlkaa m
lOilia I NlZltlal.
ir
i J. KEBER
trsoulno z mnnuf aKMirnlm In perilnlm blasom
na, Starim trgu št. 9
priporoča
vence iti šopke za neveste
ter
nagrobne vence po izredno nizkih cenah.
'   Potrebščine za krojače in šivilje.
G. CADEZ
v loubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine priporoča 41
klobuke
cepiče, razno mosKo po, kravate, ovratnike iti
Ljubljano
stan
Vzorci
C« kr. priva tovarna za cement
Trboveljska premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča avoj pripoanano tovrsten Poi^lastd«v vodno jodnakombrni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred. dpiao gtedđ tiskovna in odporne trdote dale« navdkrlljujoel dobroti, kakor
tudi avoje priznano iavratno ■aa — eai
Priporočila ln spričevala
rsautb aradot Id cijsiofitejlita tvrdk 10 na riipolaio.
Centralni urad: 2962-6 Dunaja I., MazimU lanst^i« aso tt.
'Najnižje ceno!
Najnižja cene!
Slavnemu občinstvu
nazu&Dja otvoritev svoje
trgovine s papirjem in šolskimi potrebščinami
v Ljubljani, Poljanska cesta 12 ■
- (poleg nove gimnazija) - ™
in prosi obilnega pot*et& -
3   A.   ŠKTJIa J.
Izvrstno bi
ll'gOlg
|      Jfovo ustanovljeno!!! \
k
Ljubljana, Stari trg št. 1.
Galanterijsko in usnjato blago, nippes in dekoracijski predmeti, igrače, kuhinjsko orodje in stekleni predmeti.
Me cene!
stalne cene!
Za obilen obisk prosi s%spoštovanjeni
3474-1
JOSIP SPIEGL
i
I      1{ nakupu se ne sili! |
trgovec z zlatnino In arebrnlno
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
aa JHftstntm tria II. 17
priporoča svojo veliko zalogo prrelzlj-■1*1 h ar ii prvih tovarn, budila, strnelilh, salonskih in ar ne nihalo, brlljantov, zlatnine ta irfbrnln«. Namizna epraya Is bltajakaat* irebi
Lastna ielavnioa za popravila In vaa nova iela.
C
w
OB
m
G>
Poslano!
Slav. občinstvu, staršem, Šolski mladini ter uradom dajem  na  znanje,   da sem primoran zaradi pomanjkanja
prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu št. II moderno prezldati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
10 do 15°|o
popusta od računa
izvzemši šolske knjige in zvezke.
P. n. trgovce na deželi opo?arjam na ugodno priliko.
Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam z najodliČnejšim spoštovanjem ^s., -s
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo«
IVam  drobno  lam  na debelo.
a?
aa
S
5
T
W6
ĐokoUnic (gamaš) iz usnja
|||   gu|^HJH   za go«pe io otroke.
Turistovskih čevljev _ Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji za dom
v izvrstnih ka-bakovostih po zmernih  cene h.
zili!!i Min m taista
Szantner
v največji izbiri
falenburtooe ulice 3 * UulJljflnn * Selenbarsove ulice 3
Ceniki zastonj In poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju.
O O J
Nas
•j    Svojancmv.p n. zaščitnikom in znancem nCCTlUO} »naznanjam, da dospem sredi oktobra in ■jpjPMMonMsn da jopet pričnem 5 O O-O-O-O—O-O—O-
pkjnim potisen).
Privatne družbe, klube itd,, %i se namerava/o učiti, vljudno prosim, naj 5c dokler pridem, končno odločijo, -O—O—O—O—O—O-Gg. p, 72. dijakom, ki bi       hoteli strniti v klube, rad
Opozarjam, da noben plesni učitelj, /(i ga ne odobri vlada, nima pravice poučevati plesa  ali sestavljati plesnih drujfb.
2 velespoštovanjem
__Ciclie !Ylcrt«rra
3260—4
J
plesni učitelj.
OOO
najboljše kakovosti iz trboveljskega premogovnika dobavlja v vsaki množini do vagona pošteno in zagotavlja točno postrežbo >*—aea-^as--^aa--^a»js^s*
IVANA TREO
Ljubljana Ljubljana
.'. Cesta na Rudolfovo železnico. .".
ID
Kot izborno, razmeroma cono kurivo so najbolj priporoča gpaF"trboveljski orehovnik.^1
rs
Vljudno naznanjam, da se nahaja moja
\ -«£ odvetniška pisarna
v novi hiši „Jfmetske posojilnice
na  vogalu   Ciga Isto ve  ulice  in  J-anez  Trdinove ulice poleg justičnega poslopja, nasproti c. kr. glavni davkariji. Vhod Janez Prdinova ulica $t- (/tovootvorjena
ulica od Dunajske ceste čez prejšnji vrt stare dez- bolnice*
Dr. j^Idin Jfapus
odvetnik-
Telefon štev. 66.
3401—3
000
o
e)
Prilika!
Prodaja
3187-4
sen
po zelo znižanih cenah
pri
GRICAR & MEJAC
Prešernov
Ljubljana ulice
štev. 9
Iadajatalj in •dgovorai uradnik: Raito PnetoBlemlek.
+ Suhim ljudem +
daje lepe, polne telesne'oblike moja garant, neškodljiva
redllna moka Kathe
zdravniško priporočena. Strogo reelno. Veliko zahvalnih pisem. Karton stane K 2 20. 4 kartoni poštnine prosto. Po povzetju ali za pismene znamke pošilja samo
ts   gospa Kathe IMenzal 728
Dunaj XVIII.   Sctmlffaaae 3, i nadstr., 11
Sij Nojvečja in najcenejšo izber
reklamnih
koledarjev
kot trgovska novoletoa darila.
Lepi in ceni vzorci.
Doba so z torbico ali broz torbica z tiskano firmo.
Velika zaloga
lepih malih In večjih jaslic
od 10 vini naprej. Vzorce dopošljem na ogled.
Se vljudno priporoča 9483—1
Ivan Bonač
trgovina papirja
3J5   v lLijtit>I|aiii Jjg
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiei največ ▼ ohranitvi, pospeševanju tn t uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadletnega «•>-prtja.. Preiakuaeno, ia Ubranih najboljših in uspešnih zdravilnih teli skrbno napravljeno, tek »bu-jajoče in prebavljenj« pospešujoče in lahko odvajajoče domače tdravilo, ki ublaii in odstrani anane nasledke neamernoati, slabe diet«, prehla-Jenja in aoprnega aaprtja, n. pr. goreč ico, napenjanje, neimerne tvoritve kislin ter krče j« <**"• Borne ftcalMvM sms siefesfee ia lekarne B. FRAGNKRJA v PRAGI.
SVARILO! Vsi deli embalaže imajo postavno de-ponovano varstveno
anamko.
Olamvmn zalo*-«
lekarna B. FRAGNER-jav Pragi.
o. tn kr, dvornega dobavitelja
=   „prl  «rn«m  orla" ===== rTefB, m misu, sae* aefeeera inca zua. Po polti raspoSllja a« vsak dan.
Cela steklenica i t pol stekleuice i K.
Proti vpoftiljatvi K 150 se posije mala steklenica in sa K S 80 velika steklenica, sm K 4 70 2 veliki eteklenici, sa K 8 — 4 velike steklenice, sa K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto os VSO postaje svatro-ogrske monarhije.
Ztloft v fekamsh Avstro-Ogsrsks. V LJubljani se dobiva pri gg. lesarjih:
O. PlOSOlIf U. pl. TrnkOoa/, M. Msr-s     detsohllgsr, J. Mavr. 1477-8
PATENTEI
lzko
62-41
w*s«na   delala   lasposlnfeB Mi
JU. GELBHAUS
lntenlr in zaprlaeienl patentni posrednik na Dunaju VIL Slebensterngasse 7» nasproti c. kr. patentnemu urad«.
Sjajent uspeh
je dosegla v zagrebškem gle* dlftčn nova opereta Daaega
pnljnbljcDega skladatelja o o o
II. Parmo, Loliaul služnik.
Izbor najlepših pesmi in plesov iz te ljubke operete je pravkar izšel, nrejen za klavir, droroeno, 8 podstavljenim besedilom. — o o  o o  o  Cena izvodn K 3—, po poŠti K 3 10.  0 0 0 0 0
Naročila sprejema
08 50
knjigarna L. SCHWENTNER ? Ljubljani,
O  o  o bi je prevzela razpecavanje za vse slovenske deiele. o  o o
3335 4
dame Elegantne klobuke otroke
najnovejše pariške in dunajske modele
priporoča
fi. Divo d-jtiozetic
•SB Ljubljana, Stari trg štev. 21 BB
Modni salon trg. modnega blaga itd. Popravila klobukov se izvršujejo ceno in fino. — Zunanjo naročila točno.
:: najužega-:-:-: btiora:::::-
Ststfanotjfjeno:-:
BosloJ»hJO=D TBfit)mflllDunnj.nt
Laatnina ia tiik .Narodne tlakama*.
60
1I6
97