Glas zaveznikov Leto II - St. 195 ormacijskš dneoniik A. L S. Cena 3 lire TRST, torek 5. februarja 1945 UREDNIŠTVO : Via S. PeUlco 13 • Telefon it. 93854 ln 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine. (širipa ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, SocietA per la PubbllcltA ln Italla, Trst, Via Silvio Pellloo št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo, llctiii zahteva jasen odgovor Višinski klice mrtve Soglasna podpora Veliki Britaniji «Ce Velika Britanija zahteva odgovor na vprašanje, ali prisotnost britanskih čet pomeni nevarnost za svetovni mir, tedaj je moj odgovor, da tega ne pomeni. Za mene ni nobenega dvoma, da britanska vlada namerava vzpostaviti red in pospeševati blaginjo v deželi*. (Poljski delegat na razpravi Varnostnega sveta v Londonu*, dne 4. februarja) Jič ni hujšega od Devinovih obtožb" LONDON, 5. februarja. — Andrej Višinski, vodja sovjetske delegacije je odločno naPadal angleškega zunanjega ministra Bevina. pred Varnostnim svetom Združenih narodov. Po mnenju sovjetskih delegatov ene bi mogli reči ničesar hujšega*, kot je bila Bevinova obtožba, po kateri naj bi moskovslca propaganda pomenila grožnjo za mir. Višinski je otvoril s svojim govorom popoldansko sejo, na kateri so delegati stali pred nedvoumno Bevinovo zahtevo po espričevalu dobrega vedenja za Veliko Britanijo* ter pred enako ^dvoumno zahtevo Višinskega o brezpogojnem umiku - angleških čet iz Grčije. Moskovska propaganda" *Lahko zatrdim, je brez ovinkov izjavil Višinski, da ne bt bilo mogoče TeM ničesar hujšega, kot je bila Bevinova izjava dne 1. febr. 1946. Ako misli Bevin s svojo izjavo, da pomeni moskovska propaganda grožnjo za mir, hhko rečem, da ta izjava nima nobene podlage. Ali misli, da je ta izjava **kladu s prijateljstvom med obema narodoma? Ko smo slišali te besede, ** tih je izgovoril v tej dvorani angleški delegat, smo ml sovjetski dele-čutili ledeni veter nesrečne preteklosti in spomin na oblake, ki so v Oteklosti zatemnjevali odnošaje med našima državama. Pesem o moskovski propagandi stara pesem. Leta 1921 je lord yrs°n spregovoril podobne ob• {Jbe in prtsel do tega, da mm je lahtil uUimat- i^i pa smo z veliko snletu* vr^ krivdo od sebe in vse neanienl0rda Oursona> takratL aa an0ie}kega zunanjega mini- ra- te propadlo. leta 1926/27 te takratni britan-Ki zunanji minister Austin Cham-erlain poslal sovjetski vladi noto 0 domnevni protibritanski propa-Mndi k Moskve. Te obtožbe proti-'Vanske propagande, ki so jo pri-™ovali Sovjetski zvezi, so propa-sior °s*aB Pa so sledovi o njih in r izraziti in neparni sledovi, aa eV*n P°vorl 0 moskovski propctr o kadar sliši naše prijateljske o položaju v Grčiji. Ko mi govorili o nečloveških raz-■ reku/ in teror1u v Grčiji, so nam _ j da to moskovska propa-*(adar aovorimo, da navzoč-K t Tkih 6et iekori^jo naj- Zr,zzkLazs‘ • “?■ toAmAn narodom, oznb- čujejo to kot propagando. o dobrem vedenju eBevin je zahteval 0a Varno»t ga sveta spričevalo o dobrem nanju v vprašanju, ali britanski vlada ograža v Grčiji svetovni mir-sovjetska delegacija je na to vprci tonje že odgovorila in je še enkrat izjavila, da je angleško vmešavanje v notranje zadeve Grčije povzročilo položaj, ki v resnici dejansko ograza mednarodni mir* Višinski je penovil Z] kar je že izjavil na prvi „ ’ ‘ si&Ts*-«J—* vpliva m notranje nohti ?ro^e’ kl države in povzroča i8rp'rtne zadeve tort, hi utegne imeti *e£° ne le za grško ljudstvo Bdl~. todi za mednarodni mir. *' rvec Ernest Bevin je-govoril ob xg Uri takoj po koncu govora Višinskega ki te trajal * aro in tričetrt. Odbil Je vse obtožbe o neprijateljstvu do °^etske zveze, izjavil je, da ne °re nihče trditi, da je sovražnik in sP°mnil m to. da je ™' storil vse, kar je bilo mogoče, imJ? p°7naVal Rusiji takrat, ko je tanut Sov1etsJca zveza v Veliki Brv-n malo prijateljev. finski je večji del svojega go- ra.zii?°svetil Podrobnemu pobijanju Bevinih iz1ave’ hi jo je podal sifcj v Petek. Izjavil je, da sovjet-Preteve,nWrandum ° Grčiji, izročen ke0a C£ra iu^ja, ni vseboval nikar ter 1enaPada na Veliko Britanijo an«lefktat0 navedel nekatere člane !i,-nih 69,(1 Parlamenta, ki so v raz-staiti6e utkifi podprli sovjetsko Bevln ,NeprUtrano*t li\eltkt BriZTtilJmnske9a' . r^aii saJZ ell *namei’ ** česar je rini ^ .spora, zu-L. d 1 ?°loQ svojim pod-Ij* ‘*apisn£1e}* Višinskemu £av o Parlamentarnih m 1e še. da je Stalin iz- razil svoje popolno zaupanje v britansko prisotnost v Grčiji v zvezi z dogovorom, ki je določal nadzorstvo volitev, ki naj bi ga izvršile vlade Združenih držav, Francije in Velike Britanije. eZelo je zanimivo, je nadaljeval britanski zunanji minister, kako se Višinski upira zdaj samo eni posebni obliki vprašanja, medtem ko je sovjetska vlada, kadar koli se je začelo govoriti o vprašanju kot celoti, izrazila svoje popolno zaupanje v naše ravnanjem «To, kar me je najbolj presenetilo, je bilo dejstvo, da je organizacija EAM v izvestnem trenutku prenehala sodelovati pri izganjanju Nemcev iz dežele in se začela posvečati zavojevanju oblasti v deželi». Bevin je nato izrazil svojo odločno zahtevo, da Varnostni svet izrecno odloči o tem, ali prisotnost britanskih čet v Grčiji pomeni nevarnost za svetovni mir. «Višinski je obtožil britanske čete v Grčiji, da podpirajo sile desnice. Jaz trdim, da je to laž. Britanske čete so v Grčiji, da bi ščitile vse brez razlike. Jaz pozivam Varnostni svet, da odbije to obtožbo, ali pa nas proglasi za krivcem Bevin se je obrnil na Višinskega in izjavil, da bi mednarodni položaj bil mnogo manj napet, de bi Sovjetska zveza takšne obtožbe prija- teljske vlade vlagala po redni diplomatski poti. Rešitelj pred polomom O govoru Višinskega je Bevin rekel, da je klical za prid dva mrtveca: lorda Curzona in Austin Chamberlaina mogoče za to, da bi vzbudil vtis, da Bevin ni boljši od njih. eNisem sovražno razpoložen do Rusija. Želim samo pravično ravnanje. Jaz sem bil eden izmed delavskih sindikalnih voditeljev, ki so v sovjetsko-poljski vojni 1920 preprečili odpošiljanje streliva v Dan-zlg, ter tako v veliko nerazpolože-nje lorda Curzona in angleške vlade, rešil Sovjetsko zvezo pred polomom*. Po Bevinu je govoril grški delegat Agnides. «Vprašanjem se, ali je moja dežela res v tako strašnem položaju, kot ga je opisal Višinski. Ne morem razumeti, da bi bila Grčija v stanju napovedati vojno Bolgariji in Romuniji, kakor je trdil Višinski*. Po govoru grškega delegata je predsednik otvoril razpravo. Postavil je na razpravo vprašanje britanskega zunanjega ministra Bevt-na, ali prisotnost britanskih čet v Grčiji pomeni ali ne pomeni nevarnosti za mir. Prvi je govoril ameriški zastopnik Stettinius ter izjavil, da ameriška vlada ima za dokazano, da prisotnost britanskih čet v Grčiji ne pomeni nevarnosti za svetovni mir in da Varnostni svet ni v stanju najti v listini Združenih narodov'no-bene podlage za vmešavanje. Dodal je, da bi ne bilo pametno uvesti formalnega postopka ter naj se zahvalijo sovjetski, griški in britanski vladi za njihove izjave in ne izvajajo nobenih drugih ukrepov. Stet-tiniusov predlog sta podprla takoj francoski in kitajski delegat. Nato je govoril poljski zastopnik. Bevin noče v pasi Po zaključku razprave je Višln-s predložil, naj Varnostni svet zaključi vprašanje s sprejemom naslednjega sklepa: «Z ozirom na britansko izjavo, da bo britanske čete umaknila, čim bo mogoče, je Varnostni svet mišljenja, da je s tem vprašanje zaključeno». i Bevin je odklonil to sovjetsko zaMevo in je zahteval izjavo, v kateri naj bi jasno povedali, da prisotnost britanskih čet ne pomeni nevarnosti za svetovni mir. «C'e bo t0 končni sklep, ne bom vztrajal na nobeni drugi točki, toda pustiti, ‘to Položaj spora ostane takšen, kot zahteva Višinski, pomeni, da je ™f Ukazana pravilnost sovjetskih °°*oib in da je kot izid razprav Ve-0 Britanija pristala umakniti mef6 iete' Jaz nisem tako nespameten, da bi padel v takšno zanko*. f*lpt Posreduje .7edJu^t, delegat je predložil naslednji sklep: „Ko u Varnoltnt si.e s s izjave zastopnikov Sovjetske zveze, Velike Britanije in Grčije, je vzel z zadovoljstvom na znanje duh odkritosrčnosti in resnosti, ki je vodila zastopnike, duh, ki bo prispeval k utrjevanju miru v svelu. Medtem ko mislimo, da prisotnost čet ne predstavlja nevarnosti za mir in mednarodno varnost, jemljertu) na znanje izjave, ki jih je dal zastopnik Velike Britanije, da bodo britanske čete umaknili iz Grčije, kakor hitro bodo odpadli razlogi za njihovo prisotnosti. O egiptskem predlogu se je začela razprava. Bevin je izjavil, da ga je pripravljen sprejeti. Sovjetski delegat je izjavil, da bo glasoval proti. Z razpravo so nadaljevali do trenutka, ko je Varnostni svet odločil preložiti sejo na danes ob 20.30 uri. Sirski in libanonski delegat sta naznanila, da sta vložila zahtevo pri Varnostnem svetu za takojšnji umik britanskih in francoskih čet iz njihovih dežel. IZ JUGOSLAVIJE Pri prenosu razprave o novi Jugoslovanski ustavi na beograjskem radiu Je govornik tudi omenil predlog o dovolitvi stavk. O tem predlogu je govornik dejal, da so se sicer dvajset let borili proti tiranskim vladam, da bi dovolili stavke, sedaj pa je stvar drugačna. Zdaj Je na vladi ljudstvo, vse premoženje Je ljudska last in stavkati bi pomenilo boriti se proti samemu sebi. Poleg tega bi se lahko poslužila stavkanja reakcija, s čemer bi nam škodovala. Zato je ta predlog neumesten. Sodišče v Zagrebu je izreklo obsodbo skupini ustaških zločincev, ki so aktivno sodelovali pri aretacijah rodoljubov. Na smrt z obešen jem in z izgubo državljanskih ln političnih pravic ter zaplembo imovine sta bila obsojena usta-ska funkcionarja Kresimir Suklja ln Vinko Lugarič. Kreaimlr Suklja je bil leta 1941 član ustaškega pre-kega soda v Zagrebu, kasneje pa pri obveščevalnem oddelku. Na smrt z ustrelitvijo, trajno Izgubo državljanskih In političnih pravic in zaplembo imovine, sta bila obsojena Tibor Vaško in Ivan Sitek. Tibor Vaško je bil referent političnega oddelka zagrebške policije. Izdajal je odredbe za mučenje in pobijanje rodoljubov. Ivan Sitek je kot glavni ravnatelj za javni red ln sigurnost izdajal odredbe za aretacijo in mučenje meščanov. Odločeval Je o višini kazni. Koncem 1943 leta je bil eden od glavnih, ki so pošiljali ljudi v koncentracijska taborišča. UstaSkega obveščevalca Mirka Salopeka so obsodili na 15 let Izgube svobode s prisilnim delom, 10 let izgube državljanskih pravic ter zaplembo premoženja. Agenta zagrebške ustaške policije, Silva Cerljenka, so obsodili na 10 let izgube svobode s prisilnim delom, 6 let izgube državljanskih In političnih pravic ter zaplembo premoženja, zato ker je osebno vodil agente ob aretacijah. Josipa Okre-so so obsodili na 5 let Izgube svobode s prisilnim delom tor 3 leta Izgube državljanskih pravic ter zaplembo premoženja. PIETRO NENNI 0 TRSTU Rim, 5. februarja Pietro Nenni, glavni tajnik italijanske socialistične stranke in podpredsednik vlade, je v svojem velikem govoru v Genovi govoril med drugim tudi o razmerju z Jugoslavijo. O meji je dejal, da tega vprašanja ne smejo obravnavati, kot da bi se v zadnjih 25 letih ne bilo ničesar zgodilo, kot da bi fašistična Italija ne bi napovedala vojne Jugoslaviji in ji prinesla uničenje in smrt. «Edini način, da rešimo to vprašanje, je prošnja Titovi Jugoslaviji za spoštovanje in prijateljstvo z demokratsko Italijo, ki se preraja in se sklicuje na naslednje načelo: Ako meja, ki temelji izključna na narodnostnem načelu, ni vedno mogoča, hočemo uresničiti največje razumevanje in sodelovanje, da bo čim manj Italijanov pod jugoslovansko državo in čim manj Slovencev in Hrvatov pod Italijo*. Italijanski Trst naj ne bo simbol spora med Italijo in Jugoslavijo, temveč simbol sodelovanja med jugoslovansko in italijansko demokra-cijo». PAPEŽEV NUNCIJ PRISPEL V BEOGRAD Vatikan, 5. februarja Iz Beograda poročajo, da je papeški nuncij, ameriški škof mons. Hurley prispel v Beograd. Na kolodvoru so ga sprejeli beograjski nadškof, duhovščina in šef zunanjega ministrstva. Naseljevanje Haske NEW TORK, 5. februarja. — List «New Yonk Herald Tribune* prinaša članek Harolda L. Ickesa, ameriškega notranjega ministra, v katerem predlaga, da Aljasko odpro priseljevanju velikega cbsega lz Evrope. Ickes pravi, da namerava predložiti v najkrajšem času predlog zakona, kl bi takoj uresničil možnost takšnega naseljevanja. »Danes boflj kot kdaj prej v vsej naši zgodovini potrebujemo Aljasko, kl bo gosto naseljena*, Po njegovem načrtu bi skrb za razvoj Aljaske prevzele razne družbe pod vladnim nadzorstvom. Delničarji M smeli biti samo ameriški državljani. Ickes pravjp da bi za naseljevanje dobro služili razni pionirji iz zahodne Amerike in dežel onstran oceana. »Na tisoče hrabrih mož bi lahko postali načelniki, če bi Jim ponudili priliko, Takšni žive danes v strašnih gospodarskih pHlikah v severni Evropi. Ti možje bi sprejeli kot nebeški dar možnost preskrbeti si sredstva za ^vdienje y dežev ja je pojLna neiz- koriščenega bogastva. V zvezi z boljšimi razmerami, v katerih živimo Američani, bi morali storiti vse, da olajšamo revščino v Evropi*. DE CASPERI SPREJEMA Rim, 5. februarja Predsednik Da Gasperi je sprejel v palači Chigi britanskega, sovjetskega, severnoameriškega in francoskega veleposlanika. IZ KOROŠKE Sef brilur- ke vojaške vlade polkovnik H. B. Simeon je nedavno govoril Slovencem in Neme sn na Koroškem. Dejal je, da mnogi možje in žene, kl bi lahko pomagali pri obnovi in gospodarskem življenju, etremijo preveč za političnimi podvigi. To pa vodi k razkolu, krivi poti in predvsem k nerazpoložen ju, ki ograža uspešno obnovo Koroške. Razni politični elementi si krivo razlagajo zopet pridobljeno svobodo In sioer kot dovoljeno razuzdanost. Tl skušajo Iz slabotnega in utrujenega narodnega telesa kovati premoženje. Drugi spet skušajo doseči vodilna mesta, za katera pa so spričo težavnega položaja ln njegovih zahtev popolnoma nezmožni. C.e M nekateri Izmed teh nevarnih lenuhov, kl sl domislju-jejo, da so politiki, dajaj 1 zgled ln dedovali za splošni blagor, namesto da sejejo razkol med narodom, tedaj bi o njih pač drugače misllU. Premnogi na Koroškem skušajo iziabljaiti strpnost, ki je povezana s svobodo in neodvisnostjo, za svoje prednosti. Toda le prehitro izda nizkotnost njihovega govorjenja ln njihovih dejanj njihovo stvarno nepripravljenost in. zahrbtnost, V demokratski deželi zajamčena svoboda ln neodvisnost pa sta tako dragoceni povlastlci, da ju ne M smeli izrabljati. Očitno je treba priznati, da ovira delo zdi duh tistih ljudi, k' niso zmožni niti konja voditi na vajetih, kam še da bi vodili kakšno stranko. Preveč Je praznega govorjenja, kl samo bega ljudstvo in krati sile, kl bi Jih lahko posvetili obnovi. 'Važnost angleške svetovne trgovine 17 MIHOV 100 PŠESICE U EVROPO New York, 5. januarja Ameriški državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Dean Ache-son je govoril v Baltimoru o ameriškem posojilu Veliki Britaniji. Poudaril je, da je bila ta država skozi dolgo vrsto desetletij najboljši kupec na svetovnem tržišču. Vsako leto Je nakupila več blaga kot katera koli druga država. Petina svetovne trgovine je šla skozi njena pristanišča. Se večje važnosti je dejstvo, da se je toliko držav posluževalo angleškega funta kot plačilnega sredstva. Tako Je predstavljal blok držav angleškega funta tretjino vse svetovne trgovine. Združene države skupno s Kanado so pred vojno predstavljale manj kot petino svetovne trgovine. Ameriška ln angleška valuta sta priznani na katerem koli svetovnem tržišču ln mnogo valut je odvisnih od angleškega funta. Angleži so dali med vojno vse, kar so posedovali. Svojo industrijo so popolnoma preosnovali za vojne potrebe. Znižali so življenjsko raven in trpeli uničevanja na svojem ozemlju. Izvoz so skoraj opustili. V letu 1945 so prodali manj kot tretjino tega, kar 1938. Streljanje pobeglih Častnikov Odklonitev Hessove obrambe Nosilci „noveqa reda" Niirnberg, 5. februarja Mednarodno sodišče za vojne zločince je odklonilo svoječasno Hes-sovo zahtevo, da se bo sam branil. Za namestnika obolelega branilca Je postavilo Gorlngovega branilca Otta Stahmerja. Po izjavi francoskega državnega tožilca so po ukazu Hermanna Go ringa odvažali ujete zavezniške letalce v kraje, kl so bili Izpostavljeni zavezniškim letalskim napadom. Martin Bormann Je pisal v maju 1943, da bi bilo treba namestiti zavezniške vojne ujetnike v krajih, lrier so letalski napadi najbolj pogosti, da bi prenašali letalci lato nevarnost kot nemško prebivalstvo. Martin Bormann jo predlog sicer odbil, toda Gorlng Je dal nalog, da so ga ižvedll. Sodišče je vzelo na znanje poročilo francoskega državnega tožilca, dn so Nemci streljali na begu ujeto zavezniške vojne ujetnike. Obtoženi Kaltenbrunner je n. pr. poslal ukaz WIele nu, policijskemu poveljniku v Vratlslavi, naj postrele polovico skupine 50 britanskih častnikov, ki so pobegnili iz taborišča Sagau v šlezljl. Poročilo Švicarja Gabriela Vavilleja dokazuje, da niso pobili samo polovice, temveč vseh 60 častnikov In njihova trupla sežgali. Ko je državni tožilec opisoval umor 129 ameriških vojakov pri Malmedyju v Franciji mi d nemško ofenzivo v Ardenlh, je sedel mar-šal Gorlng s povešeno glavo. Dalje jetizjavll, da Je Hitler ukazal pobijati francoske partizane, če jih zasačijo pri delu. Ce bi jih šele pozneje ujeli, jih morajo pripeljati na sedež krajevne varnostne poli. cije. Simpatizerje, zlasti ženske, so ukazali pošiljati na delo. Tako so v Juniju 1944 Nemci porušili vas Oradour in pobili vseh 583 prebivalcev. Pri nadaljnji razpravi je francoski državni tožilec zahteval kazen za Izvrševalce teh zločinov, četudi je poudaril, da Francijo bolj skrbi bodočnost kot pa preteklost. Zah. teval je, da sodišče spozna za krive vse obtožence. Prav tako je obtožil oddelke SS, Gestapo, ln nemško armado kot sokrivce ln izvrševalce. Edgard Faure Je predložil zbirko 500 listin, ki dokazujejo stremljenje Nemcev po raznarodovanju zasedenih ozemelj. Nemci so hoteli germanizirati Evropo in Afriko, ter so pri tem upoštevali vse oblike narodnostnega, socialnega In političnega življenja. Jugoslovanska obtožba Jugoslovanska delegacija je predložila preko sovjetskega državnega tožilca sodišču dokaze o zločinih, kl jih J« zagrešil okupator na jugoslovanskem ozemlju. Predložila je tudi obilen dokazni material. Ta material dokazuje povezanost stremljenj nemških nacistov, katera spravlja v zvezo z delovanjem jugoslovanskega regenta princa Pavla Karadjordjeviča, Milana Stojadlnoviča ln ostalih Jugoslovanskih politikov. Pred sodiščem je francoski državni tožilec ..razlagal načrte za spreobrnitev na nacizem prebivalstva Luksemburške, Belgije, Nizozemske^ Norveške in Danske. Nizozemec, predsednik sociali, stične stranke ln senator Jacobus Vorrink, je Izjavil, da Je državo med zasedbo upravljal ponoreli tiran, kl jj preganjal delavce, duhovnike, Žide, dal uničiti vse slike kraljice in silil tisoče mladeničev, da so služili v oddelkih SS brez pristanka staršev. Mladini so pripovedovali, da je doba zahodne demokracije za vedno zatonila, da oni prinašajo novi red, v katerem Je bila glavna stvar preganjanje političnih nasprotnikov ln Zidov. Na Danskem so hoteli ' Nemci prevzeti oblast v roke postopoma. Za začetek so zadržali domače danske oblike uprave. Po dosedanjem razvoju razprave mislijo, da bodo obtožbo zaključili proti koncu meseca februarja. Sovjetsko obtožnico bodo brali po angleški razpravi proti Hessu. POZNI ODMEVI London, 5. februarja Moskovska radijska postaja javlja, da j« bil V. Sabin, voditelj vrhovnega stana beloruske armade atamona Sememova, obsojen na 25 let zapora pred sodiščem v Habe rovaku. Sabina so obsodili, ker je vodil japonsko obveščeva službo v Mandžuriji in organiziral vohunsko omrežje na Daljnem Vzhodu. Imel je čin generala. Ujele so ga sovjetske čete v Mandžuriji. Četudi je položaj videti obupen, ga bodo Angleži zaradi svoje vztrajnosti In bogatih virov prirodnih bogastev rešili. Z blagohotno polnočjo svojih upnikov, med katerimi so predvsem Združene države, bodo prebrodili težka leta In spet postali vplivni v mednarodni trgovini. Namen novega finančnega sporazuma Je ravno dosega te svrhe. Posojilo ni podpora ali darilo v kakršni koli obliki, temveč dobra naložba za bodočnost. Sporazum seveda ne bo rešil vseh vprašanj in težav. Rešili bomo trenotno zamotano mednarodno gospodarsko vprašanje, ki se ga je bilo treba lotiti, ker bo tako mogoče rešiti še druga važna vprašanja. Štiri mesece po končani vojni je to veik uspeh. Letalski sporazum Člani britanskega in ameriškega zastopstva na konferenci za civilno letalstvo so predložili svojim vladam novi sporazum o trgovskih letalih, ki so jih bili dobavili po zakonu o posoji In zakupu. Sporazumeli so se tudi o uporabi letališč v Karalbekem morju in na Novem Fundlandu, dokler ne bodo rjšili vprašanja o »zaščiti zasebnih Interesov*. Britanski delegati so Izjavili, da ne vidijo pod sedanjimi okoliščinami več nobene potrebe, da bi Združene države nadzorovale letališča, katera so zgradile ameriške letalske sile v Angliji. Konferenca se bliža Ih kraju ter Jo bodo zaključili, čim bodo zastopstva sprejela potrdilo svojih vlad k sporazumu. Po tem sporazumu so določili uvedbno skupnih tarif v potniškem ln blagovnem prometu, uporabo letališč na Atlantskem o-ceanu, ki Jih Imajo Združene države v najemu za 99 let, ki jih bodo takoj prepustili trgovinskemu prometu. Zastopstvo britanskega ministrstva za zasebno letalstvo je odpotovalo v Kopenhagen, kjSr bo razpravljalo o sporazumu za trgovinsko zračno službo med Veliko Britanijo In Dansko. Delegacija bo potovala dalje na Švedsko z istim namenom. Dobave pšenice Evropi Razne ameriške osebnosti so govorile ameriškemu javnemu mnenju o pomanjkanju pšenice v Evropi. Dean Acheson je Izjavil, da Je treba rešiti Evropo pred lakoto. Med mesecem februarjem in Julijem, ko dozori nova letina, bodo evropske države potrebovale 17 milijonov ton pšenice. Združene države, Kanada, Avstralija in Argentina bodo mogle dobaviti vsaj 12 milijonov ton, od česar bodo dobavile šest milijonov samo Združene države. General James Stlllwell je razpravljal o težavah s prevozi. Glavne kanadske luke so v zimskih mesecih zamrznjene, zato pada vsa teža prevozov na ameriška pristanišča. Ce morajo zato naložiti v ameriških pristaniščih 1,400.000 ton pšenice za Evropo, je Jasno, da je promet preobremenjen. Dean Acheson Je zaključil svoj govor z besedami: »Ce bodo evropski narodi lačni in razočarani, se demokracija ne bo mogla razviti in že manj uspevati. Zato moramo storiti vsak napor, da bi ameriške kmetije dobavile čim več pšenice Evropi, ki Jo tako nujno potrebuje*. Priprave za volitve Ceškoslovaška-Polj ska PRAGA, 5. februarja. — Na zasedanju začasne narodne skupščine je notranji minister Jose/ Nosek poročal o pripravah za volitve v ustavodajno skupščino. Pripravljanje volivnih imenikov uspešno napreduje. Za volitve v skupščino in v krajevna zastopstva so določili najnižjo starost 16 let. Tisti, ki so zagrešili zločine proti narodu, ne bodo imeli volivne pravu cei Trenutno izdelujejo zakon o volivnem postopku. Ustavodajna skupščina — je de- ZA PISKI jal Nosek — je poklicana, da izvrši veliko zgodovinsko nalogo: izdela in uvede novo ustavo češkoslovaške republike. Ustavodajna skupščina bo imela samo eno skupno zbornico. Osrednji odbor poljske socialU stične stranke je poslal poljski kmetski stranki poziv, v katerem pravi, da se hoče socialistična stranka izogniti votivnemu boju, ki slabi narodno edinost. Zato se obrača na voditelje kmetske stranke z vprašanjem, ali ne bi kmetska stranka pristopila k votivnemu bloku demokratskih strank. Osrednji izvršni odbor socialistične stranke je odredil politični komisiji, da stopi v stik s predstavništvom kmetske stranke, da dobi od nje odgovor do 1. marca. Ako do tega dne ne bo nobenega odgovora, bo osrednji odbor imel to dejstvo za zavrnitev kmetske stranke, da bi stopila v aemike votivno zvezo demokratskih Strfutfc. pravičenostf fakinih zahtev PLOVBA NA DONAVI IN SOVJETI Dunaj, 5. februarja Po poročilu lista «New York Times* so sovjetske oblasti sporočile Družbi za rečno plovbo po Donavi, da so prevzele vso njeno lastnino v upravo in nadzorstvo. Družba o-pravljd večji del prometa med Avstrijo. Češkoslovaško, Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo. Glavni urad je na Dunaju, večina brodovja na ameriškem zasedbenem ozemlju v Gornji Avstriji. List dodaja, da zahtevajo Sovjeti premoženje te družbe na podlagi Potsdamskega dogovora, kl jim odstopa vojni plen v vzhodnem delu Avstrije. Niti Združene države niti Velika Britanija ne priznavajo u- ROMUNIJA Vzpodbudil Js k delu delavske strokovne organizacije, kl so po letu 1920 uživale malo resnične svobode In so jih 1938 popolnoma zatrli. Očistil je obče znano korumpirano In nemško razpoloženo birokracijo. Zelo je zboljšal razmerje do sosedov, posebno do Madžarske. Četudi je praktično izvajanje teh ukrepov pogostoma bilo takšno, da bi vsakdo mogel marsikaj prigovorlti, vendar pristaši novega režima upravičeno trdijo, da so naredili mnogo večji poskus, da bi rešili državo lz težavnega položaja, kot kateri koli drugi režim v zadnjih dvajsetih letih. Kljub vsemu temu položaj vlade predsednika Groze ni trden. Življenje današnjega romunskega državljana je zelo težko. Ni torej nič čudnega, če zato preklinja vlado. Tu je veliko prilike za agitatorje najrazličnejših vrsti NI verjetno, da je Železna garda, nekdaj mogočna podtalna organizacija, prenehala delovati. Vlada se boji zarotniških podvigov in Je zelo urna, če je treba storiti policijske ukrepe. Primer takšnega ukrepa Je bil spopad pred kraljevsko palačo ob kraljevem rojstnem dnevu, ki je zahteval nekaj smrtnih žrtev. Na Madžarskem ni bil vollvnl uspeh stranke majhnih posestnikov toliko izraz naklonjenosti stranki ali njenim voditeljem, kot izraz protesta proti Sovjetom in njihovim domačim prijateljem. V Romuniji sta pod vplivom Ma-niuja kmetska ln liberalna stranka ostali izven vlade. Izkoriščali sta položaj, da nista kot stranki v opoziciji odgovorni za sedanji težki go. spodarskl položaj države. Povprečni romunski državljan težko presodi, koliko je njegova težka sedanjost posledica namernega delovanja Sovjetov ln v kaki meri Je posledica poraza v vojni. Ne more razumeti vseh tistih činiteljev, kl določajo zunanjo politiko Velike Britanije tn Združenih držav. Prepričan je, da Velike demokracije na zahodu, kl so nekoč, ko je Ma-nlu vodil demokratsko opozicijo proti kralju Karlu, njemu posve. čale tako majhno pozornost, zdaj nasprotno pa tako veliko, to delajo zato, ker je zdaj nasproten Sovjetom. V. takšnih okoliščinah je naloga, kako dati Romuniji trajno vlado, vse prej kot enostavna. Nekateri opazoval« pravijo, da bi v primeru, če bi sovjetska podpora sedanjemu režimu lžgpinila, vlada predsednika Groze padla In bi ogromna večina kmetskega voditelja Manluja prina. sla na vlado. Mogoče imajo prav. To. da četudi se to zgodi, politična sociaL na ki gospodarska vprašanja Romunije s tem ne bodo rešena. Manin je star človek ln njegovi svetovalci so slabotni ljudje. C« ga ljudske množice daniš podpirajo, je to iz negativnih razlogov; ne ker vidijo v njem kakšen ustvarjati ni simbol, ampak kot proteat proti svoji današnji revščini in bpea-močnosti. Prazno ljudsko navdušenje ln osebni ugled ne moro Manlu nadomestiti potrebno organizacijo ln program. Edina politična tvorba v Romuniji poleg levičarjev, kl to ima,' je Železna garda. Gardisti Imajo stare zveze z Manlujem ln ga resnično spoštuje, jo, kar Jim Je kljub ideološkim nasprotstvom vedno vračal. Govorijo o demokraciji, o ljubezni do Anglo-Američanov. Današnji položaj koristi njihovi agitaciji, ki te. melj! na starih nacionalističnih geslih proti »Rusom, Zidom ln njihovim domačim romunskim slugam*. Romunske krize niso mogli rešiti romunski politiki sami. To bi mogle storiti samo velesile. Sovjetska zveza bd n« sprejela vlade svojih nasprotnikov in pripustila, da se njene čete umaknejo, dokler Js takšna vlada možna. Tako dolgo pa, dokler ostanejo sovjetske čete v deželi, se gospodarski položaj države ne more zboljšati in protisovjetsko razpoloženje bo Ime. lo dobro podlago. Medtem pa tudi britanska in ameriška vlada ne moreta dopustiti, da bi v poraženi državi njena trgovina ln njena podjetja naletela na ovire in zapostavljanje. Moskovska konferenca v decembru je prinesla na tej poti korak naprej. Priporočilo, da v vlado predsednika Groze stopita tudi zastopnika Mantujeve kmetske in Bratia-nove liberalne stranke ter da taka vlada da jamstva za demokratične svoboščine ter tako za normalen de. mokratski razvoj v deželi, je končalo petmesečno vladno krizo v Romuniji. Četudi Je od odhoda zavezniške komisije poteklo že dvajset dni, vlada predsednika Groze še ni Izvršila jamstev za demokratične svoboščine. Združitev Bratianove liberalne stranke s Ta-tarescovo disidentsko skupino Je privedlo liberalno stranko na prvo mesto r vladi. Kakšen je njen dejanski vpliv, pa bo pokazala bo. (točnost, kl za Romunijo še ni rekle zadnje besede. =? Slovensko šolstvo pod ZVU V Izpolnitev našega včerajšnjega članka objavljamo le celotno besedilo okrožnic o ustanovitvi in priznanju slovenskih šol. Poleg tega objavljamo najnovejši seznam vseh slovenskih ljudskih Sol na tržaškem in goričkem področju, ki so jih priznale zavezniške oblasti. rae-z-i. * ■ r Okrožnica št. 8 o ustanovitvi slovenskih in lirvatskih ljudskih šol 1) S tem ustanavljamo slovenske in hrvatske ljudske šole na vsem zasedenem področju, kjer bo potrebno, In sicer: a) v občinah, kjer so obstajale slovenske in hrvatske ljudske šole 1, junija 1914 leta; b) v občinah, kjer v oddaljenosti štirih kilometrov prebiva 25 otrok, ki žele obiskovati slovensko ali hrvatsko ljudsko šolo. 2) Otvoritev in poslovanje vsake posamezne šole, kakor tudi Število razredov določa načelnik prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave. 3) Ustroj slovenskih in hrvat-»kih ljudskih Sol bo enak ustroju, ki ga določajo zakoni, veljavni pred 8. septembrom 1943. leta za italijanske ljudske šole izvzemši spremembe, ki izvirajo iz posebnosti slovenskega in hrvatskega učnega jezika. Vsako potrebno spremembo dovoljuje načelnik prosvetnega oddelka, vendar pa ostaneta značaj teh šol in učni jezik popolnoma slovenska, odnosno hrvatska. 4) Po potrebi bodo ustanovili tudi vzporedne razrede. 5) Uslužbence in učitelje nameščajo po možnosti po veljavnih zakonih. Vse potrebne spremembe dovoljuje načelnik prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške u-prave. 6) gole je treba oskrbovati in vzdrževati po veljavnih zakonih. 7) Poslopja oskrbe občine. 8) Vsa izpričevala in listine, ki Jih Izdajo imenovane Sole za tržaško in goriško okrožje v slovenskem Jeziku in za puljsko okrožje v hrvatskem Jeziku, so enakovredne sličnim izpričevalo«! in listinam, ki jih izdajo ostali državni zavodi. 9) Ta odlok »topi v veljavo takoj. Trat, 8. oktobra 1945. Ije, gtramar, Božiči, Domio, Sežana, Dutovlje, Skopo, Štorje, Povir, Orlek, Lokve, Repentafoor, Auber, Tomaj, Nabrežina, Jamlje, Sv. Ivan na Krasu, Devin, Ses-ljan, SempoJaj, Zgonik, Saleš, Tržič, Ronki, Doberdob. Porotnik JOHN P. SIMONI, častnik za prosveto pri ZVU Seznam slovenskih ljudskih šol na področju Višjega Šolskega nadzomištva v Trstu Sv. Jakob, Rkedenj-Sv. Ana, Sv. Ivan, Katinara, Rojan, Barkovlje, Opčine, Sv. Križ, Prosek, Bazovica, Gropada, Trebče, Dolina, Rie-manje, Borat, Sv. Barbara, Plav- Soznam slovenskih ljudskih šol na področju Višjega šolskega nadzorništva v Gorici Gorica, Gorica, ženska šola, Bukovica, Standraž, ISv. Felter, Vrtojba, Podgora, Pevma, Fodsabo-tin, Sentmaver, Kronbeng, Sol-• kan, Rožna dolina, Komen; Škrbina, Sveto, Veliki dol, Volčji-grad, Rihemlberg, Brje, Branica, Štanjel, Kobjaglava, Temnica, Lipa, Dobrovo, Fojana, Medana, Slovrene, Mimik, Skriljevo, Kojsko, Šmartno, Cerovo, Košana, Steverjan, Vipolže, Višnjevik, Kr-mln, Miren, Gaberje, Rupa, So-vodnje, Dormbsrg, Vogrsko, Za-lošče, Opatje selo, Sv. Mihael, Dol, Irte n če, Bilje, Gradišče, Orehovlje, Kanal, Doblar, Kostanjevica, Div, Ročinj, Donhovo, Deskle, Ločice, Plave, Zapotok, Volčje, Rute na Volčjem, Kobarid, Borjan, Kamno, Vrhno, Smast, Kred, Idrsko, Staro selo, Trnovo, Breginj, Pod-bela, Sedlo, Bovec, ,Log, Žaga, Serpenlca, Volarje, Čezsoča. lin ne bo razvrednotene Ttst, 5. februarja Finančni oddelek Zavezniške u-prave je včeraj izjavil, da niso izvedli nikakega razvrednotenja lire. To izjavo so podali zaradi tega, ker krožijo po mestu različne govorice glede na vrednost lire. Izjava pojasnjuje, da niso izvedli nikakega razvrednotenja lire in da tudi italijanska vlada nima takega namena. Res je samo to, da je italijanska vlada sklenila uvesti nad. zorstvo nad Izmenjavo s tujino. To nadzorstvo bodo izvrševali na sledeči način: «Ce bo italijanski trgovec prodal blago Veliki Britaniji, recimo- za vrednost enega angleškega funta, želi italijanska vlada, da bi ji prodali ta angleški funt, medtem ko bo prejel trgovec 125 odstotkov dodatka na vrednost. To pomeni, da bo prejel izvoznik za en angleški funt po tečaju 400 Ur, dejansko 900 Ur. Na Isti način bo prejel izvoznik 225 Ur za vsak dolar namesto 100 Ur, ki jih Je prejel preje». Ta način bo okrepil in podprl italijansko izvozno trgovino. «V primeru pa, da bi želel trgovec uvoziti blago v vrednosti enega angleškega funta, bo maral uvoznik kupiti ta funt od italijanske vlade po ceni 900 Ur. S tem bo mogla italijanska vlada omejiti uvoz m neobhodno potrebno. Predujmi ua nakazila socialnih zavarovalnic Alfred C. Bovvman, polkovnik J. A. G. D., višji častnik za civilne zadevo Okrožnica št. 7 o ustanovitvi slovenskih srednjih šol 1) Ustanovijo »e; a) v Trstu nižja srednja šola, realna gimnazija (llceo scientlflco), trgovska akademija (Istituto tecnico com-merctale) » slovenskim učnim Jezikom; 2) v Gorici nižja srednja šola, klasična gimnazija in učiteljišče s slovenskim učnim jezikom. 2) Ustroj teh srednješolskih zavodov je enak ustroju šol, ki jih določajo Italijanski zakoni pred 8. septembrom 1943 leta s spremembami, ki izvirajo Iz različno stl učnega jezika. 3) Sedanje osnovno število razredov je sledeče: a) nižja srednja šola obsega tri razrede; b) realna gimnazija (liceo »cientifl-co) obsega pet razredov; c) klasična gimnazija obsega pet razredov; d) učiteljišče obsega štiri razrede, e) trgovska akademija (Istituto teonlco commerciale) obsega .pet razredov. A) Osnovnemu Številu razredov »mejo po potrebi priključiti nove razrede. 6) Vodstvo, profesorski zbor in tajniltvo nameščajo po veljavnih zakonih. Potrebne spremembe iz-da načelnik prosvetnega oddelka. 8) Zavode Je treba oskrbovati in vzdrževati po veljavnih zakonih. 7) Potrebna poslopja preskrbi okrožni komisar ali pa odredi preskrbo teh prostorov. 8) Vsa Izpričevala in vse listine, ki Jih Izdajo Imenovani zavodi v slovenskem jeziku so enakovredni podobnim lzpričevalom in listinam, ki jih izdajo istovrstni državni zavodi. 9) Ta odlok stopi takoj v veljavo. Trst, 8. oktobra 1945. Alfred C. Bovvman, polkovnik J. A. G. D., višji častnik za civilne zadeve Okrožnica št. 9 o priznanju Sol 1) Uradno bodo priznane samo tiste sole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, katere so bile redno osnovane v emisui okrožnic in sicer; Stav. 4 odstavek I, n, III in IV, iii št. 7 in 8. 2) Samo uradno priznane šole bodo smele uporabljati Javna •oteka poslopja. 3) Samo na uradno priznanih šolah bodo prejemali učitelji plačo iz državne blagajne. 4) Samo za uradno priznane šole se bodo krili stroški iz javnih »radstev za popravljanje, opremo, vzdrževanje to služinčad. 6) Izjemoma bodo priznali izpite v tistih šolah,, ki so Imele v prejšnjih letih pravico javnosti (pareggiate in parlficate), če jih bodo izvršili v uradno priznanih javnih šolah. Ta odlok stopi takoj v veljavo. Trst, 10. oktobra 1945. Trst, 5. februarja Finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave Je poblastil državni zavod za socialno skrbstvo, da izplača predujem zavarovalnine za jetične, kakor tudi predujem na račun socialnega zavarovanja in družinska nakazila, da se tako vnaprej okoristijo s tistimi ugodnostmi, ki so predvidene po splošnem ukazu, ki bo v kratkem objavljen. Bivšim pripadnikom zavezniških edlnic Pulj, 5. februarja Zavezniška uprava Je izdala naslednji poziv: «Vsi delavci, ki so delali pri zavezniških edinicah po 1. novembru 1945 in ki so zdaj brezposelni, naj pridejo v urade bivših edinic do 10. februarja, kjer bodo prejeli razlike draginjskih doklad, ki so zdaj povišane z veljavnostjo od 1. novembra 1945. Reklamacij po 10. februarju ne bodo upoštevali. IZ SLOVENIJE Madžarska reakcija v Porabju, kjer so Slovenci strnjeno naselje, ni, izvaja nad slovenskim prebivalstvom hud teror in skuša dokazati, da tod ne prebivajo Slovenci, ampak neki posebni narodič Vendov. V «Ljudski pravici* je Boris Kidrič zapisal, da so z vso upravičenostjo nastopili proti naolonali-stlčnemu šovinizmu, ki je propadel hkratu s staro Jugoslavijo in ki nima ničesar skupnega z veličastnim patriotizmom širokih delovnih množic. Pisec tudi zatrjuje, da neprestano ponavljanje nacionalnega momenta pomeni samo dajanje koncesij oportunističnemu meščanskemu nacionalizmu. Isti čtonkar piSo tudi, da je vprašanje trdne povezanosti med delavskim, kmetskim in razumnt-škim razredom osnovno vprašanje. Zato ni prav, da razni mestni in vaški oderuhi plašijo celo srednjega kmeta pred agrarno reformo, da mu prerokujejo, da bo tudi ta prišel na vrsto in podobno. Mnogo je tudi ljudi, ki skušajo dokazovati, da pomeni neizprosni boj proti špekulantom in reakcionarjem boj proti inteligenci in posebno še proti kulturnim stremljenjem sploht Začasna določitev državnih pokojnin Ustanovitev pristoinih pokojninskih komisij TRST, 5. januarja. — Da bi poskrbel za začasno določitev državnih pokojnin v tistem delu Julijsko krajine, ki je pod upravo zavezniških sil, je polkovnik Alfred C. Bovvman, višji častnik aa civilne zadeve, izdal naslednji ukaz St, 63: Člen I. — Pokojninske komisije Odst 1. V vsakem okrožju bo ustanovljena okrožna pokojninska komisija, sestavljena iz predsednika ter 5 drugih članov, ki bo imela dolžnost in opravila, kakor bo v tem ukazu določeno. Odst. 2. Predsednika ln člane teh komisij bodo imenovali ter odstavljali okrožni komisarji. Komisije todo sestavljene iz: predsednika okrožnega sodišča ali sodnika, ki ga bo ta imenoval, naj opravlja predsedniške posle ln ki je uradnik vsaj 6. stopnje; okrožnega finančnega nadzornika (Intendante d! finanZa); glavnega računovodje urada okrožnega finančnega nadzornika, pokrajinskega zd ra vtika; ravnatelja pokrajinskega urada državne zakladnice ter priznanega, izvedenca za vojaške pokojniinei Člen H- — Dolžnosti in opravila okrožnih pokojninskih odborov Odst 1. Okrožni pokrajinski odbori bodo na začasni osnovi določili pravico in višino vseh Javnih pokojnin, tako državnih kot avtonomnih državnih uprav, neposrednih in posrednih začasnih ter obnovljivih pokojnin, vključno doklad z značajem pokojnin ter privilegiranih nagrad, ki jih izplačujejo v korist javnim delavcem m nameščencem, naj bodo civilni ali Vojaški, njihovim družinam to preostalim družinskim članom. Odst 2. Pri opravljanju navedenih opravil bodo Imele komisije vso oblast ter bodo podvržene vsem dolžnostim osrednjih državnih uprav ter računovodskega sodišča aa javne pokojnine, v skladu z vsemi tozadevnimi zakoni, ki so bili V veljavi dne 8. septembra 1943. Člen HI. — Postopek Odet 1. Komisije bodo V vseh primerih, ko prejmejo pismene prošnje prosilcev, ki zahtevajo javne pokojnine ter so prošnje podprli s potrebnimi dokazili, ravnale v »kladu z vsemi zakoni to odredbami, ki so veljale 8. septembra 1943. Odst. 2. Določitve komisij bodo stopile v veljavo takoj, če niso v zvezi z nadaljnim postopkom. Odst. 3. a) Komisije bodo o takt določitvi takoj obvestile prosilce ln pristojni pokrajinski urad državne zakladnice. b) Ce bodo prošnjo »prejeli, tedaj bo pokrajinski urad državne zakladnice odprl začasen račun, izdal prosilcu potrdilo o začasnem vpisu po predsedniku občine ter začel z izplačevanjem. Odst 4. Proti odlokom komisij ni priziva, dokler bo ozemlje pod upravo zavezniških sliL % člen IV. TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA VEČ UČNIH KNJIG ZA SLOVENSKE SO Ustanova. UNRRA ne nudi vec, kot običajno dobavlja Zavezniška vojaška uprava Polkovnik Alfred O. Bowman, višji častnik za civilno zadeve pri Zavezniški vojaški upravi za Julijsko krajino, je izjavil na včerajšnji tedenski tiskovni konferenci, da je sodelovanje med občinami ter med uradniki Zavezniške vojaška uprave v Trstu in krajevnimi upravami tega področja zdaj mnogo večjo. Polkovnik je izjavil nadalje v zvezi s čiščenjem, da si prizadevajo, da bi dosegli razširitev zakonodaji o čiščenju, iako da bi mogli biti kaznovani tudi tisti, ki so krivi prestopkov pod fašističnim režimom pred septembrom 1943. Druga vprašanja so obravnavala dobave ustanove UNRRA, zaposlitev političnih preganjancev ter opremo slovenskih šol. Socialno skrbstvo GORICA Prepoved Izvažanja živil Ko so razpravljali o vprašanjih, ki jih niso predložili pismeno, so govorili o sodelovanju med občinami ter med uradi Zavezniške vojaške uprave v Trstu in uradniki krajevnih uprav tega področja. Neki dopisnik je povedal, da manjše občine niso v stiku z Zavezniško vojaško upravo, ali z glavnim, stanom tržaškega okrožja. Nadaljeval jp, da oblasti, ki so Jih imenovali Jugoslovani, ne sodejujejo. Posledica Je, da Je delovanje Zavezniške vojaške uprave omejeno v takih predelih na vzdrževanje javnega reda, To je za prebivalstvo zelo neprijetno, jo rekel dopisnik, ker niso deležni koristi socialnega skrbstva, vkljužlvši podpore za matere, ki bi jih sicer mogli dobiti. Dopisnik je vprašal, kako misli Zavezniška vojaška uprava premagati te tižave. Polkovnik je popisal sliko položaja, ki je že »premagan*. Res je, da so bile takšne razmere pred nekaj meseci In je morda tudi res, da je v nekaterih maloštevilnih občinah položaj še danes tale Na splošno pa so se razmere med občinami in tržaškimi uradi Izboljšale. Prebivalstvo občin se je začelo samo posluževati uradnikov. Povedati pa je treba, da v občini, kjer je edini uradnik častnik za civilne zadeve, prebivalstvo Se ne more biti deležno vseh koristi, ki Jih nudijo upravne oblasti. «DoIgotrajna sumničenja* Veljavnost ukaza Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal. Razpravljanje ZVU s sindikati o fina nuni politiki Pisanje «Ljudsk» pravice*, da »Prešernov teden ni namenjen ta« mu, da bi nekateri spet izkazali svojo ljubezen in spoštovanje do Prešerna*, pomeni po Kidričevem mnenju »škandal brez primere in posiljevanje umetnosti, četudi upoštevamo, da so to zapisali mladi ljudje, ki se morajo še veliko učiti*. Na zasedanju okrajne skupščine v Mariboru »o sprejeli oklep, da bodo odslej dajali brezposelne pod-pore samo -resni&no dela. nezmo-žnim, medtem ko bodo ostalim preskrb ril zaposlitev. V «Slov. poročevalcu* beremo, da bodo prt razvoju trgovine podpirali predvsem državni in zadružni sektor. Odnosi ljudi in čelo nekaterih ljudskih organov do novo ustanovljenih državnih trgovskih podjetij in ustanov so nepravilni, Res Je, da ta podjetja napravijo marsikatero napako, ki razburja ljudi. Te napake izvirajo predvsem iz tega, ker manjka dobrega strokovnega osebja. V državna podjetja so prišli nekvalificirani ljudje, ki s svojim slabim znanjem niso kos nalogam današnje trgovine. Na odgovorna mesta so se Vrinili tuiU stari1 birokrat je ln špekulanti, ltl namenoma delajo napake In škodujejo moči in ugledu ljudske oblasti. V Stični so v kratkem času opravili prvo delitev samostanske zemlje. Agrarni interesenti so sami z glasovanjem odločali, komu bodo dodelili zemljo. Dael Je bilo mnogo težkoč, J? delitev potekla v redu In miru. Alfred C. Bowman, polkovnik J. A. G. D., višji častnik za civilne zadeve Umrli so: inž. Stanko Zavirček, gradbeni inženir, Josipi na Pirc-Kelt ta, Lojze Jakša, poročnik in Marija Zupančič — vst te Ljubljane. TRST, 5. februarja. — podpolkovnik Beard, vodja finančnega urada Zavezniške vojaške uprave, Je v soboto popoldne sprejel predstavnike Enotnih sindikatov in Delavske zbornice ter razpravljal z njimi o občin« skih plačah. Predstavniki obeh Sindikatov so predložili posebne zahteve, podpolkovnik Beard pa je obljubil, da bo nanje odgovoril na drugem sestanku, ki bo v kratkem. Podpolkovnik Beard je ob tej priliki razložil na kratko finančno politiko Zavezniške vojaško uprave. Ta politika obstoji v tem, da je treba plače na tem področju popolnoma izenačiti s plačami v ostali Italiji. Ob tega načela bi odstopili samo, v kolikor bi to zahtevale posebne razmere. Podpolkovnik Beard Je rekel, da je politika, ki jo vodijo v Italiji, pokazala najboljše uspehe. Zavezniki so našli državo poraženo to na Ameriška vojaka prideta pred sodišče Gorica, 5. februarja Ameriška vojaka, ki sta v četrtek zvečer v nekam baru v Kanalu blizu Gorice streljala na dva civilista, bosta prišla pred vojaški pre-kl sod. General Bryant E. Moore, poveljnik 83 divizije jo izdal predvčerajšnjim naslednje poročilo: »Ameriška vojaka, vojak Carnie-lo Antlago in korporal William Allen, ki sta zaprta, ker sta 31. Januarja 1946. streljala na dva civilista v Kanalu — bosta takoj prišla pred vojaški prekl sod zaradi umora*., General Moore Je izdal to poročilo takoj, ko je izvedel, da je V go-rlški bolnišnici umrl Andrej La-ščak na posledici ran, ki jih je dobil pri omenjenem streljanju V Kanalu. V petek zvečer so uradno objavili, da sta dobila dva civilista strele v trebuh ln da je njuno zdravstveno stanje zelo resno. Vojaški zdravniki so jima nudili takoj zdravniško pomoč in jima dali transfuzijo krvi, nato pa odposlali v civilno bolnišnico v Gorico, ltjer su Ju civilni zdravniki ope. rlra.ll. robu propada, toda z uvedbo previdne finančne politike, pri kateri Jih je podpirala italijanska vlada, ji je uspelo dati italijanski valuti pravo vrednost v primeri z drugimi valutami in to Je dalo možnost uvažanja blaga iz tujine v Italijo, česar ne bi mogli izvesti, če bi valuta ostala brez vrednosti. Ce stoje stvari zdaj tako, je to zasluga zavezniške komisije to Zavezniške vojaške uprave. «To ml je zelo žal*, je nadaljeval -polkovnik Bovvman,' »toda poskusa! bom izpopolniti vse urade v občinah, ko bo zaupanje večje. Upam, da Jim bo ljudstvo v teh občinah pomagalo ln se jim podredilo. V tej ali oni zadevi bo moralo preteči še nekaj časa, da bodo razpršena ‘dolgotrajna sumničenja' ln nesporazumi. Glede uradnikov na glavnem stanu ZVU upam, da bodo do vsakogar ljubeznivi ln strpni, tako da bodo rnogJl ljudje njihovo delo to službo kar najbolj izkoriščati. Neki dopisnik js rekel, da bi rad poudaril, da odborov po občinah ni imenovala niti ZVU, niti jugoslovanska uprava, marveč jih je izvolilo ljudstvo. Na razpolago so statistike, ki dokazujejo, da je bilo udeleženih na nekaterih volitvah skoraj sto odstotkov prebivalstva. Čiščenje v bodočnosti Nsko vprašanje je pripisovalo »počitek v ladjedelnicah* povratku nekaterih nevrednih elementov in »neučinkovitosti* sedanjega ustroja pri čiščenju. Polkovnik Bovvman jo odgovoril, da je del vprašanja v zvezi s pomanjkanjem obstoječih pravnih določil za kaznovanje fašistov, ki so zagrešili kazniva dejanja pred septembrom 1943. Zaradi sedanjega pravnega položaja niso š& bili kaznovani ljudje, ki bi morali biti kaznovani. Prejšnji teden je poslal nekega častnika na višji glavni stan, da bi poizvedel, ako more Zavezniška vojaška uprava na kak način razširiti sedanjo zakonodajo, tako da bi veljala tudi za ljudi, ki so zagrešili kazniva dejanja pred septembrom 1943. Kar so tiče domnevnih pomanjkljivosti sedanje očiščevalne komisije v Julijski krajini ln njenega dela na odkazanem ji področju, je polkovnik pregledft/1 Vse dosedanje zapisnike te komisije, po njegovem mnenju je to zadeva prebivalcev tega področja v katero se noče vmešavati Skušal pa bo komisijo ojačiti ter okrepiti metode razprav proti sumljivim ljudem itd. Prošnja za pomoč ustanove IJ Nit JR A. Preskrba na področju »A* .Julijske krajine je vojaška zadeva. U-stanova UNRRA ne nudi več ail poleg tega, kar običajno dobavlja ZVU. V Julijski krajini dobavlja ZVU to, kar drugje oskrbuje ustanova UNRRA. Možno je, da daje ustanova UNRRA stvari, ki j ib ZVU ne daje, toda na drugi strani ZVU dobavlja stvari, katerih ustanova UNRRA ne nudi. Zaposlitev političnih preganjancev Pred dvema tednoma smo vložili prošnjo za zopetno namestitev skupine antifašističnih državnih in javnih nameščencev, ki so bili politično preganjani; polkovnik Bovvman je odredil, da bodo sprejeti nazaj v službo, ko bo urejena zadeva s celo kategorijo. Ali nam more polkovnik Bovvman povedati, kdaj bodo ti ljudje »prejeti v službo to kdaj bo izdana uredba za izboljšanje gospodarskega položaja. Polkovnik Bovvman j« odgovoril, da bodo prizadeti ljudje v kratkem nastavljeni« Častnik za javno zadeve, major D. Banks, je pristal na to, da bo vzel v pretres primere, za katere niso prej poskrbeli. «Slovenske šole trpijo* «81ovenske sole na področju «A» Julijske krajine so mnogo slabše preskrbljene, kakor italijanske šole. Pritožba je bila tudi nad negativnim zadržanjem v zadevi fi- nančnih podpor bivčim jugoslovanskim partizanom in njihovim svojcem.* Polkovnik Bovvman je razložil, da Je učila za Italijanske šole mnogo lažje dobiti. Načrti za učila Italijanskih šol so hlll pripravljeni že od vdora v Italijo. Položaja, ki je nastal z ozirom na slovenske sole, niso predvidevali. Pred kratkim se je sam zelo zanimal za to zadevo to upa, da bo prihodnje tedne mogoče dobiti nekaj primernih šolskih učnih knjig za slovenske sole. Kakor je.že svoj c čas n o na tiskovni konferenci povedal, se niso mogli poslužlti ponudbe za uporabo šolskih knjig Iz Jugoslavije in to je preskrbo učil za slovenska sole znatno zavleklo. Podpore partizanom V zvezi » trditvami o različnem ravnanju med italijanskimi in slovenskimi vojaki, je polkovnik Bovvman opomnil navzoče, da ne smejo pozabiti, da je večino podpor za vojake lin partizane preskrbela italijanska vlada. Jugoslovanski partizani hi logično morali dobiti podporo od jugoslovanske vlade. Zaveda pa se, da ta trditev ni popolnoma primerna, ker Jugoslovanska vlada zaradi političnega položaja v Julijski krajini le težko lahko razširi svoje podpore na to področje. Promet z Avstrijo Na vprašanje, kdaj bo obnovljen potniški promet med Avstrijo in Julijsko krajino, Je polkovnik Bovvman odgovoril, da je to vojaška zadeva, v katero spada vprašanje varnosti. Misli, da je že nekaj prometa z Avstrijo; ne more povedati, kdaj bo meja odprta spet za normalni promet. Obsodba avtomobilski! tatov ViSeraj so zaključili pred vl&jlm zaveztnlškim sodiščem razpravo proti Tristanu Illesbergu, D orni niču Vajtu, Luiglju Alfieriju in Albertu Seccadanaru, Prva dva sta sodelovala skupno z nekim dezerterjem angleške vojske Praxonom, ki ga bo sodilo vojaško sodišče to z nekim dezerterjem Zlncanom, ltl je trenotno v nekem koncentracijskem taborišču, v bandi, specializirani v kraji avtomobilov. Illesberg js bil udeležen pri tatvini neke »Lancie* in «1100», ki sta bili last zavezniških sil; razen tega so na*« pri njem strojnico. Vatta je bil udeležen pri kraji dveh zavezniških avtomobilov. Alflerl ln Seccadanaro morata odgovarjati zaradi prikrivanja blaga nepoštenega Izvora. Predsednik sodišča major Bay-lies, je po zaslišanju nekaterih prič in govoru branilca Morgera obsodil Trlstana Illesberga na tri Domenica Vatta pa na dve leti zapora. Alfieri je bil obsojen na 6 mesecev zapora pogojno, Seocada-naro pa je oproščen. Dar tržaških dijakov polkovniku Bowmanu Dijaki tržaške univerze so v nedeljo zvečer na neki zabavi v dvorani Verdi podarili, polkovniku Bovvmanu poseben trioglati klobuk. Šestnajst porok v tržaški sina nogi V nedeljo se je poročilo v tržaški sinagogi 16 židovskih parov. Ženini so bili vsi vojaki iz palestinske brigade, ki tvori del britanske armade, ki Je nastanjena v Vidmu. Neveste, ki so doma iz raznih držav, so šele nedavno osvobodili iz smrtnih taborišč na Poljskem- Svoje bodoče soproge so spoznale, ko so v Vidmu v posebni šoli čakale na dovoljenje za naselitev v Palestini. Zvečer je židovska občina organizirala za mladoporočence svatbo v> telovadnici židovske šole. Težka prometna nesreča V nedeljo popolne je v ulici Paolo Diakono nastala težka prometna nesreča; Vozu cestne železnice št. 1, so po poročilu, ki ga j« dalo ravnateljstvo cestne železnice, odpovedale zavore zaradi nenadne poškodbe, ki jo je povzročil kratek stik. Voza, ki je vozil po strmini navzdol, voznik zaradi toga ni mogel ustaviti. Na drugem ovinku, v bližini gostilne «AHa, pace* se je voz iztiril in se prevrnil na levo stran in v tem položaju zdrsnil še nekaj metrov naprej. Mnogo potnikov jo poskakalo že med vžnjo iz voza; na ta način so se rešili. Pri nesreči je bilo ranjenih 28 oseb, od katerih jih je 7 v bolnišnici. Razdeljevanje drv Občina opozarja, da so včeraj začeli razdeljevati drva v korist potrošnikom, ki nimajo na razpolago plina. Sklivujoč se na objavo z dne 10. oktobra preteklega leta, kt prepoveduje izvoz živil iz pokrajine, daje Sepral naslednja podrobna navodila: Trenotno velja prepoved izvoza iz pokrajine za naslednje: belo pšenično moko, belo to rumeno koruzno moko, ječmen, rastlinsko olje, surovo maslo to maščobe vseh vrst, testenine, riž in riževe proizvodS, sladkor, marmelado, vse vrste sira, paradižnikovo mezgo, kondenzirano mleko, mleko v prahu in sveže mleko, moko za juho, vse vrste mesa (sveže in konservirano), živino za zakol, zelenjavo in sadje, vino, sol, otrobe, rž, slanino, kvas ln splošno živilske proizvode. Kakršno koli izvažanje gori orne-njenega blaga in vseh drugih vrst živilskih proizvodov te pokrajine lahko dovoli le pokrajinski oddelek prehran J e valnega ^urada z izdajo posebne dovolilnice za prosti izvoz. Vendar pa je dovoljeno svobodno prevažanje zgoraj navedenih proizvodov iz ene občine v drugo, razen poljskih pridelkov, ki Jih Je treba oddati konzorciju (pšenico, koruzo, Ječmen in rž). Za prevažanje teh je potrebno posebno dovoljenje, ki ga podpiše vojaški upravnik izvozne občine. Tudi za izvažanje živali za rejo iz pokrajine je potreben pristanek U.P.S.A., ki ga je overovil Sepral. Kršitelj em/ te odredbe bodo takoj zaplenili blago to jih prijavili sodnim oblastem. Povišanje nžitnlnskega davka Mestno županstvo v Gorici sporoča, da Je od 1. februarja 1946. dalje povišan užitninski davek, zlasti davek na vinske pijače, meso in razne Jestvine. Obdavčeno je tudi maslo, sveže ribe, zajčevina, kure-tina in divjačina, ki so bile do zdaj davka proste. Vsi trgovci so dolžni doplačati razliko zaradi višjega obdavčenja za vse blago, ki. so ga Imeli v zalegi dne 1. februarja 1946. Prizadeti si lahko ogledajo novo davčno tarifo pri užitninskem uradu ali pri Trgovski zvezi. Obvestilo Delavska zbornica sporoča? Vsi upokojenci «Casse di rlspar« mio* In Hipotekarnega zavoda Vzhodne Furlanije naj pridejo V četrtek 7. februarja ob 17. uri n* sedež zbornice na korzu Roosevelt 36, kjer bodo razpravljali o vpra' šanjlh svoje skupine. Nesreče — Delavec Lulgi, Lestan se Je 8 kolesom zadel v stopnico in padel take nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — V bolnišnico so BriDelJaU tu“‘ 8-letno Elzo Kasovo iz Podgore, ki je padla s stebrička in se ranila P« glavi in desnem kolenu, RADIO Torek, 5. februarja 17 prenos iz Vidma; 18 obvestite svojcem; 18.30 nekaj ritma; angleška lekcija; 19 mladinska ura (slov.); 19.20 obvestila svojce«1 (slov.); 19.30 ljudska glasbena uj* jla.o\j uuonct (slov.); koncert Ksenije VidailJf ve; 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti' /0.30 ritmi to melodije; 21 simi’0' rična glasba; 21.45 glasbeno pot0, vanjo; 22.15 deklamacije; 22.30 čema glasba; 23 ital. vesti; 23-1° slov. vesti; 23.20 nočno zabavišča Sreda, 6. februarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pesitrt jutranja glasba; 11.30 komorna lirika; 12 harmonični orkester; 12.3C zdravniško predavanje (slov.); 12.4E slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 koncert Kachmamiinovih-skladb; 14 glasbeni pregled; 141*5 pregled vesti i® plošče; 17 prenos iz Vidma; 1* odred jug. armade (slov.); 19.30Prešernov večer; 20 slov. vesti; 20.lt ital, vesti; 20.30 koncertna glasbaj 21.10 opereta; 23 ital. vesti; 23-11 rtov. vesti; 23.20 nočno zabavišč« Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. MALI OGLASI V GORICI prodam restavracij0 Ir holel »Gorica* brez opravo obrtnice. Ponudbe na Vrčon - Piazte Oberuan 5-V. - Trst. 48174 N E. WALLACE 1. POTEPUH Pustolovska, zgodba Zunanjost tega potepuha js bila mnogo odvratnejša kakor pri drugih /potepuhih. Bil je videti tudi mnogo nevarnejši. Ce ste se hoteli o tem prepričati, Je zadostoval samo pogijd, kako se je poigraval s svojim avtomatičnim revolverjem, katerega je z eno roko metal v zrak in ga z drugo lovil ali pa ga je postavljal s cevjo na konico prsta in lovil ravnotežje. Rekli bi, da ga je ta igrača zelo vlselila, zakaj od nje se je ls težko ločil. Kadar se je naveličal, ga je porinil v žep svojih raztrganih hlač, kjer pa je ostal le kratik čas; kmalu je bil revolver spet v njegovih rokah; občudoval ga je z ljubečimi očmi. »Prav nič verjetno*, je govoril od časa do časa, medtem ko se je poigraval » »vojo priljubljeno igračko. Njegov naglas Je dokazoval, da je Anglež; mogoče bi bilo d-lu-p pojasniti, kaj naj bi delal angletkl potepuh v okolici Littelbourga, v zvezni državici New York. Toda pojasnilo bomo dobili kjaneje. Njegova zunanjost pl vzbujala veliko zaupanja, niti ne, če pomislimo, da je bil potepuh. Njegov obraz jo bil zabuhel, brada zaraščena, oko pod-pluto od udarca, ki mu ga je dal njegov stanovski tovariš, katerega je zbudil ob nepravem času. Nosil je umazano srajco brez ovratnika, neko vrsto suknjiča z globokimi luknjami, ki naj bi bili žepi .Na glavi je nosil trd klobuk, potisnjen daleč nazaj, ki je izgubil svojo prvotno obliko. »Prav nič verjetno*, je ponovil potepuh, ki' so ga klical Pito. Revolver mu je zdrknil iz roke in mu padel na nogo. «Au», je zastokal kakor vsak navaden zemljan to si drgnil velik prat, ki ■ je gledal iz raztrganega čevlja. Nekdo se je bližal. Pito je skril pištolo v «ap in cdšv-idiai med grmovje. Tisti, ki »e Je bližal, je bilo lepo dekle in kot se je zdelo vitko ln ljubko; verjetno je pripadala krajevnemu plemstvu. Oblečena je bila v progasto svileno obleko; ko je korakala se je poigravala s sprehajalno palico. Nekaj korakov, od njega so je ustavila in si prižgala cigareto. Kakšnih sto metrov dalje je steza prehajala iz grmovja na cesto, ki je vodila v mesto ln katero sta obdajali dve vrsti hiš, katerih stanovalci bi verjetno ne opustili zajedljivih opazk ob prizoru, ki bi jim ga nudila kadeča žena na javni ulici. »To je nekaj posebnega*, si je mislil Pito. Povzročila bo veliko razburjenje; bog naj ji pomaga. Iz svojega skrivališča mu ni ušel izraz Ilca, s katerim je najprej pogledala cigareto in jo šele nato prižgala. Sam je čutil vedno veliko veselje, Te se je kdo zgražal zaradi dejanj svojega bližnjega; sam je povzročil že dosti takšnih stvari, Tako bo delal bog ve kako dolgo. » * * Počasi ■« je vrnil na stezo. Ali bi bilo bolje, da počaka ko pade noč, ali naj odide takoj na sprehod po metilu? Ali pa bi mogočo storil bolje, ča bi i«l naravnost »kozi m»- sto, ter tvegal vprašanja mestnih stražnikov in neprijetnega izgona te mesta? Kajti gotovo je, da ga bodo izgnali, ker se ga bodo hoteli iznebiti čim prej. Toda veliko ni premišljal, ker se je že odločil, da s? bo ravnal po svoji prvi zamisli. Iti skozi mesto bi pomenilo preveliko nevarnost; mogel bi srečati Barbarosso ali pa tistega malega debeluhurja, ki je znal teči s tako neverjetno hitrostjo in je bil tako spreten pri metanju nožev. Medtem se je približal nekemu drugemu potniku, ki je s svojimi gumijastimi čevlji hodil tako tiho, da ga je Pito opazil šele, ko je bilo prepozno, da bi se mu skril. Bil je neznani mladenič, oblečen zelo nečimerno; na glavi je nosil bel slamnik, poveznjen na desno oko. Pas, ki ga je stiskal, da je izgljdal kakor osa, je držal na njem hlače, katerih guba je bila brezhibna. Kravato je imal pritrjeno z zlato oponko. Prsi njegove srajce so bile bogato vezene; videti je bil, kot da bi ušel iz kake krojaške razstave. Ko Je zagledal razcapanca, ki Je sedel na robu ceste, so se njegova nekoliko široka U3ta odprla v prijazen smehljaj. »Dober večer, blagorodje*. «Dober večer*, je odvrnil Pito. »Ali potujete daleč?* »Niti ne; verjetno v Kanado-Odšel bom tja verjetno te Ogdefl8' bourga*, , »Odlično, gotovo imate potni U? v redu, ali mar ne?» Strupenost v besedah je bilo kaj, kar je Pito zaničeval. »Oh, čim ml bodo pogledali obraz, me bodo pustili naprej*. Mladenič se jo zasmejal. Bil°-j* videti, ko da bi mu hotel ponud^ cigareto iz srebrne cigaretnice; tem se je premislil in vzel saro° za sebe. Pito je razumel oprczn° J0 Njegove roke res niso bil® % Prižgal si Je cigareto z . katero je vzel lz žepa in zače* kotno kaditi. »Ne boste lahko uspeli. Ii rov, če govori* • ljudmi. (Nadaljevanj« prihodnj- ič)!