(j)Z2£/o>h ^/uA&CG. Ameriška Domovi ima National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 23, 1962 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX Rusi groze, da bodo odšli i razgovorov Razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja so v zastoju. Ruski zastopnik je zagrozil, da bo odšel, če bo Amerika začela s preskusi. ŽENEVA, Šv. — V petek so bili razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja zaradi velikonočnih praznikov za tri dni prekinjeni. Predno so zastopniki Amerike in Anglije odšli, je ruski zastopnik Valerijan Zorin zagrozil, da bo Rusija odpoklicala svoje zastopnike, kakor hitro bi Združene države začele vrsto napovedanih preskusov atomskega orožja v o-zračju. Združene države in Vel. Britanija so poudarile v preteklih dneh ponovno, da so pripravljene preskuse odpovedati le, če pristane Rusija na mednarodno nadzorstvo nad izvajanjem takega dogovora. Ameriški zastopnik A. Dean je pri tem izjavil, da Amerika ne more sprejeti samo sovjetske obljube, odkar je Sovjetska zveza lani svojo besedo enostavno požrla in izvedla vrsto preskusov neoziraje se na svoje obveznosti. Princa kot govornika v ,New Yorku CLEVELAND, O. — Poleg društev za varstvo živali obsto-. jajo še društva za varstvo divjačine. Obe vrsti sta zastopani V vsaki državi. Manj znana so društva za varstvo divjačine, prišla so pa do posebne veljava šele zadnja leta po zaslugi mednarodne politike, ki je nasejala Po Afriki celo vrsto novih držav. Te imajo zelo malo smisla za divjačino. Dočim so jo prejšnje kolonijalne uprave dobro zavarovale, je sedaj uničevanje red-kdt divjih živali na dnevnem redu. Bojijo se, da bo nekaterih Vrst kmalu zmanjkalo. Mednarodna zveza društev za varstvo divjačine je začela ak-cijo po vseh državah za nabira-prispevkov za vzdrževanje zatočišč za divjačino. V New ^°rku se bo akcija začela tekom junija. Med prvimi govorniki °sta princa Bernhard iz Nizo-^ernske in Filip iz Anglije, ki °sta prišla ravno v ta namen v Ameriko. Novi grobovi Sophie Mori V Euclid Glenville bolnici je preminula Sophie Mori, stara 85 let, stanujoča na 459 E. 146 St. Bila je vdova, soprog Joseph je poprej umrl. Zapušča sina Edwarda v Pittsburgu, Pa., 1 vnuka in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev St. Jeroma ob 9:30, nato na Kalvarijo. Frank Kocjan Po daljši bolezni je preminul na svojem domu na 1031 E. 70 St. Frank Kocjan, star 69 let. Tukaj zapušča soprogo Frances, rojena Merlok, doma z Vrhnike pri Ljubljani, hčeri Frances Kos in Louiso Ahlin, 3 vnuke in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Škocjanu na Dolenjskem, kjer zapušča brata Josepha. Tukaj je bival 41 let. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co., dokler ni bil upokojen pred 4 leti. Ril je član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih. Rose Koman V petek popoldne je po dolgi bolezni umrla v Mapleside Nursing Home Rose Koman z 1133 E. 60 St. Stara je bila 82 let in rojena v Velikih Laščah, od koder je prišla pred 50 leti. Njen mož John je umrl 1. 1948. Tukaj zapušča posinovljenca Anthony a Nos-se. Bila je članica Društva Marija Magdalena št. 162 KS-KJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Frank Smole Zadnji torek je zadet od srčne kapi umrl v New Yorku Frank Smole, star 47 let in rojen v Clevelandu. Njegovi starši Jakob in Johana so umrli. Tukaj zapušča brata Jacka in Josepha. Privaten pogreb je bil zadnjo soboto iz Zakrajskovega pogreb, zavoda na pokopališče Kalvarija. Letalstvo je izbralo 8 lastnih astronavtov Le še 31 odstotkov, ki niso rojeni v Ameriki! CLEVELAND. O. — Leta 1959 je bilo od celotnega prebivalstva mesta Clevelanda 40 odstotkov rojenih izven meja Združenih držav. Tekom 10 let se je število zmanjšalo na 31, kar pomeni naglo krčenje tujih narodnostnih skupin. Starejši rod se je doselil sem še bred prvo svetovno vojno in prve leta po njej, ta predstavlja veliko večino vseh izven naše dežele rojženih prebivalcev mesta. Po drugi sve-* tovni vojni se je Cleveland doselilo le nekaj deset tisoč ljudi iz prekomorja. V istem času se je povečalo število črncev od 151,000 na 255,000. Ti se pretežno naseljujejo v samem mestu, skušajo pa prodreti tudi v predmestje. Pri tem niso imeli v zadnjem desetletju posebnega uspeha. Njihov odstotek v predmestjih se je zvišal od 2.3 na 2.5. Povprečen prebivalec Velikega Clevelanda leta I960 je bil star okoli 31 let, je bil poročen in imel hišo vredno okoli $17,000. Njegova družina je štela pov-orečno 3.29 oseb in je imela leta 1959 $6.962 dohodkov. Povprečen letni dohodek nebelega prebivalca na področju Clevelanda je znašal leta 1959 $4,763, $2,194 manj kot belega. Belci so imeli po tem podatkih leto in pol več šolske izobrazbe kot njihovi črni someščani. Vojaška skupina astronavtov bo sodelovala % ono od NASA, pa &'e pripravljala na svoje lastne naloge. WASHINGTON, D. C. — Letalstvo je izbralo osem astronavtov, samih preskusnih pilotov, sedem iz letalskih sil, enega iz vojne mornarice. Njihovo vež-banje se bo začelo 18. junija na Edwards letalskem oporišču v Kaliforniji, kjer so opravili podoben 8 mesecev trajajoč tečaj tudi astronavti NASA. Vojaška skupina se bo vežba-la sama za sebe, pa bo sodelovala tudi s skupino NASA. Ni izključeno, da bo kdo iz vojaške skupine astronavtov vodil ali sodeloval pri ameriškem poletu na Luno. Člani te skupine se bodo posebej vežbali v vodenju raketnih letal vrste X15 in vesoljske ladje Dyna Soar, ki bo pri povratku iz vesolja pristala na kopnem. Vsi člani vojaške astronavtske skupine so graduirani inženirji'ali graduantje iz fizičnih in matematičnih ved. Stari so od 30 do 39 let, vsi so se prijavili prostovoljno in bili izbrani iz večje skupine. Pet je med njimi kapetanov, trije pa majorji. ffeou! Safan prtfeH PARIZ, Fr. — Vojiaška pa-trola je v četrtek prijela v nekem stanovanju v Alžiru vodnika Tajne armadne organizacije bivšega generala Raoula Salana. Odpeljali so ga v Pariz in ga zaprli. j Švedsko in Dansko, v juliju bo Raoul Salan je bil eden izmed šel na Finsko, Norveško, Angle-najbolj znanih francoskih voja- ško in Irsko, v avgustu ali sep-škib vodnikov v drugi svetovni tembru ga bo pot zanesla v Generalni tajnik ZN U Thant bo poleti obiskoval evropske države ZDRUŽENI NARODI, N.Y. -Generalni tajnik ZN U Thant ima v načrtu celo vrsto potovanj po Evropi. V maju bo obiskal železniške družbe CHICAGO, 111. — V vsej deželi je 45 železniških družb, ki imajo preko tisoč milj lastnih prog. vojni, v vojni v Indokini in v Alžiriji. Pred dvemi leti je bil upokojen, pa se je vendar lani postavil na čelo vojaškega upora v Alžiriji proti DeGaullovi vladi. Ko je bil upor zlomljen, je Salan pobegnil in se postavil na čelo Tajni vojaški organizaciji, ki se bori za ohranitev Al- JUGOSLAVIJA V RESNIH GOSPODARSKIH TEŽAVAH ZOPET OMEJILA SVOBODO Vlada je priznala, da je Jugoslavija živela v zadnjih letih preko svojih dohodkov, da je več trošila, kot zaslužila. To jo je privedlo v gospodarske težave, iz katerih ,86 hoče izkopati z uvedbo novih gospodarskih omejitev. BEOGRAD, FLRJ. — Pod pritiskom gospodarskih težav se je jugoslovanska vlada začela odmikati od gospodarskih svoboščin, ki jih je uvedla v začetku lanskega leta. Nove določbe skušajo omejiti domačo potrošnjo blaga, kar naj bi zadržalo inflacijo, pa tudi uvoz tujega blaga, s čimer naj bi bil zmanjšan primanjkljaj v zunanji trgovinski bi-'anci. Nove določbe so bile objavljene pretekli četrtek in so takoj stopile v veljavo. Istočasno so zategnili vajeti tudi v Komunistični partiji in ji naložili nalogo strogega nadzora nad izvrševanjem novih določil. ____________ V Zvezi komunistov, kot ime- j nujejo v Jugoslaviji Komunistič-' gospodarski podpori, ki jo ta do-no partijo, je močna skupina, ki je bila od vsega začetka nasprotna liberalnejši liniji v gospodarstvu, ki jo je vlada uvajala v skladu s svojo gospodarsko naslonitvijo na svobodni zahod. Vlada je skušala uvesti načelo gospodarske rentabilnosti v vsa podjetja in bila odločena ona, ki ne morejo izhajati brez vladne podpore, prepustiti propadu. Podjetja so dobila veliko svobodo v lastnem upravljanju, ki pa so jo cesto izrabljala: delavski sveti so delili dobiček v skrajni dovoljeni meri, ne da bi se dosti menili za zdravo fi nančno osnovo ip izpopolnitev podjetja. Nove določbe so omejile delitev dobička. Posebne komisije bodo gledale, da bodo te določbe strogo izvajane. V bodoče bo šel večji del čistega dobička za a-mortizacijo, v obratni kapital in finančne rezerve, le malo pa bodo dobili delavci. Vlada je sama priznala, da je biva že 12 let iz Združenih držav. Izgredi v Grčiji Pretekli petek je prišlo v Atenah do velikih protivladnih demonstracij. 80 oseh je bilo ranjenih. ATENE, Gr. — Policija je s solzivnimi bombami ob podpori armade razgnala po petih urah tisoče protivladnih demonstran- Iz Clevelanda in okolice Zadušnicn— V sredo ob 7:30 zj. bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Uršulo Budič ob 2. obletnici smrti. V sredo ob 7.30 bo v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Antona Jancigar ob 10. obletruci smrti. K molitvi— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob dveh v Zakrajškov pogreb, zavod 1: molitvi za pek. Rozo Koman. Žalostna vest— Mr. Steve F. Pirnat, ki ima pot. pisarno na 6516 St. Clair Ave., je dobil sporočilo, da mu je v Velikih Poljanah umrl 28. marca nečak 48 let stari Anton Pirnat. Zapustil je ženo, pet otrok, mater, brata in sestro ter druge sorodnike doma, V Ameriki pa poleg strica bratranca v Berwyni lil., in dve sestrični v \rlingtonu, Va. Jeklarne ne sedalo med laivežja naša [30t?ja!ja! NEW . YORK, N.Y. — Bili so res časi, ko so bile jeklarne prve med velikimi podjetji v deželi. Ti zlati časi so zanje že minuli. tov, ki so razgrajali in povzro-|Na prvih mestih so danes pod V ..............■ 1 i. A rrm 1_____— 1. Moskvo. Morda obišče ob tej'Jugoslavija porabila več, kot je priliki tudi Poljsko in Češko. jzaslužila, to je ustvarilo vicjez Največ zanimanja je za nje- blagostanja, ki pa se je skoro pokazalo kot usodno. Izvoz, ki naj bi bil lani porastel za 13 odstotkov, je dejansko padel za dva odstotka. Vodja zveznega gospo- gov obisk v Moskvi. Koncem a-prila prihodnjega leta poteče namreč njegov mandat v Združenih narodih. Privadil se je in bi rad ostal na mestu general-' darstva Mij alko Todorovič je iz-nega tajnika, toda za to je po- javil, da bi nadaljevanje dose-žirije Franciji. R. Salan je bil vjtreben pristanek tovariša Hru-jdanjega deficitnega gospodarje-odsotnosti obsojen na smrt. Raz- ščeva. Hruščevu ni bilo marši-j nja privedlo do poloma v indu-prava bo sedaj obnovljena in j kaj všeč, kar U Thant dela v strializaciji in do močnega zni-nekdanji francoski narodni he- j ZN. Ali je na to že pozabil, to bi ^žanja življenjske ravni, roj utegne končati svoje življe-■ gotovo U Thant rad zvedel, ko | Vse to se dogaja v rdeči Ju-nje pod giljotino. |bo v Mbskvi. goslaviji kljub vsej velikanski Coca-Cola obratuje v 114 državah New YORK, N.Y. — Znana °ca-Cola kompanija obratuje anes v 114 državah, torej v več ržavah kot jih je včlanjenih v Združene narode. V vsaki dr-Vl ima samostojno podjetje, 1 centrali plačuje licenco za Patente. Njena podjetja se nahajajo že redi Afrike in Azije in seveda i ameriških republikah in 0 onijalnih ostankih. Republikansko kongresno vodstvo brani jeklarske družbe Cuooov Vremenski prerok OelRo oblačno in Možnost dežja. ‘ pran: hladnejše. CLEVELAND, O. — Voditelji naših jeklarn spadajo že po tradiciji v republikansko stranko, česar jim ne sme nihče zameriti. Imajo pravico izbirati stranke kot vsak drug volivec. V gospodarstvu hodijo lahko po različnih potih. Pridejo lahko v spor z demokratskim predsednikom, lahko v prepiru z njim pogorijo, lahko se z njim pobotajo, lahko nadaljujejo z njim gverilsko vojno itd. Republikanska stranka ni dolžna, da jih podpira na celi črti. Včasih ji politika to svetuje, včasih odsvetuje. Pri sedanjem sporu med Ken-nedyem in jeklarnami jim pamet gotovo ni svetovala, da se mešajo v vso afero. Naša javnost se je v veliki večini postavila na predsednikovo stran; ali je prav postopala, to je drugo gih misli. V želji, da se ne dajo^java ima torej samo eno dobro popolnoma izriniti iz javnosti, stran: povedala je javnosti, da so se postavili na stran jeklarn.; republikanci še zmeraj živijo in da “so tudi tu”. Nočemo s tem trditi, da je spor med Kennedyem in jeklarnami že poravnan vkljub lepim besedam od obeh strani. Tli pod žerjavico, pa še kako. To se bo videlo v kratkem. Kmalu bo namreč -letni občni zbor Ameriške trgovske zbornice. Napovedano je, da bodo tam govorili tudi o gospodarski politiki se- Kongresna voditelja stranke senator Dirksen in kongresnik Halleck sta napadla Kennedya radi njegovega posega v cene v jeklarski industriji in naštela kar devet napak, ki jih je pri tem napravil. Ne spuščamo se v oceno republikanske kritike, pripomnimo samo, da ima v nekaterih točkah prav, v drugih ne, vsaj tako se nam zdi. Zdi se nam pa, da je republikanska izjava napravila slabo uslugo tako stranki kot jeklarnam. Potrdila je ozko povezanost med jeklarnami in stran ko, torej med velepodjetji in republikansko politiko. To gotovo ne bo dobro odmevalo med nevtralnimi volivci, ki bodo raj-še glasovali proti velepodjetjem redno veliko žilavost. Ni jih razočaralo, da se je javnost tako malo zmenila za njihovo kritiko demokratske administracije v predstavniškem domu. Kmalu potem so v Washingtonu zborovale vodilne republikanke. Nabralo se jih je okoli 2,000. Za govornike si niso izbrale liberalnih ali sredinskih republikancev, ampak politike tipa senatorja Goldwaterja. Poročila pravijo, da so bile z govorniki na celi črti zadovoljne in da so danje administracije. Kmalu po- z navdušenjem sklenile, da se vprašanje. Za vsako stranko je in njihovi stranki kot zanje. Za le važno, kaj javnost misli in česa ne odobrava. Republikanci so očividno dru- republikanske pristaše izjava tako ne pomeni veliko, kvečjemu pomeni tolažbo za jeklarne. Iz- tem se bo sestal malo znani, pa izredno važni “Poslovni posvetovalni svet”. Tudi tam bodo govorili o Kennedyu. Kako tudi ne, saj je predsednik sveta slučajno tudi glavni ravnatelj U. S. Steel Corp. Javnost bo o vsebini razgovorov zvedela le malo, bodo pa močno vplivali na odnose med Kennedyem in voditelji gospodarstva, ki so z red kimi izjemami vsi republikanci. Republikanci so pokazali iz- čali nemire po ulicah, trgih in cestah sredine mesta. Policija pravi, da je bilo skupno rapje-nih okoli 80 oseb, med njimi 20 policajev. Okoli 250 demonstrantov so prijeli, ker so očitno kršili zakon. Armaiia 'je poslala na ulice tanke in oklopne vozove ter skupine za zvezo. Vse te enote so vozile mirno skozi mesto, ne da bi posegle neposredno v nastop proti deemonstrantom. Sama njihova pojava je do neke mere vplivala pomirjevalno na vročo kri demonstrantov. Demonstracije so se razvile iz javnega zborovanja, ki ga je napovedala glavna opozicijska stranka. Osrednja unija, ki jo vodi George Papandreou, je hotela z zborovanjem protestirati proti vladnim metodam pri splošnih volitvah v preteklem oktobru, pri katerih je vlada dosegla veliko zmago. Opozicija trdi, da je vlada uporabljala pritisk. Policija je skušala večje skupine, ki so hotele na zborovanje, zavrniti in jih usmeriti drugam. Vroča grška kri je zavrela in nemiri so s e začeli. jetja kot ATT kompanija, ki ima nad 27 bilijonov dolarjev premoženja, potem General Motors z 12 bilijoni, potem Du Pont z 9 bilijoni, potem IBM s 13 bilijoni. Za temi pride par petrolejskih kompanij in šele potem pridejo na vrsto naše največjo jeklarne, v kolikor imajo na bilijone premoženja. -o-------- bodo vrgle na strankarsko delo za časa jesenskih volitev. Nekaj modnih poročil tudi omenja, da je bilo tam precej takih pomladanskih toalet, ki bi jih bila vesela tudi Jovanka Broz. Republikanski kongresniki se pa ne dajo ugnati. Za tedne po praznikih so napovedali celo vrsto shodov v naših vzhodnih državah. Upajo, da se jih ne bo držala taka smola kot v Washingtonu. Vsekakor “bodo še tu”. Stalinov sin Vasja umrl MOSKVA, ZSSR. — Po Moskvi se uporno širijo glasovi, da je v tatarski prestolici Kazanu umrl Stalinov sin Vasja, star okoli 40 let. Posvetil se je vojaški službi. Bil je menda precej predrzen pilot, toda znan je bil po tem, da je rad veliko pi-jančeval in pri tem uganjal take stvari, da ga ni niti njegov oče mogel spustiti pred javnost. Po Stalinovi smrti je izginila vsaka sled za njim. Trdijo, da je moral pustiti vojaško službo in živeti v nekem sanatoriju, kjer je dočakal smrt. Po Stalinu je ostala živa samo še hči Svetlana, ki živi v Moskvi in se nikjer ne pokaže v javnosti. Menda se je dala ločiti od moža. Mrs. Eisenhower in Mrs. Kennedy pokroviteljici Narodnega kulturnega centra CLEVELAND, O. — še pod Eisenhowerjevo administracijo se je rodila ideja, da bi Amerika potrebovala kulturna središča v vsakem večjem mestu, v Washingtonu pa Narodni kulturni center. Kongres je že določil mesto v Washingtonu. kjer naj se postavi palača za $30,000,-000.-, ki naj bo pod njeno streho kulturno središče, toda dodal je, da se mora denar nabrati pri zasebnikih. Za akcijo so sestavili odbor in sklenili, da naprosijo sedanjo našo prvo damo Mrs. J. Kennedy in njeno prednico Mrs. M. Eisenhower, naj bosta pokroviteljici. Mrs. M. Eisenhower je pristala sedaj, Mrs. J. Kennedy pa že preje. Akcija za nabiranje denarja se bo začela po vol'-tvah, najbrže 15. novembra istočasno v 150 ameriških mestih. Polovico nabranega denarja bo vsako mesto lahko porabilo za svoje lastno kulturno središče. — V Združenih državah porabimo okoli polovico vsega kositra na svetu. Očitna "svoboda" vere STOCKHOLM, Šv. - Moskov ski radio je naznanil, da je vin da na predlog “delavstva” odlo čila, naj bo dan počitka od 29 aprila letos oreložen na 30. april Nedelja, 29. aprila, je pravoslavna Velika noč. Da jo narod ne bi mogel praznovati, so nedeljo spremenili v delavni dan in dali ljudem prosto v ponedeljek. To je vsekakor sijajen dokaz “svobode” v Sovjetski zvezi. L yiMERi$KA Domovima » V« I MOivtf 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za t mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 80 Mon., April 23, 1962 Nova uradna fotografija Titove amnestije V roke nam je prišla “Amnestija,” propagandna knjižica jugoslovanskega komunističnega režima, ki očitno hoče zvabiti emigrante, naj se vsaj pomirijo z jugoslovanskim komunizmom, če se že nočejo vrniti domov. Knjižica je lepa fotografija miselnosti jugoslovanskih komunistov in temu primerno prirejena. Nima nobenega avtorja, kar še bolj povdarja uraden značaj njene vsebine, ki je posvečena v glavnem izjavi in govoru policijskega ministra A. Ran-koviča, naštevanju “zločinov” in ponatisu1 zakona o amnestiji. Ker bo verjetno prišla v roke tudi našim bralcem in jim hvalila amnestijo, bi radi dali o njej nepristransko mnenje. Knjižica ima par svetlih in temnih strani. Obravnavali bi radi oboje. Kar je v knjižici največ vredno, je uraden ponatis zakona o amnestiji. Vsak bralec se bo lahko zatopil v besedilo in ga skušal razumeti, kar mu ne bo lahko, posebno takrat, če je navajen, da dosledno misli. Lahko razumljiv mu bo deloma samo šesti paragraf, ki se glasi takole (v srbščini) ; “Davanjem amnestije po odredbama ovog zakona ne dira se u prava trečih lica na naknadu štete, niti se diia u odluke i druge mjere do dana stupanja na snagu ovog zakona od Strane sudova i drugih državnih organa, kojima je konfiscirana ili sekvestrirana imovina amnestiranih lica.” Kar je emigrant zgubil premožeja, naj se zanj obriše pod nosom, vse drugo mu bo že odpuščeno, ako ne spada v skupino vzornih zločincev. Zato moramo ugotoviti prvo napako knjižice: manjka ji komentar k zakonu. Kar govori in izjavlja policijski minister A. Rankovič, ne more noben človek smatrati za komentiranje zakona. Emigrantje se pred vsem zanimajo za to, koliko imajo povrnjenih pravic in ne, koliko so jih izgubili vkljub amnestiji. Značilno za knjižico je naštevanje “zločinov.” Od 52 strani, kar jih ima knjižica, je kar celih 14 namenjenih naštevanju grehov, ki naj težijo duše emigrantov. Nekaj je med njimi resničnih, toda teh je tako malo, da bi se dali opisati na par straneh. Na drugi strani so posamezni “zločini” opisani tako ohlapno, da se dajo vporabiti za vse slučaje. Vzemimo na primer: Emigrant je prišel zvečer slabe volje domov, doma so ga jezili žena, otroci in Bog ve kdo. Pobral jo je v gostilno ali celo na shod in tam javno zabavljal na Trumana, Kennedya in celo Tita in njegovo družbo. Kar se tiče Trumana in Kennedya, je vse v redu, nihče ga ne bo preganjal radi tega. Glede Tita je pa stvar drugačna. V seznamu “zločinov” je cela vrsta slučajev, kamor se da vključiti tako zabavljanje. Lahko je “širjenje lažnjivih novic,” lahko “rušenje ugleda države,” lahko “težak kazenski slučaj proti narodu in državi,” lahko “sovražna propaganda,” lahko “udeležba v sovražni aktivnosti proti državi,” lahko “podkopavanje . . . države.” Skratka “zločinov” je naštetih toliko, da bo vsak emigrant brez težave našel ne enega, ampak kar več paragrafov za svoje politične grehe. V luči naštevanja “zločinov” mislimo, da ni niti enega begunca, ki bi lahko imel čisto vest pred tem zakonom o amnestiji. Čujemo ugovor, da pretiravamo. To je res, ako mislimo samo na trenutno razpoloženje in cilje sedanje politike komunističnega režima do emigrantov. Vemo pa iz skušnje, da komunisti menjajo svoja stališča, kakor jim pač narekujejo njihove politične koristi. Kdo more jamčiti, da si vsega tega ne bodo premislili? Kje je tista sodnija, ki bi emigrant pred njo lahko branil pravice, ki mu jih daje amnestija, pa jih rdeči režim ne bi hotel več upoštevati? V tem tiči bistvo nezaupanja do amnestije, česar seveda titov-ci ne razumejo. . .;i , Rankovičev komentar k zakonu je čista propaganda ne prenese stvarne kritike. Zato se ne spuščamo vanj. O-rnenili bi iz njega samo par stvari. Rankovič našteva v svojih izvajanjih nekatere, recimo, velezločince kar po imenu; med take vzorne zločince spadajo iz slovenskih vrst pokojni škof dr. gv Rožman, dr. Miha Krek in A. Glušič. Tem sq vrata v domovino zaprta. Pri tem se je policijskemu ministru Rankoviču pripetila neljuba pomota. Dočim on imenoma navaja,take velezločince, so nekatere med njimi obletavali Rankovičevi konzuli in konzularni uradniki in jih vabili domov! Naj Rankovi-čeva policija tega ne taji: narod naš dokaže hrani” o vsem tem. To je čisto v slogu komunistične morale: V javrtost' blati nasprotnika, za kulisami ga hoče ujeti v svoje mreže. Titovci seveda še niso prišli do spoznanja, da svobodni svet pozna tako taktiko in ji ne nasede več. Z njo se samo blamirajo. Druga stvar je hujša. Rankovič se je spozabil tako daleč, da je med velezločince prištel tudi pokojnega škofa dr. G. Rožmana in to kar dvakrat. Najbrže mu ni zadostovalo, da bi ga bil imenoval samo enkrat. Najbrže je hotel podčrtati, da se mu pri tem ni nič zareklo in da v njegovi prihajali sem, so se jih preneka-jlogih sem v Domovini precej pi-fotografiji amnestije ne sme manjkati ničesar. |tereiga naša društva, zbori in.sal pred leti, pa je bilo bob ob To je packarija prvega razreda. Do sedaj je samo ne- druge organizacije branili. Se- steno. kaj titovskih časnikarjev in dopisnikov padlo tako globoko, da niso pustili pri miru svojega mrtvega nasprotnika. Sedaj se jim je pridružil še Rankovič! Hotel je najbrže dati vzorec, kakšna je jugoslovanska “socijalistična humanost,” ki se nanjo tako rad sklicuje njegov gospodar Tito. Napadi na mrtve politične ali idejne nasprotnike spadajo med najbolj podla človeška dejanja. Vsaj tako misli svobodni svet, komunistični je, kot se .vidi, drugih misli. Sicer pa smo prepričani, da pokojnik ne bo samo odpustil Rankoviču ta nizkoten napad, ampak tudi prosil zanj tam, kamor ne sega nobena amnestija razen Božje. Upajmo, da bo to spoznal tudi Rankovič še o pravem času. SENKLERSKE NOVICE IN GOVORICE Cleveland, O. — Spomlad letos bolj počasi prihaja, vendar je pognala tudi v stare kosti že nekaj življenja in nas razgibala. Tako sem se po dolgem času zopet lotil pisanja, da rečem katero o Senklerju in življenju na njem, ki na žalost bolj in bolj peša, močno podoben nam, ki smo v penzjomu. * Naša cesta je dolga, pa tudi pusta, od kar je Ob njej vedno več praznih trgovskih, prostorov. Le salonov in barov je še vedno dovolj. Birti sami nemara mislijo, da jih je celo — preveč! če bi jih bilo namreč manj, bi se oni, ki še hodijo vanje, zbirali v preostalih. Kjer je bilo nekdaj vse polno okoli bare in miz, je danes kvečjemu par gostov, ki zdolgočaseno gledajo te-levižen. Kadarkoli gledam te ljudi, se mi zdi, da morajo stari fantje, ki so v pravih letih pozabili, da “človeku ni dobro samemu biti,” zdaj tako plačevati to zmoto. Tudi v Narodnem hramu, kjer je nekdaj vse šumelo, kjer so bile živahne debate, kjer so se vnemali za slovensko stvar, hvalili in napadali Mihajloviča in Tita, ;se obregali ob “našega Franceta” in celo vrgli njegovo sliko s steno, ko se ni dovolj zavzel za “delavstvo” in premalo hvalil novo svobodo v starem kraju. Vse to je daleč nekje, zaprašene mize in stoli pa prazni samujejo, ge celo kvartopirci, ki so tako vneto mešali in premetavali svoje pildke, obdani od množice navdušenih kibi-cev, so začeli vidno kopneti. Pogovor se vrti največ o starih ča-sih, ko smo bili še veseli in udarni, ko smo se v društvih trgali za predsednike in tajnike, ko smo še znali vriskati, če smo ga imeli dovolj pod — kapo. * Ko smo zadnjič zopet sedeli skupaj se je Joe spravil na naše večne prepire. “Čemu se ne moremo enkrat le domeniti za skupni nastop? Poglejmo Irce! Tudi med njimi so ljudje vseh vrst, prepričanj in skupin, pa vendar skupaj drže! Zakaj ne bi mogli tudi mi?” Mat, ki je veliko sveta videl in dosti ve, se je malo nasmehnil, pa pripomnil: “Smo že v letih, pa nam vendar požene kri v glavo in 'stiskamo pesti, če se spomnimo starih bojev in prepirov. Pri tem pozabimo na svoja leta in smo zopet vsi v ognju! Med nami je še vedno prepej takih, ki ne morejo pozabiti ne drugih ne svojih napak, ki trmasti rinejo dalje, čeprav vedo, da nimajo prav!!” Mike, ki je bolj na katoliško stran, je vprašal: “Čemu napredni še vedno udrihajo po rojakih, ki so prišli sem po drugi svetovni vojni, ker niso marali živeti pod komunistično diktaturo? Mar niso pošteni in podjetni ljudje, mar ne delajo Slovencem v mestu in deželi naravnost čast? Med nas so prinesli novo življenje, prirejajo koncerte in igre, zborovanja in piknike, kar starejši rod naglo opušča, pa jih pisano gledamo! To ni prav in ne more biti prav! Dokler ne bo konec teh napadov, ni misliti na kak skupni nastop!’ Joe je bolj naprednega mišljenja, to se pravi, da ne hodi v cedkev, drugače pa ni slab člo- daj jih vabijo, pa jim ni do tega, da bi šli v druščino, ki jih je v najtežjih dneh zavračala. . . * iNič veselega ni danes v temle mojem pisanju, vse spominja na pozno jesen, na umiranje, čeprav smo šele sredi pomladi! Joe B. Simon Kregar. Izlet v Florido “Srenja” na Osmi New York, N. Y. — Jalnova ljudska igra Srenja, tretja iz dramske trilogije, Dom, Bratje in Srenja, je po svoje novost v naši književnosti. Mislim pa le njim kar pametno pogovarjati. na oder domačijske smeri. Od Priznal je, da ne gre, da “sku- Finžgarjeviih Verige, Naše krvi šamo katoliški tabor na eni strani vabiti k sodelovanju za skupno narodno stvar, na drugi pa njegove najdelavnejše pripadnike zmerjamo in jim podtikamo najrazličnejše zločine, ki jih ni- ali pa Razvaline življenja jo loči poseg industrije v kmečko patriarhalnost. To pa je ustvarilo nov čas, iz katerega v nas odisanjani kmečki svet pač ne bo mogel več uiti. To kar je bilo, so nikdar zakrivili.” Povedal !je hij0 povezano z zemljo in je, kako je bil neki rojak, ki je j orodjem, pisali smo o ljudski prišel po drugi svetovni vojni jgri, o ljudski kulturi; to pa, kar sem, v nekem sestavku v Pro-| nastaja v Srenji, je prvi kon-sveti, ponatisnjenem po časopi- zemlje s tehniko. Jalen je sih v starem kraju, obdolžen, da je izročil Nemcem nekega ameriškega letalca, ko je bil ta med drugo svetovno vojno sestreljen nad Poljem pri Ljubljani. Nemci so po tem poročilu ameriškega letalca ustrelili. Kljub temu, da ta letalec še živi v Združenih državah, da je torej resnico prav lahko ugotoviti, je morala vsa dokument torej na meji. Čeprav se zdi nam, ki živimo v Ameriki, Sre-njino torišče v marsičem naivno, in se ne dotika vehementne družbene preobrazbe, ki ji ne vidimo konca, in kateri se mnogi moderni pisatelji umikajo v brezglavo tragičnost, je vendar Srenja dobro označen mejniški stvar pred sodišče, da je Obdolženi debil zadoščenje ... Pa še sedaj je bil preklic objavljen le v angleškem delu lista, med tem ko je bil prvotni sestavek v slovenskem. “Bral sem oba in povem vam, da me je sram, da se take stvari gode med nami. Poštenjak bo zmoto sam popravil in se Stržen drame so se še vedno “tradicij onalne” napake vaškega osredja: klikarstvo, pohlep, surovost in trma. K tem pa je Jalen nanizal nove momente: inženirje in načrte, delniške družbe in magijo knjige, zapisanega računa. Pisarje davnih dni je zamenila tajnica, sekiro revolver in “preprosto” tatvino bolj opravičil zaradi nje tudi vsej premišljeno dvojno knjigovod- javnosti, ne samo prizadetemu. Koliko laži in podtikanja so naši napredni listi prinesli tekom medvojnih in povojnih let in stvo. Novosti “tega surovega časa.” Jalen pa' je vse te reči tudi doživljal. Spominjam se ga, ko vendar ni nikogar, ki bi sedaj,‘je js hil kaplan v Polčah na Go- ko je resnica očita vsemu svetu, to priznal, se opravičil in skušal popraviti. Lažejo dalje! Pokojni Ivan Molek je hotel pisati resnico, pa so mu zamašili usta. Sedaj je za vedno utihnil!” Tako je govoril počasi in preudarno Joe, nato pa umolknil. Čeprav sem ga poznal kot poštenega moža, sem se čudil njegovi tako odkriti besedi. Ne da bi še kaj rekel, se je dvignil in odšel. Morlda mu je bilo hudo za pok. I. Molkom. * Oni dan mi je prišla v roke čikašlka glasnica slovenske nro-gresivnosti. V njej je bilo nekaj o novem slovenskem listu, ki da je začel izhajati v Torontu v Kanadi. Pri tem pa je za- renjskem. Imel sem deset let in plezal sem po dolini Drage, mimo Kamna na Sveti Peter nad Begunjami. Jalen pa je bil moj gorniški vodič. Na našem počitniškem vrtu v Begunjah sem videl Milavca, Eržena, Jovana in Ivana Avseneka, sama imena nastajajoče slovenske moderne! III. Milwaukee, Wis. — Iz mesta Miami je dobrih 10 minut avtomobilske vožnje, preko kanala do svetovnoznanega letovišča Miami Beach, ki leži na ozkem in podolgovatem polotoku, kjer ga na eni strani v vsej razkošnosti poljubljajo topli valovi Atlantskega morja. V tem mestu živi okrog 63,000 stalnih prebivalcev, v polni sezoni pa je v tem mestu registriranih preko pol milijona ljudi. Po sredini mesta se vije moderna cesta Collins Ave. Na obeli straneh te ceste stojijo največji, najmodernejši in najrazkošnejši hoteli ne samo v Ameriki, temveč na svetu. Letoviščarji imajo čez dan poleg vročega sonca, ležanja na krasnih morskih plažah ter kopanj a v topli morski vodi ali pa v razkošnih hotelskih in privatnih bazenih še nešteto športnih, kulturnih in drugih letoviških atrakcij. Razgibano letoviško nočno življenje z gledališkimi predstavami s svetovnimi umetniki, pa se vrši v teh bajno razsvetljenih hotelih. Mi smo imeli priliko v enem teh hotelov večerjati, v drugem plesati in poslušati nastop izvrstnih pevcev in pevk, v tretjem “Americana” hotelu pa smo uživali kabaretni nastop prvovrstnih umetnikov. V nočnih urah, ko je življenje najbolj bučno in živahno tudi na cestah, sem se nekajkrat ozrl v nebo, če ne bi morebiti zasledil kake zvezde, toda zaman. V tem mestu je taka pompozna razsvetljava z reklamnimi sto-tisočeriml raznoličnimi imeni, da imaš občutek, kot da se sprehajaš sredi belega dne. Na hotelskih Obširnih terasah ob glavni cesti sedi na tisoče in tisoče letoviščarjev obeh spolov in vsake starosti. Prisluhnil sem njih govorjenju, kar bi značilo po naše tudi opravljanje. Samo s to razliko, da so v -starokrajskih letoviščih ljudje na raznih promenadah opravljali ljudi, v Miami Beach pa so ljudje opravljali mimebežeče avtomobile. Domačini, upokojenci in ljudje, ki nimajo bogatih listnic, ekonomije. Jalen je vse te lju- ^imajo v tem letovišču mnogo di dobro poznal, z nj imi pa tudi j velikih in lepih javnih parkov problematiko časa in seveda z javnimi plažami, kjer se po Srenje. Vse to pa kar mimo- mili volji naužijejo sonca, zraka grede. |in morja. V tem mestu imajo Sava in Prešeren sta nam spet upokojenci velik dom, ki je bil vajo po malih jezercih. Še isti dan smo si ogledali tudi v mestecu Bonita Springs zanimivi “Wonder Gardens,” ki ima v svoji sredi divje živali, razne vrste strupenih kač ter mnogo lenih aligatorjev in krokodilov. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot preko mesta St. Myers in Sarasote, kjer smo prišli preko ogromnega mostu čez kanal v St. Petersburg in Tampo. V tem mestu živi lepo število slovenskih rojakov. Med potjo smo se ustavili na velikem oranžnem. vrtu, kjer nam je lastnik prijazno ponudil zrele in sladke pomaranče. Za prijaznost smo se prisrčno zahvalili ter nadaljevali pot proti glavnemu mestu Floride ljubkemu mestu Tala-hasise, ki ima okrog 48,000 prebivalcev. Z zanimanjem smo si ogledali državno palačo z masivno kupolo ter mnogo drugih državnih stavb. Tallahassee ima več univerzitetnih stavb, več muzejev z bogato umetniško galerijo. Mesto se ponaša z lepimi hišami vrtovi in javnimi parki, z bujnimi in raznovrstnimi ražami. Po ogledu in kratkem počitku smo nadaljevali pot preti Panama City, ki leži ob Mehi-kanskem zalivu. Predno smo zapustili sončno državo Florido, smo se ustavili še ob velikem obmejnem mestu Pensacola s 57,000 prebivalci. To mesto je znano po bogati zgodovinski preteklosti. Danes je to mesto znano po mnogih in raznih industrijah ter izvozu raznovrstnih rib. V okolici je več vojaških postojank ameriške vojne mornarice. * Po kratki vožnji iz Pensacole smo dospeli v južni del države Alabama, kjer smo se morali v mestu Mobile ustaviti zaradi velike predpustne maškaradne povorke. Po par urnem postanku smo potem nadaljevali pot proti mestu Biloxi, ki leži v južnem delu države Mississippi. V Biloxi smo občudovali krasno morsko plažo, lepe hiše in vile zgrajene v tipičnem južnem stilu in obdane s krasnimi rožami in raznovrstnim zelenjem. Biloxi je v poletnem času priljubljeno in zelo cenjeno letoviško mesto. Po enourni vožnji smo prispeli v državo Louisiana, kjer smo po dolgem železo-betonskem mostu čez ogromno reko Mississippi dospeli v eno naj zanimivejših mest v Ameriki — New Orleans. L. G. pripravila prijeten večer na Osmi. Igro je zelo lepo pripravila gospa Marjanca Kalanova. pred mnogimi leti važen hotel. Upokojenci plačajo v tem domu za hrano in stanovanje 90 dolar- Ker vemo, da so igre več ali jev na mesec, dočim plačajo bo- manj improvizirane, zato seveda ne smemo zameriti spodr-pisala tudii, da list “Slovenska sijajem in “mostovom,” katerim država,” ki izhaja v Chicagu, dela za slovensko katoliško državo. — Fantje so nekaj let prespali. “Slovensfca rdžava” se je že pred več leti preselila iz Chicaga v Toronto! Za to selitev smo zvedeli že v Clevelandu, na čikaškem Laundalu pa še ne. — Ponatis iste vesti z enakim dodatkom sem bral tudi v “Glasu naroda,” se pa taki odlični odrski veterani kot sta Rudi Večerin (Pogačar) ali pa Ljubo Tomažič (Gros) kaj zlahka umakneta. Oba sta nam bila zelo všeč, Ljubo je bil zelo značilen, Rudi pa se je v zadnjem dejanju zares temeljito vživel. Naša pridna dekleta, Helka Pucova (Dana), Maruška Burgarjeva (Martina) in Marjeta Saksidova (Franica) Nasi listi pišejo na dolgo in 'so pravi odrski talenti in zaislu- široko o starem kraju, pri tem Pa se ne brigajo za življenje tu. Ko smo pokopavali v soboto, 7. aprila, dramski zbor “Ivan Cankar,” mi je bilo hudo. Dober del našega življenja in kulturnega dela je bil zvezan z njim. Slišal sem, da bo zgledu Cankarja skoro sledil tudi stari Triglav. Nekdaj sta. si bila tekmeca v delu, sedaj sta si tovariša v umiranju! Z veseljem se spominjam nastopov obeh, loti se me otožnost, če pomislim na vneme. Mi odhajamo, z nami umirajo naša društva, ker jim nismo preskrbeli novih mladih moči. Ko gati letoviščarji v velikih hotelih 35 do 75 dolarjev na dan. Prad odhodom iz Miami Beach smo si ogledali tudi kanal in malo poslopje, kjer igralci in igralke snemajo razne scene TV programa “Surf-Side 6.” Miami Beach je tudi edino letoviško mesto na svetu, ki nima železni-cej nima pogrebnih zavodov in nima niti pokopališča. Ima več modernih bolnišnic, ki pa po mojem mnenju v tem mestu ne pridejo v poštev za bolj resne slučaje, temveč bolj za slučaje gosposke bolezni. Ko smo se žijo prav posebno pohvalo; mimo brezhibne igre so temeljito poslavljali od tega sončnega in obvladale tekst. Ržen je bil j'krasnega letovišča, nam je bilo T6mo Kalan, Franci Ludvik Bur-[zelo žal, da nismo mogli ostati gar in Ovsenek Slave Pavlič; vsi j dalj časa, kot je dano mnogim dobri. Scenerijo je oskrbel pre--drugim srečnikom, izkušeni mojster Karel Klezin, j Iz Miami Beach smo se po Rt. okusno vabilo pa je narisala na- 41 vrnili v malo mestece, ki lesa mlada umetnica Marinka Bur- ži ob Mehikanskem zalivu, Ever-garjeva. glades, kjer smo si ogledali na- Igralcem se je y imenu gledal- (cionalni park) se vozili z motor- cev toplo zahvalil naš župnik nim čolnem skozi ozke kanale pater Richard. Ko mislimo na ter videli v tej džungli mnogo bogato povojno kulturno žetev divjih ptic in raznih kač. Proti majhne slovenske newyorske večeru smo nadaljevali pot ter leta po prvi svetovni voj m ko j kolonije, se nam zdi, da bi bilo prenočili v mestu Naples, znašla bili obe ti društvi na vrhu [potrebno, da bi se med nami na- nem po bogatem ribolovu in svoje podjetnosti in delovne šel možak, ki bi v Mohorjevem drugih športnih atrakcijah. Bli- koledarju ali pa v Zborniku na- zu tega mesta je “Caribbean pisal kroniko naših iger in pri- vri” z bogatim tropskim drev- reditev. Obenem bi rad pono- jern, pticami in krasnimi belimi vno odprl vprašanje gostovanj in črnimi labodi, ki z drugimi Vokalni kmml v waste Milwaukee^ Wis. — Vse naše rojake in rojakinje ter ljubitelje slovenskega pot j a prijateljsko vabimo na pevski koncert, ki ga priredi slovenski cerkveni pevski zbor sv. Janeza, v nedeljo, 29. aprila, ob 3:30 popoldne v dvorani sv. Janeza na deveti cesti. Pester program naših umetnih in domačih pasmi,, bo zadovoljil vsakogar, posebno še, ker se je pevski zbor, pod vodstvom neumornega in odličnega pevovodje Ernesta Majheniča pridno verbal in izvrstno pripravil za ta pevski nastop. Po koncertnem sporedu bo v spodnji dvorani pripravljena okusna večer j a; pri kateri se bo razvila prijateljiska zabava s plesom. Dragi Slovenci in Slovenke, prepričani smo, da se boste rade volje odzvali koncertnem^ vabilu in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Na svidenje v nedeljo ob 3:30 popoldne v "dvorani sv. Janeza-Vsi dobrodošli! G. L- vek. Je veliko bral in so da z^o novi po drugi svetovni vojni naših ameriških odrov. O raz- vodnimi pticami ponosno pla- milijonov let. Dinozaver — star 180 ntii* iijonov let Pri Bulavagu v Južni Rodeziji so izkopali okostje dinozavra, šest metrov dolge prazgodovinske živali. Sodijo, da so kosti stare 180 Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN Vstane, poslovi se pri popu ide na zdolaj starega gospoda še enkrat pogledat. Naj-c^e ga pri mizi sedečega v kotu na žametnih blazinastih klo-Poh, ali pled je imel črez eno, klobuk črez drugo polovico ^raza potegnen in je delal Se> kakor da bi dremal ali P'orda je res dremal. Lisec mu Pi mogel v celo lice videti. Obrne se in prisede k drugi Pdzi, da bi od strani poslušal PazgdVor dveh mladih gospo-dičen. Govorili sta tudi oni Srbski in Lisec je občudoval lePoto tega, našemu najbliž-Pjega jezika, ki zvonko na Pho bije, posebno, kadar se čk)e iz lepih dekliških ust. Nemir in dolgčas ga žene 2opet ven. Hodi nekaj časa v Pednjem pimstoru, kjer nago-Pleči kurjavec mašinski hotel 1 ljutim ognjem hrani in pita, kodi okoli ladije po hodniku 111 nazadnje spleza zopet na krov, kjer s precej slabim us-PPhom začne pogovor z dvema bosenskima turškima trgovce- ma. Mrak se počasi uleže na ^0l’e in planjave ob vodi in luna zasveti ter čarobno obse-Va mogočno reko. Mračno je bilo vse okoli kuscu, mračno in tuje. A bil je Papravljen iti še bolj v tuje, ko dalje od domovine, in sedaj ■J6 baš na potu. Misel o tem mu Je morala po glavi hoditi, ko •J6 poluglasnim vzdihom vra-CM se v notranjo veliko sobo Parobroda nazaj. Gre gori in doli po sobani. Onega spečega starca ni bilo Več v kotu. Kam je šel? Glej, kum pri mali mizici so se spravili štirje igralci pri kartah in Pkoli sebe imajo polno stoje-bib gledalcev. Igrajo visoko kur plačujejo v zlatu, pred Vsakim leži kupček cekinov. Med temi igralci je tudi ^arec s sivo brado, ki je bil Prej Liščevo pozornost vzbudil- Zato Lisec pristopi k gledalcem igre in ga začne še en-. rat opazovati. Oni je molčal gledal v karte, tudi drugi Vrije igralci niso govorili, ne-°liko zato, ker je šlo za nov-Ce> nekoliko, ker so bili nez-Panci med seboj, tu na ladji 8 učajni sošlice. Pogleda Lisec starega gos-P°da, ko baš oči vzdigne in Sv°jo igro napove. Pa, sedaj je starca spoznal! . te bele brade zadnjič ni P16!) morda se pa ipak moti? Gre okoli mize in pride sča-tik za hrbet staremu. rugi “majerji” so že svoje °Pombe delali, starec je bil že diei enemu osorno opomenil, .d Je tu treba molčati, vendar ke bil pri Liscu sklep gotov, _ mešati se pri njem, moral je edeti, je-li pa drug človek, °Polnem podoben. Pevet hudičev! Dober .P’” reče Lisec glasno, kateri 8jCer ni imel navade kleti, ni 'S °:enski ne drugače. Tiho!” zarenči starec, a se i 1 he obrne, da bi pogledal, neki — “hudičuje” tu ^zk° v jugu. Lisec je bil nam-c nalašč precej to specifično 0vensk0 kletev izbral, da bi s 02orno8t starčevo vzbudil, in ‘^G Zagotovil ali je — doktor 4ober to ali mogel ne. A iz “tiho” ni , vsega posneti. Glasu tu-iz te ki-atke besede ni znal | ločiti, tem menj, ker je pred dvema letoma vendar le tudi nemnogo občeval z njim, a sedaj ga dve leti ni videl. Igra je bila končana in izgubljena za starca. Izplača in porine karte sosedu. Zdaj sto-prav se nazaj ozre in Lisca pogleda. Bil je v istini Zober. “Kaj vraga? Kje Vas pa dobim,” reče in vstane. “Jaz ne igram več,” napove hitro nemški svojim soigralcem, med katerimi je bil židovski ogrski trgovec, debelušen, 'magjarskemu magnatu podoben potovalec in dobrodušno civilno lice, ki je bil leh-ko, kar si hotel, najbrž pa lastnina potujočega trgovskega agenta. “Najbolj iznenaden sem jaz, gospod doktor, kajti ker sedaj nosite brado, Vas niti nisem poznal,” reče Lisec. “Kam se vozite?” vpraša Zober. “V Odeso.” “Po kaj?” “Tam dobim zaslužka. Tukaj, kjer sem dosedaj bil, na Odrskem, smo dodelali. Dobil sem poziv od prijatelja, ki je v Rusiji in sedaj me vidite na potu tja,” reče Lisec. “Tedaj v Rusijo po zaslužku, po delu. Nu, mladi ste še in jaz bi Vam privoščil tako burno življenje daleč proč po svetu, kjer človeku rogove odbijajo, kjer mu prevelika upanja poginejo in kjer se nauči računiti z realizmom. To se ve, da je ta nauk samo koristen, ako usoda ne igra s človekom preveč brezobzirno, sicer vse lekcije niso nič prida. Ali Vi ste premehek človek za daljni svet. že sedaj ste predaleč proč od doma. — Kedaj ste bili zadnjič doma? Sediva tu v stran in pijva butelj o vina. Jaz imam mnogo z Vami govoriti.” Tako je dejal stari, ali govoril je mirno in lehkodušno, kakor da bi mu imel samo navadno dogodbo od včeraj povedati. Sedeta k mali mizi. Paro-brodni kletar jima prinese vina. “Doma? V domovini nisem bil, odkar sva se midva ločila. Mati mi je umrla kmalu potem, tako nemam tudi nikogar svojih več,” odgovarja Lisec Zobru. Torej gradu Pražanka in moje rojstvene vasi Volčjaka ste res popolnem pozabili? Sapristi! In tisto lepo, mlado plavolasko tudi?” Lisec močno zarudi, starec se nasmehne. “Pozabil? Ne, lagal bi, ko bi to rekel. To mi ni mogoče nikoli, ali saj veste, da bi bilo najboljše, ko bi mogel. Vi sami ste mi svetovali,” reče Lisec. “Istina je, tačas sem Vam tako svetoval. Denes Vam ne.” Lisec se osupnen zgane. “Kaj me srepo gledate?” pravi Zober. “Na mojo vero! Sedaj so razmere druge na Pražanku. Tista Vaša mala devojčica je sedaj resna, malo bleda gospodična postala in upa na Vas, kakor j ud na Mesijo. In tista stara nosanka je skoro — pomislite to kolosal-no nemožnost nekdanjega veka — (Dalje prihodnjič) APRIL Iil2!!3!i4|: 516117. KOLEDAR društvenih ; 8119 iliOini1,12111311141 iMiimmuaigonai, 291301 J J J J J prireditev APRIL 28. —Pevski zbor Korotan priredi v Torontu v Kanadi koncert. 29. —Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ priredi za 50jletnico obstoja banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob petih pop. 29.—Pevski zbor Slovan priredi spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani. 6. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi pomladansko telovadno akademijo v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 13.—Pevsko društvo PLANINA priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih pop. 13.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v novi farni dvorani. 13.—Materinska proslava otrok Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti. JUNIJ 17.—Dramatsko društvo LILIJA priredi piknik na farmi sv. Jožefa. 17.—Izlet otrok Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Belle Isle. 24.—Ohio KSKJ dan. 24.—Odbor staršev slovenske šole pri Sv. Vidu priredi izlet staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv* Vidu na Slovensko pristavo. JULIJ 1.—Otvoritvena p r i r c ditev na Slovenski pristavi. 7. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi. 8.—Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi. 11., 12., 13., 14., 15. — Vsakoletni farni karnival pri Sv. Vidu. 22. —Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi sv. Jožefa na White Rd. 29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 5.—Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan” na farmi sv. Jožefa na White Rd. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 3.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23. —Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. Nate srce Kaj je napornejše za srce — delo ali počitek? Vsekakor delo JEKLENE CEVI? — Suzy Texler potiska “Razjedal-cu” v usta vinilske cevi, ki jih ne razjeda rja in jim kišline ne morejo do živega. “Razjedalec” je na kemični razstavi v Kansas City razjedal jeklene in železne cevi in delal reklamo za nove cevi iz vinila. darle pa se zdi, da po najnovejših raziskovanjih kardiologov ta odgovor ni povsem točen. Vprašanje dela in počitka v zvezi z boleznimi srca so pred časom proučevali na posebni mednarodni konferenci strokovnjaki za srčne bolezni iz Zapad-ne Nemčije, Švedske, Finske, Velike Britanije, ZDA in Kanade. Na konferenci so poročali o nekaterih pomembnih rezultatih poslednjih znanstvenih raziskovanj, ki so pritegnila nase pozornost ne le strokovnjakov, ampak tudi širše javnosti. Precejšen sloves si je pridobil zlasti dr. Dock, kardiolog iz Palo Alta v Kaliforniji. Svoja raziskovanja je on vršil na temelju nekaterih podatkov dveh zdravnikov z univerze v Clevelandu. Ta dva zdravnika sta z opazovanjem in meritvami ugotovila, da je “igranje” in ne delo, najnapornejša človeška dejavnost. Zlasti kadar to “igranje” dobi obliko športnega tekmovanja. Če merimo na pr. potrošnjo energije s količino potrošenih kalorij, tedaj moramo ugotoviti, da tekač ali smučar moreta potrošiti v svojem organizmu tudi do 26.5 kalorije na minuto, medtem ko mladina, ki se peča s športom amatersko, bo porabila do 18 kalorij na minuto. Ko sta izmerila, koliko kalorij na minuto potroši na pr. rudar, ki dela v premogovniku (katerega dela spada med najtežje vrste dela), pa sta ugotovila, da potroši od 4.5 do 5 kalorij na minuto. Kljub temu, da je treba upoštevati, da ni važna samo intenzivnost napora, ampak tudi njegovo trajanje, vendar je razlika med “igro” in “delom”, zelo velika. Upoštevajoč taka dejstva je dr. William Dock s klinike v Palo Alto raziskoval vzroke smrti nekaterih pacientov, bolnih na srcu, in je prišel do zaključkov, ki nas morajo začuditi. Tako navaja dr. Dock naslednji primer: Neki elektrotehnik je umrl dve leti po prvem srčnem napadu. Smrt ga je doletela takoj po opoldanskem kosilu, ko je poleg drugega popil tudi dve steklenici piva. Zdravnik, ki so ga v tem primeru poklicali, je pripisal smrt naporu, ki ga je elektrotehnik moral premagati ko je eno uro pred kosilom prehodil neko visoko stopnišče. Dr. Dock pa zatrjuje, da smrti ni povzročil ta napor, ker je želodec poln ledenega piva vsekakor večji napor za srce in je verjetno povzročil ventrikularno fi brilacijo. Poleg tega je elektrotehnik na pr. igral rokomet naj manj enkrat v tednu. Zaradi te ga je po mnenju dr. Docka napačno pripisovati smrt najmanj šemu naporu. Kardiolog dr. Dock zlasti opozarja na napore, ki jih bolniki na srcu morajo premagati izven dela. Nevarnejša je pot do doma, kot ves dan dela. “Odhod na delo in vrnitev z dela zahtevata včasih najintenzivnejše fizične napore, in to so najbolj o-bupne in n a j s labše izkušnje dneva” — pravi ta zdravnik. Pomislimo na napor, ki ga ljudje premagujejo, ko se vozijo v prenatrpanih tramvajih, železnicah, avtobusih, ali ko vozijo avto - ob gostem prometu. Zanimivo je pri tem še .naslednje: Dr. Dock je preiskoval napore skupine svojih pacientov, ki imajo motnje na dihalnih organih, angino itd. “Prišel sem do zaključka, da so fizični napori, ki jih zahteva delo, večji kot vsi ostali dnevni napori samo pri zelo majhnem številu delavcev, ki potrebujejo več kot 3500 kalorij na dan, da ohranijo svojo moč. Skratka, to je primer samo pri onih delavcih, ki vršijo najtežja fizična dela. Pri vseh ostalih je energija, potrebna za delo, manjša od one, ki jo potrošijo pri drugih dejavnostih.” Vzroka srčnih napadov, zaključuje dr. Dock, ni po vsem tem iskati v glavnem v naporih, ki jih zahteva običajno delo. Starejši ljudje, ki delajo po pisarnah, in ki so bolni na srcu, se morajo varovati pred razburjanjem izven delovnih ur, na vsakodnevni poti od doma na delo in nazaj, pri igri, pri počitku itd. Med napore, ki so za srce nevarni, prišteva dr. Dock tudi seksualno dejavnost, potovanja itd., za žene, ki so prekoračile 50. leto, pa tudi porivanje in premikanje pohištva v stanovanju. Med ljudmi, ki niso težki fizični delavci, je mogoče le 10% primerov nevšečnosti s srcem pripisati delu. Mnenje dr. Docka je na omenjeni konferenci podprl še neki drug zdravnik, dr. Stewart z u-niverze v Oklahomi, ki je opozoril: Ni treba, da človek migne s prstom, pa mu vseeno srce dela hitreje, pulz nevarno poskoči. Zadošča, da pomisli na to, kako bo odšel na igrišče za golf in kako bo zamahnil, da bo dosegel dober rezultat — pravi Stewart. Učinek takega razmišljanja more biti nevaren bolnikom na srcu. Za take ljudi zdravniki priporočajo: delati smete, toda pazite se v prostem času! tiste dni močno povečala potrošnja vode, drugi pa so prepričani, da ga je nekdo prijavil. Nekaj vinogradnikov ga je skušalo braniti. Eden izmed njih je dejal: “Audibert je storil tisto, kar počno vsi drugi. Sicer pa — naši kupci ne marajo vina, ki bi imelo več kot 12 stopenj alkohola, letošnji pridelek pa jih ima 14. Po mojem bi morali zakone v toliko spremeniti, da bi bili prilagojeni kakovosti pridelka v posameznih letih.” Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Ženske dobijo delo Išče se ženska za pomivanje. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 Iščemo izkušeno frizerko. Kličite EN 1-0109 ali na dom HE 1-0714. ____________________________(83) Iščemo kuharico veščo slovenske in ameriške kuhe. Mora biti izkušena in razumeti angleško. 5 dni v tednu, ne ob nedeljah. Za sestanek kličite: Mrs. Kollar, AN 1-1933. (84) MALI OGLASI Zaradi ponarejenega vina Neko pariško sodišče je zavrnilo pritožbo Georgesa Audiber-ta proti obsodbi zaradi ponarejanja vina z utemeljitvijo, da je to “eden najhujših zločinov, d jih more zagrešiti francoski vinogradnik”. Ljudje v njegovi vasi pravijo, da je Audibertov obstoj s tem “uničen”. Mož je bil vaški župan. Odborniki so zahtevali, naj odstopi, češ da ne zasluži zaupanja, ki mu ga daje ta položaj. Francoske oblasti so neizprosne v sodnem preganjanju ponarejevalcev vina, vendar jih bo Audibert po mnenju mnogih le pripravil do tega, da mu bodo znižale prvotno globo, ki znaša 150,000 novih frankov (okoli 30 tisič dolarjev). Georges Audibert je prideloval in “proizvajal” predvsem “rose de Provence”, eno najbolj znanih vin fran coskega juga. Čeprav je letošnji pridelek “izoljšal” le za 10 odstotkov — razen vode mu je dajal še nekaj dovoljenih primesi — velja to po francoskih dolo čilih za falzifikat. Nekateri so si privoščili dovtip, da je policija prišla ponarejevalcu na sled zato, ker se je V najem 5 sob se oddajo, zelo čiste, nedavno dekorirane, moderna po-ploščena kopalnica in pršna kopel, porč spredaj in zadaj, klet in podstrešje; lepo dvorišče, garaža. Odrasli imajo prednost. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959. (84) IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 18216 Marcella Ud. KE 1-4993 Lake Shore Blvd. Razkošno poslopje s 6 stanovanji naprodaj. Dohodek nad $8,700.00. Nobenih agentov. — HI 2-3020. (84) Posestvo naprodaj Dve hiši na enem lotu v okolici St. Clair Ave. in E. 67 St. Lepi dohodki. Brez agenta. Kličite IV 1-5697 ali IV 1-0223. (18, 23, 24 apr) PrijaSei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 ČE HOČETE . . T prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J3S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 3 Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohle Pokličite telefoničao: JOrdan 4-5503 8 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakcshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči JIEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene VABILO NA “SLOVANOV” KONCERT v AJC na Recher Ave., Euclid, Ohio. Pričetek ob štirih popoldne. Po koncertu domača zabava. Servirali bodo okusno večerjo. Za ples bo igral Grabnarjev orkester. vr Pierre I’Ermite: Zena z zaprtimi očmi Gotovo veš za strašni nastop, ki sem ga imei nedavno z očetom; primoran sem, biti skrajno previden, da se izognem ponovni povzročitvi takšnega nastopa radi Tebe. Bil bi v ostalem usoden za naju oba ... to dobro veš. Kaj ne? Mislim si, da rabiš denar in da se zato toliko prizadevaš govoriti z menoj. Sedaj sem, žal, čisto suh; čim pa se bo moja denarnica napolnila, pridem Tvoji na pomoč. Verjetno bo to proti koncu tega meseca. Zaključek: potrpljenje ..., pamet!----- In predvsem verjemi, navzlic mojemu zadržanju, da ti je Tvoj ljubi iz srca zvest in da Te nežno poljublja. Ludovik. P.S. — Predvsem raztrgaj, kot si mi obljubila, to pismo na čim manjše koščke. Ko je Melanija petič prečitala to pismo, se ji je izvil smeh ... “A, Marija Durand ..., kosci niso Taili dovolj majhni!... Le vedi se ponosno ... prezirljivo. Sedaj te pa držim... in držim te dobro!...” In prsti kuharice so se stisnili prav tako kot kadar je dušila goloba ali davila raco ... Trinajsto poglavje Ne da bi se slekla, se vrže Melanija za dve uri na posteljo in njeno kratko spanje je polno najprijetnejših sanj. Zjutraj je pokazala nasproti Mariji uslužnost, ki se je tej zdela prav nenavadna. Velikodušno je ponudila Melanija svoji žrtvi kavo s smetano, pražen kruh in presnega masla, namenjenega gospodi. Od CHICAGO. ILL REAL ESTATE. FOR SALE A REAL BUY — $8.500 Montague, Michigan. 7 rms. 4 bdrm. house. Full bath. Scrn. porch, oil ht. Refrig. Nice lot. On Ige. White Lake. House in good cond. 240 mi. from Chgo. Key w/president of assoc’n. Phone owner for info. W'O 9-0827.' (81) MINNESOTA — GET READY FOR SUMMER Beautiful wooded property on Lake Vermillion. Good fishing, water sports and hunting. Year round house plus cottage and cabin. Reasonable. Immed. occup. V. D. Gray, owner. Tower, Minn., Rte. 2. Phone 4803. (81) WISCONSIN SHOP BLDG. 16x24, 3 Bedrm. All modern house, 2 car gar. on lot 50x135. Also tools and inventory of Locksmith shop. Priced for quick sale. Contact owner Arthur McGinnis, 419 S. Main Rice Lake, Wis. (80) časa do časa se ni mogla ustavljati nasladi, da jo pogleda postrani. “Ah, mlada vlačuga, če bi ti vedela, kaj ti Melanija pripravlja!...” In bila je v resnici Židane volje v popolnem veselju, ki ji je dajalo drug izraz. Čim je Marija tako okrepčana odšla pospravljat sobe, je stopila Melanija h gospe Hughovi po navodila za jedilni razpored. Zoper svojo navado ni ugovarjala nobeni jedi in sprejela brez besedi ledveno pečenko z zelenjavo, proti kateri se je navadno upirala. Mudilo se ji je, da pride k svoji “jedi”. Edino ta jo je danes zanimala. “Gospa, zdaj jo pa držimo!...” “Koga pa?” vpraša gospa Hughe, katere misli niso bile tako izključno zavzete z določeno snovjo kot kuharičine. “Koga...? Vprašate, koga!... Ampak koga drugega kot Marijo Durand!” “Ah da ... Marijo Durand ... Uboga moja Melanija, pomislite, da ura ni še niti devet! ...” “Toda, gospa, ali pa tudi veste, da je to resna reč..., zelo resna! Včeraj je prišla, pa je že ujela vašega sina ..., dela mu celo neprijetnosti, izsiljuje mu denar... In on se boječe opravičuje, da je suh ... “Denar!” CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE REGISTERED NURSES 226 BED HOSPITAL CLINICAL INSTRUCTOR with post graduate course for operating room basic salary $325 per month. ALSO Registered nurses as scrub nurses for operating room and general duty nurses basic salary $260 per month. Experience and course considered. Good personnel policies. Positions available immediately. Working knowledge of French. — Call, wire or write to administrator. HOTEL-DIEU HOSPITAL Edmundston, New Brunswick, Canada. (83) BUSINESS OPPORTUNITY TASTEE FREEZE Northwest location. Reasonable. — Call AV 2-0647. (81) RESTAURANT IN OPERATION Good established business. Priced darle tudi dokaz, ne? Toda če bi jih imeli dva ... tri... štiri te kakovosti, bi bilo še bolje ... Potem pa” — Melanija se je zarežala, — “ali se vam ne zdi, gospa, da je prijetno kakor rosa, kadar držite za gotovo kako hudobno živalco, ne da bi vam mogla uteči..., jo daste marinirati, ... peči v njenem soku ..., se igrate ž njo kakor mačka z miško...? Davi sem bila vsa medena s to hotnico ... dala sem ji za zajtrk celo smetano, ki je sicer le za gospoda ...” “Melanija!...” “Gospoda Ludovika bo to naučilo, tega mladega grliča. da bo bolje izbiral svoje grlice!” Gospa, vsa polna skrbi in ne- odločena, gleda v praznino ... “Predvsem nobene besede mojemu soprogu, zakaj poznam ga. Silovit in zmučen kot je, bi takoj vse sesekal s sabljo.” “Hotela sem vas vprašati...” “In vendar, Mlelanija ..., če bi postala navzočnost tega dekleta pri nas še drugače nevarna... na primer ... radi vloma ...? — Strašno je vpoštevati slično podmeno ..., a treba je misliti na vse ... Tedaj bi mi gospod očital moj molk, ne?” “Gospa..., ponavljam vam: Melanija ima oči. In kadar ima Melanija oči, lahko gospa spi mirno na svojih dveh blaži- (Dalje prihodnjič) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV LOMBARD (YORK CENTER) 5 Room, 2 Bedrooms, with attached garage. Cor. on 4 lots, 54x129’ ea. Gas heat. By owner. MA 9-0443. (83) PARK FOREST—4 Bedrm. 2 baths, garage, Walk to I. C. Schools and shops. By transferred owner. Price only $17,500. 21821 Central Park. Ave. PI 8-1347. (82) LAKE VILLA BY OWNER 4 Room Yr. round home. Nr. Lake, schools and shopping center. $7,500. EM 2-2571. (33) REAL ESTATE APT. BLDGS. INCOME PROPERTY — 9 APTS. Also Basmt. apt. 6500 N. 1 Blk. East Sheridan Rd. 1 Blk. To “L” and Lake. Reas. Call Owner. PH. 465-7087. (83) for quick sale by owner. Phone LO 1-3841. (81) MEAT MARKET - GROCERY with 6 room apartment. Southwest. Nr. schools-transp. Estab. 33 yrs. $5,000 plus inventory. LA 1-2720. (81) BARBER SHOP Southeast. 3 Chairs. Fully equipped, TV. Air conditioned. Under $1,450. Call PU 5-3829. (80) GAS STATION EST. 2 yrs. Stock plus equipment. $10,900. Last year gross $90,000.-. Excel, oppty. for partners. GA 5-0293. (81) TEXACO STATION FOR lease in North West Suburbs. Northwest highway and Lakeshore-dr. Crystal Lake. Modern 2 bay. Reasonable. Financing available to right party. Call Don Haffner HE 7-2600. (83) “Da, tako daleč smo ..., tako daleč že ...” “V kratkem času, kar je tu!” “Kako je gospa vendar naivna... Tem huje! prehajam brez vsakega olepševanja k stvari. Pred seboj imamo sleparijo ... Vaš sin pozna Marijo Durand že dolgo časa ...” , , “Gospod Ludovik!” “Da, gospod Ludovik.” “Melanija!” “Nič: Melanija!... Vino teče, pijmo ga! Torej, gospod Ludovik pozna Marijo Durand ... Kako je naredil, da jo je potem vaš prijatelj župnik od sv. Frančiška Šaleškega toplo priporočil ..., res ne vem ... To je druga tajnost... Ampak kar vem..., vem dobro in vam povem.” Tu je napravila Melanija obraz kot svečenica na trinožniku: “... In vam povem: Marija Durand je ljubica gospoda Ludovika.” “Melanija, prepovedujem vam, govoriti tako!” “Ponavljam: Marija Durand je ljubica gospoda Ludovika in zato imam dokaz!” “Vi imate dokaz za to?” “Da, gospa!” “Kje je ta dokaz?” “Tukaj le.” Melanija poka/,e popollnoma pripravljeno pismo, skrbno čuvano v životcu ..., pismo, ki ga je pisal gospod Ludovik. “Resnično, to je zares njegova pisava! ...” mrmra gospa Hughe vsa pobita. “Da-li je pisava njegova! In pisemski panir od vaše hiše! . .. Ta Marija Durand je do skrajnosti predrzna.” Gospa vzame pismo in roki se ji treseta med čitanjem. Ko prebere, skloni gospa Hughe glavo in plače ... “Moj otrok, moje ubogo dete! ...” Tedaj se Melanija stogoti, da je vsa rdeča: “Nisem storila prav, da sem vam pokazala to pismo. Morala bi bila pustiti to pustolovko, da mirno izvrši svqjo namero!... Navsezadnje, v kaj se vmešavaš, Melanija! ... Vsa ta nesnaga bo padla zopet nazaj na tvoj nos...” “Razumite me prav ... Ne grajam vas... nasprotno, zahvaljujem se vam ..., če je le beseda ‘zahvaljujem se’ tu na mestu. A jaz sem mati... uboga mati!... Kako bi ne bila strta, ko ugotavljam, da je moj sin v takšnem položaju in da ima pustolovščine ne le na Montmartru, temveč tudi pod mojim krovom, z mojimi posli..., z mojim osebjem ... z mojo sobarico!...” “Oprostite ..., saj vendar nočete namigniti, da smo mi posli, kakor bi kdo rekel..., druge rase kot vi.” “Reči hočem, da sem imela zaupanje do Marije Durand. Zdela se mi je pošteno dekle..., da, celo odlična ...” “Čisto navadna vlačuga je!” “Kaj je torej storiti...? Ali naj jo takoj vržem čez prag... še to jutro? ...” Tu nadene Melanija zopet svoj važni izraz svečenice: “Ker me že gospa vprašuje za svet..., zakaj, če sem prav razumela, ste me vprašali, kaj je storiti. Glejte, kaj bi storila jaz, Melanija, ako bi bila gospa. Jaz je ne bi vrgla še takoj skozi vrata.” “A ... In zakaj?” “Zato-le: sedaj, ko je razkrinkana — in to je — jo bom gotovo dobo dobro opazovala, da se mi posreči dobiti v roke vse niti njenih spletk. Ali človek kdaj ve, pri čem je s takšnimi ženskami? Marija Durand je lahko sredrišče množice stvari, ki jih gospod Ludovik, slep kot vsi zaljubljenci, niti ne sluti!.. . Bolezen spoznana je na pol ozdravljena, je dejal nekoč vaš doktor. Bodite mirni! ... Imela jo bom pred očmi, dragico! ... In na Melanijine oči se lahko zanesete. (Sicer pa je listina, kakršno sem vam našla medtem, ko ste jo vi tako občudovali, ven- Kranjsko Slovenska Katoli&ka Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 2:> KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis E. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT 1-3239; zapisnikar John Skrabec; blagajnik Louis Krajc. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar Andrew Zamejc. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. D It. SV. LOVRENCA ŠT. 6.! KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Uman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis šimoncic; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Spre-)ema članstvo od rojstva do 60 lot starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhovni vodja Rov. Julius Slap-sak; predsednik Anton Škufca, podpredsednik Joseph Kenik Sr., tajnik in zapisnikar John J. Kaplan, 9108 Union Ave., tel. VU 3-1247, blagajnik Louis A. Barle; nadzorniki: Math Zakrajšek. Lawrence Blatnik in Anthony Zupančič; društveni zastopniki: za S. N. Dom E. 80 St., Louis A. Barle in Anthony Zupančič; za S. N. Dom Maple Hts. Charles Hočevar Sr. in John J. Kaplan; za konferenco Ohio KSKJ League. Anton Škufca in John J. Kaplan. Društveni zdravnik Anthony J. Perko in vsi ostali slovenski zdravniki v Clevelandu. Društvo zboruje vsako prvo (1) nedeljo v mesecu ob 11:00 uri zjutraj v S. N. Domu na E. 80. cesti. Članstvo se sprejema od rojstva pa do 55. leta. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O-an, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 t.; blagajničarka Antonija Debe-k, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-'i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako !. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Mar- janca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. f.dravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 109 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Fena, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. i Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Frank Žnidar. — Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. Vsak drugi mesec prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9. do 10. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu od 6. do 8. zv. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEQA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach. podpredsed. 'Ludmila Glavan, finančni !n bolniški tajnik Joseph Grdina 1129 Addison. Road, Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič, Ludmila Glavan. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara Jeta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: .tohn Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube in Ray- mond Zakrajšek. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Mary Iskra, 18814 Mohawk Ave., KE 1-8577; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. I,. Bom-bach, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Antoinette Wichich. Zastop za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel. Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici zn SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNirA ŠT. 25 slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, p0!* predsednik John Zagorc; tajni« in blagajnik Frank Merhar, 1021 F-185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar lohn Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vs> slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4^_ COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilj®’ podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Micko vic 19612 Cheroke® Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mr3‘ Mary Černigoj, nadzorniki: Ahce Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zast.ovonošinja Mrs. Mart' Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur dr. V. Opaskar. Seje so vsako 3-sredo v mesecu ob 7:30 zvečer * SHovenskem domu na Holmes Av’e-v spod. dvorani. __ DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 Sopredsednica Agnes Žagar, pod' oredsednica Mary Filipovič, taj n}’ ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesec”-7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St- IIK UŠIVO SV. CECILIJE ST. »7 S O Predsednica Nettle Žarnic«. Podpredsednica Anna Zalar, tajuir® Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd.i HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majef-Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniš8-Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ° ° 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje’ podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pu' gely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničark8 Antonia Dolinar. Nadz. odbor-preds. Frank Žiberna, Helen Tom8j Žič, Terezija Bizjak. Zdravniki: vsl priznani zdravniki. Zastopniki ?a SND na 80 St. Stanley Pervanje Jn Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Sikrl. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu oh 7:30 zv. na 8601 Vineyard Ave.