Občutje lepega si zaslužite prav vi
Mutiček joko. Očku mu pomuii dudo, pa nič ne poinaga; z jezičkom jo izrine iz usi in joka naprcj.
Mumn »m ponudi medvedka. Ma-tiček zii hip pogleda medvcda in kriči dalje še glasneje.
V tisiem trenutku vstopi dedek; res da jih ima šele šeslinšlirideset. a za Malička je lo čisto pravi dedek.
Pogleda mlado dmiinico in prav nič ne razmišlja. Dečka poloii v na-ročje in prične z igrivo pripovedjo:
»Čebelica leti z nebti. Leti, leti vse bliie. vse bliže in vsc nile. Lebelica leti z neba.«
Matiček vse bolj široko odpira oči in ob zadnji vrstici se že smehlja. »Otrck je lačen kulture, draga moja, kulture!« pravi dedek in ponavlja zadnji verz.
Se nam je ie zgodilo kaj podobne-ga? Prav gotovo. le da polem sploh nismo prcmišljali, kakšno magično moč ima lahko prijetna zgodba, dobra glasbena stvaritev; koliko malih nadrobnosti, skritih v liniji čo-piča in barv nam vzvalovi duševnost ob pogledu na sliko. Naša čutila so utmjena od tempa in gostote informa-cij pa lačna svelih sokov.
Spričo pozivov v ekonomski stabi-lizaciji (recimo!) smo presegli misel-nost »svaiovsko obloiene mize« in v zameno za to »razkošje« iščemo nekaj drugega. Z .nadomestili pa je vedno tako, da se moramo na svoji koži prepričati, da je zamena enako-vredna, če ie ne boljša od stare, vajene utirjenosti.
Poskusimo. Recepl je silno pre-prosi. V prihajajočih vročih dneh, ko bomo po drugi nri kol vileda krpa in nas bo čtikalo še kup dela duma, si nagradimo dan z obiskom v knjiinici.
Ne pozabimo, da smo v druiini mladi in mlajši člani. Sposodimo si torej dve knjigi; če bodo otroci z nami, si jo seveda izberejo sami.
Medlem ko bo mama pripravljala kosilo, lahko očka prebere kralko pravljico, ki bo otroke umirila in raz-poloiila.
ln po kosilu se ne »vrzite« v pomi-valno korito, kot bi se bali, da vas kdo prehiti in vam odvzame čudoviti ob-čutek, kako zelo nepogrešljiva oseba v družini ste prav vi. V miru popijte kavico in preberite soprogu (ali obralno) prijeten navedek iz prine-sene knjige. S takšnim uvodom gu lahko celo motivirate za niilek po-spravljanja.
Siccr pa: prepričana sem, du imale čut za ustvarjalno organizacijo, če... da. če nisie posestniški. Posestniški Ijudje (lo so pogosieje soproge) ho-čejo postoriti vse sami in morajo po-sloriti \se sami, sicer ne morejo biti
ubogi in za vse sami ...A mpak lo je ie druga zgodba. Osianimo pri prvi in nadaljttjmo drugi del recepta. Enkrat tedensko siprivoščimo ogleddobrega filma, gledališke predstave ild. ali pa kar doma kdaj pa kdcij pripravimo kultumo-zubavni program. Prire-dimo ga slarosti otrok in svojim spo-sobnostim. Če še nikoli niste igrali klavirja, je bolje, da ne najavite Bac-hove Kanlate ob kavi, da se ne osme-šile in otrokom ne privzgojiie patolo-škega strahu pred resno glasbo. Prič-nite s preproslo pesmico Čuk se je oienil ali podobno, da vas bodo otroci sploh resno jemali.
Pri privzgajanju kullure le ali one zvrsti je namreč važno, da jo znamo kulturno povedaii, v ozračju. ki ne namiguje na lo, da je vse skupaj velikti smešna oslarija.
Tudi zaradi spoštovanja do oirok moramo program pripraviti in upaš-levati enakovredno udeležba vseh članov. Poskusimo biii ludi ustvar-jalci in ne le poustvarjalci kuliure.
Poskushe z izmišljarijami. kdor r druiini je najholj nadarjen, naj po-
skusi prvi. Kaj vse odkrijejo izmišlju-rije. V njih lahko vsak član družine izpove svoje skrbi, svoja veselja in ludi jezo.
tio smo pri nas doma uvedli kul-tumo-zabavne prireditve, se spomi-njam, daje oče takole uslvarjalno zre-citiral probleme v zvezi z mojim ne-prestanim »neše«, kojebilopotrebno v postel/o:
»Jaz pa deklico poznam, ki v večerih dolgo čuje. Spali noče in kljbujc, da lepoii njc škoduje. Pod očmi sla črna kroga, deklica je prav uboga; fam noben je ne pogleda, vse to ialostno izgleda.«
Takšna usivarjalna vzgoja mojega očeta, povedtma neposredno in v pra-vem irenuikii. je pripamogla Ik lepoli sicer res ne -- zuio imamo vendar drugorazredne revijcl k dobri voljipo naspani noči. No, to je dokaz. da kul-ttira ludi vzgaia.
Vi, dragi brulci in spoštovane bral-ke, ki ste Ijudje in to je ie dokaz, da ste ustvarjalni (mimogrede: tudi to nas »loči« od živalii, boste našli še cel kup argumentov, zakaj vse nam je kultura potrebna. Če pa bi slučajno (v tre-nutku človeške slabosti) ugotovili, da ne najdete pruv nobenega »ZATO«, se ne bojte, da ste žeposlali iival. Živ-lienje je vendurk tudi prizanesljivo. Še tri dni časa imate nci razpolago, da se vam utrne idcja. Utrne, ko sebo vas otrok drl na vse pretege, ko bo so-prog-a tečnaril-a in ropulal-a s poso-do, ko boste na sesianku spel slišali tisto vsakdanjo: » V procesu dolgo-ročne stabilizacije moramo ustvariti vsepogojeza večjoprodukcijo...« V enem od leh trenulkov se utrne zdrava Želja po sprostitvi, po spremembi, po nahranitvi s čim novim, boljšim.
Presezite svoj včeraj in ne dovolite nikomur, da se polasli kosa lepol, ki pripada vam; na primer mesta v gle-dališču, ki čaka na vas; ne odstopajte razseinosli občutenj ob poslušanju glasbenega koncerra drugim; občutje lepega si zasluiite prav vi.
ZVEZDANA RUPNIK