135. številka.
Ljubljana, nedeljo 15. junija.
XII. leto, 1879.
OKENSKI
Izhaja vsak dan, izvzenifii ponedeljke iu dneve po praznikih, ter velja po poiti prejemali za avBtro-ofjerske dežele za celo leto 18 pld., za pol 1 ta 8 kL, četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 Pld., za četrt leta 3 frld. :.'0 kr., za en mesec 1 phl   10 kr.   Za pošiljanje na Q te računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četinstopne petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništ vo ie v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 .gledališka stolba". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmaiiorej hiši.
dom aa d
Volitve v državni zbor.
Zdaj ae vršo prvotne volitve ali volijo se volilni možje, izborniki na kmetih. Kar imamo poročil, vaa so dobra. V Konjicah, kjer bo bili dozdaj skoro vedno B Poseko vci" nemšautarji voljeni, izbranih je bilo 10. t. m. po nadžup-nika dr. Utage prizadevanji pet odločno na rodnih mož, ki bodo za bar. GoJla glasovali. Iz Mozirja se nam pise, da so tudi izbrani narodnjaki. Enake vesti bo došle iz Litijskega okraja. Tudi dva naša denašuja dopisa poročata o dobrih prvotnih volitvah.
Dunajski advokat dr. F o r © g g e r je raz poslal nekov svoj „program" volilcem naših mest in trgov: Celje, Žavec, Vitanje, Vojnik, Laški trg, Mozirje, Gornji grad, Ljubno, Vransko, Rogatec, Šmarje, Brežice, Sevnica, Kolje, Konjice in Šoštanj, ki volijo vsi vkup jednega poslanca. Celemu programu prisilji-vega dunajskega advokata, ki ae živi v na-šej deželi in tudi njenih potreb ne pozna, se da očitati: mnogo beaedij pa zrnu malo. Kar Forreger obeta lepega, o tem ae da vprašati moža: zakaj pa uijsmo ni slišali ni brali, da bi se bil v zadnjih šestih letih, ko je v državuein zboru sedel, kedaj kaj oglasil in potegnil za te lepe reči V Zakaj nij svojih zadnjih obljub izpolnil? Sicer pa je Forreggerjev program popolnem proti vladen in radikalen glede sestave državnega zbora in delegacij. Uraduiki ne bodo mogli zanj glasovati. On tudi odločno pravi, da je za to, „dass die zahl der b e a m te n eingesehrankt vverde." Torej je zoper uradnike. Pa tudi neodvisni volilci bodo tešao za tega radikalnega Nemca glasovali.   Neodvisni ma-
štanje in trzanje ved6, da oni se le dobro počutijo in dobro kupčujejo, če se tu li k m e-tom okolo njih dobro godi. Torej jim For-egger ne ustreže, če ae obrača v svojem programu zoper kmete, češ, da se mora mestom 3e več poslancev dati. Tudi je za vse Slo vence in Slovane jako arogantno Foregger-jevo trdenje, da je adie deutsche nation die einzige Btiltze cines konstitutionellen Oester-reich". Kaj pak?
Povprašuje se, kdo ima v narodnem centralnem volilnem odboru za volitve na Kranjskem glas. Na to se nam zdi potrt In odgovoriti v pojasnilo: Ko so po končanem zadnjem deželnem zboru poslanci razhajali bo, sklenili so, da v stalni centralni odbor se imajo precej, kadar bo kake volitve razpisane, snti iu vse pripravljene korake učiuiti tisti možje, ki imajo od narodnih volilcev kak man lat, to je: deželni poslanci in narodni mestni odborniki ljubljanski. Ta odbor pa se more ob potrebi sam še pomnožiti.
Iz Brežic sta prinesli „N. fr. Pr." in „Tugespost" dopise, v katerih dopisuik graja g. Šnidarsiča, da je narodno ravnopravnost obttal v svojem kandidatnem govoru. Nekateri nemški kričači tedaj uže ne morejo si.sati ni same besede „pravica" v zvezi s Slovanom !
G!asilo slovenskega političnega društva za Primorsko „Edmost" priobčuje včeraj na prvem mestu sledeči oklic:
Volilci v Istri in tržaškej okolici!
Politično društvo „Eiinost" je proglasilo minoli teden v odborovej soji za kandidate v
državni zbor po skupnem posvetovanji te-!e gospode:
Za tržaško okolico in za IV. volilni razred v Trstu, ki skupaj volita jednega poslanca ie bil proglašen: G.Ivan Nabergoj, prejšnji državni poslanec. Za zapadno litro: G. Anton K i u dir, deželni šolski nadzornik. Za vshodnji Istro: G. Dlako Vitezi ć, prejšnji poslanec v državnem zboru.
Priporočamo jih vsem svojim političnim prijateljem, naj jih tudi oni priporočajo in delajo za nje mej nevednimi kmeti, da teh ne preslepe nasprotniki. Vsi trije bo slovenske krvi, umejo naš jezik, poznajo naše reve in težave, čutijo z nami ter bodo delali vestno za buoje volilce. Volilci, varujte se sleparjev, ne volite tujcev, ki nas hočejo polašiti in politično umoriti. Ne volite onih, ki nam očitajo neizobraženost, ker smo Slovani in nijsmo Italijan: ; bodite složni pod mogočno avstrijsko zastavo in imejte pred očmi pregovor : „ Kdor ue zna po naše govoriti, ne more našim otrokom oče biti".
Politične in gospodarske izpre-membe na Nemškem.
Leta 1848. so vrlikoneiii-ki politiki in idealisti razvili idejo z j e d i r. j e n j a vseh Nemcev v eno državo. Skl'cali bo v to Bvrho nemški državni zbor v Frankobrod. A prizadevanje teh vehkonemških idealistov se takrat nij uresničilo, osobito, ker so bo lim upirali Čehi in drugi avstrijski slovanski rodovi, katere bo nameravali tuli pr;k<opiti velikonemškej državi. Kar se takrat veliko-nemskim idealistom nij posrečilo izvesti po parlamentarnem potu, je pozneje deloma izvel
Kosmas Makabejec.
XIII.*)
Drugo in tretje leto pravoslovja je veselo preživel Kosmas, ker je bilo prišlo v Zagreb več slovenskih junstov, kateri so se radi družili pri petju in vinu. Prvak tukaj nij bil Kosmas, kakor svoje dni v Varaždinu, vendar so ga radi imeli in spoštovali vsi, ker je rad plačal če je imel s čim iu pa izostal nij nigdar, če bo ga zvali na svoj tihi večer Slovenci. Ad verbum bo besede „tihi večer" ne smejo razumeti, ampak tihi so precej bili vsi, kadar nij bilo denarjev dosti, če je pa teh bilo, potem so Be glasih naši jur.sti še preveč, tako, da je bil za njihovo osobno varnost pravi angelj varh Matevž Lukavečki iz Grgara doma, kateri je iz oportunstva z vsemi zagrebškimi panduri bratinstvo pil.
•j Glej St. 133 „Slovenskoga Naroda".
Matevž Lukavečki, tako zvan kot vlastoik v Turopolju ležečega plemičkega poseBtva Lukavca, katero je bil nekdo uknjižil na njegovo ime, je bil fant iz fare kakor Be pravi, kateri se nij ustrašil nobenega Hrvata, tuli pandura ne; ker je pa imel slabo navado, da je rad zaukal včasih, če ga je imel kaj pod klobukom, pa je zavoljo tega bil v koli/.ijo došel z organi javne varnosti, se je podal neki večer k F.lipu v kapucinsko ulico, kamor so zahajali gradski tržani, je plačal nekaj vina, zatim je držal navdušeni govor o severnem Btrijcu, zapel je iz vsega grla: nS Črne gore do Urala, od Bilkaua do Triglava", iu končno je ponudil bratiustvo vsem pandurom, kar jih je bilo. — Oislej je imel pravico kričati po ulicah, če se mu je hotelo, nobenega pandura nij bilo blizu, samo jedenkrat so ga bili vstavili na potoku ob drugej uri po polu-noči, ko je z lopato v rokah komandiral svojo kohorto, katera je po njegovej zapovedi ne pevala, ampak tulila znano: „Venerabilis barba
Capuciuorum". Pri tej priložnosti so mu pač odvzeli panduri lopato, rekši, naj si pride po njo na magistrat. Lukavečki nij hotel iti drugi dan po lopato na magistrat, iu potem je Kosmas imel sitnosti zavoljo taista, ker jo je bil vzel Matevž v njegovem kvartivu. — Svojega pravega tenorista nijs-o imeli tisti večer soboj, on je spal doma na potoku, in ti so mu šli delat serenado, pa so mej potoni prišli ob lopato; povedal je potem tenorist, da se je bil hudo prestrašil nameravane serenade, ko je čul od daleč: Ve-ve-ne - vene-ra-ra itd., pa so prav po sreči za soseščino zaprečili prijateljski panduri to serenado.
Ko je doživel Kosmas svoje zadnje va-kance, je odišel Še enkrat na Štajersko, pa ko je odsedel v Iludej jami p^r Andreju Pir-natu deset duij, kakor po navadi, mu je prišlo na misel, da ima v št. Lenartu na Koroškem strijca, katerega še nij videl in kateri mu je bil pismeno obljubil novo pohištvo za slučaj, ako ga bo trebal na kaplaniji.   Zavoljo po-
po vojnem in diplomatičnem potu veliki nemški državnik Bismark, mož iz železa iu krvi. Bes, da od njega ustanovljena Nemčija nij popolna, ker ne obseza avstrijskih, švajcarskih in ruskih nemških pokrajin (in upamo, da tudi nikoli ne bo!) večina nemškega naroda ie pa vendar pod žezlom nemškega cesarja.
Uresničenje ideje zjedinjenja nemškega naroda v eno drŽavo je pa Nemce stalo mnogo Žrtev v denarji in krvi, katere je moral nem-fikt narod rad ali nerad prinašati na altar domovine. Nemčija je na zunaj postala mogočna drŽava, a v nje sredi se je pa množila revščina in oderu'tvo, posebno, ker se je Francozom in Angličanom posrečilo, spodriniti nemške izdelke s Bvojega trga. Milijarde iz Francije so bile kmalu porabljene, državni dolg je začel naraščati. Vsled državnih nov-čuih primanjkljajev so se tudi po'eli naraščati davki, ki bo posebno obtežavali malega posestnika.
Bismark, mož bistrega uma je kmalu iz poznal, da v nemškej državi, katero so naši nemškutarji nam večkrat stavili v izgled mi-drega državnega pospodarstva, omike, napredka in kulture, nij vse v najlepšem redu, in treba radikalnih izprememb, da se država otme financijalnega bankerota in Bvojega pogina. Posebno, ker Be je leta 1870 potlačena Francija uže jako opomogla, uredila svoje finance in druge notranje razmere, povišala svojo vojskino eilo, ter zopet postala nevarna sosedu j m Nemcem.
Da bi se pa Nemčija mogla ubraniti vsem nevarnostim grozivšim jej iz notranjih razpo-rov in pomnoženja socijal-demokratičnega elementa in se strani Francoske, mora preje urediti notranje gospodarstvo, ustrojiti boljše blagostanje narola, zraven pa tudi skrbeti za dobro izurjeno in preskrbljeno vojsko; za to je pa treba novcev. To je pa nemški kancelar najprej in najbolje sam izpoznal in začel študirati, kje jih dobiti; hirajoče kmetijstvo in obrtnijstvo je uže davno preobloženo z davki, in ti se ne morejo več povišati brez nevarnosti za obstanek države; te študije so nem-Skemu kancelarju navdihnile misel, povzdigniti col na žito, les in druge naturalne pridelka, kateri se uvaževajo iz Avstrije in Rusije v Nemčijo, ali pa prevažajo iz teh držav v dru :e črez nemški teritorij. S tem bi bilo ob enem tudi nemškemu kmetijstvu pomagano, ker bi
se cene kmetijskih pridelkov zvišale. Da bo za ta predlog Bismark dobil v nemškem dr Žavnem zboru večino, je bilo uže prej vidno, ker ga je odobravalo vse zastopništvo kmetijstva, ter zraven nemški državni zbor šteje tako število kimovcev, kakor malokateri v Evropi, le malo število zastopnikov nemških mest se mu je protivilo.
Veliko pozornost je pa ta čin nemškega državnega kancelarja vzbudil v Avstriji in Rusiji, ter napravil velik odmev v njiju časo-pisji. Rusi naravnost žuga jo, da ne bodo več pošiljali svojih pridelkov v zapadne evropske države, temuČ skozi ruska primorska mesta na baltiškem morji in skozi O leso. S tem bi se pa ruska trgovina jako pomnožila v ruskih primorskih mestih v škodo mnogim nemškim trgovinskim krajem. Nemški kancelar opira svoj predlog b tem, da ruska trgovina nij samostojna, a odvisna od nemškega kupila, ter bodo Rusi vsled tega prisiljeni, pošiljati svoje pridelke skozi Nemčijo b posredovanjem nemških trgovcev. V resnici'pa Rusi tudi nijso brez vsega kapitala, in nemški, kakor razne okoliščine kažejo, tudi nij tako velik in mogočen, da bi mogel popolnoma podčiniti rmko kupčijo; zapadni bogati trgovski narodi, Francozi in Angleži bodo pa tudi pripravljeni vložiti svoj kapital v rusko trgovino, če bodo videli, da prinaša gotove dobičke; tako je mogoče, da je Bismark s svojim predlogom oškodoval nemško trgovino, ruskej, francoskej in angleškej v korist. Risi pa tuli morejo zvišati colnino na uvoz nemških obrtnijskih izdelkov, kar bi zelo oškodovalo nemško obrt-nijo. Kakšen upliv bo pa imel Đ smarkov predlog na evropsko trgovino in obrtnijo, bo pa prihodnjost najbolje učila.
Ta najnovejši sad Bismarkove politike bo imel ne le narodno-gospodarstvene nego tudi druge za Nemčijo neugodne nasledke. Prijateljstvo Rusov do Nemcev Be bode pa vsled tega kmulu ohladilo, ker bodo videli, da Nemčija namerava spodkopavati b tem postopkom rusko kmetijstvo, ki je glavna opora te jako razprostrane države. Ono laskanje in božanje Nemcev v Rusiji samej bo nehalo, kar je za nas Slovane dobro. P
stt-ifMkinti \etnri nam kažejo, kaka močno je takozvana ustavo verna r t r a n k a razcepljena in kako ona tega imena niti ne zasluži več. Kajti ona nama „ustavi" nij več Bverna* ali zvesta, ker naznanja v „fort-schrittskih" programih, v štajerskem ia V št. polten<kem, da boče to ustavo skoro bolj radikalno premeniti, kakor so jo Ćehf- hoteli, ker ne mara interesnega zastopstva, ne delegacij itd. Vse kaže, da nemška ustavovernft stranka ne bode nikoli več kot večina in celota vladala, ampak bod<* razdrobljena v frakcije vedno bolj nropada'a. Sicer je pa res mera njen'h gn-hov uže polna.
O grofu -4»rfrrt##^iif se zadnje dni zopet močno širijo vesti, da odstopi. Sicer oficiiozni listi to oporekajo, ali malokdo rim veruje. Na zadnje se bode vendar obistinilo. Nevolja zarad njegove fi možno konvencije S Turčijo se nij mogla Se poleči.
Mift'tttrki sibir se je denes Bešel. Da H bode imelo to njegovo zasedanje ikakvo politično važnost, hočemo videti.
Tnanje državo.
Glede zasedenja IVovetj** ftn^atm od strani avstrijske vojske pravi „Pol C'rr." nasproti „sumničenjem" „N. Fr. Pr.", da naša vlada še snloh nij nič sklenila, kedaj se konvencija s Turčijo izvrši. K*dar se bode vladi obsedenje potrebno zdelo, bode preiskala, kako se naj izvrši in kedaj. Finančni obziri da boda v prvej vrsti odločevali. Zatorej naj Be to za volilne manevre ne zlorabi, pravi vladni list.
ilutfc-** oficijozna „Agence" pravi, da je dunajski telegram v „Times" poročevajoč, da prijateljstvo mej Turčijo in Rusijo ohlajeva, neresničen in tendenciiozen. — Pač pa druge prikazni svedočijo, da je mej Rusijo in Angleško zop t bolj neprijateljska razmera.
Dalje „Agence llusse" za potrebno ima, reči, da general Stolipin nij onega govora govoril, ki je bil v novinah, in v katerem je baje rekel, da je car glava vseli Slavja n o v.
Mej prtpririii in ruskim carjem se je te dni sklenila pogodba, da papež imenuje vse škofe za Poljsko, in papeževe ene klike 89 smejo v Rusiji brati in razširjati, če jih je car prej videl in dovolil. Nekateri od carja odstavljeni višji katoliški duhovni se zopet nastavijo na svoja mesta. Pri papeži bode rusk poslanik, a v Peterburgu papešk nuncij.
Politični razgled.
\o(raiije dežele.
V Ljubljani 14. junija. Volilni boj in razni programi mej av
l)0[
MSI.
Iz logrtafekeftat okraja 13. junija. [I/.v. dopis.] Dce 12. t. m. popoludne zbralo se je kakih GO veljavnih mož iz logaškega okraja v Logatcu, da bi se, kakor je uže bilo razglašeno, končno dogovorili o kan-d d 'tu za državni zbor.
hištva nij mislil hoditi Kosmas na Koroško, nego odpravil bo je tja, ker ravno nij imel druzega posla.
Do Vitanja je hodil peš, od tam pa ga je vzel na voz neki gospod, ki se je ravno vozil po opravkih v Drauburg. Ob tretjej uri popoludne jo prispel v Drauburg, pa si nij iskal prenočišča, čeravno se je pripravljalo k dežju, ampak je kar naprej brojil ravno postavljene brzojavske droge ob cesti do Laboda in potem naprej, dokler je videl do št. Pavla, kamor je prišel o pol devetih zvečer zasopan in moker ko miš, pa si je poiskal znanca mej novici v samostanu. Sprejeli so ga Benediktinci prijazno, čeravno se jim je bil predstavil v jako deBperatnem iu deranžiranem Btanju ; no, do sledečega jutra je bilo vse zopet suho na njem, tako da je pri obedu uže sedel veselega lica v refektorijumu na spodnjem delu mize mej bogoslovci,  kateri  so ga traktirali na tihem z vinom, da jim je še povedal katero — bolj žmahno. — Ko je tam okolo Kos-masa le preglasno postajalo, je pozvonil prae-
lat na gorenjem koncu, in v tem bipu pre menil se je smeh v molitev, in Kosmas je lepo molil kakor vsak Benediktinec znano mu latinsko molitev, še skoro preglasno, pa zakaj ne bi molil prav na glas, obed je bil vreden malko glasneje hvale.
Po obedu so vodili kleriki Kosmasa na kegljišče, in tam je metal kugle kakor je znal, no, na zvršetku igre je opazil, da ima precej več v žepu, nego je imel preje. Modrijani so ti Benediktinci, si je mislil, kako bo mi lepim načinom podarili „viaticum" 1 — Ostal je še eno noč v št. Pavlu, drugi dan je pa inženiril dalje mimo jezuitskega kloštra v št. Andreju skrbno se ga ogibajo, pa je prišel Še rano do Wolfsberga, kjer si je pogledal kavarno, a prenočil je dalje gori v nekej krčmi.
Prispevši v št. Lenart je poiskal strijcevo hišo, katero je lehko našel, ker mu je bil strijc mestui župan, torej poznata osobnost. N kako čudno ga je bil pogledal ta strijc, kako da ima b kakšnim potepuhom posla; potem še le mu je pokazal prijaznije lice, ko je čul
iz njegovih ust celo svoje rodoslovje historičko in ftktično.
Sedaj je bil obskrbljen Kosmas za par tednov; ker nij imel druzega posla, je hodil s kravami, ribe je lovil pa roženkrac je molil vsak večer, kakor je bila navada v št. Lenartu pri vsakej hši. S imo dvakrat sta bila zamudila on in strijc večerno molitev, ker Bta predolgo ostala v ošteriji, no Kosmas je dobro prešel, strijc je pač moral čuti in Bpraviti par grenkih, kar je Kosmas od svoje sestričine zvedel, katera je, ex privata diligentia, tudi iz-praševala in na račun zvala svojega gosta — Kosmasa, katerega je sicer rada vidita pri h'ši; dokaz: solzne oči prigodom njegovega odhoda.
Tri tedne je ostal Kosmas na Koroškem, potem ko se je dobro zre lil, se je napotil nazaj proti Zagrebu. V št. Andreju jo je bil okreuil napram Celovcu in uže je bil prišel uro hoda, potem se je pa obrnil nazaj, misleč : Bog ve kje bi prenočil v Velikovcu, a v št. Pavlu me čaka pripravljena soba.
Trecej po odhoda postnega vlaka, ko smo videli, da od centralnega volilnega odbora nihče nij prišel, pričelo se je zborovanje.
Go*p. Hren je predlagal voliti za predsednika logaškega župma g. Muleia, a za podpredsednika g. Jelovška z Vrhnike. A ker fr. Mulej nij hotel prevzeti predsedništva. izvoljen je bil potem g. Hren za predsednika, kateri je tndi razpravo vodil.
G. Kraševec naznani zbranim sklep zadnjega volilnega shoda v Postojni, kjer je bil g Obreza za kandidata z večino proglašen. Poudarja važnost volitve in lastnosti, katere terja narod od svojega poslanca, kar je poleg •narodnosti v prvej vrsti neodvisnost, delavnost, veljavnost, žaslužnoBt In zanesljiv zna-fcaj, ter končno izreka željo, naj bi na Si pri-hodnji državni poslanci še bolj energično nego do zdaj, in vsi zastopali in zagovarjali naš slovenski narod in pravica nase.
Gosp. Grbic potem priporoča g. Obrezo za poslanca, in ker se na vprašanje g. Pogačnika, je li kdo tukaj, da bi morebiti hotel nasvetovati druzega poslanca — nikdo ne oglasi, stavi gosp. predBednik gosp. GrbČev predlog ca glasovanje, in enoglasno je bil zopet tu g. Obreza kot kandidat za državno poslanstvo izbran.
G. Obreza Be zahvali za zaupanje, obljubi, kakor je to storil tudi v PoBtojni, b ti vedno zvest svojemu narodu, ih po svojej moči vse storiti, da bode mogel vsestransko delati v korist narodno.
Prebralo Be je tudi pismo gorenjih Lv gaČRnov, kateri so se izrekli za kandidaturo g. Obreze.
Zbrani zastopniki iz mesta Idrije in trga vrhniškega bo se potem na predlog g. župana idrijskega dogovorili, da Be snidejo zaradi kandidature mestnega in tržkega poslanca prihodnjo nedeljo pri centralnem volilnem odboru v Ljubljani, da tam končno o tem določijo.
Tako je minul drugi volilni Bhod No-tranjcev.
Iz Srtvlllffclte flolllie 12. junija. [Izv. dopis.] Volitve volilnih mož se pri nas vr?o, in bo dozdaj izvoljeni povsod zanesljivi možje. V Pireficah je bila volitev precej živahna. Tam, tako bi VBaj domišljuje neki P ogntschnigg, „cimbriški" rojak iz kranjskega Tržiča, celi kraj komandira. Hud nem-fikutar je, in ker ima prav malo druzega dela, pera se z nemčursko agitacijo. Nagovarjali so
In tako je tudi bilo. — V Drauburpu je premišljeval en čas, bi-li črez Slovenj Gradec in Celje, ali črez Marenberg in Maribor, pa se je odločil za Marenberg-Maribor, ker še Drave nij poznal tako dobro kakor Savo od Zidanega mostu gor in dol. Pri dekanu Jnkopu Mečku se je oglasil v Marenbergu, pa ko ga nij našel doma, ga je poiskal v Vuhredi pri tamošnjem župniku. V Sevnici je našel novega kaplana, svojega znnnca in prijatelja, potem je pa hodil črez Maribor do Slov. Bistrice, kjer se je počiuil pri dr. Vošnjaku, in kjer je tudi malko medicme študiral po knjigah porodoslov-nih, ko je bil odšel doktor po svojem potu. Bilo je tukrat Se več dijakov doma v Slov. Bistrici iu tako so precej spravili skupaj kvai-tet pa so popevali slovenske pesni, kar nij bilo čisto navadno poprej v Slov. Bi strici. 01 tod je hodil KoBmas pes tja do Zaprešiča, potem pa seje vozil doZigreba zavoljo lepSega, ker je držal nekaj do svojega juriatičkega do-stojanatva.
ga uže neroškutarji v Celji, naj on, reva, sam kandidaturo prevzame proti dr. Vošnjaku. ker je sila za protikandidate za gotov propaL
Mol nij odrekel, le čakati hoče na izid volitev volilnih mož. PireSice s svojimi šest voliln'mi možmi so gotovo moje. dejal je. Agi-tiral je, in na dan volitve so se pripeljali njemu na nomoč celiski nemSkutarii. Pa vse 7a°tonj. O pravem času ro prišli ponkvičanaki volilci r svojim g. župnikom, in tržiški cimber Pogatsehnieg in njegovi privrženci so grdo propali. Izvoljenih je bilo še^t. zanesljivih naših nerodn'h mož, ki bodo vsi glasovali za g. dr. VošniaVa. V snvinipkpj dolini miso tla za nem'kutnrijo, tu je uže prevpč ukoreninjena nnrodna 7aveRt. in pnvsni. v Žavci, v Orižah itd. toliko omikanih narodniakov, da vse nukane in zvijače nasprotnikov zasledo in za-prečijo.
lff Truta 12. junija. [Izviren dopis.] Agitaciia za volitve v državni zbor so pričele Re po vsem Primorju. Italijanislmi *o za kandidata v Gorici postavili dr. Valusija, ter grofa L. Strassoldo, Slovenci so menda mej sohoi uže tudi kaj Rklenill, če prav niiso še Rložni. Grof Coronini in dr. Vincentini kandidirata v velikem posestvu. Kar Re pa tiče Trsta, nij še nič gotovega, govori pa se o kandidaturah dr. Pitteri-ja in viteza Wittmana. Najmanj se čuie o volitvah iz Istre. Tam če Be u vsemi močmi opirati 1 a bonska stranka zoper vladne in slovanske kandidate, in bati Re je, da bodo tudi zdaj progrnsovci pe Rvojimi kandidati prodrli. S'oveniki kmet v Istri ne zaveda se še svoiega bit;a kot državljan v ustavnej državi, vedno še veruje, da ima wa m o Italijan pravico vladati. In vprašam, je-li on krivo sodi? Pojdimo lev solnijo, — tam nij nič slovanskega, vse uraduje se samo italijanski. Uradniki so većinom vsi Italijani ali lahoni, in od tega je prišlo, da Slovan v Istri resnično misli, da je samo za to na svetu, da Vlahom služi. Neznatna manjšina Italijanov v Istri ima celo množino dobrih ljudBkih, meščanskih šol, jeden popolen gimnazij in jedno višjo realko. Slovani n o m a j o pa niti ljudskih šol ne Tako je tedaj slovanska mladezen vzgojena v tujih Šolah in vcepljajo se jej oni krivi nazori, ki so državi in narodu škodljivi. Nij tedaj čuda, da Be za pravo avstrijsko stvar ne navdušu ju, kakor bi se lehko, ako bi vlada jim pomagala, in nekoliko vsaj jih na noge postavila.
V obmorskih mestih Istre agitira la bonski akcijski komitet nadalje še za pridru-ženje Istre k Italiji. Glavno stanje imajo ti fanatikari delom v Kopru, delom v Piranu in od tu razpenja ta idajski ljud svoje mreže po celej Istri. Narodnjaci slovanski, pogledite v Istro, pazite nanjo, pomagajte narodu do zavesti posebno učitelji in duhovniki, da ne bode enkrat prepozno! Ž.
Telegram  „Slovenskemu Narodu".
Konjice 14. junija.   V:tez Berks je bil denes jednoglasno za kandidata proti 1 Foreggtr u za mesta in trge celjskega okraja I izv jeu. Samo trije so proti glasovali.
Domače stvari.
— (Grof Taaffe v Ljubljani.) Ko Uredovanje tega lista končnjemo, (v Boboto popoludne)  Čujemo govorico,  da drevi z
brzovlakom pride minister TaafTe v Ljubljano. Po kaj bi prihaial?
— (Ostri vrh"), kamor denes poporodne ob enej uri r poštn'm vlakom izleti telovadno društvo „Sokol4, ie od Zaloga odda-lien kake pol ure pride Re do njega po lepej ravnej cesti tik Ljubljanice; od podnožja hriba do vrha, kjer kraljuje mali gradiček, potrebuje ae dobre četrt ure; z vrha je jako krasen razgled po pavHkej dolini proti Kranju in na drugej strani h« vidi proti Ljubljani in dalja. Ta lepi kraj, celi program in pa uredba ravnateljev, da se bode na vrhu dobilo dobro> dolenjsko vino ter tudi dobro pivo in mrzla ied% in dalie, kpr se bodeta dva od dru?tva> darovana, na nroRtem pečena ianjMra servirala*, daje nadejo odboju, da ae bode izleta uleležtlo mnogo prijateljev .Sokola" in krasne narava.
— (Odpust) je dobil deželni šolski svetovalec dr 6ftrtd zarnd bolezni.
— ("Imenovanje.) Davkarski kontrolor Janez Gruden je imenovan ta davkarja v devetem dijetnem razredu za Kranjsko.
— ("Požar") v Notranjih goricah blizu L!ubljane je pokončal v četrtek sedem h?8, v vsem sVupaj pa 20 poslopij in vaško cerkev.
— (Tepež mej vojaki.) Te dni so se vojaki nagega domačega polka z artileristi v nekej krčmi „Pri krivei petici" na karlov-škei cprH tako hudo razprli in stepli, da dva naša Kuhnovca ležita na amrfc ranjena v vo-jaškej bolnici, in tudi tretji trpi.
— (TTbegli ujetniki.) Iz uječe v Logatci sta h<nkoštni vtorek u^la dva zarad tatvine zanrta : Janez Krhlikar in Ant. Brodnik.
— (Mlad požigalec.) Štiri leta stari mali sinček Martina Anžurla v Malemkonct pri Polici v litijskem okraji je 20. t. m. z žvenlenkami zažgnl nastilo in vs'ed tega so pogoreli nod. lopa in kašča. Škode je 400 gld.
— (Duhovensko Bpremembe vLa-vantinskei škofiji) G ITrb. Dietrich, nad-župnik pri Sv. Martinu poleg Slov. Gradci, je postal oskrbnik Starotrške dekanije; g. Jan* Ev. S'monč;Č, provizor v Ljutomeru; g. Fr. Znražek provizor v Starem trgu, in g. Marko Stuhec provizor na Muti. — Prestavljeni bo pg. knplani: Fr. SlaviČ k rv. Urbanu pri Ptuji; Jože Ilernato v sv. Janž na Dravskem polji; Mat. S'ekovec k sv. Marku pri Ptuii; Gregor Presečmk v Cirkovce; Valentin Tamše k bv. Jungerti na Pohnrii; Anton Gorečan v št. Vid pri Ponikvi, in Alojz Bratu'a v Slivnico pri Celji. — Umrl je gospod zlatomašnik in dekan v Starem trgu Fr. Brunner 7. t. m. — Razpisane ro fsre: Muta do 21. jul., Ljutomer In Stari trg do 22. julija t. 1.
— („Laibacher Z t g. *) pridiguje na vladni ukaz neutraliteto, stvarno pa Rama na svojo roko za nemškutarijo dela. Tako prinaša mej redakcijonalnim delom na odličnem meRtu. z odličnimi črkami poziv na jutršnji n^mčurski voldni shod v kazino. Ravno tako prinaša včeraj pač negativno kritiko Ilnhen-wartovega pisma do kranjskh velikih posestnikov, a pisma Ramega prej nij prinesla, da si ga je celo „N. Fr. Pr.w priobčila. Ali je tu kriva sama uredniška švabska zagrizenost in breztaktnost, ali kaj se to pravi?
Tvifrl.
13. junija:
Pr| Motim pl. Beckor \t Dunuja. — Arko iz Z'greba. — Pran iz Dunaja. — Gruner od Križa.— (i tiatin iz Novega uicsta.
P'i is m ;<•••!: Herz >z Dunaja. — Finzi, Ascoli iz Trsta. — Mutzel it Gradca. — Anschitz iz Dunaja. — Ondorka iz Idrije. — Urbančič is Dvora. I— Rouker iz Dunaja.
Pri bavankrin dvorni Lipold, Maier iz Trsta.
Dunajska borza 14. junija.
(Izvirno telegratično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   66 gld. Enotni dri. dolg v srebra   ...   68 „
Zlata renta.........78 „
1860 dri. posojilo......126 ..
Akcijo narodno banke   .... 830 „
Kreditne akcijo.......261 „
London ...... .,..116 „
Srobro   ..........   — »
NapoL..........9 „
C. ar. cekini .   ,......g
Driavne marke .   . .   67 „
M M 50
75
26' ,
f (i 10
Zahvala.
Podpisani izrekujo VBem onim, ki so Be udeležili pogreba soproga, oziroma očeta, gospoda
Janeza Milavea,
trgovca in posestnika tukaj,
osobito pa čistitim gospodom pevcem tukajšnjega „Braluega društva", svojo najiskre-nejšo zahvalo.
(284) Žalujoči ostali.
V Cerknici, dne 12. junija 1879.
Velik magazin,
zunaj tržaške ceste, s tlakom ia obukom, pripraven za žganje in petrolj, daj« so od sv. Mihela v najem. — Natančneje v ZLv£"va.llerje-vem. j^nncnccn-IBv^rea-a. (266—3)
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, laka
in firneža, (257-8) "V J^jnl>l jii^ni,
na Mar j tu ni trgu, poleg frančiškanskega inoslii.
Vsak dan sveži
prima-eksportni droži
i/.
tovarniške rafiaerije za spiritoe droži v Marofu na Hrvatskem. Zalogo ima Antou UutMoher, trgovina se špecerijskim blagom v Ljubljani, v Florija-novih ulicah it. 7 nova. (278—3)
E
pilepsijo (bozjast)
zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Drenieu-u (Ntustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uie v črez 11.000 slufajih. (156—7)
'I jMemroerg
Solile Firmen als Vertreter erflbuckt,
(195—266)
Košnja v naj eni
bode se oddala v  kosovi h v nedeljo «1im; 15. junija t. I.
ob 3. uri popoludne na mojej velikej senožeti ob ižanskej ce&ti poleg takozvane Mokarjeve hiše.
Oni, ki želo vzeti kaj v najem, oglase naj se ob dolečenej uri pri imenovanej hiši.
(282-2) Loienc ^EilsruLscls.-
Podpisani glavni zastop
uljudno vabi na zavarovanje poljskih pridelkov zoper škodo po toči pri
Prvem ogerskem zoper škodo po toči zavam-jocem društvu-zadrugi v Posumi.
To društvo, po načelih VSI«»mnowtX osnovano, je zdaj odinii zavarovalnica, katera v naših krajih zavaruje zoper škodo po točL
Z«irt»r»i(i/iiiii(i je xme$'na, /*«»//oj« jasni,  Sktula se bode poštenu cenila, otlikottnina točna izplačevala.
V Ljubljani, due 24. maja 187lJ. (254—4)
G-1SLT7T3.I zastop
Prvega zoper škodo po toči zavarujodega društva-zadruge.
Društveni zastopniki: v Kranj i gosp. J£<l-vui*<l l'ottr, na Krškem gosp. 1>. Kurent, v Metliki gosp. .Imu'/, ltiipollo, v Čemšeniku gosp Valmiiii .Kolrnr«-, na Brdu gosp. Hlcolio.
V Celji,
|io>llie
ulice 36.
2jSir£id_I izseljenja!
Reelna razprodaja!
V kratkem času bodemo morali svoja prostora izprazniti, zato bodemo pričeli ~ dnem t.i. jun i ja t. I. za malo časa
pošteno razprodajo
svoje zaloge sukna, platna, manufakturnoga in modernega blaga,
in tudi
šivalne stroje vseh sistemov
po jako znižanej ceni.
Razprodalo bode su popolnem tudi posamno reči, kakor:
3W solnćnike, slamnike, blago za jmT" tkanje, perilo, lišpi, trake, gumbe nnny   in ovratnike.
Slavno p. n. občinstvo vabimo uljudno za na-kupovanje ob tej mu ugodnej prilici.
Z vsem poitovanjem
(281—2)
0. Schmidl & Gomp.o
v Celji, poštne ulice št. 36,
trgovina k »oknom, i običajnim, niaiiufaktiiniiui in modnim blagom, in zaloga šivalnih strojev.
Zaradi Izsseljeznoa,!
\ Celji, jjf
poitni yg nIirc 36, yg
♦ ček
J sov
X bla,
■J kvii
K
F. T.
Čast imam naznanjati uljudno čestitomu občinstvu, da sum
trgovino s trakmi
„pri prelji pod križem"
gospod a.. Trmi novo pred dvuina mesecema prevzel, ter vabim čestito občinstvo v nakupovanje zdolaj zaznamovanih iz nova izbranih rečij. (157—5)
Se spoštovanjem
Velika zaloga svilenih, baržunastih, volnenih in pavoljnatih trakov, kordouett- in chappć-svilo, najboljše vrste sukanca za šivalni stroj in kitajski cvirn v vseh barvah.
Velika izbćr trakarskih, svilenih, krogljiČnih in gombov od biserne matice, uradniških in gombov za livrejo.
Lišpi od svile in volne, rese, čipke in vrvice, ovčja in berlinska volna v raznih barvah.
Bela vezenina, volna za vezanje, preja za kavličkanje (Iliikeln), biseri za vezenino od kovino ali stekla, vsakobarvene chenilje. Nadalje velika zaloga pravih leouskih zlatih in srebrnih obrobkov, vrvic, res, portepejev, kupelj, zvezdic, rožo t za vojake iu uradnike po ukazu.
Čopi (Quasten) od svile ali volne za cerkve, sobno opravo, pregrinjala za okna in lišp, držaji za pregrinjala, vrvice k zvon-Čekom. Duhovnikom : biserni in barvuni koljari od avte, črni pasovi za črez talar in altarske najširše čipke. Najboljše iglarsko blago, obrobki za kočije, kr.-pino, vrvi itd., kakor tudi velika zaloga kvart za igranje in druzih stvarij, spadajočih v področje tr.ikar.nva.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
liuatujj in uibduia Josip Jurčič.
Glavno zalogo
Mtnrnil riiiiiili ni
ima
P et mr Eassnik
v Ljubljani.
Uže 23 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami dajo no samo Banitatnemu uradu, nego tudi vsakemu izmij p. n. naročnikov izvirno fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lehko sam preveri, da so skleuiee napolnimo b pravimi in frišnimi zdolaj imenovanimi studenci, ter prosi za mnogoštevilno obiskavanjo, obljubljajoč točno postrežbo.
Adelaidin studenec, Bilinska kisla voda, Hebska (Eger) Fran-ceva voda, slani studenec in travniški studenec, Emski Viktoria-studenec, Emski hrenčeki, Friedrichshallna grenka voda, Franc Jcsipov grenki vir; Gleichenbergski Konstantinov studenec, Sv. Ivana vir, Klavzonski jekleni vir in Gleichenbergska slanica; Giesshublerska kisla voda, Halska jodna vodi; Karlsbadska mlinsica, gradska voda in vrelec; Maricnbadska krizka voda, Preblavska kisla voda, Eilnaska grenka voda, Pirmondska jeklena voda, Eodanjska kisla voda, Ea-koczy-grenka voda, Eecoaro-jeklena voda, Eogatska kisla voda, EimBki Btudenec (Koroika kislina1, Ofenski Viktoria studenec, SaidschUtzska grenka veda, Selterzerjeva voda, Ščavniska kislina, Sv. Lcvrenoija jeklena kislina, Wilhelmov studenec Kronthalski, Karlsbadska vrelska sol, Marienbadska sol ln Halska jodna sol. (275—3)
.....________________________......... &&&
Lastnina in tisk „Narodne tidkarue".