Em M, 8TB?, 287
UOKjm.aHLII' 1MBBBH 1997
u«tt« M lisk« CuoptiM podjetja 3lo»r»»Kl puruCavam. — Direktor-. Rodi Jenhubs. Glavni U odgovorni urednik: Sergej Volaju. — Urtalillroi litobljana, Tomšičev« ulica it I Ib I. telefon 23-333 do 9M3k. — Upravai Ljubljana, Tomiiftera ulica It. -1/0, telefon 23*929 do 93^6. — Oflu&J oddelek Ljubljana. Tieor« eesu 1, telefon 21-896. ca ljubljanska aaroSnlk*
20-463. ca rnnanje 31-833. - Poitnt predal It. -29. - Žiro ratuB pri Koma-<alnl H«nVI Unhiinn« «t *0 KB-S-Z 3M	Ue>e»na aaratniM IM din
DEVETI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE NA BRIONIH
Naša želja: Naj bi tovariš Tito še dolgo vodil Partijo ln državo tako uspešno kot Jn Je vodil doslej
V prvem delu plenarnega zasedanja je bila slavnostna seja Centralnega komiteja, ki Je bila posvečena 20. obletnici prihoda tovariša Tita za generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije — Plenum je odobril delo in poročilo delegacije CK ZKJ, ki se je udeležila proslave 40. obletnice Oktobrske revolucije
BRIONI, T dec. Na Brionih je bil danes IX. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je v svojem drugem delu zasedanja Poslušal poročilo delegacije centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je prisostvovala proslav! 40. obletnice oktobrske socialistične revolucije v Moskvi in ga je podal f«-- — -;? Pilvard K»rrtp*j:
Plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je odobril delo in poročilo de-Ic^scijc«
V zvezi s tem je plennm Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije posebno poudaril značaj »prejetega manifesta miru, ki je bil. sprejet ha posvetovanju komunističnih in delavskih partij. Pri tem Je plenum Izhajal s stališča, da je danes najvažnejša nalog* vseh naprednih sil večje angažiranje v borbi za ohranitev miru, z a krepitev mednarodnega sodelovanja, za razvoj aktivne koeksistence.
Plenum sodi, da Je delegacija, izvajajoč politično' linijo centralnega komiteja ZKJ, pravilno postopala, ker ni sodelovala na sestanku dvanajstih komunističnih ln delavskih partij socialističnih dežel in ker ni podpisala deklaracije tega sestanka, ki vsebuje tudi nekatera stališča in ocene, nasprotne staliSču Zveze komunistov . Jugoslavije in ki jih ta smatra, za- nepravilne.
Plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije ie prav tako ugotovil, da Je dosledno izvajanje načelne politike Zveze komunistov Jugoslavije dalo pozitivne rezultate fako naši deželi, kakor tudi splošni borbi miroljubnih, de-
mokratičnih in socialističnih sil za mir, za nezavisnost narodov in za socializem. Hkrati Je plenum ponovno poudaril, da razlike v gledanjih na določene probleme in naloge v borbi za mir in socializem, ki so med Zvezo komunistov Jugoslavije ifi nekaterimi drugim! komunističnimi partijami ne morajo
in ni potrebno da bodo ovira za razvoj bratskega sodelovanja v borbi za socializem in mir v svetu, T tem smislu bo centralni komite Zveze, komunistov Jugoslavije, v okviru načel, -na katerih temelji notranja in ropanja politika-socialistične Jugoslavije, Se nadalje doprlnaSal svoj delež h krepitvi in napredku prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in socialističnimi deželami, 'prav tako pa tudi med Zvezo komunistov Jugoslavije in drugimi komunističnimi partijami. Tako sodelovanj« bi se moralo odvijati na liniji borbe za mir ln izmenjavo socialističnih izkušenj, kakor tudi .krepitve sil miru, demokracije in socializma "v sodobnem svetu, kateremu odpirajo pot is-sedanje krize mednarodnih odnosov samo mir, miroljubno tekmovanje družbenih, sistemov - ln - notranji napori naprednih ter demokratičnih sil v vsaki deželi.
večja za tovariša Tita, ker j* tudi njegova odgovornost pred Partijo in pred ljudstvom bila največja. To odgovornost on 20 let častno nosi in danes, ko' so največje težave že obvladane, je naša edina želja, da še,- dolgo; vodi našo. Piartijo in državo prav tako uspešno, kot sedaj.
Pred nami stoje. namreč še vedno velike nalog?; Naši. nar o-. ‘ v. -	-	-	%	;
Za takšno vzgojo je preteklih 20 let neizčrpen izvor. Tisoči in tisoči naših tovarišev, vzgajanih v Partiji in od tovariša Tita, tisoči padlih v preteklih bojih in .tisoči živih borcev za stvar •svobode in revolucije,, so in bodo bodočim generacijam primer samoodpovedi, ljubezni do Partije, predanosti stvari socializma.
^ BESEDE JtLEKSf KJIRf
sp e hi tov ari S a Tita so uspehi naših
Tovariši in tovarišice 1
.Danes smo se sestali, da skromno obeležimo 20. obletnico prihoda tovariša Tita na vodstvo naše Partije. Ni moj namen, niti v kratkem in priložnostnem govoru možno dati oceno o njegovem oziroma o našem skupnem delu v preteklih dveh desetletjih. To bodo storili zgodovinarji Partije, zgodovinarji naše revolucije in socialistične izgradnje. Želel bi samo opozoriti na nekatere trenutke iz tega obdobja, čeprav jih vsi poznamo, saj smo se mi vsi, ki smo tukaj zbrani, učili in jeklenili v revolucionarni borbi, v Partiji pod vodstvom tovariša Tita.
Leto 1937 pomeni v popolnem smislu besede prelom v življenju in delu naše Partije, s tem pa tudi našega delavskega razreda in narodov naše države. Naša Partija je tudi do 1937. leta imela, vzeto posamično, sijajne borce, požrtvovalne člane; toda njeno vodstvo so razjedale frak-cionaške borbe, čemur je še več prispevalo to, ker je vodstvo delovalo v glavnem v inozemstvu. Sele tovariš Tito je uspel v zelo kratkem času vzpostaviti enotnost in monolitnost tako v vodstvu, kakor tudi v partijskih organizacijah in usmeriti dejavnost celotne Partije tako, da bi ona lahko postala najbolj odločen tolmač koristi delovnih ljudi in da bi se skozi vsakodnevno dejavnost pripravila za predsto-ječe odločujoče akcije.
Tovariš Tito je od prvega dne po prihodu na dolžnost generalnega sekretarja Partije dosledno, kot v svojih prejšnjih naporih, postavil eno najvažnejših nalog — ukinitev prakse vodenja Partije iz inozemstva, da se vodstvo in kadri vrne j c iz cm: gracije v državo, da se Partija v nadaljnjem delu usmeri na mlajša in preizkušene kadre v državi, ki so že bili položili prve izpite revolucionarne borbe in čutili potrebe delavskega razreda in delovnih ljudi naše države. v gmotnem pogledu pa, da se oslanja izključno na sredstva, zbrana od članov Partije In njenih simpatizerjev. Te naloge so odgovarjale potrebam članstva ih potrebam vodenja uspešne revolucionarne borbe. Rezultate mi vsi dobro poznamo.
Ko je postavljal pravilne politične in organizacijske naloge. Je tovariš Tito v celotno delo Partije vnesel tudi določene esebne kvalitete, ki so prerasle
in postale kvalitete naše Partije. Vzemimo kot primer samo odnos do ljudi, skrb za ljudi, skrb za njihovo usodo, ko sovpadali v roke policiji ali v težkih vojnih dneh, tovariško kritiko slabosti z napori, da bi se stalno razvijale pozitivne lastnosti pri komunistih. Kako močno je v vsem tem izstopala človečnost, ljudska toplina, spoštovanje človekove osebnosti in ljubezen do njega, celo v najtežjih trenutkih našle borbe, ko je preosta-jalo zelo malo časa za skrb o posamezniku. Taka skrb za . ljudi je prispevala, da se Je med našimi komunisti razvijalo in
treb- sodobnih revolucionarnih; dogajanj in procesov. ;.. .	;
Zaradi tega ni slučaj, da je takšna Partija s takim generalnim sekretarjem na čelu bila sposobna, zoperstaviti se odločno z ene^ strani . Stalinovemu pritisku, njegovemu .tolmačenju marksizma in odnosov med socialističnimi državami, njegovi praksi, ki je vlekla nazaj celotno revolucionarno delavsko gibanje, z druge strani pa storiti vrsto kvalitetno novih korakov v razvoju socializma, ki pomenijo prispevek napredku mednarodnega socializma sploh.
V preteklih dvajsetih letih naša Partija opravila gigantsko delo, uspešno organizirala vojno proti okupatorjem in domačiji izdajalcem, izvedla socialistično revolucijo, pristopila pod
/.elo težkimi pogoji socialistični izgradnji države. Na ramena ene same generacije je zgodovina naložila težko breme. Teža tega bremena je bila, razume se, ie
di so. zrušili stari sistem, razbili družbene odnose, na katerih je klilo suženjstvo,, lakota in siromaštvo in' v kratkem časovnem razdobju v .svobodi ustvarili velika dela. Ljudje ki<začeli bolje živeti. Todd za: takšho življenje, kakršno so naši narodi zaslužili, se je treba-Se boriti, je treba premagati še mnoge ovire, treba je dokončno obračunati z zaostalostjo^ in ostanki- preteklosti, ki nas Se na vsakem' koraku pritiskajo. Zveza komunistov:
Ko obeležujemo ta datum iz zgodovine naše Partije,' se skupaj s tovarišem Titom z občutkom ponosa spominjamo preteklih let in dogodkov, vendar ne zato, da bi sedeli na lovorikah, marveč zato, da kot doslej delamo tudi v bodoče, kajti od tovariša Tita in Zveze komunistov narodi naše države, kakor. tudi napredne sile v svetu, ie mnogo 'pričakujejo. 2elimo .tovarišu Titu nove obletnice, kakršna je sedanja in nadaljnje
lucionamih in načelno najbolj doslednih komunističnih Partij, ki je v vsakem trenutku svojega življenja liaišia svoje mesto ne samo kot avantgarda delavskega razreda, temveč tudi kot revolucionarni voditelj celotnega ljudstva naše države <r najtežjih časih njene zgodovine.
Ko je naša Partija vzela v svoje roke delo delavskega razreda, delo našega ljudstva, v težkih dneh naše narodnoosvobodilne vojne, ■ ki je prinesla ,zmago delavskega razreda, je ona, kot je to rekel tovariš Ramikovič, častno izvršila svojo nalogo.
Zato, da sem dvajset let, tovariši, na tem mestu, se morama zahvaliti- -ne svojim posebnim sposobnostim, marveč ljudem; ki šo z menoj delali. IVti smo 'vedeli, da je naš cilj zmaga delavskega raareda in smo bili enotni, med ‘nami ni bilo nifoakih trenj, kd bd šla na škodo našega dela. na škodo delavskega .razreda; to pa pomeni, da je bilo doseženo tisto, kar je osnovno — enotnost, in to v .Centralnem komiteju in v vrstah članstva naše Partije. Ne bi mogel danes ničesar bolj’ želeti, kakor da tudi v bodoče vlada taka enotnost v vrstah članov in centralnega komiteja in celotne Paartdje. Kbt-je dejal tovariš Ranfcovič, nas namreč čakajo še~mnege naloge. .Najtežje je minilo. Toda pred nami so še mnoge im mnoge težave. Celo lahko' rečemo, da so naše šedaipjie naloge še bolj zapletene, kot so bile pred dvajsetimi leti, ker danes odgovarjamo za celotno dtpžavo, za vse kar se tu dela; in. ne samo pired našimi narodi, marveč . pred . celotnim mednarodnim proletariatom, pred revolucionarnim, naprednim mednarodnim gibanjem.
Prepričan sem, da bo naša . Partija tudi „ vnaprej, častno opravljala to svojo nalogo, ne da bi jo pri .tem zanašale misli, da smo mi v vsem najbolj pametni. Mi imamo samo svoje lastne -izkušnje v naši državi in na temelju tega, v čemur uspemo s svojim delom, na temelju srvojdih izkušenj,
O DG 0 V 0S TO VI R111 T l T l
Da hi Se dali«
gojilo tovarištvo, da se je med njimi ustvarjal tako močan tovariški odnos, kakršen bi mOral obstojati med vsemi komunisti. Tovariš Tito je usmeril celptno Partijo na ustvarjalno delo, na ustvarjalno uporabo marksizma, pri tem odklanjal tudi najmanjše pojave okamenelosti, dogmatizma in istočasno odklanjal v Partiji' razne buržoazne teorije in vplive.
Mi smo tako uspeli', da je Partija kot celota razvila globok 'občutek za potrebe življenja, stvarnosti, da na temelju1' teh potreb odreja naloge in sprejema sklepe in stališča. S tem'-je. tovariš Tito nedvomno ohranil sebe in Partijo pred staranjem. Zaradi tega je naša Partija, čeprav ena najstarejših komunističnih Partij, danes po celem svetu sprejeta kot mlada, dinamična sila revolucionarnega, gibanja. tovariš Tito pa. čeprav po letih eden starejših revolucionarnih borcev, vedffo svež. aktualen, jasen, razumljiv tudi za mlajše generacije, tolmač po-
TYwartM in tovarišice! .
Za mene je to velakp presenečenje - ki me vznemirja. Po svoji vesti - in globoki oceni mislim, da pripada ’ to priznanje vsem tovarišem, ki so skupaj z menoj od 1937. leta, in že od 1936. leta, začeli delati v vodstvu Partije. Mislim, da ■pripada to priznanje vsem nam in vsem članom naše Partije.
Dvajset, let je že minilo. Meni pa se zdi, kot da je to bilo včeraj, tako živo se spominjam vseh dogodkov iz tistega časa in pozneje. Ko človek pomisli, da je teh dvajset let preteklo v tako burnem času, v katerem- so se odigrali tako veliki mednarodni in naši notranji dogodki, vojna, revolucija, se mora enostavno vprašati, kako je mogoče,- da -so danes še tu na istem delu in prav tako neuklonljivi, kot so vedno bili ljudje, ki so se pred tolikim časom sestali s ciljem, da dvignejo Partijo iz položaja, v katerem -se je nahajala in da napravijo iz nje močno revolucionarno avantgardo delavskega razreda Jugoslavije. To je bilo možno
zahvaljujoč parav temu, ker Je v naši Partiji, tudi tedaj- ko. je bala v težkem položaju, ko so jo 'razjedale trakciona&k« borbe, ko je v vrhovih Vladala neenotnost, in ko so se v njenem vodstvu stailino menjavali ljudje, vendarle tudi v teh okoliščinah živelo v njej pravo reivoluciomamo jedro ljudi, ki so kljub vsem težavam m--
lahteo napravimo zaključke 1» rečemo, če je takšno delo pravilno. Revolucionarna misel se namreč ne poraja samo v eni, marveč v mnogih partijah, v velikih in malih. Revolucionarna misel je delo žive prakse in jo more vsak dogmatizem samo ovirati.
. V zvezi s tem bi hotel ob tej priliki reči, da se od tistih Klevet proti naši Partiji, ki so bile izrečene po 1948. letu, ko so jo imenovali revizionistično in ko so nas imenovali za revizioniste, še danes. sliši kakšen glas. Ali more baM revizionistična partija, kot je naša, ki se je razvijala pod najtežjimi pogodi, ki je dvignila vse ljudstvo k orožju in opravila revolucijo pod najtežjimi pogji, ki si jih je možno zamisliti, tedaj ko je v vsej Evropi bilo mračno In ko je bilo v svetu nejasno, kaj bo jutri? Ali je mogoče imenovati kot revizionistično partijo, ki je imela smelosti dvigniti se in žrtvovati svoje najboljše člane, člane centralnega komiteja in člane partije; da bi šla naprej smelo v svojih revolucionarnih težnjah ih da bi privedla do zmage? Ali je mogoče ljudi, ki so dvajset in več let nosili vse to, imenovati revizioniste? Mislim, tovariši, da mora naša Partija tudi vnaprej odločno odbijati taika podtikanja proti'sef-bir Naša težnja' pa je,: da n« oziraje se na to, kakšne bi bile naše zasluge v mednarodnem proletariatu, nikdar ne pretendiramo za nekaj več, razen da smo enaki med enakimi. ■
S tega mesta, tovariši, bi se želel na koncu' samo še enkrat zahvaliti' vam vsem na tem visokem priznanju, o katerem prej nisem bil obveščen in katerega ste mi-tukaj danes' izkazali. Lahko vam zagotovim, da bom, dokler bom imel moči, častno opravljaj svoje dolžnosti, taiko kakor mi jih bo poverila Partija.
Živela Zveza komunistov Jugoslavije!«
Člani centralnega komiteja so z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili .besede tov, Tita in mu izrekli svoje čestitke.
IZREDNA SKUPŠČINA ZVEZE PARTIZANA SLOVENIJE
mora vzgojiti mlad« generacije, uspehe v delu, ker so to vedno da bodo sposobne.obvladati-vsa- bili in-bodo uspehi Zveze komu-ko težavo, da čuvajo in stalno nistov, uspehi naših narodov, razvijajo pridobitve revolucije. larpehi borbe za socializem.
•Illnee razvijali ter verjeli v anago delavskega razreda. To so bili ljudje, ki niso verjeli, d« bosta frafkeianažtvo in neenotnost stalni, marveč nasprotno. da bodo doseženi ve3-liki ler^pducionarni cilji.
Zahvaljujoč takim doslednim revolucionarjem in enotnosti Partije smo mogli voditi i uspehom eno najjbolj revo-
LJUBLJANA, 7. dec. — V polno zasedeni veliki dvorani na Taboru se je danes začela Izredna skupščina Partizana Slovenije. Skupščino je odprl predsednik Mitja Ribičič. .
Tov Tine Remškar je po izvolitvi delovnega predsedstva dal najprej na glasovanje trt predloge, ki jih je skupščina sprejela. Tako je Izredna skupščina hkrati tudi redna,
REFERAT MITJE RIBIČIČA
£e zadnja redna skupščina lani ni osvetlila samo velikih uspehov, ampak hkrati poudarila, da so te uspehe spremljali nekateri' .konservativni' pojavi. Mora nam biti jasno, da je dru-itvs osnovna celica, v‘kateri se razvija pravo življenje in je povezano a celotnim družbenim dogajanjem kraja. Tudi smerni-
ce zvezne/uprave Partizana so kritično analizirale razmere/v tej organizaciji. Vse te stvari so dovolj jasno pokazale, kje s« slabosti naše organizacije in kako je treba usmerjati razvoj, n* glede na to, da zadnja skupščin* ni zadosti konkretno nakazala te poti, zlasti pa ni osvetlila (Nadaljevanje na sadnji strani)
ČETRTI MEDNARODNI SEJEN RADIA Dl TELEKOMUNIKACIJ ODPRT
Elektronika razbremenjuje človeka
Ljubljana, 7. dec. Danes ao na Gospodarskem raastaviMu odprli'TV. mednarodnj sesjem radia- ln telekomunikacij. Slovesne otvoritve sefrua se je udeležilo mnoge gostov is Jugoslavije, dragih držav Evrope ln ZDA.	..
Zbrane''". goste je ', pozdravil znanosti, kulturi, v celotnem
predsednik pripravljalnega odbora za IV.. mednarodni sejem radia in telekomunikacij Silvo Hrast. V nagovoru je omenil, da so tovrstni , sejmi v Ljubljani že tradicionalne prireditve. Letošnji sejem se loči od-prejšnjih do tem, da je mnogo obsežnejši. »Izsledki elektronike
pomenijo danes v sodobni člo-veškj družbi, v gospodarstvu,
družbenem /življenju -niijn-o potrebni živčni sistem, brez ka-. terega - družba n* bi mogla obstajati. Bree eledrtronik«. ne bi mogli dalje razvijati in izkoriščati novih virov moči, ne bi mogli osvobajati človeka fizičnega dela,' ne uvajati sodobnih tehnoloških postopkov niti znanstvenih raziskav, ge manj pa prenašati, poročila o dogajanjih.
Elektronika, is. mlada, toda klju$ria panoga, zahteva aa. svoj razvoj, ogromno sredstev, predvsem-pa visoko strokovni kader. Naši ijv&titutt in vzporedno z njimi naAa proizvodna podjetja spremljajo dognanda v svetu ter Jih dopolnjujejo s svojimi izdelki.«
Sejem ie o d Drl z,ve*ni sekretar za industrijo Marjan Cvetkovič, ki je ob tej priložnosti dejal med drugim tole:
»Proizvodnja radijskih sprejemnikov je v zadnjih letih občutno narasla. Radijskih naroč-
nikov v Jugoslaviji te bilo leta 1949 komaj 172.000, danes pa jih .je že 710.000. Vzporedno .1 tem se je povečala tudi: radifisika oddajna mreža, in sicer, od 4 predvojnih radijskih postaj s skupno močjo 45 Kw. na 18 postaj, ki imajo več ko 1000 Kw. Sedaj prehajamo v obdobje, ko uya-. jamo tudi proizvodnjo televizijskih sprejemnikov.« .
Nato je poudaril, da predvideva perspektivni načrt razvoja našega gospodarstva še b*tr«j#e povečavanje Industrijske S-roil|« ’ vodnje.	,	.
8 s!s* J SLOVESE} POSOCEVfiLEG f Bt 287 — 8 decembra is57
In še preden je zaključil pripovedovanje, je povedal to:
»Grobo rečeno je vseh delov v
televizijskem aparatu »Fanora-ma« okrog 3C0. Ena desetina teh je uvoženih, in sicer so to predvsem slikovne cevi in elektronke ter nekateri posebni deli. Vrednost uvoženih delov je okrog 210 zaljotlnonemških mark, ves televizor take izvedbe pa stane ckrog SOU do 700 mark.«
Kajpak giedalca zanima, kakšna bo	cena televizijskim apa-
ratom. Odgovor je dobil že pri tej oduaji, in sicer otl direktorja Kadio-eentra Iva Kosija: »Pri nas je veliko zanimanje za teievizijskj program. Ko bodo redne	televizijske	oddaje v
Ljubljani, se bo želja Po nakupu televizijskih aparatov ob -čutno povečala. Doslej smo imeli v trgovin; le maio uvoženih	televizijskih	aparatov,
katere	smo takoj	razprodali.
Prihodnje leto pa bo naprodaj okrog 600 do 100 televizijskih aparatov »Panorama« domače proizvodnje, za katere pa bodo cene v primerjavi z uvoženimi televizijskim aparati zelo ugodne.«
S tem je gledalec pri televizijskem aparatu, bodisi kje v kavarni ali pg, drugem gostinskem lokalu ter morda tudi doma, zvedel dovolj, da si je ustvaril določeno mnenje o razvoju televizije pri nas. Seveda pa nihče ni videl vrveža in beganja v študiju, preden se je oddaja začela.
Začasni televizijski študij na Gospodarskem razstavišču, kjer je IV, mednarodni sejem radia in telekomunikacij, je v dokaj veliki dvorani. Majhna skupina, ki je pripravila televizijski program za teden dni, dela nepretrgoma. Fo dvorani se zvijajo razni kabli, ob straneh leže praktikabli, stoje improvizirane stene, sem in tja se pomikajo snemalne naprave in — kar je najbolj presenetljivo — pri televiziji so sami mladi ljudje. lUIad je ta ali oni inženir, snemalci in mladi so režjserji, osvetljevalci, tesarji in končno mlad je tudi sam direktor. Seveda, televizija je tudj mlada in prav je, če so ob njej mladi in navdušeni ustvarjalci.
Kaj bo v tednu dni trajajočem televizijskem programu, ni lahko povedati; saj je tako obširen, da ne vemo, ali bi omenili kemika Ježka ali pevce Slovenske filharmonije ali naše gledališke umetnike, ali, ali . . .
Vsega res ne morem povedati. Svetujemo vam, da obiščete IV. mednarodni sejem radia in telekomunikacij na Gospodarskem razstavišču, kjer boste videli razstavljene zanimive predmete, vmes pa na številnih televizijskih zaslonih- gledali In poslušali televizijski program. Zato na svidenje tam!
takih primerov, kar ni slab uvod v letošnjo drsalno sezono.
Le-ta se bo namreč prav gotovo nadaljevala, kajti Beograjčanom nikakor ne gre v glavo, da se sneg in led s pločnikov lahko tudi počistita ali pa vsaj posujeta s pepelom, peskom itd. Take ukrepe beograjski mestni očetje ne samo toplo priporočajo, temveč tudi zapovedujejo. Hišnikom, ki ne bodo pred svojimi hišami počistili pločnikov, grozijo s kaznijo 500 do 2000 dinarjev. Le-ti pa se tega dela čimbolj ogibajo, držeč se zastarele filozofije *bog je dal, bog bo vzel...« V tej nazadnjaški miselnosti jih podpirajo sodobni
V TRGOVINI, PRI UČENJU iN PRI MALICI — POVSOD MLADI OBRAZI IN VESELE OOl
S
n
a
s
Si
s
a
m
H
e
K
k'
St
ffi
S
a
Si
S
IS
«;
M
S
B
S
gj
Si
IS
£
58
S
B
m
a
s.
g
m
g
m
ts
s
ss
s
m
8
!5
{£
S
m
m
m
•s
m
0
13
U
e
s
m
p®£ Se "gscšHi^m
Na Poljanski cesti 28 so v soboto dopoldne slavnostno odprli novo Vajensko šolo trgovinske stroke. K otvoritvi so povabili predstavnike oblasti, predstavnike. Trgovinske zbornice in trgovskih podjetij ter ostale, ki se ukvarjajo-, z vzgojo trgovinskega naraščaja.
*
Nova stavba Vajenske šole za trgovinsko stroko pravzaprav ni- tako nova, le staro stavbo so prijetno preuredili. Vanjo so po predračunski vsoti vložili 70,30C-.000 dinarjev. V to so vštete tudi adaptacije v Domu Ivana Cankarja.
Med samimi starimi stavbami se ti zdi prenovljena zgradba. Vajenske šole nekaj povsem novega, nekaj svežega. Lepo je pobeljena in iz nje diha mladost. Kot iz ljudi, ki se v njej učijo.
Pred' vhodom stopnice, nato vrata, ki ti ne vzbujajo strahu kot nekdanji vhodi v šole, kjer te je takoj v začetku oblila groza, ki ti je potem ostala še dolgo, dolgo.
Na levi vratarska loža. Prostorna in svetla. Tam se bodo ustavljali mladi obrazi in spraševali, kam morajo, da se bodo vpisali v prvi letnik. Prvi vtis ne bo neprijeten . . .
V pritličju na levi so upravni prostori. Ravnateljeva pisarna, zbornica in knjižnica. Moja prva »postaja« je bila v ravnateljevi pisarni. Okusno urejena soba z veliko pisalno mizo in omaro ter štirimi naslanjači okoli nizke mizice. Ravnatelj Zvonimir Bohte je začel kar sam pripovedovati o šoli, o učencih, o trgovini, o svojih načrtih. — Snovi za pogovor ne bi zmanjkalo ves dan.
S svojimi učenci je zadovoljen. Le fantov da ima premalo. Sploh se boji, da jih bo vedno manj. Vse tako kaže.
Prav gotovo je še kje kakšen, pravi, ki bi se z veseljem odločil, da bo šel za prodajno mizo. Vendar . . . Starši mu navadno odsvetujejo kaj takega. Kaj bi si uničeval živce s strankami, pravijo, ko pa lahko sijajno živiš kot mehanik ali pa mizar. — Ni »stimulansa«. In to ni dobro. Vsakdo si želi čimbolj prijetno življenje; deljeni delovni čas pri slabi plači tega ne da.
Videti je, da se dekleta rajši odločijo za trgovski poklic. Razmerje med spoloma to dobro pokaže: pri 425 učencih 80 % deklet...
»In kako je bilo s prostori do sedaj?«
»Vedno smo morali kje gostovati. Nekoč smo celo ostali na cesti. Živemu človeku se vse pripeti.. . Potem smo nameravali zgraditi novo šolo za Bežigradov in nazadnje smo se ustavili tu, kjer smo sedaj. Dobili smo 70 milijonov dinarjev in preuredili staro stavbo. Kot vidite je vsa prenovljena. Vselili smo se že pred poldrugim mesecem, vsaj za silo, zdaj pa so dokončana vsa dela in v ponedeljek začnemo zares. Do sedaj
meteorologi, ki stalno napovedujejo odjugo — v resnici pa je te dni pritisnil niraz, ki je živo srebro v termometrih nagnal na okoli 20 stopinj pod ničlo. Obenem pa moramo reči, da je največ snega in ledu pred visokimi državnimi ustanovami in ker so Beograjčani znani kot ljudje, ki so za enakopravnost, hočejo seveda biti enakovredni tudi zgledu, ki jim ga dajejo te ustanove.
Jabolka so južno sadje
Jabolka so nedvomno domače sadje; Beograjčani pa trdijo, da so južno sadje, saj stane kilogram do 150 dinarjev — skoraj■ prav toliko kot pomaranče.
Sicer pa je sporno, ali je južno sadje — na pr. pomaranče — postalo domače sadje, ali pa je naše sadje — konkretno jabolka — postalo južno sadje. Pomaranče so bile namreč še pred nekaj dnevi južno sadje. To je bilo videti tudi po njihovih cenah, ki so se sukale nekje okoli 350 din. Pred nekaj dnevi pa mi je prijatelj ves obupan povedal, da je zjutraj kupil kilogram pomaranč za 360 din, opoldne, ko je šel mimo iste prodajalne, je videl, da so po 280 dinarjev, zvečer pa so bile že po 220 dinarjev. Potolažil sem ga,, da je to pač edinstven primer v naši trgovini, v kateri se cene »drsajo« samo navzgor, nikakor pa ne navzdol, kot bi bilo normalno. Ta nenavadni pojav je zakrivil »dumping« pomaranč .iz Grčije, ki so se v Beogradu pojavile v veliko veselje potrošnikov in v precej manjše veselje trgovcev, ki se krčevito držijo zlatega gesla — " čimmanj prometa in čimvečjt zaslužek.
Te dni smo doživeli Beograjčani še neko nenavadnost: nekatere trgovine so začele prodajati sveže sadje — češnje, maline, grozdje itd., pa tudi grah in podobno zelenjavo — iz hladilnice v Sabcu. Cene niso bile ravno* »popularne«, vendar so vse količine tega sadja in zelenjave razprodali v štirih dneh. Zanimanja kupcev za te stvari pa ni ' posnemala tudi trgovina. Ta se je čisto mirno odrekla novim pogodbam za nakup svežega sadja iz te hladilnice. Beograjčani sedaj s hrepenenjem čakamo, da bo začela obratovati vaša lastna hladilnica blizu železniške postaje ob Donavi. V njej sedaj montirajo stroje. Sicer bo začela obratovati šele nekoč spomladi, — ampak v upih je sladko živeti!
Milan Pogačnik
smo nekoliko zanemarili pedagoško plat dela. Pač zaradi tehničnih ovir.«
»Kakšne so perspektive šole?«
»Sola je bila zbrez dvoma zelo potrebna. 2e sedaj imamo več kot 40D učencev. V nekaj letih jih bo gotovo vsaj 800.
V tej stavbi pa imamo tudi tečaj za zunanjo trgovino in v kratkem bodo tu tudi tečaji za tuje jezike. Prijavilo se je 500 ljudi. Učili se bodo nemščine, iatlijanščine in angleščine.«
Odpravila sva se na »oglede« po razredih. 11 učilnic: osem splošnih, za knjigovodstvo, za blagoznanstvo in za aranžerstvo.
V nekaterih so bili pri pouku, drugje so čistili, v enem razredu so učenci ovijali noge modernih aluminijastih stolov z vrvico, da se ne bi odrgnil parket -—• in vse v copatah. In povsod živahno, povsod sveže, novo, povsod mladina. Povsod veseli obrazi v novih klopeh, za velikimi okni.
V učilnici za blagoznanstvo imajo svoj kinoprojektor. Z njim si bodo precej pomagali. Pravijo, da blagoznanstvo ni tako preprosto. Uučenci so prepričani o tem . . . Poleg učilnice imajo tudi kabinet,- ki je močno podoben kemijskemu laboratoriju. Manjkala je samo še velikanska retorta in mož z brado v zamazani halji. Učenci tudi obiščejo tovarne in se tako na »licu mesta« prepričajo, da ima predavatelj prav. Tudi če je kakšna stvar še tako neverjetna . ..
V 1. c so imeli slovenščino. Branje, priredje, podredje, vejice . . . vejice . . . Večni problem vseh slovenskih šolarjev vseh časov .. . Menda že kar od Trubarja dalje . . . Tudi Vajenska šola za trgovinsko stroko ne more biti izjema. Sicer vejice niso nekaj bistvenega za prodajno mizo, ampak vseeno . . .
. Aranžerska učilnica je bila prazna. Le dve dekleti pri oknu. Čistili sta stekla. Da bo svetleje in lepše pri učenju.
V omari pri vratih imajo že cel kup izdelkov, ki bodo kasneje pomagali učencem pri aranžiranju izložb. — Po treh letih Vajenske šole se bodo nekateri tudi povsem posvetili temu poklicu.
Učilnico nameravajo še izpopolniti s »kojo«. To bo prava Izložba v razredu. Uporabljali jo bodo za vajo v aranžiranju. Od zelenjave do železnine.
*
V tretjem, zadnjem letniku so ravnokar končali pouk. LTjel sem tri najboljše učenke in smo poklepetali.
Angelca dela pri Marelici na Miklošičevi cesti. Je Ljubljančanka in stara 19 let.
»S poklicem sem zadovoljna, čeprav sem si nekoč želela kaj drugega.«
Tako je pač življenje. Sanjaš, si nekaj želiš, ne dobiš in skušaš biti zadovoljen s tistim, kar imaš...
»Mama je želela, da bi postala šivilja, jaz pa sem hotela v trgovino. Pa ne k zelenjavi. Take zmerjajo z branjevkami. — Sedaj sem vseeno zadovoljna. Lepo je in se nimam kaj pritoževati.«
»Sole verjetno ne boš pogrešala?«
Ne vem. Je pa lepo tu. Tudi ni tako težko. Zlasti predmet gospodarski sistem je zanimiv.«
Elvira pa dela pri Eliti v Nazorjevi ulici. Tudi ona si je želela drugam ...
»Delala sem sprejemni izpit na farmacevtski šoli in sem ga tudi naredila. Potem pa je bila šola prepolna in nisem prišla na vrsto. Pa mi ni preveč žal. V podjetju so dobri z menoj in še celo več mi plačajo, kot bi morali. Namesto 2500 din dobim 4000. Meni 'se to močno pozna.«
Drobna Anka dela pri »Fotomaterialu« na Cankarjevi cesti. Rada je tam in tudi ko bo končala, bo ostala v podjetju. In rada fotografira. Ko sem jo vprašal, če dela lepe slike, ja bila kar užaljena.
»MendaI Saj sem od stroke!«
Rada ima svoj poklic in držala se ga bo. Ne bo ji le vsakdanji kruh. Več. Mnogo več.
*
Učenci so hiteli po stopnicah. Domov. V Internat. Na kosilo. In potem na delo. Za prodajno mizo, kjer bodo stregli ljudem. Prodajali in računali. Kot odrasli ljudje. Nič se ne bo poznalo, da šo mladi, skoraj še otroci. Da jim po glavi roji marsikdaj vse kaj drugega kot resno življenje, denar in želje.kupcev.
*
V prenovljenem Domu Ivana Cankarja sem našel Lada Cemiča, 17-letnega vajenca, člana šolskega odbora. Dela pri Varteksu v Čopovi ulici in obiskuje drugi letnik Vajenske šole. Hkrati pa tudi hodi na večerno gimnazijo v peti razred. Prepričan je, da bo napravil veliko maturo in potem se bo vpisal na ekonomsko fakulteto. — Tega je trgovski poklic že potegnil vase.. .
Lani je bil najboljši učenec na šoli in šolska skupnost ga je izvolila za svojega predstavnika v šolskem odboru.
»V šolskem odboru sodelujem kot popolnoma enakopravni član. Sicer pa do sedaj , sploh še ni prišlo do večjih problemov. Smo skoraj vedno istih misli in želja.«
'Govoril'je resno in preudarno. Kot da nima sedemnajst let, in kot da ni ves poln mladeniških želja in sanj.
»Sošolci so pa različni. Eni se zavedajo pomena šolskega odbora, drugim pa je to čisto nekaj tujega, je pač še novo. Se še nismo dobro vživeli.«
Pripovedoval je tudi o Soli, o mladinski organizaciji, ki marljivo dela, o profesorjih, ki radi pomagajo. In to ne samo pri šolskem delu. Tudi v mladinski organizaciji in pri vseh težavah.
»Večjih težav pravzaprav nimamo. Učimo se, zabavamo in dnevi zelo hitro minejo.«
*
Vračal sem se po svetlem hodniku in nehote pomislil na vse tiste vajence, ki so še žrtev »mojstrovega prepričanja«, da je vajenec poceni delovna sila, ki jo je treba izkoristiti. 2al mi je bilo, da niso vsi mladi fantje in dekleta deležni teh svetlih učilnic in dobrih vzgojiteljev.
In za vse moramo najti prostora. Za vse. Za vse tist^ ki še ne vedo, da je tudi v šoli.lepo.
In potem bo še več dobrih učencev. Se več štiric in petič..«
PO KANALU
6 in 10
Televizijski študij na Gospodarskem razstavišču. Vodja oddaje o televiziji, plavolasa pripovedovalka, razlaga dosedanji razvoj televizije v svetu In pri nas. Kraj nje sede za nizko klubske mizico trije možje. Kdo so in kaj jih veže, da prisostvujejo tej oddaji, je za televizijskega giedalca še vprašanje.
»V Jugoslaviji ustanavljajo tri centre za televizijo, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu,« pravi pripovedovalka, »Vsi trije bodo med seboj povezani z relejnimi postajami ter bedo sodobno urejeni. Pri nas je sedaj televizijski oddajnik na Krvavcu, v kratkem pa bo postavljen še na Kumu, kjer že stoji oddajnik za ultra kratke valove. Oba bešta s posredovalna postajo na Pohorju omogočila televizijski sprejem na velikem območju Slovenije. Na tem območju živi okoli milijon ljudi in na njem je več ko 1539 raznih šol ter več sto društvenih in zadružnih domov.«
Ko to pripoveduje, se na televizijskem zaslonu vrste razni zemljevidi, na katerih vidi srečni lastnik televizijskega aparata vse obširno področje, ki ga bo v Sloveniji zajela televizijska mreža. Kako »teče« televizijska obdaja, nas plavolaska nazorno pouči s tem, da se na za o! emu prikaže n. pr. nekdo, ki se prijazno nasmehne gledalcu in pove:
»Sem lovec na zvok.«
Vsakdo h: sprva mislil, da je res lovce, toda prej za ribe ket za zvok, tako zelo .je podoben a svojim »trnkom« ribiču.
Pripr- ved o vatka seznanja televizijske gledalce še ’ z ostalimi neposrednimi sodelavci televizijskega snemanja, nato pa predstavi ostale tri može: direktorja podjetja »Telekomunikacij« Rudolfa Držjča. direktorja Kadiocentra Iva Kosija ir: konstruktorja prvega domačega televizijskega aparata inž.
tseocftad
«3
r-.<&
piFiin
cSSTfg	&V9
Eštsd iii. Li	la	Sl
k&t ff£i fe yMqI
m
i Wbr3
tolsmk
V Beogradu je bilo pred!
prazniki vse v prazničnem raz- j položen ju. Vse trgovine šo bile polne kupcev, ko da je vse zastonj. V znane klati, kjer prodajajo dobro vino in žganic si lahko vstopil šele po vsaj polurnem čakanju v vrsti vred vrati. Podobno je bilo v mesnicah; ljudje so kupovali 2mešičke, težke tudi po deset kilogramov, čeprav je kilogram tega prirejka stal več ko 500 dinarjev.
Med. prazniki — 30. novembra — smo imeli tudi pravi bal:	»Veliki novembrski bal
Beograda«. Bil je v našem najlepšem hotelu - - »Metropolu«. Res je sicer, da občinstvo v kino dvoranah pri reklami, ki hvali usluge tega'hotela, večkrat žvižga in daje s tem du-ška svojemu.t »navdušenju« nad njegovimi »solidnimi« cenami, :vendar pa. je. na bal le prišlo nekaj ljudi. Seveda ne toliko, kolikor so pričakovali prireditelji. Cene so bile »beograjske-«•: 12n0 din vstopnica in tako vepre j. Udeleženci bala so bili deležni dolgega in zelo povprečnega zabavnega programa., izbrali so najlepšega plesalca, udeležili pa so se tudi žrebcr.ija za 35 kg težko torto, ki js bila baje vredna 50 tisoč dinarjev . . . Pravijo, da je bpo vse skupaj podobno domači zabavi ali pa sindikalni veselici, pristojni činitelji Pa obetajo, da bo »Veliki novembrski bal Beograda« postal tradicionalna beograjska, prireditev ...
Fedorja Gabrovška; torej tri zelo pomembne osebe iz proizvodnje in trgovine. Ker je televizijska oddaja o televiziji, so torej vsi trije pripovedovalci prav zaželeni. In z .viimi si tudi pomaga, da res dobro spozna televizijski gledalec oziroma poslušalec vso zamotanost okrog rojstva naše televizije.
Oglasi se direktor »Telekomunikacij«:	»Prevladovalo je
mnenje, da nismo sposobn; za proizvodnjo televizijskih aparatov.« Tako je začel in v kratkem uvodu povedal, da je bil dvom o tej sposobnosti kaj kmalu omajan. »Začelj smo se že razgovarjati o koprodukciji z nekaterimi tujimi tvrdkami, ki so znane kot dobr; proizvajalci televizijskih aparatov. Na podlagi tega smo ugotovili, da bi bil za nas primerni dve ponudbi. Seveda se še pogajamo in ne vemo, kako bomo EPga-janja zaključili.«
Zatem je pripovedoval, da smo se v Jugoslaviji že začeli pripravljati na proizvodnjo televizijskih aparatov domače konstrukcije. V podjetju »Telekomunikacije« so že leta 1955 začeli proučevati proizvodnjo televizijskih aparatov in za ta namen so tudi ustanovili laboratorij.
Kako in kaj so dosegli pri teh poskusih, pa je govoril konstruktor prvega domačega televizijskega aparata inž. Fedor Gabrovšek, pri čemer je kazal na televizijski aparat »Panorama«, ki ga že serijsko proizvajajo v »Telekomunikacijah«. Ker je strokovnjak, je bilo njegovo pripovedovanje seveda tudi predvsem strokovno:
»Panorama« je standardni tip televizorja. Imamo namreč tri tipe televizijskih sprejemnikov, in sicer:	za	krajevni sprejem,
standardni tip, kot je »Panorama«, in pa vrhunske sprejemnike. »Panorama« je 12-kanalni televizijski sprejemnik. Ker vsaka televizijska postaja oddaja po določenem kanalu, je' moč sprejemati na. »Panorami« 12 televizijskih postaj, katere imajo različne kanale. Velikost televizijskega zaslona na »Panorami« je kvadrat s stranico 43 cm. Ta televizijski sprejemnik ima dokaj enostavna gradnjo.
Na zaslonu se je snet prikazala pripovedovalka, ki je vprašala, kako teče proizvodnja »Panorame«. Odgovor je jasen in strokoven:	»Proizvodnja	.Pano-
rame’ je na tekočem traku. Pred delavci se pomika trak, na katerem so. še neizdelani televizijski aparati. Vsak delavec opravi na njem določeno delo, za kar ima časa le 49 minut, potlej se trak pomakne do naslednjega. Ko pride televizijski aparat do tistega mesta, na katerem vgradijo še elektronke, ca odnesejo na kontrolo. Za ta namen ima tovarna svojo televizijsko postajo.«
otroci naredijo tudi po deset metrov dolge »dričnice«. Po-dnevi se po teh drsajo otroci, ponoči pa tudi odrasli. Pri teh zadnjih drsalcih ločimo dve vrsti: prva so prostovoljni drsalci, druga pa neprostovoljni. Prostovoljci najprej pogledajo, če jih kdo opazuje, potem pa se poženejo na ledeno stezo. Drsalci druge vrste pa se najprej. podričnejo, potem pa šele pogledajo, kaj se je zgodilo, da so se nenadoma znašli na tleh. Največkrat potem omenijo ne prav prijazno skozi zobe kakšnega svetnika, včasih pa se to »veselje« nadaljuje na Travmatološki kliniki, kjer jim poravnajo nalomljene kosti ... V dveh dneh je bilo 40
Snežec beli vse pobeli
Prazniki so nam prinesli tudi prvi sneg; beograjske ulice, ki so drugače umazano sive od prahu, so zableščale v deviški belini.
Snega se je najbolj razveselila 'beograjska otročad. Iz drvarnic so privlekli sanke, pa hajdi navzdol, kjer se le cla! Beograd nima Golovca in Rožnika, ima pa zato precej strmih ulic, ki so tudi primerne za sankanje. Nekatere ulice so urad.no določene za izvajanje tega športa, seveda pa. se otročaji sankajo tudi po drugih ulicah. Nesreče so razmeroma zelo redke.
Ho v Beogradu zaniha bv,r-ja in ceste poledenijo, se začne tudi' najbolj množični šport. To je drsanje — toda ne na stadionu Tašmajdan — temveč kar po ulicah, kjer
Kaznovana naglica
Predsednik £isenhower je bil zelo razočaran, ko je zvedel za izjalovljen poskus izstrelitve prvega ameriškega satelita — Francoski tisk očita Američanom prenagljenost in pomanjkanje skromnosti
Firovci zrn&gcš
Francoski zunanji minister Pineau, ki je bil ves čas alžirske razprave na trnjih, se je nemara oddahnil, ko je z enim samim glasom večine zmagal amandma, ki so ga predlagale Irska, Kanada in Norveška.
Se tik pred glasovanjem je kazalo, da bo azijsko-afriška resolucija dobila večino, s čimer bi Združeni narodi uradno priznali Alžircem pravico do samoodločitve; zdaj je ta predlog zavržen, namesto tega pa je bilo sprejeto dokaj medlo načelo o tem, kako naj si Alžirci krojijo prihodnost »na demokratičen način«; poleg tega je bil tudi zavrnjen predlog o neposrednih pogajanjih med. Francijo in alžirskimi uporniki, namesto česar je zdaj predlagana »razprava«, s pomočjo katere naj bi našli »rešitev v skladu z načeli OZN«.
Vidimo torej, da gre pravzaprav za prevračanje besed, za odbijanje osti in ostrine ter za nekakšno »milo* predlaganje, ki pa v nobenem primeru ne more pripeljati ne do pomiritve ne do prenehanja sovražnosti niti ne do boljših odnošajev med Parizom in Severno Afriko kot celoto.
Zavedati se vioramo namreč, da sta Turčija in Maroko predlagala svoje »dobre usluge« in da je diplomatsko predstavništvo alžirske osvobodilne fronte v Neu> Yorku sporočilo, da je F. L,. N. pripravljena na pogajanja s pariško vlado, pri čemer ne vztraja pri prvotni zahtevi, da je za taka pogajanja potrebno najprej, da Francija prizna Alžiriji pravico do neodvisnosti.
Tako tunizijsko - maroško stališče kakor tudi sprelnost alžirskih predstavnikov sta spravila v hudo zadrego Pi-neauja, zakaj očitno je bilo, '■ da je vendarle možna pot iz začaranega kroga alžirskega, problema: tega. so se zavedali številni delegati v Združenih narodih in to so vedeli tudi v Parizu.
Prav zato najbolj konservativni francoski listi opozarjajo j Gaillardovo vlado, da »bitka zoper internacionalizacijo alžirskega spopada še zmeraj ni končana«. Pravkaršnje glasovanje v Združenih narodih je tako rekoč »Pirova zmaga«; j zaradi tega bo vojna v Alžiriji divjala še naprej in Francija bo v čedalje hujši dilemi, kaj naj stori in kako naj zavaruje »lep obraz«, kakor je o tem. pred kratkim dejal vodja britanske laburistične stranke Gaitskell.
Francoska narodna skupšči- . n<i je sicer sprejela »okvirni zakon« za Alžirijo, toda s tem ni veliko storjenega, saj gre v pnn vrsti za propagandno \ akcijo, ki je ne bo mogoče ! ostvariti vse dotlej, dokler ne pride do pomiritve.
Tudi upanje, da' alžirsko vprašanje ne bo prišlo na mednarodno tapeto, je iluzorno. Za ta problem se zdaj zanimajo po vsem svetu in to je očitno pokazala tudi diskusija v Združenih narodih; vrh tega pa tudi vodstvo NATO že z nestrpnostjo gleda francosko početje v Al. kaže, da bo prav prišel zdaj pritisk na rurt^, ^ naj vendar ubere bolj reali- | stično politiko. Da je temu ta.ko. potrjuje tudi pisanje pariškega lista »Figaro«, ki i opozarja vlado, da »usluga ZDA in Velike Britanije«, ki ; sta podprli Francijo pred OZN, j ne bo šla mimo, ne da bi j Američani in Angleži za to uslugo predložili račun: Fran- j cozom mora biti jasno, da bodo zaradi te »pomoči« prav kmalu doživeli nov pritisk. -Najbrž bo takrat Francija v še hujših škripcih, kot je zdaj...	-sic
GETTYSBUKG, 7. dec. (Reuter-AFP). Predsednik Eisen-btnver je zahteval od obrambnega ministrstva, naj mu takoj v celoti poroča o eksploziji, da katere je prišlo pri prvem poskusu, da bi izstrelili v vsemirje prvi ameriški umetni satelit. Predstavnik za tisk Bele hiše je novinarjem povedal, da je bil predsednik ZDA zelo razočaran, ko je zvedel za neuspeh. Obrambni minister ZDA McElroy pa je tik pred odhodom na sestanek NATO v Pariz izjavil, da je neuspeh vsekakor veliko razočaranje, da pa ni niti najmanj presenetljiv glede na to, da je bil to prvi poskus.
Obrambno ministrstvo je tud: napovedalo ustanovitev nove agencije, kii bo odslej vodila vsa dela na področju raket in satelitov. Novo agencijo bo vodila civilna oseba. Pravijo, da bo direktorja imenoval minister za obrambo, ko se bo vrnil iz Evrope. Predstavniki Pentagona pravijo, da bo nova agencija delovala po predlogih nedavno 'ustanovljenega urada za
znanost in tehnologijo pri Bedi hiši.
Washingtonsike kroge je neuspeh presenetil. Večina, pravijo, je pričakovala, da se bo raketa vsaj dvignila na določeno višino, če že ne bi odletela tako visoko, da b'i krožila okoli Zemlje.
Direktor programa za izdelavo izstrelka »Vanguard«, ki ga bi odnesel satelit v vsemirje,
Španski pogoji
Madrid, 7. dec. (Reuter) Špansko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo o pogojih, ob katerih bi bila Španija pripravljena začeti pogajanja o enklavi Ifni in drugih spornih ozemljih v Južnem Maroku,
Sporočilo pravi, da je bila Španija vedno pripravljena izročiti ta ozemlja Maroku, vendar pa tega ne more storiti prej, preden redna armada maroškega kralja ne vzpostavi svoje oblasti južno od Atiasa. Trdijo, da maroška vlada nima učinkovitega nadzorstva nad tem ozemljem in da na tem področju vladajo elementi, ki ne poslušajo ukazov iz Rabata.
Špansko sporočilo dalje trdi, da bi umik ŠpanceV s tega področja. preden b; maroške redne čete izpostavile svo. zorstvo nad njim, povz nove nemire. Glede enklave Ifni pa je v sporočilu rečeno, da je Španija pripravljena ta primer predložiti enemu izmed mednarodno-pravnih organov. V sporočilu pa je tudi rečeno, da se maroški nacionalisti, ki se bojujejo v Ifriiju, oskrbujejo z maroškega ozemlja in od tod tudi napadajo.
Posebni dopisnik agencije France Presse, ki se mu je posrečilo prodretj v mesto Tiluin v španski enklavi Ifni, je davi J poročal, da »se je španska gar-| nizija umaknila iz tega mesta in da so maroški partizan; zavzeli Tiluin«. Poleg Sid: Ifnija
Razgovori DuHes-Pella
Wash:ng(on, 7. dec. (AFP). Italijanski zunanji minister Giuseppe Pella je izjavil da sta z zunanjim ministrom Dulle-som na. včerajšnjem sestanku proučila razne probleme v zvezi z bližnjim zasedanjem predstavnikov Atlantskega pakta v Parizu. Pella je izjavil, da sta ZDA in Italija istega mnenja
Atlantskega pakta. Dodai je, da italijansko-ameriško prijateljstvo predstavlja »osnovo italijanske zunanje politike«. Pella je izjavil, da je z ministrom Dullesom v splošnih črtah proučil italijanski načrt za sodelovanje zahodnoevropskih držav in ZDA za dodeljevanje
je bil Tiluin eno od dveh glavnih španskih upravnih postaj v enklavi Ifni. Maroški partizani
je izjavil, - da imajo ZDA no razpolago še dve takšni raketi. Vendar bodo napravili naslednji poskus šele čez dva meseca. Točen čas novega poskusa je odvisen od tega. koliko je bilo zaradi eksplozije pri prvem poskusu poškodovano podnožje rakete. V primeru, da je bilo močno poškodovano, bosta potrebna vsaj dva meseca za popravilo.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da sovjetska vlada še ni zahtevala od ZDA. naj vrnejo raketo prvega sovjetskega satelita, za katero je prvi sekretar CK I<P Sovjetske zveze Niki ta Hruščev izdavil, da je padfla na Zemljo v ZDA- Predstavnik je dejal, da je sovjetska vlada nemara navezala stike z ameriškim veleposlaništvom v Moskvi, da pa o tem Washington še nima poročila. Glede vrnitve rakete Sovjetski zvezi pa je predstavnik zunanjega ministrstva' dejal, da o tem še ne more biti govora, dokler se ne ugotovi, ali je zares padla na ameriško ozemlje.
»Nimamo namena, se veseliti ali smejati, toda nadnovejši neuspeh Amerike govori o popolni odsotnosti skromnosti pri naših zaveznikih onkraj oceana«,
W/i
□
Prehitro je pihni*
so 13 dni oblegali Tiluin in ga piše pariški list »Aurore« v svo-končno po tridnevnih ostrih bo- jem uvodniku o neuspehu ameriškega poskusa.
Dogodku ie francoski tisk posvetil izredno pozornost in ob-
jifa zavzeli.
Znanstvenikov poziv
¥se banke v domačih' rokah
Na zgradbah nizozemskih bank vihrajo indonezijske zastave —- Indijski tisk podpira Indonezijo, vendar dvosm o umestnosti represivnih ukrepov proti nizozemskim državljanom
javlja na prvih straneh fotografije o požaru, ki je nastal po ooskusu. »Prenagljenost Amer'i-
Hamburg, 7. dec. (Reuter;.
Nemški znanstvenik Weizsaek-
ker, profesor filozofije na ham- čanov dela zahodnemu svetu burški univerzi je danes zahte- ve,gj.0 škodo kot oba sovjetska val, naj b; bila sklicana sve- satelita.« piše Pariš-Journal, le.u_ tovna konferenca znanstveni- rnedtem ko je konservativni ^ad- kov, na kateri bi razpravljali »Figaro« mnenja, da bi morali , 7r0gile ° atomski razorožitvi. Profesor »Američani vsaj sedaj razumeti, " z "e Weizsaecker je izjavil, da si on da na Zahodu ne obstajajo sa-in še nekateri drugi' znanstve- m-o ZDA. Britanski, francoski, niki iz Zahodne Nemčije dopi- italijanski in nemški znanstve-sujejo z znanstveniki drugih n'iki ne smejo biti več predmet držav o možnosti sklicanja podcenjevanja. Samo z združi-mednarodne konference znan- tvijo vseh naporov lahko krene stvenikov, na kateri bi raz- Zahod po poti nadoknajevanja pravljali o prepovedi proizvod- svoje zaostalosti’. Ironija In ško-nje in uporabe atomskega orož- doželinost nista umestni, saj so ja ter uničenju zalog tega prizadeti splošni interesi vsega orožja	zahodnega sveta«, pravi list.
Djakarta, 7. dec. (Reuter) Združenje indonezijskih bančnih uslužbencev je danes objavilo dokument o prevzemu vseh nizozemskih bank v Indoneziji, ki bodo odslej last republike Indonezije. Združenje ie prevzelo tri nizozemske banke in eno trg-ovsko družbo, ki so bile ta teden postavljene pod delavskn stražo. O prevzemu bo združenje poročalo indonezijski vladi.
Na zgradbah teh b?nk so izobesili indonezijske državne zastave, Upravni organi bank pa so bili obveščeni o delavski akciji. V zadnjih nekaj dneh je več stotin ljudi dvignilo iz nizozemskih bank svoje vloge, tako da so blagajne skoraj popolnoma prazne.
Iz New Delhija poročajo, da tam z veliko pokornostjo spremljajo dogodke v Indoneziji. Uradno sicer še niso zavzeli stališča do njih. Izvedelo se je.
da indonezijski veleposlanik po dveh razgovorih z Nehrujem nujno odhaja v Djakarto. Vsebino razgovorov z indijskim premierom drže v največji tajnosti, Z uradne strani niso potrdili domnev, da bi bila Indija zaprošena, naj ščiti indonezijske interese v primeru prekinitve diplomatskih odnošajev med Indonezijo in Nizozemsko.
Komentatorji vodilnih indijskih listov Pa se strinjajo v mnenju, da je glasovanje za-
Francija In inja posojila
Od aašega stalnega dopisnika
PARIZ, 7. dec. (Po telefonu.) Sestanki »za okroglo mizo« predstavnikov strank vladne večine se vrste drug za drugim. Nevarnost vladne krize je trenutno odstranjena. Stranke so se sporazumele o kompromisu v zvezi s cenami in plačamL Dogovorile so se o cilju finančnih ukrepov, nobena pa se ni želela ukvarjati z iskanjem načina, kako naj bi vlana ta cilj dosegla. Kakor Pilat so si udelcženci te konference umili roke in hinavsko pripomnili, da pač niso telo, čigar pristojnost bi bila večja od vladne.
Tako sta se sedaj Gaillard lijem jim je zagotovljenih no-„i Pflimldn znašla v slepi vih 59«. (Ta socialistična m-glede nujnosti okrepitve = Morala sta ugoditi — tervencija, opazovana iz pra
_; _ i _ . ^     i.	^	^	„	,	,	.	_:	___~ ~	-i	nan
Vendar, kadar je nekdo v sfci- * kakor vse kaže, kratko malo ski, a zlasti v taki stiski, v k a- .zmanjšali za teh odločilnih 50 kršni se je znašla francoska milijard in jio nadoknadili ka-efconomika, potem ie pač treba sneje iz tujega posojala, (ki ga, zamižati in pogoltniti vse žali- resnici na ljubo rečeno, seveda
še nimajo v žepu)- Tako bosta navidez volk sit In koza cela.
Tako manevriranje pa nam ne daje odgovora na vprašanje poti i,n načina resnične ozdravitve in uravnovešen j a francoskega gospodarstva.^
V. Hreščak
i
vega zornega kota, pa nam odkriva, da je prvotni vladni načrt predvideval sicer nekoliko manjše povečanje na začetku 1958. leta, zato pa bi prišlo do drugega povišanja plač že 1. aprila. Utegne se torej zgoditi, da Molletov »uspeh« uslužbencev ne bo posebno osrečil.)
Vendar ne glede na te spore. za katerim tičijo — kakor je bilo že poudarjeno — notranji problemi posameznih strank, mora vlada zaradi teh prikrojevanj in sprememb se-
T.nnrlnn. 7 dec. (Tanius). Po šeno finančno vprašanje, kate- dai nevje najti približno 50
tve.
Odkod torej izkopati pri tolikih ovlTah manjkajočih 50 milijard? Kaže, da se nameravajo finančniki zateči k zvijači. Vsoto 350 milijard, ki je bila vključena v proračun 1958. leta za gospodarski razvoj dežele, bodo.
vsaj deloma — zahtevi socialistov. Kruh se bo sicer podražil (a ne pozabimo, da so Francozi naši tekmeci v visok; konsumaciji tega živila), zato pa bo država še dalje subvencionirala cene sladkorja, čokolade, testenin in marmelade, tehnične in ekonomske pomoči Prav tako bodo državni usluž-deželam Srednjega Vzhoda in benci dobili za 59o zvišane Sredozemskega bazena.	plače	po novem letu, asi. ju-
1HE2THH 0P0RISCS SO DRAGA
TELEGRAMI
NEW YOSK — Skrbniški odbf”- Generalne skupščine je zavrnil predlog resolucije, ki poziva Francijo, naj ukrene vse potrebno in razglasi tudi amnestijo zaradi normalizacije položaja v francoskem delu Kameruna. Za ta predlog je glasovalo 23 držav, 23 proti, 30 pa se jih je vzdržalo.
PARIZ — Stalni svet NATO, ki ga sestavljajo predstavniki 15 držav, je imel izredno zasedanje o vprašanju nizozem-sko-indonezijskih odnošajev. Sestanek je bil sklican na nizozemsko zahtevo.
LONDON — Ravnateljstvo britanskih železnic je sporočilo, da je ob težki prometni nesreči v predmestju Londona izgubilo življenje 93 ljudi, 177 je bilo ranjenih, od teh 110 huje.
hodnih držav proti resoluciji o zahodnem Irianu v OZN moralo povzročiti nezaželene posie-dice v Indoneziji, dvomijo pa o umetnosti represivnih i^krepov proti nizozemskim trgov-asim podjetjem in -državljanom. Edino prokongresni »National He-rald« brez pridržka podpira stališče Indonezije, poudarjajoč, da je zahodni Irian integralni del Indonezije ter podpira njegovo nedavno izjavo predsednika Sukarna, da Indonezija ns more biti popolnoma neodvisna, dokler zahodni Irian ne bo svoboden.
List poudarja, da je bilo glasovanje proti interesom Indonezije v OZN v prid strateškim interesom Zahoda, da se ohrani zahodni Irian kot sredstvo za nadaljnji gospodarski in politični pritisk na Indonezijo. Poudarjajoč. da Nizozemska spreminja zahodni Irian v močno vojaško bazo in vsak dan pošilja tja orožje, je list mnenja, da je vznemirjenje Indonezijcev z ozirom na njihove izkušnje z imperializmom popolnoma upravičeno. List prav tako obtožuje Združene narode, da so jih v odnosu do Indonezije vodili kolonialni interesi in poudarja, da »mora spontana reakcija Indonezijcev opozoriti to organizacijo, da mora storiti nekai več, kakor to, da se uklanja zahodnemu diktatu, če želi biti to, kar bi morala biti,«
»Hindustan Standard« Da poudarja, da za sedanje dogodka ni mogoče obtoževati indonezijske vlade, smatra pa, da je Indonezija v neugodnem položa-iu. ker ima Proti sebi »solidarne« zahodne sile in zaradi tega njen spopad z Nizozemsko lahko ogroža stabilnost slabe republike kljub temu, da uživa podporo aziisko- afriških držav.
Nizozemska mornarica ie danes sporočila, da namerava poslati še drugi rušilec v vode nizozemskega zahodnega Iriana zaradi najnovejšega položaja, ki je nastal v nizo^zemsko-indo-nezijskih odrtoša.jih. Prvi rušilec je bil poslan tja pretekli teden.
bodo na ozemlju Velike Brita- lijonov funtov in, kakor p'._e do skrajnosti sovražno taki re-nije formirale štiri baterije liberalni »Manchester Cruar- g.y-vj_ zmerni bi nanje ne pri-balistiičnih usmerjevalnih iz- dian« Velika Britanija^ ne Do stali v nobenem primeru, zla-strelkov srednjega dometa. Ti mogla nositi sbrosKov ce 4.	ng secjaj> ko je bilo dano
izstrelki, ki imajo domet okrog ne bo^° vzele britanskih r« *e Molletu delno zadoščenje.
1500 milj, bodo poslani v Ve- in_ drugega orožja y zamenjavo Proračunskega primanjklja-liko Britanijo pred koncem le-	v	letu	ne	bi	smeli
ta 1958.
Kitatska ilolilte^a zamujen®
Druge evropske dežele, med njimi Zahodna Nem&ija, Danska in Norveška, pa odklanjajo ameriške usmerjevalne izstrelke, ne samo zaradi izpo- Britaniji razpravljali med. raz-
T-nint no^nmActi	  :	T_:	17	T	7	ol	i	Ir	1
sporazum po načelu »o	sh, -	presegj; ker	bi to izzvalo novo
re« proizvodnje to je,,	devalvacijo	franka, a kar je
ških naročil v biiian» *	važne’-?,	s tem bi tvegali,
da jim mednarodni monetarni«
varnah.
Kakor _ poudarjajo, bodo « fond odbije zaprošeno posoji-stroskih izgradnje baz v Veliki 1q 262 mi:lij,onov dolarj£v>
Vsa zatrjevanja, da vJada ne
stavljanja vojni nevarnosti, goVori, ki jih bo imel v Veliki DriVt0,tna na nobene noaoie
temveč tudi zaradi finančnih	Britaniji ameriški	obrambni	__	    ;i,
stroškov. Tudi glede oporišč v	minister	McElroy,	ki je davi
Veliki Britanija še ni bilo re-	priSpel v	London.
v Neaplju
Posebna komisijts je ugotovila v neapeljski občini 33 milijard lir
deficita
RIM, 7. dec. (Tanjug). Italijanski notranji minister Tam-
broni je na zahtevo več poslancev predložil parlamentu poročilo o delu posebne komisije, ki je ugotovila deficit v znesku 33 miiijard v neapeljski občin: in vrsto drugrih malverzacij.
9 OGLAS © V »SLOVENSKEM
@ POROČEVALCU*
@ USPEH!
• GOTOV
Oblast v občini in njene fonde je izkoriščal predsednik občine in šef ljudske monarhistične stranke Achille Lauro. Svojin pristašem je podeljeval razne upravne funkcije tako da 33 je število uslužbencev neapeljske občine z-višalo od 8.000 na 14.000. Lauro je z.ase pridržal okrog 150 milijonov lir. Ugottov-lieno je bilo tudi. da je v občinska votivne sezname nepravilno vpisanih okrog 140.000 ljud' Z vsemi temii zlorabami je Lauro skušal utrdili položaj svoje stranke, katere glavno oporišče je Neapelj. Skupščina j« ostro
obuožila 1 j udsko monarhistično
za odobrfitev posojil iz tujine, so se torej morala razbiti ob prirodni upnikovi pravici, da prouči dolžnikov gospodarski položaj, predno se spusti v kakršne kioii denarne transakcije. A kolikor je bil© dosedaj mogoče zvedeti, ti pogoji monetarnega fonda niso nič kaj lahki, Piredvsem deficit ne sme biti večji od 600 milijard, skupščina mora naijprej odobriti zakon o
proračunu 1958. leta, finančni
stranko zaradi katastrofalnega strokovno a ki monetarnega fon-po loža j a v neapeljski občini. da morajo predhodno proučiti Zanimivo je, da se je za mal- rezultate Gaiillardove »operaci-verz^cije v Neaplju vedelo že je 20 odstotkov« na področju dioigo časa. vprašanje pa je bilo francoske zunanje trgovine sproženo šele pred kratkim, (mišljena je delna devalvacija Smatrajo, da je vladna krščan- franka, izvedena avgusta) i.n s.ko demokratska stranka ta pri- končno — če bodo vse te točke
m“2 objavila sedaj zaradi tega, da bi v' bližnji volilni kampanji oslabila - položaj ljudske monarhistične stranke, ki je zavzela odločno opozicijsko stališče proti krščanskim demokratom in k; bi jiim pri volitvah lahko od-vzej* določeno itevilo glasom.
fond zadovoljile — bo posojilo administrirano francoski vladi le »po kapljicah« in ne v celoti. Ce naj molčimo in pustimo brez komentarja prve tri pogoje pa 7,a zadnjega res ni mogoče zamolčati, da je za suvereno državo precej poniževalen.
Peking, 7. dec. (Nova Kitaj ska) Podpredsednik kitaijske vlade Li Fu Čun je na VIII. kon gresu vsekitajskih sindikatov izjavil, da je bilo mnogo nalog postavljenih v prvem petletnem načrtu že izpolnjeno in ce !o preseženo.
Po njegovih besedah bo brut-to industrijska proizvodnja za 17 odstotkov višja od planirane, kapitalne investicije pa bodo presegle plan za 13 odstotkov. Poudaril je, da se je proizvodnja jekla na Kitajskem zvišala od 1.35 milijona ton v letu 1952 na 5.24 milijona ton v letu 1957.
VzT>osta-vljena ie bila vrsta no-
Ameriške družbe in saharska nafta
PARIZ, 7. dec. (Tanjug). — Pet ameriških petrolejskih družb je danes predložilo francoski vladi prošnje za koncesije pri petrolej s&lh .raziskavah v Sahari. Pretekli mesec je francoska vlada odobrila koncesije trem aone.riškžm družbam, ki skupno s francoskimi tvrdkami poskusno raziskujejo ‘eren v vzhodnih predelih Sahare-
Sedaj pa so zaprosile za dovoljenje štiri tvrdke iz ZDA in ena kanadska družba za proizvodnjo in razdeljevanje nafte, med temii tudi Standard Oil.
vih industrijskih vej. vštevši proizvodnjo letal, motornih vozil, lokomotiv, poljedelskih strojev, opreme za tovarno kovin in rudnike itd. Podpredsednik je prav tako dejal, da se ie pridelek žita zvišal od 154.5 milijona ton v leitu 1952 na 185 milijonov ton v letu 1957.
V nadaljevanju svojega govora je Li Fu Cun poudari!, da bi Kitajska čez nekaj desetletij lahko postala dežela z razvitim gospodarstvom in kulturo. Dodal je, da bo Kitajska prehitela Veliko Britanijo v proizvodnji jekla in drugih pomembnih industrijskih artiklov v roku 15 let. Po 'njegovih besedah bo proizvodnja jekla na Kitajskem do leta 1972 znašala 35 do 40 milijonov ton. Kitajska lahko prehiti Veliko Britanijo tudi v proizvodnji premoga,. poljedelskih strojev itd. V času drugega
petletnega načrta bi morala Kitajska proizvesti 230 milijonov ton premoga, 44 milijard kWh električne energije. 240 milijonov ton žiiba itd. Podpredsednik je poudaril, da bo tudi v drugem petletnem planu imela prioriteto težka industrija, katere proizvodnja se bo več kot podvojila.
■ V tei zvezi je Li Fu čun poudaril, da je tempo napredka vsega kitajskega gospodarstva in izboljšanja življenjske .ravni kitajskega ljudstva v veliki me-
ri odvisen od kmetijstva. Za pospešitev kmetijskega razvoja bo država povečala izdajanja kreditov, regulirala bo reke. ki povzročajo veliko škodo, povečala bo proizvodnjo kmetijskih strojev in ymetnih gnojil, povečane pa bodo tudi površine za gojenje raznih kmetijskih kultur.
Madžarska in sosedjs
New Delhi, 7. dec. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik	v
Indiji ' Bogdan Crnobrnja ja imel danes pred poslanci indijskega parlamenta predavanje o
»Družbenem sektorju gospodarstva kot osnovi socialistične demokracije«. Veleposlanik Crnobrnja je imel to predavanje v okviru tridnevnega seminarja, ki ga vsako leto prireja indijski
biro za parlamentarne študije. V okviru tega seminarja je govoril tudi	voditelj britanskih
laburistov	Hugh Gaitskell. V
predavanju je obrazložil stališče laburistov do vloge privatnega in državnega sektorja v planskem	gospodarstvu. Kot
predavatelja sta na seminarju sodelovala tudi rektor Delhijska univerze Rao in Ipakistanes Amdžad Ali. Jugoslovanski veleposlanik Crnobrnja je govoril o načelih družbenega upravljanja v Jugoslaviji v gospodarstvu ia ns drugih področjih
Aljoša fdrean:	s	poti	po	sre	d\	.jem	v	s	m	©	»	tt
Pri -opisovanju vtisov s potovanja po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda, pa tudi iz vseh ostalih bolj oddaljenih in nam tujih krajev, se potopisci ponavadi oprejo na že preizkušene, pa tudi vedno učinkovite klišeje: na kontraste med sodobnim in starim, med revščino in bogastvom, mrazom in vročino. Le-ti so prav tako hvaležen predmet opisovanj kot starine, ostanki izumrlih civilizacij, ki so neusahljiv vir zanimivosti tudi za najbolj izbirčne bralce.
Srednji vzhod ima vsega tega v izobilju. Starin — pokopališč, trdnjav, palač in templjev — je na Srednjem vzhodu toliko, da arheologom še dolgo ne bo zmanjkalo dela, za povprečnega turista pa jih je mnogo preveč, da bi si jih lahko vse ogledal, ali celo, da bi ga res vse zanimale. Zapuščine Asircev, Hititov, Babiloncev, križarjev, kalifov in še mnogih drugih so povsod in najbolje je, če si človek izbere le najznačilnejše dve ali tri in se vda dejstvu, da bi za vse potreboval leta, ne pa dneve, ki so mu ponavadi na razpolago. Zlasti še, ker je za sprehode po kamenju in pesku, ki je na soncu tako vroče, da peče skozi podplate čevlje-z, potrebna hudo močna volja za premagovanje hrepenenja po hladni senci in velikem kozarcu česa tekočega, česarkoli, samo da plavajo na vrhu kocke leda.
Kljub spreminjajočim se časom pa tudi sodobni Srednji, vzhod ni izgubil svojih čarov. Zanj je potrebno manj volje, saj se mu človek ne more izogniti. Prekipevajoče življenje ga dvigne in nosi seboj od prvega trenutka, ko stopi z ladje, letala ali vlaka. Skozi okno sodobnega avtomobila, ki ga pelje po široki asfaltirani cesti dvojne širine, vidi radovedni tujec vasi, ki se niso spremenile že tisočletja, kamnito puščavo z beduinskimi taborišči in nič ni posebnega za tiste kraje, če se mora avtomobil ustaviti, da se spravi čez cesto karavana težko natovorjenih kamel, ki kljub verigam, katere jih vežejo druga na drugo in zvonci, ki na daleč oznajajo njihovo suženjstvo, z ošabno dvignjenimi glavami počasi, brez posebne vneme sledijo svojim vodičem.
Kontrastov je še mnogo. Doživljaj svoje vrste je vožnja z velikim avtomobilom skozi ozke ulice starih predelov mest, ko ga prehitevajo pešci in ga otroci radovedno opazujejo. Ogledati si je treba tudi bazar in preizkusiti svoje sposobnosti. Barantati more tujec le, če je tudi sam dober trgovec. Levant je zibelka trgovine: pradedje današnjih trgovcev so prodajali brokat in dišave že frankovskim oklepnikom, da 'so se ponašali z njimi po graščinah srednjeveške Evrope. Človek lahko občuduje nove predele mest, zgrajene po načrtih najsodobnejših šol arhitekture — in spozna, če se mu posreči, da ga povabijo v eno izmed bogatejših arabskih hiš, ki kažejo hrbet sosedom in ulici, da so Arabci zidali za svoje podnebje bolje, ko vidi dišeči vrt, vodnjake z vodometi, mehke blazine in izrezljane oboke.
Bolj kritični turist, ki se zanima tudi za vsebino te lepe in zanimive slike, pa nujno začne vpraševati tudi za navade, za način življenja, za reveže in bogatine. Pri prvih odgovorih na vprašanja o teh stvareh pa se začne tisto, čemur pravijo danes po svetu politika, in to ponavadi z dolgočasnimi obrazi,
češ, pogovarjajmo se raje kaj bolj zanimivega. Odnosi med revnimi in bogatimi, med naprednimi in mračnjaki, verniki in neverniki, dobrim in slabim, ali, vsebina slike, ki jo vidi turist,
skriva v svoji končm' sintezi odgovore na vsa vprašanja, ki tarejo vsako državo posebej in Srednji vzhod kot celoto. Veleposestniki, industrija, zunanja trgovina, nasprotujoči si interesi
vladajočih krogov, interesi tujcev, petrolej, prebujajoča se zavest navadnih ljudi; vse to in še marsikaj občuti tudi navadni turist, če pa se za vse to še posebej zanima, se mu, ako ni prapravljen, zavrti v glavi od zapletenosti problema, ki je pred njim, problema, o katerem se na svetu tako brezosebno govori kot o problemu Srednjega vzhoda, pri čemer se povprečnemu državljanu morda pojavi nejasna slika Ibn Saudovih limuzin in žena, petrolejskih stolpov, Jeruzalema, peska in vročine — in nič več. Zdi se mi, da se s tem godi Srednjemu vzhodu krivica.
V Sirijo sem prispel prav v času, ko >* dozorevala ena izmed kriz, ki so v tem delu sveta postale že reden pojav, čeprav zato niso nič manj nevarne. Med tem, ko sem bil tam, je najhuje minilo, toda napetost je ostala. Sirija je še vedno na nakovalu in tudi vsi ostali problemi Srednjega vzhoda, ki so že starejšega datuma, so še vedno nerešeni in zato nevarni.
Če je Zahod trenutno pretrpel v Siriji poraze, to še ne pomeni, da se je odrekel svojim načrtom, ampak le, da mu je postalo malo prevroče glede na odločni odpor Sirije, na stališče ostalih arabskih držav in na nastop Sovjetske zveze. Trenutno pomirjenje je torej le premirje, ko se kujejo novi načrti na eni in drugi strani in ko vsi prizadeti premišljujejo in skušajo uganiti, kakšna bo prihodnja poteza.
Vendar sem prispel v Sirijo prav v času krize na njenih severnih mejah bolj slučajno kot namenoma. Imel sem na razpolago mesec dni, da bi se seznanil z arabskimi stališči do vseh problemov Srednjega vzhoda:	do Izraela, arabske enotnosti,
gospodarske politike, nafte in drugih.
Mesec dni razgovorov o teh stvareh z ljudmi najrazličnejših nazorov da mnogo gradiva — preveč, da bi bilo urejevanje potnih vtisov lahko delo. Vedeti je treba, da tudi arabska stališča do vseh teh problemov niso enotna in da ni vseeno, če človek posreduje mnenje vladnega poslanca iz Bejruta ali pa sirijskega socialista. Iz prereza vseh mnenj pa vsekakor postane jasno, zakaj bo ostal položaj na Srednjem vzhodu še v bodoče repe*, zakaj napreduje arabsko združevanje tako počasi in zakaj izraz »vakuum na Srednjem vzhodu« še ne more izginiti iz svetovne politične terminologije — kakor koli že bi bilo to zaželeno.
Toliko v uvod.
IZRAEL Z ARABSKE PLATI
Izraelci utemeljujejo svojo pravico do ozemlja, ki je bilo nekoč Palestina s tremi argumenti. Pravijo, da je Palestina njihova sveta dežela, da je njihov rod pred dva tisoč leti prebival v tem delu sveta in da jim je Palestino dala Velika Britanija z znano Balfourjevo deklaracijo za njihorve zasluge v prvi svetovni vojni.
Vsi trije argumenti skupaj, pravijo Arabci, niso nič vredni. Palestina je res židovska sveta dežela, toda ni sveta dežela samo zanje. Muslimani, torej tudi Arabci, verujejo, da bodo po smrti šli v nebesa prav iz Palestine in Jeruzalem je za muslimane sveto mesto, ki po svoji svetosti zaostaja samo za Meko
in Medino. Se več; Palestina je sveta dežela tudi za vse krščanske vere.
Kakšno pravico, se vprašujejo Arabci, daje Zidom do Palestine dejstvo, da so pred dva tisoč leti živeli tam? Po isti logiki, pravijo, bi Arabci imeli pravico do Španije in južne Francije, ali celo še večjo, saj so bili vladarji Španije komaj pred tisoč leti! Kako bi pogledale ZDA, če bi Meksikanci naenkrat zahtevali zase Kalifornijo?! Židje pravijo, da skozi vseh dva tisoč let h:_-penijo po Palestini. Toda hrepenenje ne daje pravic, poleg tega pa je res, da še danes velika večina Zidov, ki so raztreseni po vsem svetu, niti malo ne hrepeni po Izraelu.
Tretji argument, pravijo Arabci, pa je še manj vreden kot prva dva. Predvsem je treba vedeti, da Balfourjeva dekla-
racija ni nikjer omenjala židovske države, ampak je govorila samo o nacionalnem domu za Zide, ta dom pa naj bi se ustvaril samo pod pogojem, da z ničemer ne bi bile kršene pravice prebivalstva, ki je bivalo v Palestini — Arabcev. Ni res, torej, da bi jim bila Velika Britanija obljubila židovsko državo, tudi če bi Britanija imela kakršno koli pravico razpolagati z ozemljem, ki ni bilo njeno.
Naše pravice do Palestine, nadaljujejo Arabci, niso utemeljene s takšnimi ali podobnimi argumenti. Ce pa že gre za obljube velesil, potem je treba omeniti, da smo tudi mi dobili od Britanije precej obljub, med temi tudi obljubo, da bo po prvi vojni ustanovljena neodvisna arabska država, v kateri naj bi bila tudi Palestina. Toda ne gre za to. Naše pravice so pravice ljudi, ki so živeli na tem ozemlju še pred prihodom Zidov, jih preživeli, se poarabili in kot
takšni živeli v Palestini kot edini zakoniti lastniki te dežele vseh zadnjih dva tisoč let — do konca prve svetovne vojne, ko so jih začeli razlaščati tujci.
Leta 1917, ko je britanska vlada izdala svojo deklaracijo, ki je znana kot Balfourjeva deklaracija po takratnem ministrskem predsedniku — dala pa jo je, da bi si zagotovila vsestransko podporo Zidov v kritičnih urah vojne — je živelo v Palestini približno pol milijona Arabcev, ali 90 % vseh prebivalcev. Zidov je bilo. 8 %, nič več in nič manj, kot jih je povprečno živelo v vseh ar*fcakih po-
krajinah. Zidov Arabci niso nikdar sovražili in je arabska zgodovina nenavadno pičlo posejana z zgodbami o verski nestrpnosti. Arabci se pač lahko pohvalijo, da ne morejo biti antisemiti, tudi če bi hoteli: saj so tudi sami semiti. Tudi danes je res, da ne sovražijo Zidov ampak le Izrael — v vseh arabskih državah so ostale kolonije Zidov, ki jim nihče nič noče Zato pa je arabsko sovraštvo dr Izraela toliko bolj nepopustljivo.
»V letih britanskega mandata zlasti od leta 1935 dalje, se je v Palestino priselilo nad 400.009 Zidov, večinoma iz Evrope. Tudi mi smo tedaj sočustvovali s
preganjanimi Zidi, toda to še ni razlog, da bi morali mi plačati grehe drugih. Proti naseljevanj samemu morda še ne bi imel: nič, toda od vsega začetka so jasno pokazali kaj hočejo. Pod zaščito britanskih oblasti so raz-laščali Arabce in kaj kmalu so imeli v rokah vse ključne položaje; imeli so dovolj denarja in potuhe. Izganjanja Arabcev, da bi bil prostor za židovsko državo, pa nismo mogli mirno gledati — in se tudi danes ne moremo sprijazniti s tem.«
Tik pred koncem britanskega mandata, spomladi leta 1948, je bilo po statistikah OZN v Palestini 1,307.000 Arabcev in 608.000 Zidov. Se vedno so bili torej Arabci v veliki večini. Zidovske teroristične organizacije — Štern, Haganah, Irguna — so se oprijele taktike, ki je dosegla svoj višek s pokolom v Deir Ja-
sinu. Desetega aprila 1948 so v tej vasici pri Jeruzalemu poklali nad 600 Arabcev’, požgali vas in odpeljali vse, kar se je dalo odpeljati. Po tem dogodki’ ie začelo arabsko prebivalstvo
Si rec
ki ni bilo organizirano, da bi se moglo braniti, v velikih skupinah izseljevati. Neuspela vojna sosednih arabskih držav proti komaj ustanovljenemu Izraelu se je končala s premirjem, ki traja še danes. Sredi arabskega sveta in na njihovi zemlji je nastala tuja država, Arabcem pa je ostalo milijon beguncev, ki čutijo samo eno željo: vrniti se domov.
Argumenti Arabcev so resnični, prepričljivi in njihovo stališče razumljivo. Toda Izrael je tu. Zagotovil si je — zasedaj — svoj obstoj z orožjem. Židje imajo svojo državo in poleg vsega drugega tudi močen propagandni aparat po vsem svetu. Le-ta ima nemara nekoliko lažje delo tudi zato. ker so po svetu z arabsko platjo le slabo seznanjeni in pa zato — priznajmo — ker je nekako simpatično, da tako majhna država tako uspešno kljubuje toliko močnejšemu nasprotniku. Če dodamo k temu še močne prijatelje, ki jih ima Izrael, je res vprašanje, ali bodo mogli Arabci »obračunati« z njim tudi ko bodo enotni in zato neprimerno močnejši.
Zasedaj kaže, da je vsa politika arabskih držav usmerjena v to smer; tudi izraelska politika ni nič bolj miroljubna. Arabcem očitajo, da je to nerazumno in nevarno — toda to kaj lahko
očita tisti, ki je pri vsej stvari neprizadet in si želi le ljubega miru. Človek pa, ki se mu je zgodila huda krivica, se ponavadi obnaša nerazumno in nevarno, potrebno pa ga je vsaj razumeti. Ni državnika v arabskih državah, ki bi se upal zagovarjati pomiritev z Izraelom — čeprav so razlogi za to različni. Večina izmed njih je preprosto proti Izraelu in je to edini razlog za njihovo nepopustljivo stališče. Nekateri, ki bi se morda dali pregovoriti, in takšnih je nekaj zlasti tam, kjer imajo vpliv Američani in Bri-ianci. se ne upajo, ker vedo, da ne bi dolgo živeli — po trenutku, ko bi dali takšno ali podobno izjavo. Tretji zlasti poslovni
Arabci, ker se bojijo njegove gospodarske potence. Zato .ie zna-č !r;:o stališče Libanona, o katerem se je po svetu govorilo, ds bi se nemara lahko sipo-razumeli z Izraelom. »Izrael, pravijo, ima boljše trgovce, boljše posl osme zveze in boljša pristanišča kot mi. Kakršne koli zveze z njim, tudi če bi jih hoteli imeti, bi nas uničile . . .«
Se več. Vojna na Sinaju In politika zahodnih velesil je Arabce samo še bolj prepričala, da je Izrael njihov najnevarnejši sovražnik. Torej, kje je rešitev? V razgovorih z mnogimi arabskimi javnimi delavci je možno slišati izjave, da bi bili pripravljeni pristati na rešitev problema v soglasju z resolucijo OZN — torej na določitev mej, ki so bile v razmejitvenem načrtu. Morda tako trdijo, ker vedo, da Izrael nikdar ne bo pristal na takšno rešitev, morda mislijo resno. Vsekakor ne bi bilo napak, če bi se zahodne velesile potrudile in skušale obrzdati Izrael — če bi enkrat rešili vprašanje mej, bi bilo vse ostalo mnogo laže.
Begunci. Zasedaj je njihov problem nerešljiv, ker ie vsa arabska politika usmerjena k njihovi vrnitvi. Toda sčasom — morda je slišati nekoliko cinično, vendar je res — se bo njihova želja po vrnitvi polegla, zlasti če bo upanje vedno tako majhno kot sedaj in če bi .iim dali polno odškodnino in velikodušno pomagali pri iskanju novih domov zanje, bi morda lahko tudi ta problem z leti izginil. Sedaj govoriti o tem je seveda prezgodaj. Strasti so preveč razburkane in vsak podoben predlog bi naletel na gluha ušesa pri Arabcih in Izraelcih.
Rešitve izraelskega vprašanja zasedaj ni videti. Fotrebno bo mnogo časa in mnogo dobre volje z ' obeh strani. Toda dokler bodo Arabci videli v politiki zahodnih velesil in Izraela odkrito zaroto proti sebi — za kar ne manjka argumentov, pa tudi dokazov —• dotlej ni pričakovati dobre volje z arabske strani.
Bodeča žica je ločila arabske kmete od njihove vasi, ki je že na izraelskem ozemlju.
MOSKVA
DANES
S—
1 Moskva je neverjetno snažno mesto. To je prva stvar, ki jo zapazimo v glavnem mestu Sovjetske zveze, ki ga v zadnjih letih gradijo v tempu, kakršnega je težko videti v drugih mestih sveta.
Promet v Moskvi je zelo dobro organiziran in ni govora o čakanju na prevoz. Sedaj intenzivno razširjajo omrežje moskovske podzemeljske železnice, grade moderne ceste v mestu in izven njega, šole, univerze, bolnišnice itd. Moskva ima številne najmo-derneje opremljene hotele, urejujejo številne nove parke, mladini je na razpolago veliko športnih objektov itd. Kljub vsemu temu pa potnika, ki pride v glavno mesto Sovjetske zveze, vendarle najbolj preseneti ogromna gradbena dejavnost, z namenom odpraviti perečo stanovanjsko stisko v tem šestmilijonskem mestu.
ORGANIZACIJA STANOVANJSKE GRADITVE V MOSKVI
V Moskvi gradijo letos toliko kvadratnih metrov stanovanj sitih površin, kolikor smo jih lansko leto zgradili v vsej naši državi. Samo v enem delu Moskve, v tako imenovanem jugozahodnem rajonu, gradijo stanovanjsko naselje za 350.000 ljudi. Delajo noč in dan, in tisoči reflektorjev osvetljujejo ponoči pravi gozd težkih stolpnih žerjavov, že zgrajene stanovanjske bloke in poslopja, ki jih še gradijo.
Stopnja mehanizacije gradbenih de! bo menda najbolj vidna, če povemo, da uporabljajo v Moskvi pri gradbenih delih nad tri tisoč stolpnih žerjavov, kakršnih imamo v vsej naši državi samo triinsedemdeset. Prav zato pa delavcev skoro ne vidimo, čeprav je stanovanjska graditev tako ogromna. Na mestih, kjer gradijo desetnadstropne stanovanjske bloke, je videti največ do deset delavcev. Graditev je namreč popolnoma montažna: žerjavi dvigajo dele zgradb, od najmanjših do štiritonskih, delavci pa samo vežejo, spajajo, varijo itd. Delajo hitro, obe-j	nem pa mirno in preudarno. Bok za
izgradnjo desetnadstropnega stano-|	vanjskega bloka je največ dva meseca,
j	manjša poslopja — do štirih nadstropij
— pa zgrade tudi v enem mesecu.
i Hkrati s stanovanjskimi poslopji do-!	končujejo tudi poslopja s potrebnimi
|	poslovnimi in družbenimi pr-^tori,
urejujejo parke, športna igrišča, otroške vrtičke itd. To omogoča družinam, ki se vselijo v nova stanovanja, da
V
istega leta proizvedli tudi 200 milijonov kvadratnih metrov tapet. Organizirali so množično proizvodnjo plošč iz sintetičnih mas, raznih lakov, barv itd. Stalno povečujejo tudi proizvodnjo sanitarne keramike, kuhinje pa opremljajo na moderen način — z raznimi električnimi aparati itd.
V Moskvi so sprejeli normativ 9 kv. metrov stanovanjske površine na enega prebivalca, v kar pa niso vštete kuhinja in sanitarni prostori. Stano-vanj-a gradijo izključno samo za eno družino; največ gradijo dvosobnih in trosobnih stanovanj, manj enosobnih. Pogodba in obračun izgradnje temeljita na ceniku, ki pa je različen za posamezne mestne dele in za razna mesta, vendar pa ne sme preseči raven, ki je določena za posamezne rajone. Skrajševanje rokov graditve stimulirajo z visokimi .premijami, ki jih dobijo vsi. ki imajo za to zasluge — od delavcev v tovarni in na gradbišču čA> direktorjev podjetij.
Znano je, da je stanovanjska stiska v Moskvi sedaj zelo velika, vendar se glede na sedanjo velikansko stanovanjsko graditev v tem mestu, sam? od sebe vsilj”ie misel, da se bodo ob tem tempu stanovanjske graditve razmere v Moskvi v nekaj letih zelo
zboljšale.
Ing. T. Valentinčič
ODLOČILNI POMEN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA
Tako velika stanovanjska graditev v Moskvi (kakor tudi drugod v SZ) je mogoča, ker razpolagajo z izredno razvito industrijo gradbenega materiala in konstrukcij. Sedanja petletka (1956 —1960) pa določa še večji razvoj te industrije, čeprav že njena sedanja proizvodnja zagotavlja, da bodo gradbeni načrti v celoti izvedeni. Po tem planu bo industrija, ki proizvaja navadno opeko in fasadno konstruktivno keramiko, kakor tudi vrsto drugih proizvodov, proizvedla leta 1960 61 milijard kosov opeke. (Vsi asortimenti so preračunani na opeko normalnega formata.) Za primer j avo naj navedemo, da naš plan razvoja te industrije
predvideva za leto 1961 proizvodnjo	V	tovarni
1,6 milijard opek. Proizvodnja prefa-	avtomobilov
bnciranih konstrukcij v SZ se veča Iz	»Volga«
lahko takoj začnejo z normalnim življenjem. Skupine stanovanjskih blokov imajo tudi svoje kinodvorane. Ceste, vodovod, kanalizacijo itd, začno graditi v stanovanjskem naselju že ob tako imenovanih pripravljalnih delih, ter jih potem postopno dokončujejo v skladu s tempom del na posameznih stanovanjskih blokih. Tako gradijo ne
samo v jugozahodnem rajonu Moskve, temveč tudi v ostalih delih tega mesta, kakor tudi v drugih mestih ZSSR.
Stanovanjsko graditev planirajo državni organi, ki lokalnim oblastem postavijo planske naloge. Te naloge potem realizirajo razne uprave, ki združujejo stanovanjsko dejavnost in montažna, gradbena in industrijska podjetja. Vse skupaj je nekoliko podobno organizaciji trusta, vendar pa niso vsa gradbena podjetja v enem trustu. V Moskvi je n. pr. nekoliko podobnih organizacij, ki se vse ukvarjajo s stanovanjsko gradnjo in z gradnjo drugih objektov družbenega standarda.
dneva v dan, ter bo po planu konec 1960. leta petnajstkrat večja, kot pa je bila lani. Veliko pozornost posvečajo tudi proizvodnji lahkih gradbenih materialov, zelo visoka pa je tudi proizvodnja strešnih opek. Posebno se je povečala proizvodnja najrazličnejših proizvodov iz mavca.
Kakovost obrtniških del še vedno ni najboljša, lahko pa se reče, da se je že zelo zboljšala. Prizadevajo si zelo. da bi na industrijski način izvajali tudi obrtniška dela.
Asortiment proizvodnje linoleja, gumija, polivinilskih izdelkov, pergami-na in nitrolinoleja je bogat, obseg njihove proizvodnje pa precejšen. Plan določa, da bodo leta 1960 proizvedli nad 36 milijonov kvadratnih metrov teh izdelkov, razen tega pa naj bi
/■"
M
V
1)
R
M
€1
m
D
POMENEK Z DOCENTOM DR. FRANCETOM STARETOM
O arheolo
»KUAJ JE POSAVSKI MUZEJ
IRJČEL z arheološkimi
IlAZISK OVALNIMI DELI NA TERENU?«
»Posavje ima zelo žalostno arheoioško-muzealno preteklost, zlasti še zaradi tega, ker je to področje zelo gosto posejano z najrazličnejšimi prazgodovinskimi, antičnimi in zgodnje-s;ednjeveškimi najdišči, ki so j:h že od sredine preteklega stoletja izkopavali bodisi vneti iskalci »šacov.« ali pa poklicni arheologi, ki so potem izkopanine prodali ali odpeljali v tuje muzeje. Tega .pa je bilo konec šele po osvoboditvi, ko je bil nekdanji, le nekaj mesecev pred minulo vojno ustanovljeni Krški muzej preoblikovan v pokrajinski muzej Posavja in prepeljan v Brežice. Arheološka zbirka Posavskega muzeja je bila sprva zelo skromna. Sestavljalo jo je nekaj slučajnih naidb in prazgodovinski material, ki ga je pred vojno brez slehernih strokovnih izkušenj izkopal na Libni in V Ajdovski -jami neki domačin. Razumljivo je, da se je Posavski muzej v želji, da razširi svojo arheološko zbirko in z njo podrobneje ponazori preteklost Posavja, z vso vnemo lotil terenskega raziskovalnega dela. Prav ta mesec je minilo sedem let, odkar so delavci v Kapelski gramoznici pri Dobovi izkopali lončeno posodo. Ker muzej ni jmel-stro-kovnjaka-arheologa, je prosil za
pomoč arheološki seminar ljubljanske Univerze, ki ima od tedaj strokovno vodstvo pri vseh raziskovalnih delih na tem področju.«
»KAJ STE PRI RAZISKOVANJIH ODKRILI?«
»Pri terensko raziskovalnih delih v Kapelski. gramoznici, ki smo jih pričeli 1950. leta, smo ugotovili, da gre za prazgodo-v: nsko žgano grobišče in smo domnevali, da je iz konca 2. tisočletja pred našim štetjem. Ker so se. naslednje leto najdbe v tej gramoznici pomnožile, smo 1952. leta pričeli z rednim izkopavanjem. Takrat smo odkrili zelo zanimive grobove z .žarami. v njih p3 smo našli tudi bronaste predmete. Ugotovili smo. da gre za takoimenovano kulturo žarnih grobišč,: ki je v
Sloveniji zastopana zlasti ob Dravi. Naslednje leto smo nadaljevali z izkopavanji tega grobišča v Dobovi, istočasno pa smo odkrili novo žgano grobišče, ki je nekoliko mlajše kot dobovsko. Grobove smo našli v neki gramoznici jugovzhodno od Sel pri Brežicah. Na istem kraju smo ugotovili tudi ostanke rimske kmetije in prve staroslovenske grobove v Posavju, ki sodijo v začetek prve polovice 9. stoletja. 1954. leta je Posavski muzej posvetil pozornost prazgodovinskim najdbam na Libni. Takrat smo odkopali štiri srednjevelike gomile in v njih našli ilirske skelete z zelo bogatimi in zanimivimi predmeti. Iz 6. stoletja pred našim štetjem. Na Libni smo ponovno izkopavali 1956. leta. Ob tej priliki pa je Posavski muzej izvedel kartiranje gomil. Nadaljevali smo tudi z raziskovanji žganega grobišča v Dobovi. Uspeh ni izostal, saj smo razen žganih grobov odkrili tudi ostanke neke rimske trdnjavice ter staroslovensko pokopališče, tokrat že drugo v Posavju, ki pa utegne biti nekoliko mlajše, kot tisto v Selah. Letos je Posavski muzej pričel izkopavati že zgodaj spomladi. Izkopavanja so trajala v manjših presledkih vse do avgusta. Spet smo izkopavali žgane grobove v Dobovi in končno le ugotovili približni obseg tega velikega prazgodovinskega grobišča, ki po razsežnosti vsaij v Slovenili in v jugovzhodnih Alpah nima • primera.«
111111111	-	s
»
GOSTOVANJE CELOVŠKE OPERE
Rossini:
PEPELKA
KAKŠEN je SlRSl pomen TEH IZKOPAVANJ?
»Izkopavanja so pomembna v prvi vrsti zaradi tega, ker smo z vso vestnostjo odkrivali spomenike naše davne preteklosti, tako da imajo izkopanine tudi polno znanstveno vrednost. Prvi znanstveni zaključki o grobiščih v Dobovi in pri Selah so bili že natisnjeni v razpravah SAZU, ostali pa bodo objavljeni v kratkem. Res je, da- znanstvene publikacije prebira le ozek krog' ■ strokovnjakov, vendar so znanstveni izsledki osnova, na katerih sloni vsa interpretacija v muzejih. Ob novo 'odkritih arheoloških najdbah, ki so razstavljene v Posavskem muzeju, se lahko obiskovalec seznani z življenjem ob koncu bronaste dobe na področju med Sotlo in Savo. ki je bilo strateško po-• membno zaradi poti. ki je vodila iz Panonije v severno Italijo. Poznejša železna doba je ponazorjena z izkopaninami iz Lib-ne. ki je bila nedvomno ena izmed rodovnih centrov, posavskih Ilirov. V 'izsledkih teh najdišč lahko ugotovimo'velik preobrat v tedanjem družbenem razvoju, ki je potekal od skromne 'družbene diferenciacije v
obdobje izrazite vojaške demokracije. kar zadeva staroslovenske najdbe, so terenska raziskavama Posavskega muzeia pionirsko delo na tem področju, kajti takih naidb doslej nismo noznali vzhodno od Šmarjete or! Novem mestu in južno od Ga-b-ovke pri Litiji.«
Boris Lipužič
■ i. Jr4
^	■	'	kf	.-	:.	V	0	'	V	0
.cm	:	4
ki	^	■	-
Pa j a Jovanovič: Prvi nastop
Pravil
Mestno gledališče v. Ljubljani, ki je v svojem dosedanjem delu odrsko oživilo' že precej domačih mladinskih novitet, je tako storilo . tudi v teh dneh. Uprizorilo je novo odrsko pravljico Kristine Brenkove »Čarobna paličica«. Avtorica je mladim in odraslim
gledalcem že dobro poznana kot pisateljica mladinskih iger, v katerih je pravljične motive vpletla v preprost, čim bolj vsakdanjemu življenju približan okvir. S svojo novo Igro pa ,ie v tem pogledu naredila še en korak dalje.
Domači film. Publika je nauol-mila dvorano. Ne samo to. publika se že v prvih petih minutah predvajanja sprosti, smeje, ogreje. Odiki.la je privlačnost preprostosti. razumela je smisel in dojela čar domačega filma »V soboto zvečer«.
Da. po sprejemu, ui £a film sce-jiarista Dragoslava Iliča In . režiserja Vladimirja Pogačiča doživlja pr,- naših gledalcih, je omnibus treh kratkih filmskih zgodbic »V soboto zvečer« uspelo delo. Mnenje gledalcev, ki so velikokrat do domačega filma bolj kritični kakor do tujega, je vsekakor važen faktor za merjenje uspeha. Iličev in PogaČičev film pa prenese tudi drugačne kriterije. Vsekakor je tukaj vprašanje
filmskega scenarija na sodobno temo razrešeno v prid filma. Poleg tega pa tudi režija, kamera, In v večj-j ali manjši meri vse komponente. ,iz katerih nastaja umetniški film. Vse to je v pri-kiinno podobo povezala sproščena, lahkotna preprostost, ki v filmskem svetu že zdavnaj ni več novost, pa jo v. nosili; domačih: merilih vendafJe nova; -Poglejmo najpr.ej scenarij; »zvarjen« je po starem receptu, ki je že večkrat uspešno kombiniral vodviljsko satiro s tragiko, skrito pod zunanjo skorjo humorja, In pa lepoto, liriko vsakdanjega življenja. Za nas je v tej kombinaciji novo. da je vseskozi navezana na zares naše vsakdanje življenje, da postavlja že zdavnaj
r m n i, j je
V devetindevetdesetem, letu starosti je 30. novembra letos na Dunaju preminil patriarh srbskih in jugoslovanskih slikarjev, akademik Paja (Paviče) Jovanovič. Za srbski narod je bil slikar pravzaprav že legendarna osebnost. »Stari Paja« je že pred mnogimi, desetletji ponesel slavo srbskega imen a daleč v širni svet, s popularnostjo svojih slik pa je
Med moja prva srečanja z likovno umetnostjo šteje tudi njegova slika »Ples z meči«, slika, ki me je privlačevala s svojo eksotično in junaško snovjo.
P. Jovanovič je bil rojen 16. jun. 1S59 v Vršcu. Kot otrok je nekoč videl v domu umrlega slikarja J. Popoviča njegovo umetniško ostalino in se je navdušil za slikarstvo. S šti-
1 - ^
*■'",
: 11 m
' v
opravil važno delo na likovnem polju ne samo v sredini lastnega naroda, temveč na vsem slovanskem jugu. Ob prelomti stoletja je »Slovan« tudi tiri nas objavil vrsto reprodukcij njegovega slikarstva in mnoge od teh podob so ‘tašle pot tudi v naše domove.
pendijo Matice Srbske je bil poslan na dunajsko Akademijo, kjer je bil v letih 1876/83 učenec prof. K. L. Mullerja. Ker je bil izreden talent, se je naglo razvijal. Še z Akademije je poslal na razstavo v Budimpešti podobo >Ranjeni Črnogorec«, ki mu je prinesla pri-
znanje in hkrati državno štipendijo. Po tem uspehu je odpotoval v Črno goro in Albanijo, kjer je študiral ljudske tipe, običaje, noše in značilne prizore, po katerih je na Dunaju izvrševal slikarske kompozicije (»Guslar«, »Krvna osveta«). Leta 1884 se je preselil v Monakovo, kjer so v naslednjem letu nastale podobe »Ples z meči«, »Straža« itd. Nadaljnja pot ga je vodila v Pariz (1886), odkoder je- potoval v Italijo, na Kavkaz, v Carigrad in Egipt po nove motive in doživetja. I,eta. 1895 se je vrnil na Dunaj ter tu pričel slikati po naročilu patriarha Brankoviča veliko kompozicijo »Selitev Srbov pod Čarnojevi-čem«. Leta 1900 je izvršil sliko »Kronanje carja Dušana« za svetovno razstavo v Parizu, podobo je kasneje odkupil srbski dvor. Po prvi svetovni vojni pa je Paja nekajkrat potoval v domovino z naročili srbskega in romunskega dvora. Jovanovičevo slikarsko delo bi mogli razdeliti v tri obdobja (po V. Petroviču): v prvem je slikal prizore iz življenja Črnogorcev ter Siptar-jev (slike imajo narodopisni značaj), v drugem se je bavil z velikimi kompozicijami iz srbske narodne zgodovine, v tretjem obdobju pa se je posvetil slikanju portretov (portret M. Pupina ' itd.). Jovanovičev slikarski opus je izredno velik. Po razstavi v Londonu je sklenil pogodbo z neko galerijo za deset let, da bo zanjo slikal prizore, ki obsegajo prvo dobo njegovega . ustvarjanja. Originali teh slik se danes nahajajo v Angliji, Ameriki in Avstraliji. Razum-Ijiim je, da je obenem z delom rasla tudi slava. Sloves Jovanovičeve umetnosti je bil izreden in ravno taka so bila tudi priznanja na mnogih mednarodnih razstavah. Prejel je celo vrsto zlatih iti srebrnih medalj, častnih diplom i p. Njegovo ime se je izgovarjalo v isti sapi- z najbolj znanimi evropskimi slikarji.
Umetnost P. Jovanoviča spada v krog tako imenovanega zgodovinskega slikarstva, ki je tedaj obvladovalo najbolj popularni del evropskega likovnega sveta. Romantika je prebudila smisel za narodno zgodovino in ob naraščajočem nacionalizmu je tudi umetnost
poznane teme v že zdavnaj poznani okvir naše neposredne okolice, kakršna na naših filmskih platnih doslej v tolikšni svežini in neposrednosti še ni zaživela. Če pa hi scenarist in režiser ta okvir odmerila nekoliko širše, toliko-, da b, v njem mogli zaslediti tu jn tam malo zresnjene kritičnosti, hi °. h-iuncm filmu mogli1 in morali pisati šr še bolj pohvalnimi besedami.
Tako na sta ostala vseskozi veselo preprosta, kakor so veselo preprosti tudi njuni liki — šofer taksija na primer ali pa načelnik postaje Ljudske milice s skodelico črne kave v predalu svoje uradne mize. Preprosti in 'nezapleteni so tudi liki, ki so v posameznih zgodbah nosilci dejanja !n obenem tudi neke ideje, pa naj bo to mladi zakonski par ali »doktor« (prekrasno zamišljen lik »nepotrebnega človeka«) ali mlada zaljubljenca iz zadnje zgodbe. In z nekako naivno preprosto barvo ,ie obarvano tudi okolje, kontrastna podlaga osnovi, humoristični, trpki ali liričn osnovni temi. PTav v prikazovanju okolja laliko skrben gledalec zasledi nekaj šablone. površnosti nepotrebne situacijske in celo karikirane komike (n. pr. biljeter na športnem igrišču. plesalci v tretji zgodbi).
Izredno živahen dialog je nudil vsakemu, tudj najbolj obstranskemu igralcu veliko možnosti za ustvaritev živahne filmske kreacije. Vsa,k statist je v njem res lahko zaživel. NUjlepše so se uveljavili mladi debutantj (zlasti dekliške vloge), v kvaliteti in učinkovitosti pa je vse visoko prerasel Vlilan Srdoč v vlog, doktorja — tako visoko, da se lahko upravičeno vprašujemo, zakaj ga puljska žirija nj upoštevala pri podelitvi nagrad.
»V soboto zvečer« lahko štejemo med najlepše uspehe naše letošnje filmske proizvodnje. In mogoče nam je ta spretna filmska povezava treh kratkih, preprostih zgodb nakazala način, ki bo pripeljal tudi do realizacije celovečernega igranega filma s sodobno temo.	S.	G.
»parobna -paličica« je v mnogih pogledih povsem sodobna, n-e pravljična pravljica. Izvrstno so izbrani njeni glavni junaM: sami otroci — vojne sirote, ki si osamljeni, brez staršev, v svoji živahni domišljiji z. revnimi sredstvi vedno znova pričarajo čudovite pravljične igre in sanje. V vseh teh igrah j,e ena sama želja: da bi našli mater, obenem pa želja, da bi si iz. slive predmestne vsakdanjosti pričarali pravljično vabljiv in bogat svet, veselega življenja v svetu domišljije. Otroke \»odi Polonca, dekletce s »čarobno paličico« ne z »resnično«, pravljično čarobno paličico temveč z ne-- vidnim simbolom njene življenjske . vedrdine, poguma in trdne volje. S temi svojimi lastnostmi je Polonca živahna vodnica otroških iger, dobro pa služi tudii vzgojnemu momentu Igre (ki je tu in tam le preveč poudarjen), preganjanju otroške plajšlivosti in dokazovanju, kako je strah neutemeljen. V ostalem je zgod-■ ba naše nov.e mladinske- igrice kaj preprosta: edini zaplet, ki je v njej, je skoraj nekoliko nasilno vpleten vanjo in vse premalo jasno razrešen. To je pustolovsko-kriiminalni motiv Tujke. Lahko bi nudil obilico za otroke privlačnega, napetega zunanjega dogajanja, pa se razreši za kulisami. in delež, ki so ga k razpletu priložili otroci, ni dovolj obrazložen— to pa je v mladinski igri precej' pomembna pomanjkljivost.
In še ena misel se nam vzbuja ob t.ej novi domači otroški igri. Misel, da sta bila režiser in pisateljica zaenkrat
»'KULTURNI RAZGOVORI«
O FILMU
Pretekli četrtek se je poslušalcem predstavil filmski kritik in publicist prof. France Brenk. V krajšem referatu je posredoval nekaj misli o ključnih problemih domačega filmskega produktivnega in reproduktivnega dela, kakor jih je prikazalo tudi nedavno beograjsko posvetovanje o filmski kulturi. V drugem delu so se kulturni razgovori zares razvili v razgovore, saj so poslušalci posegali v neposreden razgovor s predavateljem
še preveč zahtevna do mladih gledalcev in da v tej svoji .zahtevnosti nista bila dosledna. Pisateljičin namen, da osvobodi igro zunanjega blišča in balasta, ji je narekoval posrečeno zpmisel pritegnitve mladih gledalcev v imaginarno igro otroške domišljije, katero gledajo na odru (vedno ponavljajoča se vožnja na »splavu«, »ribolov«). Da, otroci se znajo odlično igrati v umišljenih situacijah in z umišljenimi predmeti, le težko pa v tako igro. verjamejo, če se igrajo drugi brez njihove pomoči, in to še celo v svetu gledališča, kjer so bili doslej' vajeni »paše za oči«. Moti pa jih tudi nedoslednost, v kateri je uporabljen čisto brez potrebe motiv »Mizica, pogrni se« in še nekaj podobnih, za ta stil otroške igre že zastarelih gledaliških pravljičnih trikov.
Zdi se nam, da je pisateljica zašla iz trdno zastav-
Gostovanja Opere Mestnega gledališča v Celovcu so nam ostala v zadnjih letih v spominu po prijetnih in vedrih večerih dunajske klasične operete. Letošnji njihov obisk v okviru kulturnih izmenjav med Koroško in Slovenijo nam je pokazal goste zopet v novi luči. Po vsestranski visoki umetniški ravni je bila predstava Rossinijeve »Pepel-ke« za Ljubljano umetniški dogodek, ki ga je občinstvo sprejelo z navdušenim priznanjem.
»Pepelka«, ki ima v sebi toliko iskrive kot sveže in nežne lirične muzike, predstavlja za izvajalce mnogo težji problem, kot bi se zdelo na prvi pogled. Za rešitev temeljnega problema., ki .je pri Rossiniju na splošno najtežji, naj imenujem na prvem mestu dirigenta Wolfganga Schuberta. Pod njegovim vodstvom je dobila celotna. izvedba komorno lahkotnost in igrivost, v kateri šele prav zaživi Rossinijeva muzika, kar se pa posreči le zelo tenkočutnim dirigentom. Uglašenost na to temeljno struno so z občudovanja vredno umetniško disciplino vzdržali vseskozi tako orkester kot vseh sedem solistov. Posebno priznanje zasluži izenačena glasovna ubranost solistov v ansambelskih scenah.
Med štirimi glavnimi solističnimi vlogami, ki so pisane naravnost virtuozno zahtevno, je ugajal tenorist D. Halpern kot princ jjo lahkotnosti v ko-loraturah, baritonist H. Schubert v vlogi Dandinija po vsestranski glasovni in muzikalni kulturi, basist H. Conradt po izvrstni, iz enega kosa vliti pevsko-igralski kreaciji Dona Magnifica. V glavni vlogi Pe-pelke-Angeline pa se je perzijska pevka Farah Afiatpour zapisala naravnost, in globoko v srce vsemu občinstvu. Z nežnim, čistim glasom, z virtuoznostjo v. koloraturah, z vso prirodno ljubkostjo nastopa, se zdi, ko-t rojena za to po pravljici posneto zgodbo in vlogo. V stranskih solističnih vlogah sta se skladno vključevali v celoto E. Hertl in E. Kermer v vloar.h hčera ter le-
segla na ta še neizrabljena področja. Za upodabljanje zgodovinskih tem je dalo močno pobudo belgijsko slikarstvo, temu je sledilo francosko (Couture), nemško (Piloty), avstrijsko (H. Makart), rusko (I. R.jepin) itd. Poleg zgodovinskih snovi, ki so bile ponavadi buditeljske narave v narodnostnem smislu, so se pričele uveljavljati tudi grozljive, sentimentalne in svetovljanske teme. Bogata buržoazija je hotela senzacije in novosti. Ze francoski romantični slikarji so potovali po nove motive v Alžir, Maroko, Egipt itd. Tud' P. Jovanovič je tedaj odkril Evropi novo slikovito področje — črnogorsko ter albansko zemljo z njenimi običaji in značilnimi ljudmi. V skladu z zahtevami časa. je bila njegova umetnost realistična, pripovedma in neproblematična. Ob zanimivo snov in človeško prikupno ali junaško vsebino se je pridružila slikarska oblika, ki je sicer upoštevala novejša dogajanja na umetnostnem polju, a je bila v bistvu podrejena snovni jasnosti in preglednosti. Jovanovič je bil izreden talent, njegovo znanje veliko, prav talca pa je bila tudi njegova vztrajnost pri delu. Najbolje bomo razumeli njegovo umetnost, če si pogledamo katerokoli izmed njego-
vih znanih del, n. pr. sliko >Prvi nastop«. V notranjosti preprostega arnavtskega doma se je zbrala družba sosedov, z leve je pripeljala mati hčerko, da bo pred gosti zaigrala na tamburico. Otrok se sramežljivo brani, mati mu ljubeznivo prigovarja, prav tako tudi stari oče, sedeč na desni strani slike. Ostali junaki se muzajo in smehljajo ob lem prijaznem dogodku. Ob prisrčno vsebino je slikar postavil realistično epično povest:	vsak izmed
udeležencev prizora je skrbno individualiziran in psihološko utemeljen. Umetnik si je dal veliko truda z natančnim opisom lepih ter zanimivih noš, junaških poz in drugih nadrobnosti. Slika je bila tedaj za občinstvo novum, pripovedovan jasno in lapidarno. Na podoben način je Jovanovič reševal tudi druge tovrstne slike, med najbolj uspela dela pa spada njegova velika zgodovinska kompozicija »Selitev Srbov«.
Slikarja P. Jovanoviča je kot človeka že zdavnaj prerastel čas — kaj vse se je že zgodilo izza dobe njegove umetniške slave! Toda kot osebnost bo Paja ostal obenem z mnogimi slikarskimi deli nepozaben v zgodovini umetnosti jugoslovanskih narodov.
Stane Mikuž
i
Luoio Andrica: Divji konj (Razstava
fike)
sodobne italijanske gia-
ljenega koraka v novo mladinsko odrsko literaturo v nekakšen kompromis s starim. Mnogo momentov v igri pa nas opozarja, da se lahko od nje nadejamo res take modeme pravljice, ki nam manjka in si jo želimo. (Motiv vojnih sirot, njihovo iskanje doma, motiv dečkov — Indijancev in še marsikaj). Ko pa gledamo, kako mladi gledalci želijo posegati v dogajanje na odru in aktivno sodelovati v njem, vidimo, da tudi »Čarobna paličica« dosega svoj cilj: približanje otroku.
»Čarobno paličico« je režijsko pripravil Igor Pretnar, scensko Marlenka Stupica, kostumsko Valči Ilovarjeva, prijetne igralske like pa so upodobili v njej Alenka Svete-lova, Pavle Jeločhik, Nada Bavdaževa k. g., Julija Staričeva, Saša Miklavc, Milan Kalan, Judita Hahnova, Iva Zupančičeva, Metka Bučarjeva, Vera Murkova in Nika Juvanova.	S-	G.
I pi bas E. Lehnerta p vlogi ■ Alidora.
j V enotnem; morda zato nekoliko togo učinkujočem scenskem okviru inscen-atorja E. Kondrata je režiser F. Schul-ze-Holtz dobro rešil nelahki režijski problem opere. S skrajšanjem dela v obeh osrednjih slikah mu je odpadla možnost za gradacijo zapleta in s tem obledel figarojev-ski značaj Dandinija, s sliko v kleti je odpadla openem tudi kulminacija komičnega kontrapunkta Dona Magnifica. Zato pa je dejanje teklo z neprisiljeno prepričljivostjo in vedrostjo v ravni črti do viška it končni sliki, ki bi drugače kot vsi Rossinijevi za-rdčni happy-ends pomenila stagnacijo.
S celotno izvedbo je operni ansambel Mestnega gledališča z: Celovcu prepričljivo dokazal, da je »Pepelka« po krivici Pepelka med Rossinijevimi operami.
V. Vodušek
mšššmm
ki si je izmisli! lepšo igro
Kitajska je podrla svoj zid. Vedno 'več oči se upira vanjo in tudi Kitajci sami s skromno vljudnostjo, v kateri se pa razodeva tudi samozavesten ponos, pripovedujejo o sebi, svoji rasti in svojih ciljih. Prav minule dni so nam tako spregovorili o sebi v govorici sedme umetnosti v Tednu kitajskega filma. Te besede se močno razlikujejo od tistega površnega vtisa, ki ga ima dandanes vsakdo o Kitajski ob misli na njeno zgodovino, umetnost. In prav tako različne so tudi besede, ki jih je povedal o Kitajski Evropejec, francoski pisatelj in žurnalist Pierre Gascar po svojem obisku v tej deželi. Z bistrimi, naklonjenimi in razmišljujočimi očmi je giedal današnjo Kitajsko v njeni mladostni rasti. Spregovoril je o'njeni vsakdanjosti in o njenih pripro-stih ljudeh. Posredujemo vam enega od najbolj značilnih odlomkov iz . njegove knjige »Chine ouverte«, ki je pred kratkim izšla pri nas pod naslovom »Kitajska brez zidu«.
' Življenje otroka Pao Paa mi govori v jeziku, ki ga laže razumem. Morda je to sploh edina govorica, ki mi je tu dostopna. Sreča, veselje in že samo čudovito svoj-stvo, ki je dano človeku, da namreč živi, ne potrebujejo veliko besedi in v tej Kitajski. ki si izbira novo življenje, me prav ta svojevrstna tišina navdaja z radostjo: gledam moža, sam in brez besed se vrača z dela, tiha večerna spokojnost se je naselila v njem; gledam ženo, sklonjeno nad
obrazom. Morali smo mu dati ves srebrni papir, ki so bili v njem zaviti filmi — veliko namreč fotografiramo — da se nas je privadil.	.
Druga stran teh srebrnih papirčkov je včasih zelena, včasih zlatorjava, kakšno bogastvo! Pao Pao jih je gladil,, upogibal. Velik korak je bil storjen s tem. Zdaj sme lahko mirno pili čaj, ki so nam z njim postregli Pao Paovi starši, ne da bi ves čas čutili na sebi te oči, ki nas gledajo postrani kot oči divje mačke.
Očetu Pao Paa je ime Cu Sen Kin. To je mož osemindvajsetih let, drobne postave in gladkega obraza. Kadar govori, govori s povešenimi očmi, nenadoma pa vas pogleda v oči in se nasmehlja ali zasmeje, kot bi hotel človeku ponuditi res samo tisto, kar je ponudbe vredno. Zraven njega se je žena z r.okami v naročju rahlo umaknila v ozadje, vsaj tako se zdi, ker je tako molčeča in zamišljena; ne pomnim, da b; dva zakonca oba tako hkrati molčala, kadar imata tujega človeka v hiši. Zatorej je v Hutungu Ho Cao M.^en št. 7 okoli skodelice z zelenim čajem precej tiho. Kitajskih besed ni slišati, toda tolmač je ves spehan, ko se neprestano v obrnjeni smeri vrača po poti, ki smo jo mi že prehodili. « * *
— Poročila sva se leta 1949,. je pravil Cu Sen Kin. Kako sva se. spoznala? Pri delu: moja žena je uradnica v brzojavnem oddelku. Ime ji je Sen En. Jen. Koliko let? Dvaintrideset...
Zakon- o zakonu iz leta 1950, ki med drugim dovoljuje moškemu zakonsko zvezo z dvajsetim in ženski z osemnajstim
pranjem, vzdignila je glavo,, si s hrbtom roke potegnila čez čelo, se zazrla dalgč predse in zdaj ugiba, kako pozno je že in kakšen da je večer,-večer pa je lep in vse je preprosto in mirno okoli nje; in slednjič gledani otroka, izbral si je novo igro prav zdaj, ko si je Kitajska izbrala lepšo usodo, in tudi igra, ki si jo je izbral otrok, je lepša; nič več ni lačen in kri mu lagodno polje po mladem telesu; večer je lep in veter pihlja in suši perilo, ko se mož zbit in bogat od dnevnega truda počasi vrača po mestnih ulicah. Otrok je Pao Pao, poznam ga. Še danes bi si ga upal najti v Hutungu Ho Cao Mjen št. 7. Nemara, da me ne bi več spoznal, kajti srečni otroci nimajo spomina.
Toda kaj zato. če na dvorišču med sivimi, od sonca obsijanimi zidovi, kjer 'se igra Pao Pao, in v hiši z dvema sobama v Wutungu Ho Cao Mjen št. 7, nedaleč od štirih obokov na vzhodni strani mesta, ni nikogar, ki bi se me še spominjal. Spričo večnega otroškega obraza človek zlahka pozabi nase in na to. koliko se ga kdo spominja ali ne. Na malem dvorišču med sivimi, od sonca obsijanimi zidovi raste kavčukovec, kitajski datelj, španski bezeg in neko drugo drevo, ki spomladi požene cvetove miru. To ime ni šele pd včeraj. Med tem cvetjem, Pao Paom in mirom obstoja stara skrivna povezava, ki ne dopušča nikakega vmešavanja. Spominjam se teh dreves, spokojne, hiše, neba nad Pekingom in imena cvetov. In zdaj mislim, da se lahko umaknem: v Hutungu Ho Cao Mjen št. 7 sem pustil tri ali štiri bitja, ki si ne žele drugega kakor, živeti skladno z letnimi časi in njih zaporednimi menami. Na svetu so še drugi otroci, druge pomladi in tudi druga drevesa, in le malo dobre volje je treba, pa bodo tudi ta drevesa poganjala cvetove miru.
Pao Pao ima zdni štiri leta. Ko sem »topil čez prag v hišo. kier so me čakali njegovi starši, se mi ni zapodil pod noge. Morda ni zaunal našim zaoadniaškim
letom, priznava obema zakoncema pravico, da obdržita vsak svoj lastni priimek. Cu Sen Kinova žena je torej ostala še nadalje gospa Šen En Jen; na mesec zasluži 840.000 jenov, medtem ko jih njen mož zasluži samo 720.000; poleg tega je tudi članica sindikalnega pevskega zbora. Ta neodvisnost žene je na Kitajskem nekaj novega. Samo en stari običaj se je še obdržal: gospa Sen En Jen se pokorava ukazom svoje tašče, ta pa se piše Gospa Cu.
Gospa Cu je žena štiriinpetdesetih let in suha, nagubanega obraza. Živi skupaj z mladima dvema in se ukvarja s Pao Paom, ki še ne hodi v šolo. Ko Cu Sen Kin in Sen En Jen sedeta zvečer za mizo, ju večerja že čaka (kosila sta vsak zase v svoji uslužbenski menzi). Oblast, ki jo ima gospa Cu nad svojo snaho, dobiva tako vsak dan sproti svoje opravičilo. Prav se mi zdi, da mora imeti vsaka stvar svoje opravičilo. Zaradi tega sem se tudi toliko lasa zadržal pri Pao Paovem smehu in njegovih igrah. V njih. sem našel opravičilo za veliko stvari, ki se vse dotlej z njimi nisem mogel sprijazniti. Teoretiki nove Kitajske, ki so me s svojo togoštjo pogostoma spravljali v nejevoljo, ne bodo nikoli vedeli, koliko dolgujejo sreči tega. otroka in sreči tisočev kitajskih otrok, ki me je imelo, da bi jih gladil s prstom po okroglih -licih. Zdaj Cu Šen Kina ne poslušam več. Rad bi zaprl oči in se prepustil žuborenju in tišini tega preprostega družinskega življenja. »Ali je pismonoša prišel?« — »Ne, ni ga bilo.« — »Od kod pa ta voda na dvorišču?« — »Kakšna grda razvada, da ugašajo luč nad vežnimi vrati, povedala jirn b«n.« Ne bo jim povedala. Voda na dvorišču se bo čez noč posušila. Pismonoša, ki ga danes ni bilo, bo prišel jutri. Ali pa ga sploh ne bo. Nič zato: življenje ostane. Pao Pao raste. Španski
(P
bezeg in tisto .drevo, ki spomladi požene cvetove miru, bosta špetf vzcvetela. Gospa Cu že spet ne bo znala skriti nejevolje, ko bo kdo stopil v njeno ozko kuhipjo. Ta kuhinja ima vrata na dvorišče in kadar postane toplo, postavi gospa Cu pečko na prosto in včasih se dim za nekaj trenutkov obrne proti kitajskemu dateljnu, drevesu miru in španskemu bezgu. Na tihem jo preklinjaš, medtem ko ona nepremično, z rokami, uprtimi v bok, stoji pred svojim nomadskim ognjiščem. Da, rad bi zaprl oči, rad bi bil tu že mesece in mesece in nič ne bi spraševal, razen ali je že bil pismonoša, zakaj ne gori luč nad vežnimi vrati in kako, da je voda na dvorišču. O dimu ne bi črhnil besede. Preveč imam rešpekta pred gospo Cu... Rad bi se igral s Pao Paom, z njegovim papirnatim gledališčem, ker se njegove, osebe obračajo, ko prižgeš svečo v njem, rad bi ponudil Cu Šen Kinu še eno cigareto. Res, preveč kadiva ...
— Ti dve sobi odležeta pravzaprav za tri, pravi Cu Sen Kni. Saj je ta soba tako velika. Da, če ne bi bilo tega prijatelja, ki sem vam o njem pravil, ne bi še tako kmalu našel stanovanja. Seveda, najemnina je precejšnja, 180.000 jenov na mesec, potem pa še 13.000 za elektriko in vodo. Vendar pride navsezadnje le 1,500.000 jenov slednji mesec v hišo.
Gospa. Sen En Jen je prinesla na mizo kitajske žlikrofe. Prinesla jih .ie ona, tašča pa jih je skuhala: v Hutungu Ho Cao Mjen vlada red. Nikoli ne bom zvedel, kako se napravijo kitajski žlikrofi. Gospa Ču ima strašne skrivnosti in zaman sem skušal kaj izvleči iz nje, Dim iz pečke, ki jo je bila postavila ha dvorišče, se danes vzdiguje navpično nad sive zidove. Ozračje je mirno. Ni je stvari, ki bi bila bolj 'podobna žlikrofom, kakršne dobite v gostilnici blizu Panteona v Rimu, kot so žlikrofi, ki jih jedo pri Cujevih v Pekingu. Ni ga neba, ki bi bilo bolj podobno nebu nad Pekingom, kot je italijansko nebo, in nič ni bolj podobno molku, spokojnosti in modrovanju Cu Sen Kina kot molk, spokojnost, upi in skrbi vseh ljudi na tem svetu.
Vsak čas bo* Cu Šen Kin stekel na tramvaj in se odpeljal v pisarno, ki je prav na koncu Tj en An Ti. Žena se bo odpeljala s kolesom, Pao Pao pa bo stal nred vrati in gledal, kako odhajata, nato pa se bo spet vrnil k svoji igri. Pod kitajskim dateljevcem je z rokami izgrebel pot, ki se po nji vzpenja lesen tovornjak. Prišla je mala soseda. Za šalo si je namazala ustnice z rdečilom. Pao Pao pa jo je komaj opazil. Razočarana je začela posnemati ropot lesenega tovornjaka, ki se vzpenja po poti proti datelj evcu. Na prostem stoječa pečka gospe Cu se r j kadi več. Ogenj je ugasnil. Hiša- je zdaj tiha in malo bolj temačna; skozi vrata, zastrta z ločjem, je videti velik radijski sprejemnik svetle barve. Sprejemnik molči. Cu Sen Kin ga je kupil šele pred mesecem dni za 2,450.000 jenov. »V gotovini.« Kar malo ponosen je na to. Sprejemnik je češke znamke. Poslušajo ga samo ob večerih. Gospa Šen En Jen plete in kdaj pa kdaj vzdigne glavo. Glasbe nima posebno rada. »Kupiti bi morali motorno kolo,« pravi, »za ob nedeljah.«
■ • • •
Po kosilu sva s Cu Sen Kinom spet povzela svoj razgovor. Razložil sem mu, da je po mojem najbolj zadovoljivo urejena poštna služba v Švici, nato pa se je pogovor že spet zasukal- drugam. Govorili smd o tem, kaj	kdo počne ob nedeljah. Cu Šen
Kin pelje	ta da sina v ži-	...
valski vrt	(kakor jaz). Drugič kadar	na primer dežuje,
se kratkočasi s tem, 'da riše ali slika. Narisal je sina, ravno ko spi. Po ne iz kakšnih poetičnih nagibov: Pao Pao namreč ves ostali čas ni niti za trenutek pri miru.
Vstal sem, kajti bil je že čas, da se poslovim. Oditi pa le še nisem mogel. Kakš-
00 privlačno moč ima življenje bližnjega, kako preprost je mir, ki ga navdaja!
Navsezadnje smo se odločili, da gremo skupaj s Cu Sen Pinom in ga pospremimo do tramvaja. Spotoma me je spet popadla izpraševalna strast. Hotel sem zvedeti vse: Ali bo prvega oktobra šel na povorko na trgu Tj en An Men? Kateri časopis bere? Ali je bil vojak?
■ - Da, šel bo. Bere »Ljudb ski dnevnik«. Ne, vojak ni bil, le po osvoboditvi je v vojski poučeval. Prišel je tramvaj. Ž vrha stopnic mi je Cu Šen Kin še pomahal z roko. Nisem bil žalosten, kajti vedel sem, da ga bom še videl. Ne samo Cu Šen
1 dna, ampak tudi njegovega sina, njegovo mater in njegovo ženo. Vedel sem, da jih bom še videl, da jih bom razpoznal v bratskem obrazu moža, ki se sam in brez besed, poln večerne spokojnosti vrača-z dela, v kretnji
'žene, ki je ‘med- pranjem vzdignila glavo in si s hrbtom roke briše Čelo, v smehljaju otroka, ki si je pravkar izmislil lepo igro, in v vseh teh podobah, ki nam jih nudi življenje, v podobah miru, ki nam bodo .izmed vseh, ne glede na vse in kljub vsemu zmerom najbolj pri srcu.
ozni večer. Zadnji vlak na lokalni progi.
Vsakodnevna vožnja z vlakom je sitnost posebne vrste, vendar je večerna vožnja domov kar prijetna. Skoraj idilična je- Pelješ se v razsvetljeni hišici in zunaj v temi se vozijo luci v nasprotno smer. Prijetno toplo je, misli se uspavajo, pa ne zadevajo na težave, obrazi v napolnjenem vagonu so domači, čeprav jih ne poznaš imenu; malo se razgovarjaš, malo podremuckaš, pa si kmalu doma, kjer te čaka topla kuhinja, večerja, ljubeči obrazi in postelja. Res, bolje bi bilo, da bi bil človek že kar doma, ker dom je le dom, pa najsi te vožnja se tako zazibava.
Toda, na prvi postaji udari v vagon gruča sezoncev in poruši prijetnost. Glasno'se gnetejo v svetlobo. Njihova obleka disi po dežju in hladu, ker so brez dežnih plaščev, in govorica je zadirčna. Vsi so enako povaljani, enako jim vise šopi las izpod kap in pijani obrazi gledaje enako brezupno in izgubljeno, čeprav nekateri mlajši kričaje govore o otipavanju in drugi o tem, koliko so ga spili. Niso ga spili dosti; ce nisi natlačen, se te hitro prime.
Potniki umikajo noge pod klo-	•	^
pi, da jih oni ne bi potacali. Na koncu klopi polglasno negoduje moški z očali. Tovarišica v zeleni jopi sname s kljuke na drogu plašč, ker se je bila oprijela droga s plaščem vred velika rjava roka.
Tovarišica prosi soseda za dovoljenje in obesi plašč k oknu.
Mladi delavec iz gruče poskuša peti in ko ga zaguglje ovinek, se nasloni na gospo pri vratih.
— Malo več kulture, divjaki!
— vzklikne gospa in si popravlja vzorno pokrivalo.
— Več kulture, divjaki! — zakliče s posmehom visokorasli se-zonec, ki ga kličejo za P’išto. Pogleda gospo in zre vanjo, potem mu pogled zablodi skozi okno in obraz se spremeni. Vidi gospejino toplo kuhinjo in moža in otroke ob njej in vso toplino doma. Vidi svojo in svojih tovarišev samsko sobo v baraki, vidi pograde in prazne stene in vidi nekaj sto kilometrov daleč svojo mlado ženo in otroka, ki ju bo videl spet za novo leto.
— Mir, fantje! — pravi Pišta in oni obmolknejo. Tovarišica v zeleni jopi spet bere knjigo, gospa pri vratih se pogovarja s sosedo o nečem kombiniranem, kar mora biti vdelano v steno. Mladi študent govori s postaranim sezoncem.
— Petinpetdeset let se že potikam po svetu — pravi postaranec.
— Ste bili v tujini?
— Ne, pri nas pa po Hrvaškem.
— Pa ste oženjeni? — zateguje študent.
— Seveda sem.
— Kje pa imate ženo?
—	Doma, v Prekmurju. P’a deset	otrok.
—	Pa — jeca oni, — ste zmeraj	živeli ločeno od	njih?
— Vsako leto sem bil po kak mesec doma.
Gospa pri vratih ujame postarančeve besede, se zagleda vanj, potem-v Pasto; -pogleda sosedo, zakašlja v roko, nekaj minut molči' in potem se pogovarja š tišjim glasom.
Vlak počasi vozi skozi noč, približuje se postaji. Ž desne plavajo naproti njene luči. Sezonci se obrnejo proti vratom. Vlak obstane. Tiho odhajajo iz vagona; pazijo, da ne bi pohodili kako nogo. Ker nerodno je, če komu stopiš na lepi čevelj. Njega v škarpu lahko potacaš, on ne čuti, toda ...
Vlak vozi skozi noč; vsakič, ko postane, se utrne kdo iz vagona. Pa tudi tu je prijetno, kajti, če zamižiš na tisti del očesa, ki je obrnjen k postaji, kjer so bili izstopili sezonci, vidiš, kako se v daljavi za Jelovo goro čudno svetlika. Jelova gora je skrivnostna, ker	je	na	njej	toliko
grobov.'Ne, to, kar se svetlika, ne bo	požar; najbrž	se	bo	zvedrilo	in
to je mesečev sij.	Madja	KalJšnik
8. decembra 1957
1»
PO KTPLTSGT! RISE M. BREGAR
eiGHN in VRAG
Na Kanižarici pri Črnomlju je pod grmom bi' il cigan, ki je imel deveit otrok. Ti pa so bili navek lačni in so vreščali ko šoje v lozi. Ciganu se ni ljubilo delati, da bi cigančkom prislužil kruha, zato je polegal pod
grmom in si tiščal ušesa, da bi ne slišal vekanjs gladnih otrok. Ciganka pa ie cigana toliko ča-
globačo že čakala vraginja svojega moža in se drla:
»Vražji dedec, če mi ne boš brž pripravila drv, ti ne bom skuhala ne obeda ne večerje!«
In vrag je vzel sekiro ter s ciganom odšel na delo. Sredi temne ioze se .1« vrag lotil debele bukve ter sekal in sekal, da se mu je oznojila smrdljiva
eeipll že zadosti drv, sl jih je naložil v naročje, cigan pa je odpasal hlačni pas in nanj privezal celo deblo ter ga odvlekel za seboj.
»Zares je močnejši ko jaz.« js
zaskrbelo vraga, ki mu je postalo žal. da je takšnega silaka vzel s seboj.
A komaj sta vraginjo oskrbela z drvmi, je le-ta spet zakričala:
»Kako pa naj kuham, ko v kotlu ni vode? Brž mi prinesita še vodo, potlej bosta jedla!«
Vrag je vzel kozji meh in odšel s ciganom v dolino, kjer Je na samini ob zapuščeni hiši stal
vodnjak. Napolnil je meh z vodo. tačas pa je cigan v razpadajoči pojati našel kopačo in piri-
sa zmerjala in grdila, da je leta, naveličan njenega jezikanja, vstal in zagodrnjal:
»Vrag naj me vzame, če nisem bil bedak, da sem si nakopal toliko otrok!«
In je šel proti Črnomlju, da bi naberačil kruha za gladno deco. Na cesti pa je srečal vraga, ki mu je dejal:
»Klical si me, pa sem prišel pote! Kar z menoj pojdi in ča boš pridno delal, ti bom dal srebra, da boš svoji deci lahko leto in dan kupoval toliko kruha, kolikor ga bodo mogli pospraviti!«
Kaj je hotel cigan? Delo mu sicer ni dišalo, a vraga se je bal. zato je z njim odšel v gorjanske lože, kjer je pred temno
dlaka. Cigan pa je v bližini opazil že strohnelo drevo, se uprl vanj in ga podrl, preden je vrag posekal svojega.
»Vrag po vragoliji, ta je pa močan ko sto vfagov!« je vrag prestrašeno zamrmral v smrdljivo brado ter pričel klestiti veje ciganove bukve. Ko je na-
REBUS
N£GR£DE
Na naš razpis za najboljše Prispevke o prvem umetnem satelitu smo dobili številna pisma s pesmicami, sestavki in risbami. Nekatere med njimi smo tudi sproti objavljali. Zdaj naš natečaj zaključujemo, nagrade za najboljše prispevke pa Smo določil; takole:
1 .za risbo: Verica Štrukelj iz Krašnje pri Domžalah.
2. za pesmico: Edi Hef-ler iz Ljubljane za pesmico »Norček satelit-«
Nagrade za sestavek nismo podelili, ker se nam zdi, da nobeden od poslanih ne ustreza pogojem, ki sm0 iih postavili.
Oba nagrajenca prejmete lepo knjigo Henrika Sienkiesvicza »Mali vitez« — Edj Hefler naj se zaradi tega oglasi v uredništvu Najdihojce, Verica štrukelj pa naj pošlje svoj točen naslov.
Eel kopati okrog vodnjaka.
»Kaj pa delaš?« se j© začudil vrag.
»Vodnjak bom .izkopal in gs na grbi odnesel tvo-ji babi, da bo za leto in dan preskrbljena z V o do.«
»Ti si pa namesto samega vraga!« je vzkliknil vrag. »Močnejši si ko jaz, zato kar pojdi, od koder si prišel!«
»Ti si me pripeljal semkaj, tl me tudi odpelji!« je odgovoril prebrisani cigan. »Ce nočeš, te bom treščil v vodnjak, kjer boš utonil.«
Kaj je hotel vrag7 Naložil ja cigana na kosmato grbo in ga
odnesel na Kanižarico. Ko pa je bil cigan že- doma, se je šele spomnil, bedak neumni, da mu vrag ni izplačal obljubljenega srebra.
Zato lačni cigančki še dandanašnji veikajo na Kanižarici, cigani pa se klatijo po vsej Beli krajini im po Gorjancih. Baje iščejo vraga, da bi jim Izplačal obljubljeno srebro.
Napisal Lojze Zupanc
73. Kotik je plaval domov celih šest dni, čeprav ni bil kar nič počasen; in ko je ravno nad Vratom morskega leva zlezel iz vode, je bilo prvo bitje, ki mu je prišlo naproti, ona mlada tjulenjica, kj je nanj čakala — in ko mu je pogledala v oči, je takoj spoznala, da je slednjič vendarle našel svoj otok. Drugače Pa je bilo z drugimi tjulenji. Ko jim je povedal, kaj je odkril, so se mu vsi vsevprek posmehovali.
74. Med temi je bil celo Kotikov oče, Stari lovec. Neki tjulenj, ki je bil približno njegovih let, pa je dejal: »To je vse lepo, Kotik, toda kako moreš priti od nekod, nihče ne ve od kod, in nas hočeš kar takole popeljati tja! Vedi, da smo se za svoja kotišča borili, ti pa tega nikoli nisi storii, temveč si se rajši potepal po morju.« Vsi drugi tjulenji so se tem besedam glasno in škodoželjno zasmejali.
W1
	
*	
	Aq (
	
IR A Z !P !I §
Ker smo natečaj o satelitu zaključili, razpisujemo s današnjim dnem nov natečaj. Njegova tema se glasi:
CESA SI ŽELIM V NOVEM LETU?
Dragi bralci, odgovorite na to vprašanje v prozi, pesmi ali risbi! Brez dvoma ni med vami nikogar, ki ne bi imel za prihodnje leto kakšnih posebnih in vročih želja-Povejte jih — če bodo vsi vedeli zanje, se vam bodo-nemara laže izpolnile! Najboljše, najbolj posrečene odgovore pa bomo nagradili z knjižnimi nagradami-
Torej peresa in svinčnike v roke!
Svoje prispevke pošiljajte na naslov: Uredništvo Slovenskega poročevalca, Ljubljana, Tomšičeva 3, »Za Naj-dihojco — Novoletni nagradni natečaj.«
Nesreča
Jojme, muca naše tete — tista lepa, progasta, ki vsa dni je preležala — kar čez noč nam je ušla.
Prava reč, smo vsi dejali, če lenoba je odšla. Ampak teta je »točila za begunko vrč solza 1
Kaj smo mogli! Kar takoj smo se v mesto napotili, tamkaj teti papigo za tolažbo smo kupili.
Teta zdaj nič več ne joka, vendar tudi ni vesela, čaka, kdaj ji papiga govoriti bo začela.
Ko bi vendar že minilo! Ko bi ptica govorila!
Ko bi naša blaga teta grdo muco pozabila!
Spet bi teta kavo pila, prestice prigrizovala in vesela s papigo bi klepetala, klepetala ...
Napisal Branko Žužek
lili
'M 'AV	'
_____ ________________1
  sin
'	75. »Nimam kotička, da bi se zanj bori],«
ga je zavrnil Kotik. »Hotel bi vam samo pokazati kraj, kjer boste na varnem. Cernu pa naj bi se borili?« — »Oh, če se hočeš tako poceni izmuzniti, potem sploh ne vem, kaj naj ti rečem,« je rekel mladi tjulenj in se posmehljivo za.krohota.1 — oženil se je šele tisto leto in je bil med vsemi mladimi tjulenji najbolj domišljav in najbolj ponosen na svojo moč.
76. »Ali pojdeš z mano, če te premagam?« ga je vprašal Kotik in v očeh mu je zažarela zelenkasta luč, ker ga je strašno jezilo, da se sploh mora boriti. — »Dobro, naj bo,« je odvrnil mladi tjulenj malomarno. »Ce me premagaš pojdem s tabo.« Ni se niti pa hip utegnil premisliti, zakaj Kotik je že blikovito zamahnil z glavo in zobje so se mu zapičili v salo na tilniku mladega in močnega tjulenja.
Cez leto smo se vadili na kotalkah. zdaj pa že pošteno pritiska mraz in kmalu pojde zares — po ledu!
77. Potem se Je Kotik dvignil na kolke in je vlačil nasprotnika po obali ga stresal in mikastil in ga nazadnje treščil ob tla. Tedaj je Kotik zarjul na tjulenje: »Zadnjih pet let sem storil za vas vse, kar sem le mogel. Našel sem za vas otok, kjer boste čisto na varnem — toda vi mi' tega ne boste hoteli verjeti, dokler vas pošteno ne premlatim. Torej vam hočem*zdajle vsem vbiti v glave, da me boste razumeli!«
78. Takšnega pretepa ni mogoče videti vsak dan. Pa tudi vsako leto ne. Najbrž bo kar držalo, da je bil to eden izmed najhujših pretepov, kar jih je doživel tjulenji rod. Kotik se je v trenutku vrgel na največjega tjulenja, ki ga je v naglici mogel najti, ga popadel za vrat in ga dušil in tolkel in butal ob tla, dokler ni napadeni ječe prosil za milost. Potem ga je tresnil v stran in se z vso ihto lotil naslednjega.
Česar ne slišite vsak dan
RIBA NA SUHEM...
»Počuti se kot riba na suhem,,« pravijo pri nas za človeka, ki ni zadovoljen s svojo
okolico, saj vemo, kako se riba premetava, če jo potegnemo iz vode. In vendar naj-
demo po svetu ribe, ki lahko zlezejo Iz vode in dihajo na suhem namesto s škrgami s posebnimi mehurji v telesu, ki jim nadomeščajo pljuča. Med temi je kaj znana južnoameriška riba doko, ki ob suši zapusti močvirja in jezera in si prične iskati hrane na kopnem. Tedaj je silno požrešna in se razen miši ali žab loti celo kokoši. Doko je od rib še najbolj podoben jegulji, le zadnje plavuti ima razvite v nekakšne noge.
SEDEM SVETOVNIH ČUDES
Kot danes so se ljudje že nekdaj trudili ustvariti zgradbe, ki bi bile največje in najlepše na svetu. Iz starega veka se nam je ohranilo le malo gradenj, ker jih je zob časa
uničili, ostali pa so nam zapisi o sedmih čudesih starega sveta, ki so veljala v svojem času za največja gradbena dela, kar jih zmorejo ustvariti človeške roke. Na prvem mestu so egiptovske piramide, ki so hkrati edini še vsaj deloma ohranjeni spomeniki stare slave. Največja med njimi je piramida faraona Keopsa, ki je bila visoka 144 metrov (danes je le še 135 metrov) in za njo niti ne vedo, kdaj so jo zgradili — nekateri menijo, da že pred 6700 leti, nekateri trdijp, da pred 4900 leti. — Drugo čudo so bili orjaški viseči vrtovi asirske kraljice Semi-ramis v Babilonu, ki so se 90 metrov visoko terasasto dvigali nad palačo. Dvanajst metrov visoki zlati kip boga
ASTFONOM PETER POSTAVI REKORD
LUNO-J T
Ohko h,{, 7«.
Zeusa je bil na tretjem mestu, Dianin tempelj v Efezu pa na četrtem. Kip je izginil neznano kam, tempelj pa so razrušili bojeviti Goti. — Za peto čudo starega sveta je veljala grobnica, ki jo je zgradila kraljica Artemiza v Halikar-nusu v spomin na svojega moža kralja Mausola. Po njem se je za večje grobnice udomačila beseda mavzolej. Rodoški orjak je bil čez trideset metrov visok kip boga Apolona na otoku Rodosu — zrušil se je ob velikem potresu. Bil je šesto svetovno čudo, aleksandrijski svetilnik pa sedmo. Ta svetilnik j-8 na severnoafriški obali še kar dolgo kljuboval času, v 13. stoletju pa je tudi njega zrušil potres.
REŠITEV KRIŽANKE »LOKOMOTIVA«
Vodoravno: 1. Obad, 6. kiti, 9. lokomotiva, 16. ura, IS. militarizem, 19. Rim, 20. os, 21. poleten, 22. meti, 23. tlaka, 23. okameniti, 26. Ir.
Navpično: l. Oko, 2. hi, 3. At, 4. dinamit, 5. Stol, 7. gore, 8. nizek, 9. list, 10. kipar, 11. otok, 12. malo, 13. Tito, 14. vena, 13. Am, 16. cenen, 17. riti, 18. MO, 22. ma, 24- Li.	(R.	G.)
r
RADIO LJUBLJANA
SPORED V PRIHODNJEM TEDNU
POROČILA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
6.05 Poročila in vremenska napoved.
7.00 Napoved časa, poročila, vremenski napoved ln objava dnevnega sporeda.
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pr*fl«d dnevnega sporeda in obvestila.
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila.
19.30 Radijski dnevnik.
22.00 Napoved' časa, poročila, vremenska napoved in pregled Eporeda z-a naslednji dan.
22.53 Poročila.
POROČILA OB DELAVNIKIH
£05 Poročila ln vremenska napoved.
6.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.
7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved tn radijski koledar.
1.00 Poročila.
10.00 Napoved časa In poročila.
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In obvestila.
17.00 Napoved časa in poročila.
19.30 Radijski dnevnik.
22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda z,a naslednji dan.
22.55 Poročila
llflNEDELJEK m DECEMBER S
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame,
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
8.05 Jutranji divertimento — F. Liszt:	Madžarska	rapsodija
št. 3 — F. Hilmar:	Češke
polke — L. Delibes: 2 odlomka iz baleta »Silvija« — R. Simoniti: Potrkan ples — E. Grieg: Srčne rane — A. Gla-zunov:	Koncertni	valček —
G. Enesco: Romunska rapsodija št. 1.
9.00 Radijski roman — Zorin: V deželi kraljice Sabe — I.
9.20 Odprite sprejemnik! — Sodelujejo: Edie Gornie. George Blanes. Marijana Deržaj, Nucia Bongiovanni. duo Mar-fil-Morales. Anita Traversi, Helmut Zaharlas. Roberto de Gado in orkester Dick Ja-cobs.
10.10 Dopoldanski komorni spored
— A. Dvorak: Godalni kvartet v F-duru:	F.	Liszt:	—
Ogrska rapsodija št. 14; S. Prokofjev: Sonata za klavir št. 2.
11.00 Mala melodija.
11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Mati medvedka je izgubila mladiča.
11.35 Kar po domače.
12.00 Opoldanski koncertni spored
— M. Bravničar:	Divertisse-ments za klavir in godalni orkester. (Pianist Pavel Si-vic in Orkester Radio Ljubljana p. v. Karla Randolp-ha), A. Glazunov: Stenks Ra-zin, simfonični poem. (Orkester Romanske Švice dirigira Ernest Ansermet).
12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Emil Ceferin:	Nove	oblike
sodelovanja med kmetijsko zadrugo in kmetijskimi proizvajalci.
12.40 Operetne uverture.
13.15 To in ono za vas.
13.45 Pojeta Zbor Glasbene matice p. v. Cirila Cvetka in ženski zbor France Prešeren p. v. Petra Liparja.
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Samorastniki.
14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Listi iz domače književnosti
— Vlado Habjan; Rekel Je na svidenje.
16.00 Portreti slavnih pevcev — VII. oddaja: basist Ezio Pin-za.
17.00 Ob dnevu, človečanskih pravic.
17.10 Popevka tega tedna.
17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti).
17.35 Ameriške in kanadske pesmi poje Ernie Ford.
18.00 Mladinska oddaja.
18.20 Hrvatske narodne pesmi (Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška).
18.45 Radijska univerza — Dr. Dušan Reya: Značilne črte staranja in starosti.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, solist Ernest Ačkun (klarinet), dirigent Vaclav Jiraček. Bedrich Smetana:	Rihard
III. simf. pesnitev. Henri To. masi; Koncert za klarinet in orkester, L. van Beethoven: Tretja simfonija, »Eroica«. V odmoru koncerta:	Kulturni
razgled! — Jože Humar: Češka Talija včeraj m danes.
22.15 Od valčka do mamba! (Igrajo orkestri Francis Scott, Billy May in »Tne rico mambo orchestra«).
23.00—23.15 in 23.30 — 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM (na valu 202,1 m ln 98,9 mHz)
14.00 Od klasike do moderne (spored orkestralnih skladb Hay-dna, Elgarja, Mac Dowela, Kabalevskega ln Aurica).
15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila.
15.25—16.00 Igra godba na pihala JLA p. v. Jožeta Bruna.
#
22.15—23.00 Nočni operni koncert — Odlomki iz Bizetove opere »Carmen« ter Offenbachovih »Hoffmannovih pripovedk«.
Ti
REK
DECEMBER
10
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Narodne in domače viže za razne okuse.
8.35 Emil Axman: Moravski plesi. (Orkester Radia Brno dirigira Jan Plichta).
9.00 Zabavni mozaik.
0.30 Slavni solisti vam pojo in igrajo.
10.10 Z melodijami na pot.
11.00 Aram Hačaturjan; Suita lz baleta »Gayane«. (Simfonični orkester iz Indianopolisa dirigira Fabien Sevitzky).
11.30 Za dom in žene.
11.45 V ritmu swinga m cha, cha.
12.00 Skladbe Antona Schtvaba, Jakova Gotovca ln Viktor ja Parme za zbor ip orkester. — A. Schtvab: Dobro jutro; Zlata kanglica, J. Gotovac:	Koleda,	V.	Parma:
Rokovnjači.
12.30 Kmečka univerza — Ing. Vera Marentič: Novosti v kmetijskem izobraževanju.
12.40 Edvard Grieg: 4 norveški plesi.
13.15 Trio Dorka Skoberneta.
13.30 Pester operni spored — Ch. VV. Gluck: Orfej in Evridika, recitativ Amorja ln Orfeja in arija Amorja, P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin, mazurka in finale 2. dejanja, G. Verdi:	Ples v maskah,
uvodni zbor iz I. dej. ter nastop grofa Ricarda, G. Puccini: Tosca, dvospev Tosce in Cavaradossija iz 3. dejanja, A. Adam:	Ce bi bil
kralj, uvertura k operi, G. Verdi: Ples v maskah, arija Renata iz I. dej., G. Puccini r La Boheme. duet Mimi in Rudolfa in arija Rudolfa.
14.20 Za otroke — Obisk v otroškem vrtcu.
14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Potopisi ln spomini — Vuk Karadžič: Iz knjige v Crni gori.
16.00 Popoldanski simfonični koncert — Franz Liszt: Prometej, simf. pesnitev št. 5. (Orkester Pariškega konservato-rijskega koncertnega združenja dirigira Karl Miinchin-ger). Prva izvedba v Radio Ljubljana. — Luigi Bocche-rini: Koncert za čelo in orkester v B-duru. (Antonio Janigro: čelo, Orkester Dunajske opere dirigira Felix Prohaslca), Leos Janaček: — Simfonietta. (Češki filharmonični orkester dirigira Bretislav Bakala).
17.10 Španija v pesmi in plesu.
17.35 »Melodije v mraku« (igra Veliki zabavni orkester Jerry Carretta).
18.00 Športni tednik.
18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov — A. Lajovic: Nočne poti — Dušan Trbo-Jevič: Ob oluji — M. Vodopivec:	Mesec	je	vstal	izza
daljne strehe — J. Gotovac: Liga.
18.50 Domače aktualnosti.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Skladbe za ženski zbor in klavir poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca.
20.30 Radijska Igra — Zora Dim-bach: Krog brez izhodišča. — (Prva izvedba) — Režija: France Kosmač, v glavnih vlogah: Ciril Debevec, Bona Kralj in Drago Makuc.
21.30 Večerna serenada orkestra Stanley-a Blacka.
22.15 Od plesišča-do plesišča!
23.00—23.15 in 23.30 — 23.48 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Lahka glasba.
15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25 Pojo otroški m mladinski zbori.
15.45—16.00 Filmska kronika.
*
22.15—23.00 Nočni koncert. — F. Martin: Koncert za clavecin ln orkester (solistka Isabelle Nef), D. Zebre: Tri vizije.
SR**
DECEMBER
11
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
8.05 Pisana paleta — (spored operne in solistične glasbe). 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Je--zikovni pogovori (ponovitev). 9.15 30 minut za ljubitelje narodnih in domačih napevov. Igrajo in pojo: Vaški kvintet s solisti. Štirje fantje, kvintet »Niko Štritof« in kvartet bratov Avsenik.
9.45 Plesne melodije iz znanih operet.
10.10 Simfonični plesi — A. Dvorak: Štirje slovanski plesi — T. Rogalskl: 3 plesi — M. Musorgski: Gopak iz opere »Sorocinski sejem« — J. Hel-lmesberger:	Vražji ples —
R. Gliere: 3 plesi lz baleta »Rdeči mak«.
11.00 S pesmijo po svetu.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Samorastniki,
tova, Harry Belafonte, Jac-ctueline Francois, Natalino Otto, Ivo Robič, George Blanes in zbor N. Luboff).
18.00-Kulturni pregled.
18.15 Franz Schubert: 3 Improm-ptuja za klavir. — (Izvaja pianist Artur Schnabel).
18.30 Glasba narodov sveta. — Pesmi ln plesi iz Kambodže.
18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Stanislav Moniuszko: Halka, opera v IV. dej. Izvajajo: solisti in orkester filharmoničnega združenja Monius-ko v Poznanju, dirigent Valerian Bierdiajev.
22.15 Trije domači ansambli — kvintet Jožeta Kampiča, ansambel Mojmira Sepeta in solisti Plesnega orkestra Radia Ljubljana.
22.35 »Srečanje v Monakovem« (Ca terina Valente in Sy Oliver s svojim orkestrom).
23.00—23.15 in 23.30 — 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM (na valn 202,1 m ln 98,9 mHz)”"
14.00 Odlomki iz simfonij in koncertov — Beethoven: 1. stavek iz 2. simfonije. Dvorak: 2. in 3 stavek iz klavirskega koncerta, Sibelius: 3. stavek iz 4. simfonije, Hačaturjan: 1. stavek lz violinskega koncerta.
15.00 Napoved časa ln poročila.
15.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—16.00 Zabavna glasba.
22.15 — 23.00 cert._____________
Nočni komorni kon-
CE
TRTEK
DECEMBER
12
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Zborovske skladbe Stevana Mokranjca ln Marka Tajče-viča.
8.35 Novejše popevke Maria Lan-ze.
9.00 Glasbeno popotovanje posvetu — A. Bjadov: Osem ruskih- pesmi, I. Padarewski: Poljska fantazija za klavir in orkester. Cl. Debussy; — Škotska koračnica, F. Schubert: 5 nemških plesov.
10.10 Prelistajmo naš zabavni album. .
11.00 Operne uverture in tnter-
Trgovsko podjetfe za promet na veliko, uvoz In Izvoz kovinskih in tehničnih proizvodov, BEOGRAD, Bulevcn: Revolucije 28
Telefoni: 90-391 do 395 — Telegrami: Tehnopromet Teleprinter: 01—130 — Poštni predal: 239 s predstavništvi v FLRJ: v ZAGREBU, Na REKI, V LJUBLJANI, MARIBORU.
SARAJEVU, NOVEM SADU IN SKOPLJU obvešča do bo 16. (šestnajstega) decembra 1957. leta imelo
inventuro blaga
v skladiščih: JUGOTRANSPORT - ZAGREB in lastnem skladišča v ZEMUNU, kot tudi v prodajalni v NOVEM
SADU.
Poslovne prijatelje prosimo, da si pravočasno nabavijo potreben material iz naših skladišč, bodisi preko predstavnikov »H neposredno preko central v Beogradu, ker bo od M. decembra 1957 do 81. decembra 1957. leta prekinjena prodaja.
7177-R
12.05 Mali koncert solistične glas-"be,
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Mlinšek: Zakaj urejamo kmečke gozdove.
12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel — D. Elling-ton prir. V. Golob: Preludij k poljubu E. Bossi, prir. V. Golob:	Mladinska suita za mali orkester.
13.15 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov.
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev)! Mati medvedka je izgubila mladiča.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Pri klasičnih mojstrih — Luigi Pirandello: Žvižg vlaka.
16.00 Koncert po željah.
17.10 Sestanek ob petih.
17.30 Revija popevk (Sodelujejo: Giannra Quintl, Majda Sepe-
mezzl — G. Rossini: Gospod Pruschlno, uvertura — G. Puccini: Madame Butterfly, lntermezzo — J. Massenet: Werther, uvertura — P..Ma-scagni: Prijatelj Fritz, inter-' mezzo — B. Smetana: Prodana nevesta, uvertura.
11.30 Cicibanom — dober dan! (France Bevk: Pacek in Packa; Ela Peroci: Muca copatarica).
11.45 Pesmi za naše male.
12.00 Melodije s sončnega Juga.
12.30 Kmečka univerza — Ing. Mirko Šiško: Delo raziskovalnih ustanov za napredek sadjarstva.
12.40 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča.
13.15 Odmevi z Broadwaya (igra pianist George Feyer).
13.30 Popularne orkestralne melodije — M. Kozina: Baletna suita, P. Sarasate:	Ciganske melodije, A. Dvorak: Slovanska rapsodija št. 2. N.
Rimski Korzakov:	Španski
capriccio.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
16.40 Humoreska tega tedna — Jan Mareš: Dve sodobni.
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji — G. Tartini: Sonata v g-molu. »Vražji trilček«. (David Oj strah, Vladimir Yampolski), p. An-gerer: Conference entre de-ux za 2 čela in klavir, (Bea-trice Reichert Elza Schrein-zer, Erika Frieser). M. Taj-čevič: 5 preludijev za klavir (Jeni Srebot), V. Hosen-berg: Valse intermezzo (Maša Bohinec), F. Mendelssohn: Pesem brez besed (Cor de Groot), M. Lipovšek; Alle-gro amabile (Karlo Rupel, Marijan Lipovšek), B. Bartok: Sonatina (Geza Anda).
17.10 Ali jih' poznate? (nagradne zabavne glasbene uganke).
17.30 Iz kina v kino (pol ure filmskih melodij).
18.00 Radijska univerza — Mario Pleničar: Kako je z nafto v Jugoslaviji.
18.15 Dimitrij Soštakovič; Deveta simfonija. — (Newyorški filharmonični orkester dirigira Efrem Kurtz).
18.45 Četrtkova reportaža.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
19.50 Tedenski notranje - politični
pregled.
20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo:	Zbor Slovenske filhar-
monije, Logarski fantje. Planinski kvintet. Fantje na vasi, Tone Gašperšič, Tone Prus. Danica Filiplič Greta Ložar in Avgust Stanko.
21.00 Pogled v delo Vladislava Van-čure. — (ob 15. letnici smrti).
21.30 L. M. Škerjanc: — Godalni kvartet št. 5 v fis-molu. — (Izvaja Ljubljanski godalni kvartet).
22.15 »Po svetu Jazza«: Nekaj za bobnarje.
23.00—23.15 in 23.30 — 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
n. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Od arije do arije — (Pojo solisti zagrebške, ljubljanske in mariborske opere).
15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved.
13.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.23—16.00 Pesmi Rada Simonitija poje Ljubljanski komorni zbor p. v. komponista.
*
22.15—23.00 Nočni koncert — A. Honegger; Simfonija za godala, J. Stolcer-Slavenski: — Balkanofonija.
PEdecsmbes 13
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glas-. beni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—11.00 oddaja na valu 202-1 m in 98.9 mHz)
8.05 Jutranji divertimento — E. Wolf - Ferrari:	Suzanine
Tovarna glinice In aluminija »BORIS KIDRIČ« Kidričevo
razpisuje
ŠTIPENDIJO
za študij na metalurški fakulteti, za študij na strojni fakulteti, za študij na elelctro fakulteti ln za študij na Tehniški srednji šoli na odseku za kemijo, elektro in metalurgijo. Interesenti naj se javijo upravi podjetja osebno ali pismeno najdalje do 15. t. m.
7199-R
skrivnosti, uvertura, B. Smetana: Trije plesi, G. Verdi: Baletna glasba iz opere »Ot-hello«. V. Cinque: Beneška Jutranjica, V. Rubin: Suita na makedonske teme, J. Fu-čik: Marinarella, uvertura.
9.00 Radijski roman — Zorin: V deželi kraljice Sabe — II.
9.20 Štirideset minut z domačimi zabavnimi ansambli in solisti.
10.10 Spored priljubljenih solističnih skladb.
11.00 Pesmi in plesi raznih narodov.
11.30 Za dom ln žene.
11.40 Poskočna harmonika.
12.00 Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 2 v d-molu (Violinist Eugen Moris ln berlinski simfonični orkester, dirigent Rolf Klei-nert.) — Prva izvedba v Radio Ljubljana.
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Vlasta Strgar: Zatirajmo češpljevega kaparja.
12.40 Poje Akademski oktet.
13.15 Od arije do arije — (Odlomki iz oper »La Favorita«, »Romeo in Julija«. »Faust«, »Rigoletto«, »Marta«, »Mefi-stofeles«, »Knez Igor«, »Ca-vallerta rusticana«, »Fedora«, »Turandot«).
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ko ti sladko spiš . . .
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
13.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Iz svetovne književnosti — Han Sun Yan: Lunin praznik.
16.00 Popoldanski simfonični koncert — w. A. Mozart: Simfonija št. 36 v C-duru, »Lin-ška«, (Cikaški simfonični orkester dirigira Fritz Reiner), L. M. Škerjanc: Koncert za klavir in orkester. (Solist Anton Trost in Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipci), Paul Dukas: — Crncšolec. (Filadelfijski orkester dirigira Eugen e Or-mandv).
17.10 »Po preriji« (Co\vboyske pesmi).
17.25 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe.
18.00 Iz naših kolektivov.
18.30 Poje ženski zbor »Svoboda« Laško p. v. Julija Goriča,
18.50 Družinski pogovori.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Mali koncert Zabavnega orkestra Radia Ljubljana pod vodstvom Wilhelma Dumke.
20.15 Tedenski zunanje - politični pregled.
20.30 P. I. Čajkovski:	Simfonija št. 5 v c-molu. Izvaja con-certgebomv orkester Amsterdam, dirigira Paul van Kera-pen.
21.15 Oddaja o morju in pomošča-kih.
22.15 Lahko noč vam želi pianist Steve Allen s svojim godalnim orkestrom.
23.00—23.15 in 23.30 — 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
n. PROGRAM
(na valu 202,1 m In 98,9 mHz)
14.00 Paganini in Musorgski — N. Paganini: Koncert za violino in orkester št. 1 (Solist Rug-giero Ricci). M. Musorgski: Slike z razstave.
15.00 Napoved časa, poročila, in vremenska napoved.
15.10 Razgovor z volilci.
15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila.
15.55—16.00 Ljubljanska kronika.
*
22.15—23.00 Simfonična glasba slovenskih avtorjev — K. Pahor: Tri koncertne etude, J. Matičič: Simfonija v e-mo-lu.
p. v. Draga Lorbeka, pojeta
Nada in Miro.
12.00 Opoldanski operni koncert. L. v. Beethoven: Fidelio, tercet Marceline, Leonore in Rocca, N. Rimski-Korzakov: Sadko, pesem vikinškega gosta, G. Verdi: Trubadur, arija grofa Lune iz 2. dej., N. Rimski-Korzakov: Sadko, pesem indijskega gosta, E. Wolf-Ferrari: Štirje grobijani. zaključni prizor.
12.30 Kmečka univerza — I. Jurak: Delo žena in mladih zadružnikov v kmetijski proizvodnji.
12.40 Pojo in Igrajo Kilima Ha-\vaiians.
13.15 Zabavni potpourl.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame
15.40 S knjižnega trga.
16.00 Glasbene uganke.
17.10 Kaj bo prihodnji teden n* sporedu.
17.30 Sprehod po Pigallu — (francoska zabavna glasba)
13.00 Okno v svet. Rio de Oro in Ifni.
18.15 Slovenski in hrvaški zbori in samospevi. Izgubljeni cvet (Volarič) — Pogled v nedolžno oko (Sattner) — Tuga (Lisinski) — Gdje si dome moj (Zajc) — Brodarska: Podoknica (Gotovac) — Planinec (Adamič) — Pred durmi (Pavčič) — Pjesma slavuja (Zajc).
18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20 00 Veseli večer.
21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
22.15 Oddaja za naše izseljence.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
n. PROGRAM
za soboto, dne 14. decembra 1957. (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Zabavni zvoki.
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
16.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—16.00 Fellx Mendelssohn: 3. simfonija. »Škotska«. (New-yorški filharmonični orkester dirigira Dimitri Mitro-poulos).
22.16—24.00 Zaplešlmol
2 P0LN0JARMEN1KA
tipe »Esterer« in »Pini Kay« v brezhibnem stanju, šir. 65 cm,
PRODAMO.
»Pini Kay« je v pogonu. Ponudbe do 20. dec. 1957. Naslov v ogl. oddelku. 7174-R
m
DELJA
DECEMBER
IS
SSB°december 14
5.00 — 8.00 Dobro jutro (pisan giasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
7.00—7.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar.
8.05 Lepe. znane melodije.
8.35 Iz folklornih zapiskov (Izvaja akademska folklorna skupina »France Marolt«),
9.00 Radijska šola za nižjo stop-
njo (ponovitev): Ko ti sladko spiš . . .
9.30 Instrumenti se vam predstavljajo.
10-10 Dopoldanski koncert — Luka Sorkočevič: Simfonija v D-duru. (Komorni orkester Radia Zagreb dirigira Antonio Janigro), Robert Schumann: Introdukcija in koncertni allegro za klavir in orkester v d-molu. (Pianist Joerg Demus in Orkester Dunajske državne opere, dirigira Artur Rodzinski). Prva izvedba v Radio Ljubljana. P. I. Čajkovski: France-sca da Rimini, simf. pesnitev. (Državni simfonični orkester SZ dirigira Konstantin Ivanov).
11.00 Pionirski tednik.
12J.5 Domači napevi. Igrajo: seks-tet Otrin, Mariborski ansambel domačih napevov in Mariborski pihalni ansambel
in
S
m
3-OUVHRA
CORV/OODA
m. Muster
229. Potem je Paul Weyman dvignil glavo ln začel pisati 230. Počasi Je stopil h kletki. Paoslušal Je ln se smehljal, dolgo pismo dekletu v mesto, kjer je na mestu nekdanje Slišal je tiho praskanje: Siva je grebla po prečkah svoje samotne hišice že stala velika banka v sredini mesta in ječe. Kazan je stal ob njej in ji z žalostnim cviljenjem kjer so nekdanjo prerijo pokrile hiše, tovarne in železnice, dopovedoval, da je njeno delo zaman. Moz se je *»asmeh-Ko je zaprl kuverto, je tiho vstal in stopil iz koče. Na nil še bolj. Spomnil se Je na dekle in s sekiro razklal dve nebn mu je mežikalo milijon zvezd.
prečki. Obe živali sta se napotili v svobodo.
231. Najprej se je ls kletke splazila Siva. Potem Je počakala, da je prišel še Kazan. Za trenutek, dva sta obstala, potem pa sta skupaj, s ramo ob rami stekla v gozd. Wey-man je globoko dihal in gledal za njima. »Vedno v dvoje,« je mrmral, »vedno v dvoje — dokler eden od njiju ne bo dočakal smrti.« Bil je zadovoljen.
5.00—7.00 Vesel nedeljski Jutranji pozdrav (spored domačih napevov).
7.15 Reklame.
7.30 Radijski koledar in prireditve dneva.
7.35 Straussovi valčki.
8.00 Športna reportaža.
8.15 Zabavni potpourri.
8.45 Mladinska radijska igra — a) Medved Pu reši pujska, b) Ekspedicija na Severni pol.
9.15 Kar radi poslušate — M. Musorgski: Ples perzijskih deklet — E. D’albert: Odlomek iz opere »Nižava« — P. I. Čajkovski: Odlomek iz opere »Evgenij Onjegin« — Mon-ti: Čardaš — J. Strauss: Odlomki iz operete »Noč v Benetkah« — E. Kalman: Valček iz operete »Sari« — Young-Lee: Johnny Guitar— Manson:	Joe-jeva tema — H. Warren: To je ljubezen
— Fcrter-Chappell: Kaj je to ljubezen.
10.00 Se pomnite tovariši . . . Ivan Bertoncelj Martel: V decembru je bilo.
10.30 Pokaži, kaj znaš — (javna oddaja v dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani).
12.00 Pogovor s poslušalci.
12.10 Prelistajmo naš zabavni album.
13.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
13.30 Za našo vas.
14.00 Naši poslušalci čestitajo in. pozdravljajo — I.
15.15 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo — II.
16.00 Milan Merčun: Teden dni v
Varšavi.
16.30 Glasbeni mozaik — L. v. Beethoven:	Rondo št. l v
C-duru — G. Verdi:	Odlo-
mek iz opere »Ples v maskah« — R. Schumann: No-veleta v D-duru — Ch. Gounod:	odlomki iz opere
»Faust« — J. Brahms: Intermezzo v C-duru — F. Cilea: Odlomek iz opere »Adriana Lecouvreur« — L. M. Škerjanc:	Intermezzo romanti-
que — J. Gotovac: Odlomek iz opere »Ero z onega sveta«
— S. Rahmaninov:	Preludij
v h-molu — G. Puccini: Zaključni prizor iz I. dejanja opere »Tosca« — J. Brahms: Ogrski ples št. 9 — G. Puccini:	Turandot. prizor iz H.
dejanja.
17.30 Radijska igra — Milivoj Ga-ži - Juraj Padjen:	očetova njiva (ponovitev). Režija: France Kosmač, v glavnih vlogah: Jurij Souček in Min-ea Jerajeva.
18.15 Veseli intermezzo.
18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — X. Skladbe Josipa Ipavca.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavni glasbeni spored).
21.00 Ob jubilelu Zoltana Kodaly-ja (Glasbena oddaja ob skladateljevi 75-letnici).
22.15 Zabavni expres.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
II. PREOGRAM
za nedeljo, dne 15. decembra 1957 (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
10.30 Nedejski simfonični koncert
— A. Lajovic:	Andante za
veliki orkester (izvaja Orkester Radia Ljubljana, dirigira Demetrij Zebre), J. Brahms: Koncert za violino m orkester v D-duru (Violinist Isac Stem, Londonski filharmonični orkester dirigira Thomas Beecham), M. Balakirev:	Islamey (Orke-
ster Philharmonla dirigira Lovro Matačič).
11.30—12.00 Lahka glasba.
13.10 Promenadni koncert (Skladbe Adolpha Adama, Danila Bučarja in Ch. Gounoda).
14.00 Ljubljanska kronika in obvestila.
14.15 Veseli zvoki.
15.00 Napoved časa, poročila te vremenska napoved.
15.10—16.00 Slavni pevci vam pojo
— (pojo Hilde Gueden, M. T. Mandalari. Piermiranda Ferraro, Janine Mlcheau, Zinka Kunc, Jan Feerce, Lawrence Tibbett In Inge Borkh).
22.15—23.00 Nočni komorni spored
— G. Baceudcz: 4. sonata za violino in klavir, R. Fuchs: v fantazijskih skladb op. 57.
on o pokojninskem
VL POGLAVJE
Določbe o pokojninskem zavarovanju posebnih kategorij zavarovancev
1. Splošne določbe
Clen 95.
(1) Pokojninsko zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, kakor tudi oseb drugih poklicev, ki niso v delovnem razmerju, se lahko uvede, ako n* uvedeno s tem zakonom, z zveznim zakonom ali pogodbami
(2) Pogodbo o pokojninsKeni zavarovanju oseb iz prejšnjega odstavka sklene zvezal zavod za socialno zavarovanje ali po njegovem pooblastilu republiški zavod za sGcialno zavarovanje s poklicno organizacijo pripadnikov posamezne samostojne poklicne dejavnosti ali z organizacijo, pooblaščeno za zastopanje pripadnikov drugih poklicev iz odst. 1 tega člena*
(3) Pokojninsko zavarovanje oseb iz odst. l tega člena se uvede z zakonom kot obvezno za vse pripadnike posameznih samostojnih poklicnih dejavnosti ali posameznih drugih poklicev (odst. 1), kadar pa se uvede s pogodbo, se lahko uvede samo za člane organizacije, s katero se pogodba sklepa, in sicer kot obvezno za vse člane te organizacije.
Clen 96.
Pravice iz pokojninskega zavarovanja posebnih kategorj zavarovancev se ne morejo določiti v večjem obsegu niti ob ugodnejših pogojih, kakor je določeno v tem zakonu za druge zavarovane osebe.
Clen 97.
(1) Kot zavarovalni razredi in pokojninske osnove zavarovancev posebnih kategorij se določijo s predpisi oziroma pogodbami (čl. .95) ustrezni zavarovalni razredi s povprečnimi pokojninskimi osnovami iz čl. 63 tega zakona.
(2) S predpisi oziroma pogodbami o pokojninskem zavarovanju oseb iz čl. .95 tega zakona se lahko določi, da se povprečne pokojninske osnove določijo tako, da se razvrstijo zavarovanci v zavarovalne razrede po letih opravljanja dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, kakor tudi po letih, prebitih v delovnem razmerju.
(3) S predpisi oziroma pogodbami (čl. 95) se lahko določi, da se v določenih primerih ob posebnih pogojih lahko razvrsti zavarovanec v višji zavarovalni razred od tistega, v katerega bi bil redno uvrščen po ustreznem predpisu ali pogodbi. Prav tako se lahko določi. da se zavarovancu, ki bo na
ta način uvrščen v la zavarovalni razred, lahko določi višja pokojninska osnova, kakor je povprečna pokojninska osnova la zavarovalnega razreda iz ČL 63 tega zakona,
Clen 98.
Po predpisih oziroma pogodbah o pokojninskem zavarovanju oseb iz čl. 95 tega zakona se lahko določi, da se čas opravljanja samostojne dejavnosti pred uvedbo pokojninskega zavarovanja prizna v celoti ali delno v pokojninsko dobo. lahko pa se določijo tudi posebni pogoji za priznanje tega časa v pokojninsko dobo, kakor tudi za zagotovitev pokritja z ustreznim prispevkom za tako priznani Čas.
Clen 99.
(1) C as, kj se po tem zakonu računa v pokojninsko dobo, se priznava na isti način in ob istih pogojih tudi zavarovancem, ki se jim pravice iz pokojninskega zavarovanja določajo po predpisih oziroma pogodbah iz čl. 95 tega zakona.
(2) V primerih, kadar je priznavanje določenega razdobja v pokojninsko dobo po tem zakonu pogojeno z vstopom v delovno razmerje ali z določenim trajanjem ali prenehanjem delovnega razmerja, se lahko s predpisi oziroma pogodbami iz čl. 95 tega zakona določi, da je ta pogoj izpolnjen z vstopom v samostojno dejavnost, oziroma z določenim trajanjem ali prenehanjem take dejavnosti.
Clen 100.
S predpisi oziroma pogodbami iz čl. 95 tega zakona se lahko povečata starostna meja in dolžina pokojninske dobe, ki sta po čl. 19 in 20 odst. l tega zakona določena za pridobitev pravice do osebne pokojnine.
Clen 101.
(1) Pravico do osebne pokojnine, pridobljene na podlagi predpisov oziroma pogodbe iz čl. 95 tega zakona, uživa zavarovanec Šele po prenehanju opravljanja samostojne dejavnosti.
(2) Z 'nadaljevanjem samostojne dejavnosti po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do polne pokojnine se ne povečuje pokojnina v smislu čl. 70 odst. l tega
zakona.
(3) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za uživalce polne pokojnine, ki ponovno prično opravljati samostojno dejavnost.
Clen 102.
Določbe tega zakona o pridobivanju, uveljavljanju in uživanja pTavice do pokojnine se uporabljajo tudi za zavarovance posebnih kategorij, ako z določbami tega poglavja ali s predpisi oziroma pogodbami o njihovem pokojninskem zavarovanju ni izrecno drugače določeno.
Clen 103.
(1) Osebe, zavarovane po predpisih oziroma pogodbah iz Čl. 95 tega zakona, ki po prenehanju opravljanja samostojne dejavnosti stopijo v delovno razmerje, pridobijo lahko pravico do osebne pokojnine po določbah tega zakona, ki se nanašajo na zavarovance iz čl. 12 in 14 tega zakona, če prebijejo v delovnem razmerju najmanj 3 leta neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.
(2) Zavarovanec iz odst. 1 tega Siena, ki po 3 letih, prebitiB v delovnem razmerju, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do osebne pokojnine po Sl. 19 ali 20 odst. l. t. 1 tega zakona, pridobi praviro do nepolne pokojnine, ko Izpolni pogoje iz Sl. 20 odst. 1. t. 2 ali t. 3 tega zakona, računajoč v potrebno delovno dobo zadnjih 5 let tudi čas opravljanja samostojne dejavnosti, ki šteje v delovno dobo po čl. 74 odst. 1, t. 6 tega zakona.
(3) Zavarovanec iz odst. 1 tega člena, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev ookojnine po prejšnjih odstavkih, izpolnjuje pa pogoje za pridobitev pokojnine po predpisu oziroma pogodbi, na podlagi katere je bil zavarovan
pred vstopom v delovno razmerje, lahko uveljavi pravico do pokojnine, ki mu pripada po tem predpisu oziroma pogodbi.
Clen 104.
Način plačevanja prispevka za pokojninsko zavarovanje oseb, zavarovanih po predpisih oziroma pogodbah iz čl. 95 tega zakona, se določi z zadevnimi predpisi ali pogodbami.
2. Določbe o pokojninah umetnikov
Clen 105
(1) Pravico do pokojninskega zavarovanja po tem zakonu imajo: književniki, likovni umetniki, skladatelji, priznani glasbeni umetniki - izvajalci, filmski umetniki In prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je samostojno umetniško delo glavni poklic.
(2) V primeru smrti oseb iz prejšnjega odstavka imajo člani nijhovih družin pravico do družinske pokojnine.
(3) Zvezni izvršn lsvet določi, katere osebe se smatrajo za filmske umetnike.
Clen 106.
(1) Svojstvo umetnika, na katerem temelji pravica do pokojninskega zavarovanja v smislu čl. 102 tega zakona, kakor tudi čas, prebit pri umetniškem delu pred začetkom pokojninskega zavarovanja umetnikov, ki se priznava v pokojninsko dobo, ugotavlja v vsakem posameznem primeru z odločbo republiška komisija za socialno zavarovanje umetnikov, ki jo imenuje republiški svet pristojen za zadeve, izmed zastopnikov sveta, republiškega zavoda za socialno zavarovanje in umetnikov.
(2) Postopek za priznavanje svojstva umetnika se začne na podlagi zahteve stranke. Pred izdajo odločbe si komisija iz prejšnjega odstavka priskrbi mnenje ustreznega združenja.
(3) Proti odločbi, ki jo izda komisija iz odst. 1 tega člena, se lahko predlagatelj kakor tudi pristojni zavod za socialno zavarovanje pritoži na zvezno komisijo za socialno zavarovanje umetnikov, ki jo imenuje sekretariat zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo iz predstavnikov sekeretariata za prosveto in kulturo, zveznega zavoda za socialno zavarovanje in umetnikov. Odločba zvezne komisije za socialno zavarovanje umetnikov' je obvezna za zavode za socialno zavarovanje. Proti odločbi zvezne komisije se ne more sprožiti upravni spor.
(4) Razen stalnega člana — zastopnika umetnikov' — sodelujejo v komisiji iz odst. 1 in 3 tega člena na predlog ustreznega združenja oziroma zveze tudi občasni člani iz tiste panoge umetniške delavnosti, ki ji pripada oseba, o
katere svojstvu se odloča.
(5) Pokojninsko zavarovanje osebe, ki ji je priznano svojstvo umetnika, teče od dneva, ko je bila predložena zahteva za priznanje svojstva umetnika.
(6) Komisije iz odst. l in 3 tega člena pošljejo svoje pravnomočne odločbe okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje, pristojnemu za vodenje evidence■ o zavarovancih.
Clen 107.
(1) V pokojninsko dobo za pridobitev in določanje pravice do pokojnine umetnikov šteje:
1. čas pokojninskega zavarovanja
v svojstvu umetnika;
2. čas, prebit v delovnem razmerju, kakor tudi ostali čas. ki šteje v pokojninsko dobo osebam iz čl. 12 in 14 tega zakona;
3. čas umetniškega dela pred vstopom v pokojninsko zavarovanje umetnikov, odkar se je izkazal s svojo umetniško dejavnostjo, upoštevajoč pri tem pogoje, ki se zahtevajo za sprejem v članstvo ustreznega združenja umetnikov.
(2) Kadar je priznanje določenih razdobij v posebno dobo po tem zakonu pogojeno z vstopom v delovno razmerje ali z določenim trajanjem ali prenehanjem delovnega razmerja, se šteje, da Je ta pogoj izpolnjen z začetkom opravljanja umetniškega dela oziroma z določemim trajanjem ali prenehanjem tega dela.
Clen 108.
(1) Zaradi ugotovitve pokojninske osnove se umetniki razvrščajo v ustrezne zavarovalne razrede s povprečnimi pokojninskimi osnovami iz čl. 63 tega zakona po celokupni pokojninski dobi,’ ki se prizna po čl. 107 tega zakona.
(2) Zvezni izvršni svet določi s svojimi predpisi, v katere zavarovalne razrede in s kakimi razdobji priznane pokojninske dobe se razvrščajo posamezne kategorije umetnikov'.
(3) Posebno zaslužnega umetnika laliko razvrsti pristojni zavod za socialno zavarovanje po dobljenem mnenju republiške komisije za socialno 'zavarovanje umetnikov v zavarovalni razred oziroma mu določi pokojninsko osnovo na način, določen v čl. 97 odst. 3 tega zakona.
(4) Ako stranka kakor tudi pristojni zaVod za socialno zavarovanje nista zadovoljna z mnenjem republiške komisije za socialno zavarovanje umetnikov v primerih iz prejšnjega odstavka, lahko zahtevata mnenje od zvezne komisije za socialno zavarovanje umetnikov. Mnenje zvezne komisije za socialno zavarovanje umetnikov je obvezno za zavod za socialno zavarovanje.
(5) Republiške kakor tudi zvezna komisija sta dolžni pred izdajo svojega mnenja v primerih ji odst. 3 in 4 tega člena dobiti mnenje ustreznega združenja oziroma zveze.
Clen 109.
Pravico do osebne pokojnine pridobe umetniki, ko izpolnijo pogoje pokojninske dobe in leta starosti, predpisane v čl. 19—22 tega zakona.
Clen 110.
Izjemno od določb čl. 101, odst. 1 in čl. 141, odst. i tega zakona lahko uživajo umetniki pravico do osebne pokojnine, pridobljeno po določbah tega poglavja, v nezmanjšanem obsegu, ako po pridobitvi pravice do osebne pokojnine po določbah tega poglavja nadaljujejo z umetniškim delom.
Clen 111.
Pravico do pokojnine po določbah tega-poglavja imajo umetniki Jz čl. 105 tega zakona tudii v primerih. kadar so bili pogoji za pridobitev te pravice izpolnjeni pred uveljavitvijo tega zakona.
Clen 112.
(1) Zavarovancem, ki so Izpolnili pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine iz pokojninskega zavarovanja v svojstvu osebe iz čl. 12 ali 14 tega zakona, ali pa so uveljavili pravico do take pokojnine, in ki so se ba-vili z umetniškim delom po čl. 102 tega zakona, se lahko po postopku. določenem v ČL 103 tega
zakona, zaradi pridobitve pravice do osebne pokojnine po določbah tega poglavja prizna svojstvo umetnika po čl. H03 tega zakona. V tem primeru lahko te osebe po lastni izbiri uveljavijo pravico do osebne pokojnine po določbah tega poglavja namesto pravice do osebne pokojnine, ki jim gre po drugih določbah tega zakona, oziroma po posebnih predpisih ali pogodbah.
(2) Pravico izbire po prejšnjem odstavku imajo tudi umetniki, ki so uveljavili pravico do osebne pokojnine kot osebe po čl. 12 in 14 tega zakona po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov veljajo ustrezno tudi za pridobitev pravice do družinske pokojnine.
(4) Pravica do pokojnine, priznana po prejšnjih odstavkih, gre od dneva predložitve zahteve iz čl. 106 odst. 2 tega zakona republiški komisij,! za socialno zavarovanje umetnikov.
Clen 113.
Glede vsega drugega, kar z določbami tega poglavja ni izrecno predpisano, veljajo za pokojninsko zavarovanje umetnikov določbe tega zakona.
TO POGLAVJE
Družinska pokojnina
Clen 114.
(1) Člani družine (člen 17) pridobe pravico do družinske pokojnine v primeru smrti zavarovanca:
1. ako je imel zavarovanec skupno najmanj pet let delovne dobe, ob pogoju, da je imel v zadnjih petih letih pred smrtjo najmanj po osem mesecev delovne dobe v vsakem letu, ali da je imel v teh petih letih skupno najmanj štiri leta in dva meseca delovne dobe, ali
2. ako je zavarovanec v času smrti Izpolnil pogoje pokojninske in delovne dobe, predpisane za pridobitev osebne pokojnine po čl. 19 in 20 odst. 1 tega zakopat, ali pogoje pokojninske in delovne dobe za pridobitev invalidnine v primeru invalidnosti zaradi bolezni po predpisih o invalidskem zavarovanju, ali
3. ako je zavarovanec umrl zaradi posledic nesreče pni delu ali poklicne bolezni, ali
4. ako je zavarovanec umrl kot uživalec osebne pokojnine, ali
5. ako je zavarovanec umrl kot uživalec invalidnine ali oskrbnine po predpisih o Invalidskem zavarovanju.
(2) Šteje, da ,1e pogoj dopolnitve določene delovne dobe v zadnjih petih letih pred smrtjo zavarovanca po odst. I, točka 1 in 2 tega člena, izpolnjen tudi v primeru, ko je bila določena delovna doba dopolnjena v razdobju več kot pet let,ako je bil zavarovanec v zadnjih petih letih pred smrtjo določen čas izven delovnega razmerja v primerih, navedenih v čl. 22, točka 1 do 3 tega zakona, kakor tudi v primeru, kadar je prekinil delovno razmerje zaradi odslužitve vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi, ne glede na trajanje teh razdobij izven delovnega razmerja.
Clen 115.
(1) Pravico do družinske pokojnine pridobe v prvi vrsti zakonec, otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni in pastorki) ter vnuki brez staršev, ki jih je zavarovanec vzdrževal (v nadaljnjem besedilu: člani ožje družine).
(2) Ako ni članov ožje družine ali ako pokojnina, ki pripada članom ožje družine, ne izčrpa zneska osnove za določanje družinske pokojnine, pridobe pravico do družinske pokojnine tudi starši, očim in mačeha ter posvojitelj zavarovanca, ki jih je zavarovanec vzdrževal, dalje bratje in sestre zavarovanca, ki jili je vzdrževal, ker so brez staršev, kakor tudi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel na vzdrževanje (v nadaljnjem besedilu: člani širše družine).
(3) Zvezni izvršni, svet bo določil s svojimi predpisi pogoje, ob katerih se smatra, da zavarovanec vzdržuje člane družine.
Clen 116.
Vdova zavarovanca ima pravico do družinske pokojnine, ako je do smritS zavarovanca dopolnila 45 let starosti.
Clen 117.
(1) Vdova, ki je bila na dan smrti mlajša od 45 let, ima pravico do družinske pokojnine:
1. ako je po smrti zavarovanca ostal otrok (čl. 17. odst 1, t. 2), mlajši od 15 let, ki ima pravico do družinske pokojnine, ali starejši otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine zaradi polne in trajne nezmožnosti za delo;
2. ako je po smrti zavarovanca ostalo troje ali več otrok (čl. 17, odst. 1, t. 2), ki imajo pravico do družinske pokojnine, in sicer vse dotlej, dokler trije otroci uživajo pravico do te pokojnine;
3. ako se ugotovi, da je vdova Invalid I. kategorije Invalidnosti po predpisih o invalidskem zava-r o vanju, ali pa postane tak inva-
lifi v roku enega leta po smrti zavarovanca ali med uživanjem pokojnine po t. 1 ali 2 tega odstavka, in sicer od dneva smrti zavarovanca oziroma od dneva kasnejšega nastopa take invalidnosti pa vse dotlej, dokler traja ta invalidnost.
(2) Vdova Ima pravico do družinske pokojnine po t. 1 in 2 prejšnjega odstavka samo, ako je opravljala roditeljske dolžnosti nasproti otrokom pred smrtjo zavarovanca In vse dotlej, dokler jih
opravlja po smrti zavarovanca.
(3) Pravico do družinske pokoj-nine Ima vdova tudi v primeru, ako se je otrok zavarovanca rodil po smrti zavarovanca. Ta pravica gre vdovi od dneva smrti zavarovanca, uveljavi pa se lahko od dneva, ko je bila ugotovljena nosečnost, In sicer tako, da se pokojnina do rojstva otroka določi za enega člana družine. Ako je bil otrok mrtvorojen ali pa je umrl, preden je dopolnil 45 dni starosti, gre vdovi ta pokojnina do poteka 45 dni no porodu.
(4) Vdova zavarovanca, ki med uživanjem družinske pokojnine po določbah prejšnjih odstavkov dopolni 45 let strosti, obdrži pravico do družinske pokojnine.
(5) Vdova, ki ji je prenehala pravica do družinske pokojnine po dopolnitvi 40 let starosti, ker Je odpadel eden izmed pogojev, na podlagi katerega sl je pridobila to pravico, pridobi ponovno pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let.
Clen 118.
(1) Vdova, ki je bila na dan smrti zavarovanca stara nad 40 let, vendar mlajša od 45 let, pa zaradi tega ni pridobila pravice do družinske pokojnine niti ne izpolnjuje pogojev iz čl. 117 tega zakona, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let.
(2) Vdova iz prejšnjega odstavka, ki ni v delovnem razmerju niti se ne ukvarja s samostojno poklicno dejavnostjo, ima pravico do odpravnine, in sicer:
1. v višini trikratnega zneska povprečne pokojninske osnove X. zavarovalnega razreda (čl. 63), — ako ni članov ožje družine, ki imajo pravico do družinske pokojnine;
2. v višin! šestmesečnega zneska razlike med družinsko pokojnino, ki bi pripadala članom ožje družine, ako bj bila tudi vdova so-uživalec družinske pokojnine, in družinsko pokojnino, ki se dejansko izplačuje tem članom družine, — ako so člani ožje družine, ki imajo pravico do družinske pokoj, nine.
(3) Odpravnina se Izplačuje v treh oziroma šestih enakih mesečnih obrokih, začenši od prvega dne prihodnjega meseca po smrti zavarovanca, ako si v tem času vdova ne pridobi pravice do družinske pokojnine.
CJen 119.
(1) Vdovec zavarovanke Ima pravico do družinske pokojnike, ako je bil na dan smrti žene star nad 60 let ali pa je popolnoma in trajno nesposoben za delo, in sicer ob pogoju, da ga je žena vzdrževala do svoje smrti.
(2) Vdovec, ki je v času uživanja družinske pokojnine, priznane zaradi nezmožnosti za delo, dopolnil 60 let starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine.
Clen 120.
Zakonec nima pravice do družinske pokojnine:
1. ako se ugotovi, da je bil zakon zavarovanca, ki Je trajal manj kakor leto dni, sklenjen z namenom, pridobiti pravico do družinske pokojnine;
2. ako Je zakon, sklenjen z zavarovancem, ki Je uživalec osebne pokojnine ali invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju. trajal manj kakor leto dni;
3. ako je bil zakon razvezan s pravomočno sodno odločbo, pa mu ni bila prisojena vzdrževalnina:
4. ako je pred smrtjo zavarovanca neopravičeno zapustil zakonsko skupnost in živel izven te skupnosti šest mesecev ali dlje. O tem, ali je bila zapustitev zakonske skupnosti neopravičena, odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Clen 121.
(1) Zakonec, čigar zakon Je bil razvezan brez njegove krivde in ki mu je bila prisojena vzdrževalnina. ima pravico do družinske pokojnine ob istih pogojih, kako« drugi zakonec zavarovanca, ne glede na to, ali je zavarovanec sklenil novo zakonsko zvezo ali ne.
(2) Kadar imata zakonec 4z razvezanega zakona in zakonec iz novega zakona pravico do družinske pokojnine, se določi skupna družinska pokojnina za oba so-uživalca v višini družinske pokojnine, ki bi šla po čl. 126, odst.
1, t. 1 tega zakona enemu članu družine.
Clen 122.
(1) Otroci (čl. 17, odst 1), vnuki, bratje in sestre ter otroci brez staršev (čl. 17, odst. 1) imajo pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti, ako pa se šolajo, do konca predpisanega rednega šolanja, toda najkasneje do dopolnjenega 26. leta starosti.
(2) Ako je uživalec družinske pokojnine iz prejšnjega odstavka prekinil šolanje zaradi bolezni, odobrene po pristojnem organu javne zdravstvene službe, mu pripada pravica do družinske pokojnine tudi za čas bolezni — do dopolnjenega 26. leta starosti. Ako tak uživalec nadaljuje z rednim šolanjem, pa ga ne more dokončati v rednem roku zaradi bolezni, se podaljša pravica do družinske pokojnine tudi po dopolnitvi 26. leta starosti za toliko časa, kolikor je izgubil rednega šolanja zaradi odobrene bolezni.
(3) Ako je postal uživalec drh-žinske pokojnine iz odstavka 1. tega člena popolnoma ali trajno nezmožen za delo pred odobritvijo pravice do družinske pokojnine ali v času uživanja pokojnine po prejšnjih odstavkih, se mu podaljša pravica do pokojnine za. ves čas, dokler traja ta nezmožnost.
Clen 123.
(l) Posvojeni otrok, pastorek, vnuk, brat in sestra ter otrok brez staršev, vzet na vzdrževanje, imajo pravico do družinske pokojnine, ako poleg pogojev, določenih v čl. 17, dst. 1, t. 3 in čl. 115, odst. l in 2 tega zakona, izpolnjujejo tudi posebne pogoje, in sicer:
1. Posvojeni otrok — ako je bil posvojen vsaj tri leta pred smrtjo zavarovanca, razen v primeru, kadar je bila smrt posledica nesreče pri delu ali Izven dela;
2. pastorek — ako nima drugega roditelja, razen zakonca zavarovanca, ali ako je ta drugi roditelj popolnoma ali trajno nezmožen za delo, pa ga je zavarovanec vzdrževal sam ali skupno z zakoncem v svojem gospodinjstvu najmanj leto dni pred svojo smrtno, ako zakon ni trajal manj in ako nima lastnih dohodkov ali dohodkov na
podlagi zakonske obveznosti drugega roditelja, ki zadostujejo za vzdrževanje;
3. vnuk. brat in sestra — ako nimajo lastnih dohodkov, ki bi zadostovali za vzdrževanje;
4. otrok brez staršev, vzet na vzdrževanje — ako nima lastnih dohodkov, zadostnih za vdrževa-nje, pa ga je zavarovanec vzdrževal v svojem gospodinjstvu vsaj tri leta pred smrtjo.
(2i Vnuki, bratje in sestre, ter otroci, vzeti na vzdrževanje, imajo pravico do pokojnine tudi takrat. kadar imajo enega ali oba ro-dlt-el J a, ako so roditelji popolnoma in trajno nezmožni za delo.
Clen 124.
(1) Starši zavarovanca imajo pravico do družinske pokojnine, ako jih je zavarovanec vzdrževal, in sicer mati, ako Je stara nad sn let. oče pa. ako Je star nad 60 let, ali pa. ako so starši popolnoma in traino nezmožni za delo.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veliajo ustrezno tudi za očima in mačeho, kakor tudi za posvojitelja zavarovanca.
Clen 125.
(1) Osnova za določanje druži..-ske pokojnine je znesek osebne pokojnine, ki Je pripadala zavarovancu v času smrti ali pa bi mu bila pripadala, če bi v tem času pridobil pravico do osebne pokojnine.
(2) Ako zavarovanec ni imel 15 let pokojninske dobe, se vzame kot osnova za določanje družinske pokojnine znesek osebne pokojnine. ki bi šla po 61. 69., odst.
2. tega zakona za 15 let pokojninske dobe.
(3) Ako Je nastopila smrt zavarovanca kot posledica nesreče pri delu. pa zavarovanec ni donolnil pokojninske dobe. predpisane za polno pokoinlno. je osnova za določanje družinske pokojnine polna pokojnina zavarovanca. Ako Je v tem primeru Imel zavarovanec
skupno manj kakor tri leta dela, se ugotovi osnova za odmero osebne pokojnine po .povprečju plač, ki jih Je prejel zavarovanec v tem krajšem razdobju, pri čemer se pri javnih uslužbencih in pri vojaških zavarovancih vzame zadnja osnovna plača v to povprečje v celem znesku, ne glede na to, ali Je bil zavarovanec leto dni v ustreznem plačilnem razredu, činu ali razredu (klasi). Zaradi uporabe čl. 64. tega zakona se upošteva v tem primeru kategorija tistega delovnega mesta, na katerem je zavarovanec delal neposredno pred dnevom nesreče pri-delu.
(4) Kadar se družinska pokojnina odmerja članom družine tistih oseb, ki so po predpisih o invalidskem zavarovanju zavarovane samo za primer invalidnosti, zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se šteje kot osnova za določanje družinske pokojnine osnova za določanje denarnih dajatev takim osebam, določena po predpisih o invalidskem zavarovanju.
(5) Osnova za odmero družinske pokojnine je polna osebna pokojnina zavarovanca tudi v primeru, kadar je bila oseba, od katere izvaja družina v smislu čl. 114. tega zakona pravico do družinske pokojnine, vojaški vojni invalid od I. do VI. skupine, in ni dopolnila pokojninske dobe, predpisane za polno pokojnino.
Clen 126.
(1) Višina družinske pokojnine je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo pravico do pokojnine, in se odmerja od osnove za družinsko pokojnino v naslednjih odstotkih:
1. ako gre pokojnina samo zakoncu ali zakoncu in drugim članom ožje družine, ali samo tem drugim članom ožje družine, ako ni zakonskega tovariša, ali samo članom širše družine:
<3
s>
P o
•— c:
rt3
«3		©
	§	£3 cc
	O	KJ
H	N	n
(0 N	eO pa	ea N
60V*
75*/.
90=>/.
ion3/«
2. ako gre družinska pokojnina samo otrokom ali samo vnukom, ali otrokom in vnukom, pa preostali zakonec nima pravice do družinske pokojnine:
c3	H	2	1!
d c«	§	g	> >
KJ	»O	o	C 0 —' a
	e*	n	
Cj			
N	N		N
40*/.	55*/»	70»/.	ioov.
(2) Po točki 2. prejšnjega odstavka se odmeri družinska pokojnina tudi nezakonskemu otroku zavarovanca, ki je edini član ožje družine s pravico do družinske pokojnine, ako ima živo mater, pa ni živel v gospodinjstvu zavarovanca.
(3) Kadar imajo pravico do družinske pokojnine tako člani ožje kot tudi člani širše družine, pripada članom širše družine družinska pokojnina v višini razlike med skupnim zneskom družinske pokojnine članov ožje družine in zneskom osnove za določanje družinske pokojnine. Ako je v takem primeru souživalec družinske pokojnine samo en član širše družine, ne more biti del družinske pokojnine, ki mu gre, večji od 40% osnove za določanje družinske pokojnine.
(4) Kadar komu izmed članov ožje družine preneha pravica do družinske pokojnine, preostali člani ožje družine pa ne izčrpajo polnega zneska družinske pokojnine, se članom širše družine določi oziroma poveča znesek družinske pokojnine, ki jim pripada po prejšnjem odstavku.
(5) Z določitvijo družinske pokojnine po odst. 1. do 3. tega člena se smatra družinska pokojnina kot izčrpana in se ne poveča po odst. 4. tega člena niti v primeru, kadar se posameznim souživalcem njihov del pokojnine ne izplačuje v celoti ali delno zaradi uporabe določb poglavja IX. tega zakona.
v Clen 127.
(1) Ako žive člani ožje družine, ki jim pripada družinska pokojnina, ločeno, se deli skupna družinska pokojnina na enake dele.
(2) Družinska pokojnina se deli na enake dele tudi v primeru, kadar jo uživajo samo člani širše družine, ki žive ločeno.
(3) Ako pripada družinska pokojnina tako članom ožje kakor tud) širše družine, se zaradi uporabe določb odst. 1. in 2. tega člena razdeli družinska -pokojnina prej na tisti del, ki gre članom ožje družine, in na tisti del, ki gre članom širše družine. ?
Clen 128.
(1) Ako uživata družinsko pokojnino zakonec iz novega zakona in zakonec iz razvezanega zakona, se pokojnina oziroma del pokojnine, ki jima pripada po čl.
121, odst 2. tega zakona, razdeli
na enaka dela.
(2) Ako enemu Izmed soužlval-cev iz prejšnjega odstavka preneha pravica do družinske pokojnine, pripade njegov del družinske pokojnine preostalemu uživalcu. Določba 61. 126, odst. 5. tega zakona velja tudi v tem primeru.
Clen 129.
(1) Kadar so med člani družine, ki imajo pravico do družinske pokojnine, tudi osebe, ki jim gre zaradi uporabe čl. 52 tega zakona družinska pokojnina po zmanjšani pokojninski dobi umrlega zavarovanca, se določi družinska pokojnina:
1. za člane družine, ki Jim gre družinska pokojnina po nezmanjšani pokojninski dobi, tako, da se ugotovi znesek družinske1 pokojnine, ki bi šel družini, če bi imeli vsi Člani družine pravico do pokojnine po nezmanjšani dobi. Tako ugotovljeni znesek družinske pokojnine se razdeli v skladu s čl. 127 tega zakona in se članom družine, ki jim gre pokojnina po nezmanjšani dobi, dodelijo pripadajoči jim deli tako ugotovljene pokojnine;
2. za člane družine, ki jim gre družinska pokojnina po zmanjšani pokojninski dobi, tako, da se ugotovi znesek družinske pokojnine, ki bi šel družini, ako bi imeli vsi člani družine pravico do pokojnine po zmanjšani dobi. Tako ugotovljeni znesek družinske pokojnine se razdeli v skladu s čl. 127 tega zakona in se članom družine, ki jim gre pokojnina po zmanjšani dobi. dodelijo pripadajoči Jim deli tako ugotovljene pokojnine.
(2) Z odmero družinske pokojnine na način' po prejšnjem odstavku se smatra družinska pokojnina kot izčrpana do odstotka, ki gre v'smislu čl. 126 tega zakona za določeno število sonžlvalcev.
Clen 130.
(1) Ako pridobi uživalec družinske pokojnine tudi pravico do osebne pokojnine ali invalidnine, lahko uživa samo eno izmed teh pravic po lastni izbiri.
(2) Uživalcu družinske pokojnine, ki pridobi pravico še do druge družinske pokojnine, oziroma družinskemu članu, ki pridobi pravico do dveh družinskih pokojnin, gre ena od obeh pokojnin po lastni izbiri.
(3) Pravico izbire po čl. 78. odst.
2 tega zakona imajo tudi člani družine v primeru smrti zavarovanca.
Clen 131.
Družinski člani zavarovanca — tujega državljana, ki stalno bivajo v inozemstvu, lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine po določbah tega zakona, ako država, v kateri družina stalno živi, priznava tako pravico jugoslovanskim državljanom.
Clen 132.
Zvezni izvršni svet lahko izjemno prizna pravico do družinske pokojnine tudi v primerih, kadar niso izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do pokojnine, predpisani s tem zakonom, kakor tudi določi pokojnino v večjem znesku, kakor bi šel po določbah tega zakona.
VIII. POGLAVJE
Posebno varstvo uživalcev nepolne osebne pokojnine in uživalcev družinske pokojnine
Clen 133.
Uživalcem nepolne družinske pokojnine in uživalcem družinske pokojnine, katerih pokojnina, določena ali prevedena po tem zakonu, je manjša od zneskov, predvidenih po določbah tega poglavja, še zagotavlja posebno materialno varstvo (v nadaljnjem besedilu:	varstveni dodatek), ako
glede imovinskega stanja in dohodkov izpolnjujejo pogoje, določene s posebnimi predpisi.
Clen 134.
(1) Višina varstvenega dodatka uživalcev nepolne pokojnine je odvisna od kategorije delovnih mest, na katerih so delali kot zavarovanci (čl. 64, odst. 2 do 5).
(2) Uživalcem nepolne pokojnine se izplačuje varstveni dodatek v višini razlike med zneskom njihove pokojnine in zneskom:
1. povprečne pokojninske osnove XX. zavarovalnega razreda — ako so delali na delovnih mestih V. ali IV. kategorije;
2. povprečne osnove XIX. zavarovalnega razreda — ako so delali na delovnih mestih III. kategorije;
3. povprečne pokojninske osnove XVIII. zavarovalnega razreda — ako so delali na delovnih mestih II. ali I. kategorije ali pa se razvrščajo v zavarovalne razrede brez uporabe čl. 64, odst. 2. do 5. tega zakona, ali pa se razvrščajo v X. kot najnižji zavarovalni razred po čl. 77, odst. 2. tega zakona.
(3) Varstveni dodatek se izplačuje v polnem ali znižanem znesku glede na premoženjsko stanje uživalca.
Clen 135.
(1) Višina varstvenega dodatka uživalcev družinske pokojnine je odvisna od števila družinskih članov, ki uživajo družinsko pokojnino.
(2) Uživalcem družinske pokojnine se izplačuje varstveni dodatek v višini razlike med njihovo pokojnino in zneskom v višini:
1. 850fn od povprečne pokojninske	osnove	XX.	zavarovalnega
razreda, ako uživa pokojnino samo en član;
2. 9D0/„ od povprečne pokojninske	osnove	XX.	zavarovalnega
razreda, ako uživata pokojnino dva člana;
3. 95n/„ od povprečne pokojninske	osnove	XX.	zavarovalnega
razreda, ako uživajo pokojnino trije člani;
4. 100«/n od povprečne pokojninske	osnove	XX.	zavarovalnega
razreda, ako uživajo pokojnino štirje ali več članov.
(3) Varstveni dodatek se izplačuje v polnem ali znižanem znesku glede na premoženjsko stanje uživalca.
Clen 136.
Zneski, v katerih .se Izplačuje varstveni dodatek po čl. 135 tega zakona, se zaokrožijo po čl. 79 tega zakona.
Clen 137.
Varstveni dodatek se ne izplačuje uživalcem, ki se jim plačuie pokojnina v inozemstvo, razen če ni z mednarodnimi pogodbami drugače določeno.
Clen 138.
(1) Pri ugotavljanju premoženjskega stanja in dohodkov uživalcev pokojnine in članov njihovih gospodinjstev, od katerih je odvisna pridobitev oziroma izguba varstvenega dodatka, se upoštevajo dohodki od premoženja in od samostojnih dejavnosti.
(2) Podrobne predpise o pogojih za pridobitev in izgubo varstvenega dodatka, za izplačevanja tega dodatka v polnem ali v zmanjšanem znesku, kakor tudi za njegovo razdelitev na souživalce družinske pokojnine v zvezi z Imo-vinskim stanjem in dohodki, izda zvezni izvršni svet.
IX. POGLAVJE
Uživanje in izguba pravice do pokojnine
Clen 139.
G) Pokojnina gre od dneva, s katerim si je zavarovana oseba pridobila pravico do pokojnine, ako je bil zahtevek za uveljavitev te pravice vložen najkasneje v roku 6 mesecev po dnevu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.
(2) Ako je bil zahtevek za uveljavitev pravice do pokojnine vložen po poteku roka 6 mesecev iz prejšnjega odstavka, gre pokojnina samo za 6 mesecev nazaj, računajoč od dneva vložitve zahtevka.
(3) Varstveni dodatek se izplačuje od dneva, od katerega gre tudi pokojnina, ako je bil zahtevek za izplačevanje tega dodatka vložen najkasneje v roku 6 mesecev od dne prejema odločbe o pravici do pokojnine. Ako je bil zahtevek vložen po tem roku, se- izplačuje varstveni dodatek od prvega dne prihodnjega meseca po vložitvi zahtevka.
Clen 140.
(1) Pokojnina, ki gre po tem zakonu, se določi v mesečnem znesku. mesečni obroki pokojnine pa dospevajo v izplačilo vnaprej s prvim dnevom vsakega koledarskega meseca.
(2) Dospeli mesečni obroki pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec pokojnine sam, se lahko izplačajo naknadno največ za tri leta nazaj.
Clen 141.
(1) Zavarovancu, ki Je uveljavil pravico do polne (čl. 19) ali nepolne (čl. 20, odst. 1) pokojnine, pa nadaljuje delo 's polnim rednim delovnim časom, kakor tudi uživalcu osebne pokojnine, ki ponovno stopi v delovno razmerje in dela s polnim rednim delovnim časom, gre za čas take zaposlitve 500/o pokojnine, določene po čl. 69, oziroma po čl. 69 ob uporabi čl. 71, 74 in 75 tega zakona. To velja tudi za zavarovanca, ki je pridobil pravico do osebne pokojnine po čl. 73. odst. 1, toč. 2 tega zakona.
(2) Glede dneva, od katerega gre polovica pokojnine zavarovancu, ki nadaljuje z delom, veljajo določbe čl. 139 tega zakona.
(3) Uživalcu pokojnine, ki ponovno stopi v delovno razmerje, se izplačuje polovica pokojnine od dneva vstopa v delovno razmerje.
Clen 142.
Zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine po čl. 73, odst. 1, toč. 1 in odst. 2. tega zakona, pa nadaljuje z delom, kakor tudi zavarovancu, ki po uveljavitvi pravice do te pokojnine ali do osebne pokojnine, ki mu je bila določena po tem zakonu pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev osebne pokojnine po čl. 19 ali 20, odst. 1. tega zakona, ponovno stopi v delovno razmerje s polnim ali nepolnim delovnim časom, se ne izplačuje pokojnina, dokler je v delovnem odnosu, dokler ne izpolni pogojev za pokojnino po čl. 19 ali 20, odst. 1, ali pa po čl. 73, odst. 1, toč. 2 tega zakona.
Clen 143.
(1) Pokojnina, povečana po čl. 70 tega zakona, gre uživalcu pokojnine od prvega dneva prihodnjega meseca po prenehanju zaposlitve s polnim rednim delovnim časom.
(2) Uživalcu pokojnine, ki izpol-nt pogoje za odmero nove pokojnine po čl. 72 tega zakona, uveljavi to pravico in nadaljuje * delom ali ponovno stopi v delovno razmerje s polnim rednim delovnim časom, se izplačuje za čas take zaposlitve 50o/„ tako odmerjene nove pokojnine brez povečanja po čl. 70, odst. i. tega zakona.
(3) Določbe odstavka I. in 2. tega člena veljajo tudi za uživalce osebne pokojnine, ki jim je bila pokojnina določena po čl. 69 ob uporabi čl. 71, 74 in 75 tega zakona, kakor tudi za uživalce pokojnine po čl. 73, odst. 1., toč. 2 tega zakona.
Clen 144.
(1) Ako začne uživalec osebne pokojnine opravljati samostojno poklicno dejavnost ali katero koli samostojno dejavnost po določbah poglavja VI. tega zakona, mu gre za čas take delavnosti saa/o pokojnine, odmerjene v ustreznem odstotku po čl. 69 oziroma po čl. 69 ob uporabi čl. 71, 74 in 75 tega zakona. To velja tudi za zavarovanca, ki je pridobil pravico do osebne pokojnine po čl. 73, odst. 1, toč. 2 tega zakona.
(2) Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se uživalcu osebne pokojnine, ki opravlja umetniško dejavnost v smislu čl. 105 in 106 tega zakona, izplačuje pokojnina v nezmanjšanem znesku.
Clen 145.
(1) Uživalcu družinske pokojnine, ki je v delovnem razmerju ali stopi kasneje v delovno razmerje ter dela s polnim rednim delovnim časom, se izplačuje za čas take zaposlitve 50a/„ pripadajoče družinske pokojnine.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja enako tudi za uživalca družinske pokojnine, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost ali katero koli samostojno dejavnost iz VI. poglavja tega zakona.
(3) Ako uživa družinsko pokojnino vec družinskih članov, se zaradi uporabe odst. 1. in 2. tega člena znesek družinske pokojnine predhodno razdeli v skladu s čl., 127 tega zakona in se zaposlenemu uživalcu družinske pokojnine izplačuje 50i>/„ tako pripadajočega dela.
Clen 146.
(1) Varstveni dodatek se ne izplačuje zaposlenim uživalcem pokojnine, ki se jim po čl. 141 in 143 do 145 tega zakona izplačuje polovica pokojnine.
(2) Ako zaradi izpremembe dejanskih okoliščin prenehajo pogoji za izplačevanje varstvenega dodatka, se ustavi izplačevanje tega dodatka s prvim dnem prihodnjega meseca po nastali izpremembi.
(3) Alto bi bili zaradi nastale izpremembe dejanskih okoliščin naknadno, izpolnjeni pbgoji za izplačevanje varstvenega dodatka, se izplačuje ta dodatek od prvega dne prihodnjega meseca po izpolnitvi pogojev in vložitvi zahtevka.
Clen 147.
Uživalec pokojnine, ki zaradi spremembe bivališča ali iz drugega razloga začasno ne more sam prejemati pokojnino, lahko pooblasti drugo osebo, da v tem ča--su sprejema dospele mesečne-zneske njegove pokojnine.
Clen 143.
Uživalcu pokojnine — Inozemskemu državljanu, ki se izseli za stalno v državo, katere državljan Je, ali v državo prejšnjega stalnega bivališča, se izplačuje pokojnina v inozemstvo, ako priznava dotična država isto pravico Jugoslovanskim državljanom.
Clen 149.
(1) Uživalcu pokojnine, ki prestaja kazen zapora ali strogega zapora, na katero je bil obsojen s sodbo, sodišča zaradi kaznivega dejanja, ne gredo obroki pokojnine, ki dospevajo v času prestajanja kazni, dolge nad mesec dni.
(2) Članom družine uživalca osebne pokojnine, ki prestaja kazen zapora ali strogega zapora (odst. i) se izplačuje za ta čas njegova pokojnina do višine zneska družinske pokojnine, do katere bi imeli družinski člani pravico po čl. 114 in 126 tega zakona, ako izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine, kolikor ni nastopila izguba pravice do osebne pokojnine v
smislu čl. 152 tega zakona.
Clen 150.
Pokojnina je lahko predmet Izvršbe ali zavarovanja do ene tretjine, za alimentacijske terjatve priznane s sodno odločbo ali s poravnavo, pa do polovice.
Clen 151.
G) Pravice iz pokojninskega zavarovanja prenehajo s smrtjo uživalca pokojnine.
(2) Pravico iz pokojninskega zavarovanja izgubi uživalec pokojnine:
li ki Je s pravnomočno sodb« obsojen na smrt;
(Nadaljevanje na 10. strani) •
■ Ilir-mu 7 mmtm mmtama 7
 a. —..........................................     .	   —
Zakon o pokojninskem zavarovanju
(Nadaljevanje z 9. strani)
2. ki izgubi Jugoslovansko državljanstvo s pravnomočno odločbo o odvzemu državljanstva, izdano na podlagi predpisov o držav-lj anstvu;
3. v primerih Iz 61. 152—155 tega zakona.
Clen 152.
(1) Pravico do pokojnine izgubi uživalec osebne pokojnine, ki zaradi zmanjšanja pokojniske dobe po določbah 61. 50 in 51 tega zakona ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev pravice do osebne pokojnine.
(2) Pri ugotavljanju izgube pravice do osebne pokojnine po prejšnjem odstavku se razdobje petih let, v katerem mora biti izpolnjena določena delovna doba po 61. 20, odst. 1, toč. 2 in 3 tega zakona, računa nazaj od dneva pridobitve pravice do pokojnine.
Clen 153.
Družinski član ne pridobi, ako pa je že pridobil, izgubi pravico do družinske pokojnine:
1. ako je oseba, po kateri izvaja pravico do družinske pokojnine, izgubila pravico do osebne pokojnine (čl. 151. odst. 2. toč. 1 in 2), ali pa je v takih primerih izgubila pravico do invalidnine ali oskrbnine po predpisih o invalidskem zavarovanju;
2. ako je s pravomočno sodbo
ugotovljena njegova kazenska odgovornost za smrt osebe, po kateri izvaja pravico do pokojnine;
3. ako zaradi zmanjšanja pokojninskega staža zaradi uporabe 61. 52 tega zakona ni pogojev za pridobitev' pravice do družinske pokojnine;
4. ako zaradi naknadne izpre-membe posebnih okoliščin, od katerih je odvisna pridobitev pravice do družinske pokojnine, ni več pogojev za uživanje te pravice.
Clen 154.
(1) Vdova izpod 45 let starosti izgubi pravico do družinske pokojnine s sklenitvijo novega zakona, razen ako je ni pridobila zaradi invalidnosti (61. 117, toč. 3).
(2) Vdovi, ki je s sklenitvijo novega zakona izgubila pravico do družinske pokojnine, ki pa po zakoncu iz tega novega zakona ni pridobila pravice do družinske pokojnine, se obnovi pravica do družinske pokojnine, ki jo je izgubila s sklenitvijo novega zakona, ako so v času prenehanja novega zakona še vedno izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do te družinske pokojnine po 61. 117, odst. l, toc. l in 2 in odst. 2 tega zakona.
Clen 153.
Otroci, vnuki, bratje in sestre ter otroci brez staršev ne pridobe, ako pa so že pridobili, izgube pra-vico do družinske pokojnine, če sklenejo zakon pred smrtjo xa-varovanca ali po njej.
Clen 158.
tl) Uživalec pokojnine Je dolžan pritavati zavodu za socialno zavarovanje, ki mu izlačuje pokojnino, vsako izpremembo, nastalo JLP.selmost.i ali. v dejanskih okoliščinah, ki vplivajo na samo pravico ali na obseg uživanja te pravice po določbah tega zakona. To dolžnost ima tudi oseba, ki je od uživalca pokojnine pooblaščena sprejemati dospele zneske njegove pokojnine (61. 147).
(2) Organi, ustanove, gospodarske in druge organizacije ter delodajalci so dolžni prijaviti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje zaposlitev vsakega uživalca pokojnine, ki Je pri njih
stopil v delovno razmerje s polnim rednim delovnim časom. Za predložitev te prijave 1e odgovoren tudi uživalec pokojnine, ki Je stopil v delovno razmerje.
(3) Prijave v smislu ' prejšnjih odstavkov se morajo predložiti v roku 8 dni od dneva nastale iz-premembe. oziroma od dneva vstopa uživalca pokojnine v delovno razmerje.
n. DEL
Postopek za uveljavitev pravice do pokojnine
X.	POGLAVJE
1.	Splošne določbe
Clen 157.
tl) O zadevah iz pokojninskega zavarovanja odločajo okrajni zavodi za socialno zavarovanje.
(2)	Izjemno od določbe prejšnjega odstavka odloča o zadevah iz pokojninskega zavarovanja, ki sloni na meddržavnih ali mednarodnih pogodbah, zvezni zavod za socialno zavarovanje.
Clen 158.
(1) 35a odločanje o pravici do o-sebne pokojnine je krajevno pristojen okrajni zavod za socialno zavarovanje, na čigar območju Je bil zavarovanec v delovnem razmerju v času vložitve zahtevka.
(2) Ako zavarovanec v času vložitve zahtevka ni bil v delovnem razmerju, je krajevno pristojen okrajni zavod za socialno zavarovanje, na čigar področju ima zavarovanec prebivališče v času vložitve zahtevka,
Clen 159.
Za odločanje o pravici do družinske pokojnine je krajevno pristojen okrajni zavod za socialno zavarovanje na čigar območju je imela zadnje prebivališče oseba, od katere družinski člani Izvajajo pravico do pokojnine.
Clen 160.
Ako se krajevna pristojnost ne da ugotoviti po določbah člena 158 ln 159 tega zakona. Jo določi direktor zveznega zavoda za socialno zavarovanj e.
Clen 181.
(1) O sporu glede pristojnosti med posameznimi okrajnimi zavodi za s o c i n 1 p n zavarovanje na ozemlju iste ljudske Tepublike odloča direktor republiškega zavoda za socialno zavarovanje.
(2) O sporu glede pristojnosti med posameznimi okrajnimi zavodi za socialno zavarovanje na Dremljih raznih liudskih Tepu-
blik. o snoru glede	sto	in	osti
med republiškimi zavodi za socialno zavarovanje, kakor tudi o sporu glede pristojnosti med okrajnimi zavodi za socialno zavarovanje i- republiškim zavodom za socialno zavarovanje, odloča direktor zveznega zavoda
(3) Odločba nepristojnega zavod 1 fci je v upravnem postobkn dokončna, «e odpravi z odločbo o
•poru glede pristojnosti, Izdano po odstavku 1. in 2. tega člena, ako ni od dneva pravnomočnosti poteklo več kot pet let.
Clen 162.
(1) Zavodi za socialno zavarovanje in njihove podružnice so dolžni drug drugemu dajati pravno pomoč.
(2) Državni organi In ustanove, gospodarske in druge organizacije ter delodajalci so dolžni za osebe, ki so bile pri njih zaposlene, dajati zavodom za socialno zavarovanje vse podatke, potrebne Za vodenje postopka.
(3) Sodišča so na zahtevo zavodov za socialno zavarovanje dolžna pošiljati spise oziroma podatke, potrebne za vodenje postopka, ako se s tem ne ovira sodni postopek.
(4) Sodišča pošiljajo po uradni dolžnosti pristojnim zavodom za sociaino zavarovanje	pravomoč-
ne sodbe, s katerimi so uživalci pokojnine obsojeni na	kazen zapora nad mesec dni	ali strožjo
kazen.
Clen 163.
(1) V zadevah pokojninskega zavarovanja odloča direktor zavoda za socialno zavarovanje.
(2) Direktor zavoda	lahko pooblasti ta odločanje svojega neposrednega namestnika,
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi strokovni uslužbenec, ki ga za to pooblasti direktor. Ta strokovni uslužbenec sopodpiše odločbo.
Clen 164..
(1) Odločbo o priznanju pravice do pokojnine po členu 73. odstavek 2 tega zakona, izda komisija, ki Jo ustanovi zvezni izvršni svet v smislu člena 50—54 Zakona o državni upravi, in sicer na predlog komisije, ki Jo imenuje republiški izvršni svet. Republiška komisija daje svoj predlog na zahtevo zavarovanca ali na nredlog Zveze borcev ali organa, ustanove oziroma organizacije, pri kateri Je zavarovanec v delovnem razmerju, in sicer s pristankom zavarovanca ter na podlagi podatkov o pokojninski in delovni dobi zavarovanca, dobljenih predhodno od pristojnega zavoda za socialno zavarovanje.
(2). Na podlagi odločbe, s katero se prizna pravica do osebne pokojnine po odst. 1. tega člena, odmer; pristojni zavod za socialno zavarovanje -s svojo odločbo pokojnino, ki gre zavarovancu.
(3) Zvezna komisija iz odst. 1. tega člena lahko predpiše pravilnik o svojem delu.
Clen 185.
(1) O izločitvi uslužbenca zavoda za socialno zavarovanje, njegove podružnice oziroma izpostave odloči s sklepom direktor zavoda (upravnik podružnice ali šef izpostave). kjer službuje uslužbenec, čigar izločitev se zahteva,
(2) O Izločitvi šefa Izpostave oziroma upravnika podružnice odloči direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
(.9) O odločitvi direktorja okrajnega oziroma republiškega zavoda za socialno zavarovanje odloči direktor republiškega oziroma zveznega zavoda za -socialno zavarovanje.
Clen 168.
(1) Stroške, nastale v postopku, nosi razen stroškov stranke same, tisti zavod za socialno zavarovanje. ki je sprožil postopek.
(2) Stranka nosi sama svoje stroške, povzročene i postopkom.
Clen 167.
(1) Stroške, hi Jih povzroči v postopku stranka ali druga oseba lz objesta. ali po svoji krivdi, nosi tisti, ki jih Je povzročil.
(2) O dolžnost.f plačila stroškov, nastalih v primerih iz prejšnjega odstavka, o njihovi višini in roku plačila se odloči z isto določbo, s katero se odloči o stvari sami.
Clen 16*.
V postopku za uveljavitev pravice do pokojnine, kj se vodi v zavodih za socialno zavarovanje, se ne plačujejo takse za vloge in druge priloge, kakor tudi ne za odločbe in druge akte ln opravila v postopku.
2.	Postopek no prvi stopnji
Clen 169.
(1) Postopek za pridobitev pravice do pokojnine začne pristojni zavod za socialno zavarovanje na zahtevo stranke.
(2) Zahtevek za Izplačevanje varstvenega dodatka se lahko vloži skupaj z zahtevkom za uveljavitev pravice do pokojnine, ali pa kot poseben zahtevek.
Clen 170.
(1)	Zahtevek se lahko vloži pismeno pri pristojnem zavodu za socialno zavarovanje (člen 157) ali pa ustno na zapisnik pri pristojnem ali pri kakem drugem okTaj-nem zavodu.
. (2) Okrajni zavod, ki sprejme pismeni zahtevek ali sprejme ustno vlogo na zapisnik, je dolžan. ako ni pristojen za odločanje. odstopiti v-ogo oziroma zapisnik takoj pristojnemu zavodu.
(3) Zahtevek za uveljavitev pravice do osebne pokojnine se lahko vloži šest mesecev pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev ie pravice. V primeru, kadar je zahtevek vložen pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, mora zavod za socialno zavarovanje izdati odločbo o pravici do pokojnine v roku 69 dni od dneva, ko so bili izpolnjeni pogoji za pridobitev te pravice.
Clen 171.
(1) Postopek za določitev pokojnine začne pristojni zavod za socialno zavarovanje na zahtevek tudj v nrimeru, kadar se pravica do osebne pokojnine zasniva na odločb, o prenehanju službe (člen 20. odst. 2. člen 90. 264 in 265).
(2) Zahtevku za določitev pokojnine v pnimenih iz prejšnjega odstavka mora stranka priložiti tudi odločbo o prenehanju službe, na kateri se zasniva pravica do pokojnine.
Clen 172.
(1) Kadar je ugotovitev pokojnin ske dobe odvisna od vTačunanja razdobij, navedenih v členu 29. 31. odst. 1. t. 3 in čl. 38, odst. 4. tega zakona, mora zavod za socialno zavarovanje, ki vodi postopek, priskrbeti mnenje posebne komisije o tem. ali so izpolnjeni pogoji za vračunani«1 navedenih razdobij v pokojninsko dobo.
(2) Mnenje komisije iz prejšnjega odstavka mora priskrbeti zavod za socialno zavarovanje tudi
r primeru kadar sklepa o rabi 61. 75 ln 215 tega zakona.
(3)	Komisijo v odst. 1. tega zakona imenuje republiški izvršni svet izmed predstavnikov ustreznih družbenih organizacij.
Clen 173.
a) Plače, na podlagi katerih se ugotavlja povprečni mesečni znesek plač, zaradi razvrščanja v zavarovalne raCTede po členu 67 tega zakona, se ugotavljajo na podlagi plačilnih seznamov oziroma drugih predpisanih evidenc o izplačanih plačah, ki jih vodijo ustanove, gospodarske in druge organizacije ter delodajalci.
(2) Sekretariat zveznega izvršnega sveta za delo bo predpisal obrazce plačilnih seznamov oziroma drugih evidenc o izplačanih plačah.
(3) Ako se plače, potrebne za ugotovitev povprečnega mesečnega zneska plač. ne morejo ugotoviti na podlagi predpisanih evidenc, ker so bile evidence uničene ali pa jih niso vodili, se lahko te plače ugotovijo z drugimi dokaznim) sredstvi. Ako se plača v posameznem primeru ne bi mogla ugotoviti! niti z drugimi dokaznimi . sredstvi. se vzame povprečni mesečni znesek plač delavca na istem ah podobnem delovnem mestu pri istem ali podobnem delu v Istem kraju.	<
Clen 174.
(1) Kadar je v postopku pri pristojnem zavodu za socialno zavarovanje sicer ugotovljena pravica do pokojnine, pa se ne more takoj ugotoviti točen znesek pokojnine, ali pa se postopek ne more dokončati zaradi odločanja o kakem predhodnem vprašanju, odloči zavod s sklepom, da se stranki do dokončne ugotovitve zneska, do katerega ima pravico, začasno izplačuje na račun pokojnine znesek, ki se odmeri po podatkih. s katerimi razpolaga zavod (akontacija).
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za primere, kadar začne okrajni zavod za socialno zavarovanje po odpravi odločbe po poti revizije, postopek za Izdajo nove odločbe.
(3) Po izdaji odločb« se izplačane akontacije obračunajo.
Clen 175.
Vsaka odločba, izdana v postopku o zadevah iz pokojninskega zavarovanja, mora imeti obrazložitev;
Clen 178.
(1) Odločba o pravici iz pofcoj-
ninsikegia zavarovanji* je Izvršljiva takoj po izdaji.
(2) Revizija In pritožba ne odlagata izvršitve odločbe.
3.	Revizija
Clen 177.
tl) Vsaka edločba okrajnega zavoda za socialno zavarovanje o zadevah iz pokojninskega zavarovanja je podvržena reviziji.
(2)	Revizijo opravlja republiški zavod za socialno zavarovanje po uradni dolžnosti. Ako je bila proti odločbi okrajnega zavoda za socialno zavarovanje vložena pritožba. se opravi revizija hkrati z odločanjem o pritožbi.
Clen 178.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje mora po poteku roka za pritožbo poslati republiškemu zavodu za socialno zavarovanje vsako odločbo skupaj s spisi o zadevi. Ako je proti odločbi vložena pritožba, se spisom priloži tudi pritožba,
Clen 179.
fl) r*n opravljanju revizije da republiški zavod za socialno zavarovanje pristanek na odločbo ali pa jo ■ razveljavi.
(2) Odločba se v revizijskem postopku razveljavi, ako je bil z njo kršen zakon v korist stranke.-
(3) Revizija odločbe, proti kateri nd bila izrečena pritožba, se moira izvršiti v roku 60 dni, računajoč od dneva pravomočnosti odločbe.
Clen ISO.
(1) Odločba okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, proti kateri ni bila vložena pritožba. je dokončna, ko je dano nanjo soglasje v revizijskem postopku.
(2) Ako republiški zavod za socialno zavarovanje pri opravljanju revizije glede odločbe, proti kateri ni bila vložena pritožba, ne razveljavi te odločbe v roku 60 dni od dneva pravomočnosti, se smatra, da je dal svoje soglasje.
(3) O reviziji odločbe, proti kateri Je bila vložena pritožba, se odloči z isto odločbo, s katero se odloči o pritožbi.
Clen 181.
(1) Kadar republiški zavod za socialno zavarovanje med revizijo razveljavi odločbo, mora pristojni okrajni zavod za socialno zavarovanje po uradni dolžnosti ponovno začeti postopek in Izdati novo odločbo, pri čemer se mora ravnati v vsem po razlogih, navedenih v obrazložitvi razveljavitvene odločbe.
(2) Za novo odločbo lz prejšnjega odstavka veljajo vsi predpisi o odločbah, ki se izdajajo v postopku na zahtevo stranke.
(3) Ob revizij; novih odločb, lz danih po odst. 1. tega člena, presodi republiški zavod za socialno zavarovanje samo. ali je bila odločba izdana v skladu z razlogi, Iz katerih je bila razveljavljena prejšnja prvostopna odločba.
5.	Obnova postopka
Clen 184.
(1) Kadar je odločba postala v upravnem postopku dokončna ali pravomočna, se lahko v isti zadevi začne nov postopek, ako pridejo naknadno ha dan dejstva, ki so že obstojala v času postopka, ali pa so kasneje nastopila nova dejstva, ali pa se najde oziroma pridobi možnost, da se uporabijo novi dokazi, ln bi uporaba teh dejstev oziroma dokazov mogla povzročiti drugačno odločbo.
(2) Prav tako se lahko tudi po pravomočnosti odločbe v isti zadevi začn* nov postopek, ako je bil z odločbo kršen zakon v škodo stranke, ali P a, ako je bilo o kakšnem pravnem vprašanju zavzeto kasneje drugačno stališče, ki je ugodnejše za stranko.
Clen 185.
(1) Novi postopek se začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžpostl.
(2) Zahtevek se vloži pri zavodu za socialno zavarovanje, pristojnem za odločanje na prvi stopnji.
Clen 186.
Novi postopek začne zavod za socialno zavarovanje, pristojen po prebivališču stranke v času sprožitve postopka.
Clen 187.
(1) Z odločbo, izdano v novem postopku, se lahko prejšnja odločba vzdrži v veljavi ali pa se zamenja z novo odločbo.
(2) Ako je bil novi postopek začet na zahtevo stranke, pripadajo pravice, določene z novo odločbo, od prvega dne prihodnjega meseca po vložitvi zahtevka.
(3) Ako je bil novi postopek začet po uradni dolžnosti, pa se prejšnja odločba zamenja z novo, nastopijo pravne posledice nove odločbe s prvim dnem prihodnjega meseca po Izdaji nove odločbe.
Clen 188.
DoloBbe tega zakona, ki se nanašajo ng vodenje postopka, revizijo in pritožbo, veljajo tudi za odločbe, ki se izdajo v novem postopku.
6.	Določbe o uporabi zakona o splošnem upravnem postopku
Clen 189.
(1) Glede vodenja postopka v zadevah pokojninskega zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe poglavja I. do XXV. zakona o splošnem upravnem postopku, ako z določbami tega poglavja ni določen drugačen postopek.
(2) Izmed določb v poglavjih XV. do XIX. Zakona o splošnem upravnem postopku se uporablja pri vodenju postopka v zadevah pokojninskega zavarovanja samo določbe čl. 249, točk 2 do 10 in či-250 do 259,-kolikor se tičejo primerov iz čl. 249, t. 2 do 10, določbe 61. 260 ln 262, odst. 2, in čl. 263, kolikor se tičejo odločb, izdanih po 61. 262, odst. 2, kakor tudi določbe čl. 270 in 296.
(3) Po nadzorstveni pravici v smislu 61. 262, odst. 2. zakona o splošnem upravnem postopku lahko republiški zavod za socialno zavarovanje razveljavi odločbo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ne glede na to. ali je bila revezija opravljena ali ne, zvezni zavod za socialno zavarovanje pa lahko razveljavi odloč-
> bo, ki jo je Izdal republiški zavod za socialno zavarovanje o pritožbi.
7. Postopek za prevedbo pokojnin
Clen 190.
(1) Za Izdajo odločb o prevedbi pokojnin po določbah poglavja XI tega zakona je pristojen okrajni zavod za socialno zavarovanje, ki izvršuje pokojninsko odločbo.
(2) Za prevedbo pokojnin v primerih iz čl. 157, odst. 2 tega zakona je pristojen zvezni zavod za socialno zavarovanje.
(3) Določbe o postopku za uveljavitev pravice do pokojnine po tem zakonu veljajo tudi za prevedbo pokojnin.
(4) Izjemno od določbe prejšnjega odstavka niso odločbe o prevedbi pokojnin, ki jih Izdajajo okrajni zavodi za socialno zavarovanje po uradni dolžnosti (čl. 191 do 202), podvrženi reviziji po čl. 177 tega zakona.
4.	Pritožba
Clen 182.
(1) Zoper odločbo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ima stranka pravico pritožbe.
(2) O pritožbi odloči republiški zavod za socialno zavarovanje.
Clen 183.
(1) Odločba, ki 1o izda republiški zavod za socialno zavarovanje o pritožbi, je v upravnem postopku dokončna in se lahko zoper njo sproži upravni spor.
(2) Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ne more sprožiti upravni spor zoper odločbo o pritožbi ako je bila z isto odločbo v revizijskem postopku razveljavljena odločba okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, in se mora zaradi tega izdati nova prvostopna odločba.
(3) Upravni spor se lahko sproži tudj zoper odločbo, ki jo Je izdal zvezni zavod za socialno zavarovanje na prvi stopnji (člen 157, odst. 2).
(4) Odločba zvezne komisije po členu 164, odst. 1. tega zakona je dokončna in se zoper njo no more sprožit} upravni spor.
HI. DEL
Prevedba pokojnin
XI.	POGLAVJE
1.	Prevedba po uradni dolžnosti
Clen 191.
(1) Starostne in družinske pokojnine, določene ali prevedene po uredbi o določanju in o prer vedbi pokojnin in invalidnin (uradni list FLRJ, štev. 39/52, 2/53 in 1/56), se prevedejo po uradni dolžnosti.
(2) O izplačilu varstvenega dodatka po tem zakonu tistim uživalcem-pokojnin, ki so prejemali varstveni oziroma začasni dodatek po predpisih, ki so veljali do t. januarja leta 1958, se odloča po uradni dolžnosti o priliki prevedbe pokojnin.
Clen 192.
Pokojnine se prevedejo po uradni dolžnosti na podlagi delovne dobe, priznane za pokojnino, in drugih dejstev, ugotovljenih v odločbi o določitvi oziroma prevedbi pokojnino po uredbi o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin (v nadaljnjem besedilu: uredba iz leta 1952).
Clen 193.
(1) Pri prevedbi starostne pokojnine. določene ali prevedene po uredbi iz leta 1952, se ugotovi novi zavarovalni razred po zavarovalnem razredu, iz čl. 63 tega zakona, ki po številčni označbi (rimska številka) ustreza pokojninskemu razredu, v katerega je bil zavarovanec razvrščen po uredbi iz leta 1952, in se kot nova pokojninska osnova šteje povprečna pokojninska osnova tako ugotovljenega zavarovalnega razreda.
(2) Uživalci starostne pokojnine — profesorji univerz, ki jim je bilo z začasnim odlokom o posebnem dodatku na pokojnine univerzitetnih profesorjev (uradni list FLRJ, štev. 19/55) priznan po-
seben dodatek in katerih skupni prejemki iz naslova pokojnine znašajo 30.000 dinarjev ali več, se uvrstijo pri prevedbi pokojnin v I a zavarovalni razred iz čl. 63 tega zakona. Prav tako se uvrstijo tudi uživalci starostne pokojnine, ki jim je bila po čl. 29, 30 in 31 uredbe iz leta 1952 določena dodatna pokojnina, kakor tudi uživalci pokojnin, ki jim je bila pokojnina določena po čl. 136 zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin, katerim pa ni bil določen hov znesek pokojnine po 61. 80 tega zakona, ako znašajo skupni prejemki iz naslova pokojnine 25.000 dinarjev ali več. Kot nova pokojninska osnova oziroma kot nova pokojnina se šteje za uživalce, ki jim je bila pokojnina določena po 61. 136 omenjenega zakona, povprečna pokojninska osnova I a zavarovalnega razreda.
(3) Uživalec starostne pokojnine
— umetnik, ki je bil po čl. 12, odst. 2 Uredbe o socialnem zavarovanju umetnikov (Uradni list FLRJ, štev. 32/55) uvrščen v I. pokojninski razred,, se uvrsti pri prevedbi pokojnine, ako to predlaga zvezna komisija za socialno zavarovanje umetnikov, v la zavarovalni razred iz 61. 63 tega zakona ter se povprečna pokojninska osnova tega zavarovalnega zakona šteje kot nova pokojninska osnova.
(4) Novi znesek osebne pokojnine se izračuna od nove pokojninske osnove po odstotku iz čl. 69 tega zakona po prej priznani pokojninski dobi.
Clen 194.
(1) Uživalec starostne pokojnine
— udeleženec narodnoosvobodilne vojne, ki je stGpil v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom leta 1943, kakor tudi uživalec pokojnine — udeleženec španske državljanske vojne, ki je bil po uredbi iz leta 1952 uvrščen v pokojninski razred, nižji od X. razreda, se pri prevedbi pokojnine uvrsti v X. zavarovalni razred iz čl. 63 tega zakona, pri čemer se kot nova pokojninska osnova vzame povprečna pokojninska osnova tega zavarovalnega razreda.
(2) Uživalcu starostne pokojnine
— udeležencu narodnoosvobodilne vojne, kakor tudi udeležencu španske državljanske vojne, ki mu je bila pokojnina prevedena po določbah tega poglavja, a znaša glede na priznano dobo manj kakor 1 i>no/„ pokojninske osnove, se poveča pokojnina po določbah 61. 74 tega zakona.
Clen 195.
(1) Uživalcu starostne pokojnine, ki mu je bila po čl. 29, 30 in 31 uredbe iz leta 1952 določena dodatna pokojnina, na katerega pa se ne nanaša določba 61. 193, odst. 2. tega zakona, se šteje pri prevedbi znesek presežka zaslužka oziroma znesek položajnega dodatka ali znesek presežka plače, na podlagi katerega je bila določena dodatna pokoj., in se prišteje najnižjemu znesku plače tistega zavarovalnega razreda iz 61. 62 tega zakona, ki ustreza zavarovalnemu razredu, v katerega se uživalec uvrsti po čl. 193, odst. 1. tega zakona. Tako dobljeni skupni znesek se šteje kot plača, na podlagi katere se uživalec uvrsti v ustrezni zavarovalni razred po ČL 62 tega zakona, in se pokojninska osnova določi od tako dobljenega zneska plače v odstotku, predpisanem za zavarovalni razred, v katerega je uživalec pokojnine na ta način uvrščen.
(2) Uživalcu starostne pokojnine
— profesorju univerze, kateremu je bil z začasnim odlokom o posebnem dodatku na pokojnine univerzitetnih profesorjev priznan posebni dodatek, na katerega pa se ne nanaša določba čl. 193, odst. 2. tega zakona, se šteje pri prevedbi ta dodatek kot presežek plače in se prišteje najnižjemu znesku plače tistega zavarovalnega razreda iz 61. 62 tega zakona, ki ustreza zavarovalnemu razredu, v katerega se uživalec uvrsti po 61. 193, odst. 1. tega zakona. Tako dobljeni skupni znesek se šteje kot plača, na podlagi katere se uživalec uvrsti v ustrezni zavarovalni razred po čl. 62 tega zakona, in se pokojninska osnova določi od tako dobljenega zneska plače v odstotku, predpisanem za zavarovalni razred, v katerega je uživalec pokojnine na ta način uvrščen.
(3) Uživalcem starostne pokojnine — uslužbencem organov notranjih zadev, ki jim je bila' pri določitvi odnosno prevedbi pokojnine povečana pokojninska osnova s prištetjem določenega dodatka po 61. .9 uredbe o socialnem zavarovanju uslužbencev v resoru notranjih zadev (Uradni list FLRJ, štev. 15-53), se znesek tega dodatka prišteje k najnižjemu znesku plače tistega zavarovalnega razreda iz čl. 62 tega zakona, ki ustreza zavarovalnemu razredu, v katerega se uživalec pokoj-
. nine uvrsti pri prevedbi po čl. 193, odst. 1. tega zakona. Tako dobljeni skupni znesek ‘se šteie kot plača, na podlagi katere se uživalec uvrsti v ustrezni zavarovalni razred po čl. 62 tega zakona, in se nova pokojninska osnova določi od tako dobljenega skupnega zneska plače v odstotku, predpisanem za zavarovalni razred, v katerega je uživalec na ta način uvrščen.
Clen 196.
d) Pri prevedbi osebnih pokojnin vojaških zavarovancev se nova pokojninska osnova ugotovi na ta način, da se zneskom osnovne in položajne plače, ki gre po predpisih, veljavnih na dan 1. januarja leta 1958, aktivnim vojaškim osebam istega čina oziroma razreda, prišteje iz naslova ostalih prejemkov znesek 6.50» dinarjev podoficirjem in vojaškim uslužbencem od XII. do VIII. razreda, znesek 8.000 dinarjev pa oficirjem in vojaškim uslužbencem od VII. do I. razreda, in se po. tako dobljenem skupnem znesku uživalec pokojnine uvrsti v ustrezni zavarovalni razred po 61. 62 tega zakona ter določi pokojnin-
. ska osnova od tega zneska v odstotku, predpisanem za ta zavarovalni razred.
(2)	Določba prejšnjega odstavka se uporabi za vojne zavarovance
— generale na ta način, da se za ugotovitev pokojninske osnove prišteje znesku osnovne plače, ki gre po predpisih, veljavnih na dan l. Januarja leta 1958, aktivnemu generalu istega čina, povprečni znesek položajne plače, ki ga določi državni sekretar za narodno obrambo z veljavnostjo od
1.	januarja lata 1958, kakor tudi ustrezni -znesek iz naslova ostalih prejemkov. Prav tako se bo ravnalo tudi z vojaškimi zavarovanci — generali, ki jim je bila pokojnina določen* po čl. 136 zakona o sociaia*n> zavarovanju delavcev ter	družin, ako
je to Kanj5.
197.
(1)	Uživalcem pokojnin. določenih. po čl 136 zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin, na katere se ne nanaša določba
Čl. 193, odst. 2 tega zakona ln ki jim ni bil douočen nov znesek pokojnine na podlagi čl. 80 tega zakona, se pr« prevedbi pokojnin določi nov znesek pokojnine, tako da se znesek pokojnine, ki se jim izplačuje, poveča poprej za 10 •/# in se glede na tako povečani znesek uvrstijo v tisti zavarovalni razred po čl. 63 tega zakona, čigar povprečna pokojninska osnova je neposredno višja Od tega zneska; kot nova pokojnina šteje znesek tako določene povprečne pokojninske osnove.
(2)	Določitev čl. 194 tnga zakona veljajo tudi za prevedbo pokojnin iz prejšnjega odstavka.
Clen 151,
Uživalcem pokojnin, ki jim je Izjemno priznana pravica do pokojnine po čl. 45, odst. 8 uredbe lz leta 1952, se prevede pokojnina po čl. 193 tega zakona in se v primeru, če je znesek tako prevedene pokojnine večji kakor znesek povprečne pokojninske osnove XX. oziroma XIX. oziroma XVIII. zavarovalnega razreda iz čl. 63 tega zakona glede na strokovno izobrazbo po čl. 134 tega zakona določi novi znesek pokojnine v. višini povprečne pokojninske osnove XX. oziroma XIX oziroma XVIII. zavarovalnega razreda.
Clen 199.
(1) Pra prevedbi družinske pokojnine se po členu 193—198 tega zakona predhodno ugotovi novi znesek osebne pokojnine osebe, od katere izvaja družina svojo pravico do pokojnine jn se od tako ugotovljenega zneska kot osnove za določanje družinske pokojnine odmeri družinska pokojnina po določbah člena 126 tega zakona.
(2) Kadar je bila za odmero družinske pokojnine vzeta kot osnova invalidska pokojnina osebe, od katere izvaja družina svojo pravico do pokojnine. se vzame kot osnova za družinsko pokojnino osebna po-kojnina v ustreznem odstotku po členu 69 tega zaikona ali polna osebna pokojnina, ako je smrt zavarovanca nastopila zaradi nesreče pri delu, oziroma osebna pokojnina, ki bi po členu 69. tega zakona šla za petnajst let delovne dobe, ako oseba, od katere izvaja družina svojo pravico do pokojnine, ni imela petnajst let delovne dobe (čl. 125).
(3) Pri določanju osnove za družinsko pokojnino po prejšnjem odstavku družinskih članov, oseb navedenih v čl. 194. tega zakona, se uporabljajo tudi določbe tega člena.
(4) Kot osnova za družinsko pokojnino se vzame polna osebna pokojnina (čl. 69. odst. I) tudi v primeru, kadar je bila družinska pokojnina, ki se prevaja, določena od polne invalidske pokojnine po določbah uredbe o določanju pravic do pokojnine zavarovancem — vojaškim vojnim invalidom oziroma uredbe o določanju invalidskih prejemkov mirovnim vojaškim invalidom.
(5) Pri prevedbi družinskih pokojnin, določenih po členu 136 zakona o socialnem zavarovanju delavcev In uslužbencev ter njihovih družin, se bo uživalcem, koilikor jim ni bil določen nov znesek pokojnine po členu 132. tega zakona, predhodno po znesku družinske pokojnine, ki se Izplačuje, in po številu uživalcev te pokojnine, ugotovil znesek osebne pokojnine, kj bi ustrezal kot osnova za določanje družinske pokojnine po -členu 71 — 74 zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin. Po tako ugotovljeni osebni pokojnini se določi zavarovalni razred po členu 197. tega zakona in se povprečna pokojninska osnova tako dobljenega zavarovalnega razreda vzame kot osnova za določitev nove družinske pokojnine, višina te pokojnine pa se določi po členu 126. tega zakona.
(6) Ako znaša prevedena družinska pokojnina družinskih članov, ki jim je bila izjemno priznana pravica do družinske pokojnine po členu 45 odstavek 8. uredbe iz leta 1952 alj pa jim je bila družinska pokojnina določena po smrtj uživalca, ki mu -je bila pravica do osebne pokojnine izjemno priznana po tem predpisu, več kakor ustrezni odstotek povprečne pokojninske osnove XX. zavarovalnega razreda iz člena 135 odstavek 1 tega zakona, se novi znesek pokojnine določi v višini ustreznega odstotka povprečne pokojninske osnove XX. zavarovalnega razreda po tem členu.
(7) Uživalcem družinske pokojnine, ki jim je bila pravica do te pokojnine priznana zaradi tega. ker so popolnoma in trajno ali za več kot leto dni nezmožni za delo, se prevedejo njihove pokojnine. kakor da so invalidi I. kategorije Invalidnosti po predpisih o invalidskem zavarovanju, ne da bi se ponovno ugotavljala Invalidnost ob prevedbi pokojnine.
Clen 200
(1) Pokojnine, prevedene po uradni dolžnosti, gredo uživalcem pokojnin od 1. januarja 1958.
(2) Poleg pokojnine iz prejšnjega odstavka se izplačuje varstveni dodatek po tem zakonu od 1« Januarja 1958 uživalcem pokojnin, k,l se jim je do tega dne izplačeval poleg zakonite pokojnine varstvenj oziroma začasni dodatek po prejšnjih predpisih. ako izpolnjujejo pogoje za izplačevanje varstvenega dodatka v smislu določb VIII. poglavja tega zakona.
Clen 201.
Ako hi bil znesek prevedene pokojnine manjši, od zneska zakonite pokojnine, določene oziroma prevedene po uredbi iz leta 1952 s povečanjem po uredbi o povečanju plač, nagrad učencem v gospodarstvu, invalidskih prejemkov. pokojnin, invalidnin in otroških dodatkov (Uradni list FLRJ št. 31/55), se bo izplačeval še nadalje znesek prejšnje zakonite pokojnine hkrati s povečanjem.
Clen 202.
(1) Prevedbo pokojnin po uradni dolžnosti opravijo zavodi za so-tdvilaio zavarovanje najkasneje v levu dni od dneva uveljavitve tega zakotna.
(2) Prevedba po uradni dolžnosti se opravi tudi, ako je uživalec pokojnine že predložil zahtevo za prevedbo pokojnine po določbah čl. 293—219 tega zakona.
2.	Prevedba na zahtevo uživalca pokojnine
Clen 203.
(1) Uživalci pokojnine — delavci, ki so bili zaradi tega, ker niso na predpisan način pridobili strokovne izobrazbe, pri določanju pokojnine po čl. 9. uredbe lz leta
1952 razvrščeni v pokojninske razrede po strokovni izobrazbi, ki je bila nižja, kakor se zahteva za delovno mesto, na katerem so delali, se na njihovo zahtevo raz-vrste ponovno v ustrezni pokojninski razred po čl. 9 Uredbe iz leta 1952, in sicer po strokovni izobrazbi, ki se zahteva po predpisih, veljavnih na dan 1. januarja leta 1958, za dela, pri katerih so delali, ako so v zadnjih petih letih dela pred upokojitvijo delali pri takih delih. Pri tem se ne uoorabi čl. 9. odst. 2.,	3. in 4.
uredbe iz leta 1952, kadar gre za primere prevedenih pokojnin; kadar pa gre za primere pokojnin, določenih po 1. aprilu leta 1952, se ne uporabita odstavka 2. In 3, uporabi pa se odstavek 4 tega člena, tako da se kot povprečen mesečni znesek zaslužka po členih 12. in 13. Uredbe iz leta 1952 namesto tarifne postavke vzame skupno dosežena plača po čl. 67. tega zakona. Po tako ugotovljenem pokojninskem razredu se določa nova pokojninska osnova po čl. 193 odst. 1 tega zakona.
(2) Uživalec pokojnine, ki Je bil po uredbi o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev (Uradni list FLRJ, štev. 75/50), preveden v enega od nazivov kvalificiranega delavca s pristavkom, da izpolnjuje pogoje za izpit za visokokvalificiranega delavca, so uvrsti po čl. 9 uredbe iz leta 1952 v ustrezni pokojninski razred kot visokokvalificirani delavec, ako je neposredno pred upokojitvijo delal pri delih, za katera se zahteva strokovna izobrazba visoko-kvilificiranega delavca. Pri tem se ne uporabi čl. 9. odst. .2., 3. ln
4.	uredbe iz leta 1952, kadar gre za primere prevedenih pokojnin, kadar pa gre za primere pokojnin, določenih po 1. aprilu leta 1952, se ne uporabita odstavka 2. in 3., pač pa odstavek 4. tega Člena, tako da se kot povprečni mesečni znesek zaslužka po čl. 12. in 13., uredbe iz leta 1952 vzame namesto tarifne postavke skupno dosežena plača po čl. 67 tega zakona. Po tako ugotovljenem pokojninskem razredu se določi nova pokojninska osnova po čl. 193 odst. 1 tega zakona.
(3) Uživalci pokojnin — delavci v trgovini, ki so bili razvrščeni v pokojninske razrede po čl. 10 uredbe iz leta 1952, se razvrsto na njihovo zahtevo kot delavci po čl. 9. uredbe iz leta 1952 in se Jim določita novi pokojninski razred in nova pokojninska osnova na način, določen v odstavku 1 tega člena.
(4) Strokovno Izobrazbo, ki Je potrebna za delo, pri katerih so delali uživalci pokojnin iz prejšnjih odstavkov v zadnjih petih letih, ugotavlja z odločbo organ Iz čl. 220 odst. 1^ točka 1. tega zakona.
Clen 204.
(1) Uživalec pokojnine, ki Je delal pri delih delavca v državnih ali samoupravnih delavnicah ali ustanovah, imel pa je status uslužbenca in bil kot tak upokojen po zakonu v ugotavljanju pravice do pokojnine in o upokojitvi državnih uslužbencev oziroma po predpisih ljudskih republik o ugotavljanju pravice do pokojnine uslužbencev bivših administrativno samoupravnih enot, ter mu je bila zaradi tega po uredbi iz leta 1952 pokojnina prevedena kot državnemu oziroma samoupravnemu uslužbencu, se uvrsti predhodno na njegovo zahtevo, ako je to zanj ugodneje, v ustrezni pokojninski razred po čl. 9 uredbe iz leta 1952 brez uporabe odstavka
3.	in 4. tega člena. Po tako ugotovljenem pokojninskem razredu se določi nova pokojninska osnova po čl. 193 odst. i tega zakona.
(2) Uživalec pokojnine, ki je bil pred 15. majem leta 1945 najmanj deset let delavec, pa je po tem dnevu dobil status uslužbenca in je bil upokojen po prejšnjih predpisih. ker mu je bila pokojnina prevedena kot uslužbencu po uredbi iz leta 1952, se predhodno uvrsti na njegovo zahtevo, ako je to zanj ugodneje, v ustrezni pokojninski razred po Čl. 9 uredbe iz leta 1952 brez uporabe odstavka 3. in 4. tega člena. Po tako ugotovljenem pokojninskem razredu se določi nova pokojninska osnova po čl. 193 odst. l tega zakona.
(3) Uživalec pokojnine iz prejšnjih. odstavkov se na svojo zahtevo lahko razvrsti po čl. 293 tega zakona, ako je neposredno pred priznanjem statusa uslužbenca opravljal najmanj pet let dela za katera se zahteva strokovna izobrazba, ki je višja od one, katero je pridobil na predpisani način.
Uspeh našega elektrogospodarstva
LJUBLJANA, 7. dec. Elektro-gospodarska skupnost Slovenije je dosegla danes popoldne svoj letni plan s proizvodnjo ene milijarde 930 milijonov kilovatnih ur električne energije. V nekaj dneh bo dosegla proizvodnjo dveh milijard kilovatnih ur ter bo do konca letošnjega leta presegla za 21 odstotkov lansko proizvodnjo. Največji porast so dosegle termo elektrarne, ki bodo lanskoletno proizvodnjo presegle za 40 odstotkov.
Ta ogromni porast proizvodnje električne energije je posle-* dica istočasnega zvišanja porabe, to je dejansko izrednega zvišanja standarda, ki se kaže bodisi v večji neposredni porabi električne energije v gospodinjstvu zaradi uporabljanja električnih aparatov, bodisi v večji porabi električne energije naše industrije zaradi zvišanja proizvodnje.
K tpmu uspehu proizvodnje električne energije so poleg dobre organizacije prispevali v prvi vrsti kolektivi elektrogospodarskih podjetij s sv-ojim zavzemanjem za redno vzdrževanje naprav, s čimer so zastoje zaradi okvar znižali na najnižjo mero.
Otvoritev nove šole
Včeraj dopoldne ob 10. uri. so 6večano odprli novo zgradbo Vajenske šole trgovinske stroka na Poljanski oesti. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki obla-sii, med katerimi je bilo opaziti tudi predsednika okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dr. Marjana Denmastio in sekretarja Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Janeza Vipotnika, ter predstavnik« Trgovinske zbornice LRS s predsednico Marto Dermasbia in predstavniki trgovinskih podjetij, j
DnEVniVEST
[]
KOLEDAR
Nedelja, 8. decembra: Marija.
•
Danes se spominjamo tudi rojstva partizanskega pesnika in pisatelja Boga Flandra, čigar partizansko ime je Klusov Joža. Rodil se je 8. decembra 1918 v Ljubljani, umrl pa je poleti 1944 zaradi rane. ki Jo je dobil pri napadu na Bosiljevo ob Kolpi. Pisal je pesmi in črtice iz partizanskega življenja. 2e v partizanih je izšlo več njegovih zbirk, kakor Bataljon, Gorenjski junaki in Tovariš. Pomen Klusovega Jožeta je predvsem v tem, da je prvi kot umetnik oblikoval partizanski boj v nevezani besedi.
*
N'a Pravni fakulteti je diplomiral Franc Letonja. Čestitajo mu prijatelji!
Slovenskemu zdravništvu se je pridružil naš prijatelj dr. Tomo Ahlin. Čestitamo, prijatelji!
PROMOCIJA. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je promoviral AHLIN TOMO. Čestitamo! Mik.
Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomiral Punčoh Metod. Čestitajo prijatelji!
Za gradbenega Inženirja Je 7. dec. 1957 diplomirala Mohorič Verona iz Ljubljane. Čestitamo, prijatelji!
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 — 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom VIC: dr. Hodalič Milan, Emonska 10, tel. 20-487. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-438. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje Rimska o. 31, tel.
21-797, od o do 14 ure. Zdravstveni dom BEŽIGRAD« dr. Branko Čebin. Stoženska 33, tel. 332-297.	■
Zdravstveni dom SlSKA: dr. Gašperlin Janez. Černetova 31. tel. 22-881 in 22-831. Zdravstveni dom CENTER: dr. Podobnik Jože, Gorupova 1-IIL, tel. 21-516. V odsotnosti zdravnika klicati tel. Lil 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Leskovic Bogdan, Opekarska c. 8, tei. 21-829. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-300. V soboto dežurna služba že od 18 dalje, pediatrična zdravniška dežurna služba
za obiske otrok na domu, teL 32-722, Ulica Stare pravde. ZAPRTJE je zelo zoprna bolezen, ki’ vam povzroča boleči-ne, istočasno pa odpira vrata celi vrsti nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prriodno sredstvo t>roti temu je redno uživanje rogaškega »DONAT« vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Ekonomu«. »Mercatorju« in »Prehrani« v Ljubljani.
ZAHVALA Prisrčna hvala vsem zdravnikom gin. porod, klinike Klinične bolnišnice Ljubljana, za uspešno izvršeno težko operacijo — tako asistentu dr. Rudolfu Ciku. dr. Hrenovi, dr. Kovačičevi, kakor tudi dr. Milanu Erjavcu za skrb med boleznijo. ‘ Iskrena hvala dr. Ser-nec-Logar Boži, ki je rešila življenje mojemu sinčku. — Hvala vsem dobrim sestram In strežnicam za prečute noči in skrbno nego v času moje težke bolezni. Hvaležna Borec Darja, Mengeš.
ZAHVALA Prisrčna hvala predstojniku ginekološke klinike v Ljubljani, prof. dr. Franju Novaku za uspelo oneracijo. urim. dr. Divjakovi.
ostalim zdravnikom in sestram za
vso skrb in nego.
Novakova. Trojan*
ZAHVALA
Ob uspeli operaciji moje 80-let-
ne matere se najiskreneje zahvaljujem predstavniku gin. klinike
v Ljubljani prof. dr. Novaku, docentu dr. Lavriču, prim. dr. Divjakovi dr. Cikovi, ostalim zdravnikom. sestram Potočnik-Serjak ter strežnemu osebju za nesebično skrb po operaciji.
Hvaležni sin Maček Ivan, Ljub.
Turistična zv era Slovenije sklicuje svoj V. redni občni zbor za
dne 15. decembra 1957 ob 9. uri v
dvorani Doma sindikatov Ljubija, na Miklošičeva c. 28.
Vodovodne inštalacije »Bokav-5ek Vinko«, se je preselilo v Koblarjevo 7 za splošno bolnico, tel. 50-996.
Ljubitelji lepot naše domovine bodo imeli prvikrat priliko videti predvajanje veltkoslUkovnlh barvnih diapozitivov, spremljano z glasbo, pod naslovom
BISERI NASE DOMOVINE v dvorani Doma železničarjev, Ljubljana, Trg OF 3 (pri avtobusni postaji) dne 11. decembra 1957, ob 20. url.
Na to predvajanje posebno opozarjamo ljubitelje barvne fotografije.
Vabljenil Inštitut »Jožef Stefan« prireja februarja 1953 praktični tečaj o fizikalnih in kemijskih meritvah z radioaktivnimi izotopi, dozime-triji in zaščiti.
Ker je število udeležencev omejeno. prosimo ustanove, ki bodo prijavile udeležence, da pošljejo prijave najkasneje do 20. decembra t. 1. v prijavi navedite udeležence po prednostnem vrstnem redu. Prednost imajo udeleženci, ki so že obiskovali teoretične tečaje na Inštitutu »Jožef Stefan«.
Po sprejemu prijav boste prejeli vsa potrebna obvestila o točaju.
BIOLOGI pridite na X, jubilejno brucovanje 14. XII. 1957. ob
10.	uri v Dom LM — Kotnikova.
Zdravstveni dom L.|ub!,jana-Vič obvešča, da bo cepljenje proti otroški paralizi za zamudnike in tiste otroke za katere starši niso prejeli vabil, dne 11. XII. t. 1. ob 14. uri. v otroškem dispanzerju na Viču. (Dispanzer je v stavbi Občinskega ljudskega odbora — VIC. pritličje levo).
V noči od 13. na 14. november letos je bilo vlomljeno v Veleblagovnico »Na-ma« pred pošto, iz katere le takrat neznan vlomilec odnesel razno blago v precej visoki vrednosti. Organi TNZ — Ljubljana so takoj jn z vso vnemo začeli iskatj storilca, ki Je bil v najkrajšem času izsleden, pri preiskavi najdeno ukradeno blago oa vrnjeno podjetju.
Upravni odbor Veleblagovnice »Nama« se na tem mestu Javno zahvaljuje organom TNZ Ljubljana za njihovo prizadevnost in jim želi še vnaprej uspehov pri odkrivanju jn zatiranju kriminala.
Veleblagovnica »Nama« Ljubljana NOV ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ Se bo začel v ponedeljek 16. decembra ob 18. uri v CENTRALNI PLESNI SOLI, Petkovškovo nabrežje 35. Za stu-dente(-ke) znižana učnina. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje je vsak dan od 17. do 21. Nadaljevalni tečaji-vaje so pa vsak to. rek, sredo in pete:^ ob 19.30. Igra JAZZ CPS. Nov tekmovalni tečaj s poukom športnega družabnega plesa se pa začne to sredo ob 18. Vse informacije na telefon 21-881.
22-221 je nova telefonska številka »VIBA-fiima«.
Elektrotehniško društvo LRS
sporoča vsem prijavljencem, da se prične tečaj: »Navijanje električnih strojev v teoriji in praksi« v ponedeljek, 16. XII. 1957, ob
16.	uri v elektrotehniškem laboratoriju Tehniške srednje šole v Ljubljani, Aškerčeva c.
Gostinsko podjetje »SESTICA« priredi tud« letos tradicionalno SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije. Rezervacije v upravi podjetja od 12. t. m. dalje.
Zavod za varjenje LRS uvaja za varilce in one, ki se zanimajo za varjenje, a so podnevi zaposleni, večerne tečaje za obločno in pia-mensko varjenje. Tečaji bodo pričeli tekom drugega tedna. Informacije in prijave: Zavod za varjenje LRS, Ljubljana, Erjavčeva cesta 15. tel. 22-318.
17.	XII. se prične lstotam tečaj na metallizacijo (reparaturno in antikorozijsko). na katerega posebej opozarjamo podjetja. Ici potrebujejo metalizacijo.
Trgovsko podjetje VOLAN, —
Ljubljana obvešča vse cenjene odjemalce da se je prodajni oddelek preselil iz Vošnjakove ul. 9 v Frankopansko ul. 21. telefon
22-595.
Nove interesente za revijo »Sodobna pisarna« vabimo, da nam pošljete čimprej naročilnice, ker revije pozneje ne bo mogoče dobiti v prosti prodaji zaradi omejene naklade za stalne naročnike. Uprava, Ljubljana, Gosposka 12.
Občina Rudnik sporoča, da bo drugo cepljenje proti otroški paralizi od 11. dec. do 14. dec. 1957. Prijavijo se lahko tudi tisti otroci letnikov 1951 do 30. marca 1957, ki prvič niso bili cepljeni, sedaj pa niso dobili povabila. Informacije na telefon 22-557.
Uprava Zdravstvenega doma Rudnik
Šušteršič Egidij, soboslikar, sporoča, da je preselil svojo delavnico na Rimsko c. št. 14 in se vsem cenjenim strankam priporoča za nadaljnjo naklonjenost.
Učinkujočih gradilnih rudninskih snovi, ki jih telo v malih
količinah vsakodnevno potrebuje, vsebuje prirodni čebelni med 0.2
odstotka, predvsem kalij, fosfor, kalcij, klor, natrij, magnezij, železo. žveplo in mangan. — Najboljši med dobite vedno pri podjetju M e d e x. poslovalnica Miklošičeva 30.
NOVO; Sporočam, da pri nas delamo hladno ondulacijo s prvovrstnim Jajčnim preparatom, kateri hrani in ne cepi lasišča ter je popolnoma neškodljiv. — Salon Wildman Franc. Trg francoske rev. 5.
»FLEK« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. — To ve vsak otrok. Zahtevaj »F 1 e x«, kjer kupuješ milo!
ORIGINAL ULTRAGIN - ŠPORT KREMO dobiš v vseh parfumerijah! — Ta krema te ne bo razočarala!
Pege z obraza ln drugod po telesu zagotovo odstranite z »EVELINE« kremo proti pegam, katero dobite v drogerijah!
UPORABLJAJTE TUDI VI
U T N I K si O V I N f J A
.-jo^rtpeačdL'
»p
STE SE ZE ODLOČILI!
kje boste letos SILVESTROVALI? PUTNIK SLOVENIJA prireja avtobusne izlete 31. decembra na SILVESTROVANJE v PORTOROŽ (hotel PALAČE) in v OPATIJO (hotel ZAGREB).
Za ljubitelje zimske narave bo posebno privlačen avtobusni Izlet združen s prijetnim silvestrovanjem v Bohinju (hotel Bellevue) ali Pa na POHORJU s prijetnim silvestrovanjem v domu »Miloša Zidanška«.
Prijave za vse izlete sprejema poslovalnica v Ljubljani.
Petek, 13. dec. ob 15.30: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata«. — I.
. srednješolski abonma.
Sobota, 14. dec. ob 20:	Gorki:
»Sovražniki«. Sobotni abonma in Izven.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Nedelja, 8.-dec., ob 16: E. Frelih: »Vrnil se Je«. Abonma ln izven, gostovanje v Majšperku.
Nedelja, 8. dec., ob 20: L. Verne-uill: »Potovanje v Benetke«. Izven.
Sreda, 11. dec., ob 20: K. Cašule: »Veja v vetru«. Red premierski in izven. Delo režira makedonski režiser gost Mirko Stefanov-ski.
Četrtek, 12. dec., ob 20; E. Frelih: »Vrnil se je«. Izven.
Nedelja, 8. decembra.
Dežurna lekarna:	»Tabor,	Trg
revolucije 3.
NARODNO GLEDALIŠČE
Gostovanje v Ljubljani ob 13. Mozart .»Figarova svatba«.
RADIO
8.00—12.10 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 12.10—13.00 Mariborski feljton: 13.00—14.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.00—16.00 Želeli ste — poslušajte! — vmes od
15.00—15.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 16.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
MURSKA SOBOTA: ob 10, 15, 17.30
in 20 amer. barvni film »STEZA SLONOV«.
PTUJ: ob 16. 18 in 20 ital. barvni film »GUISEPPE VERDI«.
KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO!
Zdravje je pol življenja, zato se ne smeš truditi preveč — olajšaj si delo prt čiščenju oken s »Hinko« oknočistllcem!
RUZ za ustnice TUS za trepalnice HOLLYWOOD prvovrstne kvalitete dobite v vseh drogerijah.
•V«? tjz SR
BOU ZDRAVO . CENEJŠE
/:	l	.S-iri
K UHAN?.E,
DRAAIA LJUBLJANA Nedelja, a. decembra, od 15: Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček ' se ženi«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Ob 19.30: Goodnch-Hackett: — »Dnevnik Ane Frank«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so te
v prodaji.)
Ponedeljek, 9. decembra: zaprto. Torek, 10. dec. ob 19.30; Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Abonma S. (Sedeži so še v prodaji.)
Sreda, 11. dec. ob 19.30: Linhart: »Ta veseli • dan ali Matiček sa ženi«. Abonma U. (Sedeži so še v prodaji.)
Četrtek, 12. dec. ob 19.30: 0’Nedll: »Dolgega dneva potovanje v noč«. Abonma T. (Sedeži so še v prodaji.)
Petek, 13. dec. ob 15.30: Goodrich-Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. Abonma Petek popoldanski. (Sedeži so še v prodaji.)
Ob 19.30: 0'Neill: »Dolgega dneva potovanje v noč«. Abonma E. (Sedeži so še v prodaji.)
Sobota, 14. dec. ob 19.30; Goodrich Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. Izven in za podeželje.
Nedelja, 15. dec. ob 15:	Golia:
»Jurček«. Mladinska predstava. Izven in za podeželje.
Ob 19.30:	Axelrod: »Sedem let
skomin«. Izven m za podeželje.
V nedeljo. 15. decembra popoldne bo v Drami uprizorjena Goljeva otroška igra »Jurček«. — Vstopnice, ki so bile kupljene za »Jurčka« 1. decembra, veljajo za to predstavo. Ostale vstopnice bodo v prodaji pri dnevni blagajni v Operi od srede, 11. decembra dalje.
V okviru praznovanj Novoletne jelke bo Drama SNG uprizarjala Golijevega »Jurčka« ter Modrovo in Ajdičevo otroško igro »Janko in Metka«. Pred vsako predstavo bo nastopil Dedek Mraz. Vodstva šol in mladinske organizacije, ki žele v okviru Novoletne jelke zaključene predstave omenjenih del, vljudno prosimo, da to sporoče — z navedbo dneva in ure, ki bi jim ustrezala — ravnateljstvu Drame najpozneje do 12. decembra 1957.
OPERA
Nedelja, 8. decembra, ob 15.30: Mozart:	— »Figarova svat-
ba«. — Gostovanje mariborske
Opere.
Ponedeljek, 9. dec.:	Janaček:
»Jenufa«. Gostovanje ljubljanske Onere v Skoplju.
Torek, 10. dec.: Čajkovski: »Labodje jezero«. Gostovanje ljubljanske Opere v Skoplju.
Danes, 8. decembra gostuje v Ljubljani mariborska opera z Mozartovo »Figarovo svatbo« pod vodstvom dirigenta Jakova Cipci-ja in v režiji Hinka Leskovška k. g. v glavnih vlogah nastopajo: Karlo Kamušič. priljubljena in že znana sopranistka Ondina Otta, Mileva Pertotova, Miro Gregorin, Milan Gorenšek. Aleksander Kovač. Nada Zrimškova in drugi.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana, Gledališka pasaža Nedelja, 8. decembra, ob 15.30:
Večer v čitalnici. Zaključena predstava za sindikat Litostroj. Ob 20: Cehov, »striček Vanja«.
Izven.
Ponedeljek. 9. dec. ob 16 in 20:
Zaključena predstava za sindikate.
Torek, 10. decembra, ob 20.30: — Cehov »Striček Vanja«. Abonma TSS II.
Sreda. n. dec., ob 20: »Večer v čitalnici«. Gostovanje v Piranu. Četrtek, 12. dec., ob 15 ln 20: — »Večer v čitalnici«. Gostovanje v Kopru.
Petek, 13. dec., ob 16 in 20: »Večer v čitalnici«. Gostovanje v Kopru.
Sobota, 14. dec., ob 20: »Večer v
čitalnici«. Gostovanje v Trstu. Nedelja. 15. dec., ob 16: »Večer
v čitalnici«. Gostovanje v Trstu.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom
Nedelja, 8. decembra, ob 16: Medved: »Za pravdo in srce«. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 20:	Nestroy: »N1č ni tako
skrito, da ne bi postalo očito«. Veseloigra z godbo in petjem. Zadnja večerna uprizoritev. — Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Komenskega ul. 12 Nedelja. 8. dec. ob 16: H. Tiema-yer: »Mladost pred sodiščem«. Ob 20:	H. Tiemayer:	»Madost
pred sodiščem«.
Vstopnice se dobe v nedeljo od 10 do 12, od 14 do 16 la od 13 do 20.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja. 8 decembra, ob D: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 15: F. Bevk: »Lenuh Pole-žuh«.
ROČNE lutke Resljeva' c. 38 Nedelja, 8 decembra, ob 17: A-Papler:	»Hudobni graščak«.
Prodaja vstopnic pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 8. dec. ob 19.30: G. Axel-rod; »Sedem let skomin«. Romantična komedija v 3 dej. Režija: Marjan Stare, scena: Bojan Čebulj. Zveze z vlaki ugodne.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 8. dec. ob 13.30: »Dnevnik Ane Frankove«. — Gostovanje v Topolšici.
Ob 15.30: Peter Ustinov: »Romanov in Julija«. Izven abonmaja. Ponedeljek, 9. dec. ob 20: »Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Vidmu-Krškem.
Torek, 10. dec. ob 15.30: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata«. — II. srednješolski abonma.
Sreda, II. dec. ob 16: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata«. III. srednješolski abonma.
Ob 25: »Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Zabukovici-Grižah
Odlični francoski violončelist Bernard Michelin bo koncertiral jutri. v ponedeljek, za modri abonma. Pri klavirju Andreja Preger. Preostale vstopnice v Filharmoniji.
V Kranju bo v torek, 10. decembra. koncert mlsdih umetnikov, Nastopili bodo pianist Borut Lesjak ter nagrajenca letošnjih mednarodnih tekmovanj v Llangolle-nu (Anglija) v Vercelliju (Italija) altistka Marija Bitenčeva in tenorist Mitja Gregorač, ki ju spremlja Ciril Cvetko. Spored obsega pesmi, operne arije in klavirske skladbe. Vstopnice v Prešernovem gledališču.	K
m
Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija - Francija bo imelo »Jour fixe« v ponedeljek, dne 9. t. m., ob 20.30 v Klubu kulturnih delavcev, tvolfova l-III. Predaval bc lektor Univerze v Ljubljani, g. M. Sciama o pisatelju Marcel Aymčju. Člani in prijatelji društva ter Kluba vabljeni! — Vstop prost!	P
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS in Geološko društvo v Ljubljani vabita na predavanje ing. Hrovata Alojza »Zanimivosti ž gradnje avtne ceste Ljubljana—Zagreb«, ki bo v sredo 11. 12. 1957, ob 17. uri v matematični predavalnici na univerzi. Na predavanju bodo predvajani diapozitivi, deloma v coloru.
P
Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na predavanje tov. Mirka Kambiča »Svet ob Krki«.
Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo v torek. 10. decembra ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice.	P
SPORED ZA NEDELJO »UNION«: jugosL film »V SOBOTO ZVEČER«. Tednik: I. slovenski festival telesne kulture. Predstave ob 15, 17. 19 In 21. Ob 10 je matineja istega filma. »KOMUNA«:	amer.	barvni	eine-
mascope film »C.ARMEN JONES« Brez tednika Predstave ob 15,
17.	19 in 21.
Danes zaknjikratl Ob 10 matineja.
»SLOGA«; amer. barvni film »SIN ALI BABE«. Predstave ob 15,
17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. Danes zadnjič!
»VIC«:	amer. barvni film clne-
mascope »RIHARD LEVJESRČNI«. Predstave ob 16. 18.30 in
21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje.
»SOČA«; ZAPRTO! mladinski kino »LM« Kotnikova 8:	Jugosl. film »VELIKI
IN MALI«. Predstavi sta danes ob la in 17.
»SlSKA«:	amer. film »DAMA S
KAMELIJAMI«. V glavni vlogi: Greta Garbo in Robert Taylor. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjič. Jutri amer. barvni film »DIMNI SIGNAL«.
Ob 10 matineja jugosl. filma »POT PRIJATELJSTVA«. Enotne cene 10 din. Predprodaja od 9 dalje.
»TRIGLAV«: amer. barvni vlsta-visionfilm »DALJNA OBZORJA« Tednik. V glavni vlogi: Charlton Heston in Fred Mac Murray. — Predstave: ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—la in od
15 dalje. — Ob 10 matineja po enotni ceni 20 din amer. barv.
filma »ALIČE V PRAVLJIČNI DEŽELI«.
»LITOSTROJ«:	ital.	film »STO
LET LJUBEZNI«, ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. Šentvid »svoboda«: — franc, film sOCKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 15, 17 in 19. VEVCe:	ital. barv. film »ODI-
SEJ«.
ZADOBROVA:	amer.	barv.- film
»POSLEDNJI APAČ«, ob 16 in
18.
CRNUCE: amer. film »TARZANOVA JEZA«, ob 16 in 19. DOMŽALE:	—	ruski barv. film
»DVANAJSTA NOC«, ob 15, 17
in 19.
KAMNIK »DOM«: —franc. barv.
film »SENTJERNEJSKA NOC«. BLED: franc, film »JUNAKI SO UTRUJENI«, ob 14, 16, 18 in 20. NOVO MESTO »KRKA«: — amer.
barv. film »DIMNI SIGNAL«. ČRNOMELJ: — sovj. barv. film »PRELOM«.
KRANJ »STOR2IC«: amer. barv. cinemasc. film »PIKNIK«, ob
16, 18 in 20.
KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. film »SKARAMUŠ«. ob 16.30 in 19.
KRANJ »SVOBODA«: franc, film »STOPNIŠČE ZA SLUŽINČAD«, ob 15, 17 in 19.
KRANJ-NAKLO: amer. film »KAPETAN KERY«, ob 19. JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemasc. filma »INDIJANSKI BOREC«, ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja jugosl. filma »NE OBRAČAJ SE SINKO«. Predprodaja vstopnic od 9—11. JESENICE »PLAVŽ«:	ital. film
»V ZNAMENJU VENERE«. ob 16, 18 in 20.' Ob 11 matineja Jugoslovanskega filma »NE OBRAČAJ SE SINKO«.
JESENICE - ŽIROVNICA:	meh.
film »MINU«. ob 17 in 20. JESENICE - DOVJE: jugosl. film »NE OBRAČAJ SE SINKO«, ob 16 in 19.
JESENICE - KOR. BELA: amer.
bart'. film »UJETNIK DVORCA ZENDE«, ob 17 in 19.
»GOSPODINJE! ■ PRIJETNO PRESENEČENJE
SPORED ZA NEDELJO Poročila- 6.05. 7.00, 13.00, 15.00, 19.30,
22.00 in 22.55-.
6.00—7.00 Jutranji pozdrav; 7.30 Radijski koledar in nrireditve dneva; 7.35 Glasbene slike ln zabavne popevke; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Kratek čas z majhnimi zabavnimi ansambli; 8.45 Mladinska radijska igra — a) Medved Pu najde Sivčkov rep. b) V gozd prideta Kengu in Ru; 9.15 Kar radi poslušate; 10.00 Se pomnite tovariši .. . — Iztok Lipar: GolčaJ; 10.30 Ponovitev Javnega četrtkovega večera domačih pesmi in napevov z dne 21. XI. 1957 — Sode-ljujejo: Zadovoljni K ran j cl. Zenski vokalni kvartet, kvintet »Niko Štritof«, trio Slavka Avsenika, Branka Strgar. Greta Ložar. Stojan Vene in Jože Tiran; 11.30 Orkestralni intermezzo; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.30 Želimo — dober tek! (spored zabavne glasbe); 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.: 15.15 Naš-; poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
II.:	16.00 Matija Maležič:	Ljudje
pod Snežnikom (reportaža); 18.30 Glasben; mozaik:	37.30 Radijska
igra — Luigf Silori: Barake (ponovitev); 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — IX. — Skladbe Benjamina Ipavca (2. del);
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame:	19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Halo, halo! (zabavna glasbena oddaja s ko-nferanso): 21.00 Komorna dela Ernesta Blocha: Sonata za violino in klavir (Jascha Heifetz: violina, prt klavirju Emanuel Bay). Klavirski kvintet (Kvartet Chtgl-ano in pianist Sergio Lorenzi); 22.15 Igramo za ples! 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos Iz Beograda).
II. PROGRAM
(na valu 202,1 m 1n 98.9 mHz)
10.30—111.30 Nedeljski simfonični koncert; 13.10 Promenadni koncert: 14.00 Ljubljanska kronika trt obvestila; 14.15 Od melodije do melodije 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved: 15.10—16.00 Popoldanski operni koncert:	22.15—23.00 Nočni kon-
cert Orkestra Slovenske filharmonije.
TELEVIZIJSKI SPORED
10.30 Mladinski filmi; 11.00 »Pokaži. kaj znaš!« (Javna televizijska oddaja) Nastopa deset talentov, vodita Majda Šubic ln Marjan Kralj, režiser: Mirč Kragelj; 16.00 Športni prenosi (spored RAI); 17.30 Dokumentarni film; 13.00 Ježek
vas vljudno vabi v svoj kabinet — Pripravil in izvaja Frane Milčinski, režira Mirč Kragelj, scena Vladmir Nušič, kostumi Anja Dolenčeva. glasba Marjan Vodopivec; 18.40 France Prešeren — Pripravil in režiral France Kosmač, recitirajo; Stane Sever. Jože Tiran, Janez Rohaček, pri harfi Pavla Uršič, glasba Ivo Petrič; 19.00 Športna nedelja — Poročila in razgovor s smučarskimi reprezentanti; 20.00 Program RTV Zagreb.
Čistil« za kovine i\ steklo
Zahvala
Na j i skrene je se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob boleči izgubi naše drage
METKE LAZAR
izrekli sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili obilico prekrasnega cvetja.
Ljubljana, 5. dec. 1957.
Družini Lazar in Turzanski.
MOVI SATELITI! NEMIRI V MAROKU!
Najnovejše vesti iz domovine in inozemstva! Najboljši glasbeni in športni prenosi! Veliko glasbe, veselja in pouka boste imeli v svojem. stanovanju, ako si nabavite idealen radijski sprejemnik »Jadran«, Radio -industrije Zagreb. Zahtevajte, da Vam ga pokažejo v radioprodajalni v Vašem mestu! Z odplačilom na dve leti!
Ne pozabite: »JADRAN« Radioindustrija, ZAGREB
OOCX»OOOOOOOQOOOOOQOCXy30000POOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOCXX?OOCXXXX}OOCOOOOQOOOQOQOOOOOOG£C<
ZAHVALA Vsem ki ste spremili dragega JOŽETA SIRKA
v tako lepem številu, na njegovi zadnji poti mu darovali vence, moja najprisrčnejša zahvala. Posebna hvala njegovim sorodnikom in prijateljem.
Maroltova,
ZAHVALA
Zahvaljujemo se za številne izraze sožalja ob smrti našega dragega
SREČKA GRUMA
za številne vence, ki ste Jih položili na grob dragega pokojnika. Hvla vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem. ki ste prišli k zadnjemu slovesu. Posebno« zahvalo smo dolžni izraziti upravi in organizacijam podjetja »Izoiirikia«. njegovim dolgoletnim sodelavcem, Okrajnemu in Občinskemu komiteju ZKS, LMS in SZDL Moste, sodelavcem in mladini iz »Totre«, terenskim organizacijam Zg. Hrušica, godbi iz Zadvora. vsem, ki so mu ob grobu spregovorili v zadnje slovo in vsem ki ste nam v težkih trenutkih nudili svojo pomoč.
Iskrena zahvala dr. Volčjaku, dr. Pečenku in dr. Jungovi ter zdravstvenemu osebju internega oddelka Vojne bolnice v Ljubljani za vso skrb, požrtvovalnost in lajšanje trpljenja pri zdravljenju. Ljubljana, dne 5. XII. 1957.
Družina Grumova
Ob nepričakovani izgubi naše drage hčerke, sestre, tete FRANCKE BEDEN se Iskreno zahvaljujemo za pomoč v času zdravljenja dolgotrajne bolezni dr. Medveščku, vsemu strežnemu osebju in upravi
bolnišnice Novo Celje. Prav tako se zahvaljujemo sindikalni organizaciji zdravilišča v Dobrni vsem sosedom, darovalcem vencev in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: oče, sestra in ostalo sorodstvo.
Jesenice, 8. decembra 1957.
ZAHVALA
Ob bridiki izgubi dragega moža in očeta
ALEKSANDRA LAUSA
se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem njegovim prijateljem iin znancem, ici so ga v takem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Rodbina La uš
ZAHVALA
Ob bridki izgubi
JOŽETA VALENCAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, govorniku in prav vsem naša topla zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu tovarne »Tela« za vso pomoč, ki so nam jo nudili v najhujših trenutkih.
Valenčakovi.
Sporočamo žalostno vest, da je v 65. letu starosti umrla naša ljubljena mama
LUCIJA GROZNIK
Pogreb bo v nedeljo, 8. deeem-
bra 1957 ob 16. url izpred hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah.
Žalujoča sinova Ernest in Franc z družinama.
Trbovlje, dne B. decembra 1957.
Upravni odbor veletrgovine »VINO« — Maribor, razpisuje
vodilno delovno mesto
OENOLOGA
Pogoj: agronom ali
kmetijski tehnik ter večletna praksa v vinski stroki.
Nastop službe s 1. Januarjem 1958. Plača po tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru. 7239-R
Nenadoma je umrl naš predobri
in zlati očka in mož
ALOJZ KOSlC iz Rimskih Toplic Pogreb bo iz hiše žalosti v nedeljo. 8. XII. ob 10, uri na pokopališče v SmarJeti pri Rimskih Toplicah.
Žalujoča žena Marija, otroci Štefka, Marica, Lojze teT ostali sorodniki.
Rlmake Toplice, Litija, Šentjur, Hamborn, Sušak, dne 7. XII. 1957.
Po neizmernem trpljenju je za vedno zatisnil svoje trudne oči naš ljubi mož, oče, tast in stari oče
IVAN PANGRE upokojenec drž. želemlc
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo 8. 12. 1957, ob 14.30. ur; izpred Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Globoko žalujoči: žena Pepca, hčerka Milka por. Klančnik, zet Alodz, vnuk Lojze ter ostalo sorodstvo.
Podjetje ,VIBA-FILM‘
Išče za potrebe umet. filma »Kala« otroke:
1. Fantiča cca 3 let, fantiča cca 6 let,
ki sta si podobna.
2. Fantiča cca 9 let, fantiča cca 12 let,
ki sita si podobna.
3. Deklico cca 7 let, deklico cca 10 let,
ki sta si podobni.
Zglasite se v torek, 10. t, m. od 16. do 18. ure itn v sredo, Tl. t. m. od 10. do 12. ure na Zrinjskega cesta 9, soba 67. 7280-R
ooccooocioooooonooooooeocpooooooooooooDoo
•§•••••«• • •••§»•#• '••'••••• «•»••••#• »•»*©•••* i	OBVESTILO	|
•	Obveščamo vsa gradbena, trgovska in obrtna pod-	•
•	jetja, da bo letni popis blaga v času	?
f	OD 23. DECEMBRA DO	31. DECEMBRA	1957,	;
•	f
•	V času inventure ne borno izdajali blaga, zato se	•
•	priporočamo za pravočasen	nakup oziroma	prevzem •
i	blaga v našem skladišču.	I
•	’	»MINERAL«	?
T	Industrija umetnega in naravnega kamna,	?
t	LJUBLJANA - MOSTE, Industrijska cesta	•
?	7218-R	:
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KOPER
razpisuj e
mesto ŠEFA finančnega odseka zavoda in mesto REFERENTA za otroški dodatek
Za obe mesti je pogoj popolna srednješolska izobrazba ali drugačna strokovna usposobljenost z. daljšo prakso.
Prdšnje vložite na Upravo zavoda do 20. t. m.
Tekom prihodnjega leta bodo družinska stanovanja na razpolago. — Uprava.	7234-R
UPRAVNI ODBOR
podjetje »ALPINA«, tovarne čevljev, Siri
RAZPISUJE MESTO SEKRETARJA PODJETJA
Pogoj: pravna fakulteta z najmanj 3 leta prakse ali popolna srednja šola s 5 let prakse iz upravne stroke.
Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj pošljite na naslov podjetja do 15. decembra 1957. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Družinsko stanovanje zagotovljeno. 7206-R
Sprejmemo:
ABSOLVENTA MIZARSKE DELOVODSKE SOLE MOJSTRA MIZARJA z večletno prakso VEC MIZARSKIH POMOČNIKOV visokokvalificiranih In kvalificiranih.
»Udarnik99
Vilharjeva c. - Jama Ljubljana.
7262-R
MAJUl
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed siane beseda 20 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za ozla?e, ki je naslov v oglasnem oddelku, -r30 din. Cena-za ženiibene oglase je 30 din beseda. Za vse nedeljske objave -r-20%.
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod lifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navacThih pismih ne odgovarjamo.
ZBPOSUTEV
Uprava zdravstvenega doma Postojna razpisuje delovno mesto ZOBOTEHNIKA. Plača po uredbi. Ponudbe z obrazložitvijo šolske izobrazbe, prakse in dosedan.ie-zaposlitve pošljite na Upravo zdravstvenega doma v Postojni.
R 3610-1
USTANOVA TSCE kURJACA. Po-
goi: zamenjava stanovanja. Ponudbe pod »Center Ljubljane« v ogl. odd.	R	3605-1
Za vsako gospodinjo, najlepše darilo —
»RIO« - Zlatorog
Šiviljsko mojstrico z najmanj nepreicinjeno triletno pnaikso sprejmemo za vodenje šiviljskega obrata v podjetju. Plačp po tarifnem pravilniku. Ponudbe v ogl. odd. nod »1. januar«.	K-	3604-1
KVALIFICIRANEGA ELEKTRIČARJA. po možnosti avto-elek-tričarja za montažo avto-insta-lacije sprejme »Karoserija«. Ljubli ana, Kamniška 25.
R 3602-1
ZANESLJIV IN IZKUŠEN ŠOFER.
ki b,- bil v prostem času pripravljen pomagati pri raznih delih v mehanični delavnici, dobi dobro službo pri finačno samostojnem zavodu. Ponudbe z življenjepisom pod »Razne možnosti« v ogl odd.
R 3601-1
ADMINISTRATIVNO USLUŽBENKO išče grosistično trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nastop možen takoi«.	R	3600-1
MESARSKI POMOČNIK dobi službo pri kmetijski zadrugi Nova va^ prj Rakeku Plača po kolektivni oosodbi. Nastop službe takoj ali s 15. decembrom
1957.	R	3599-1
Strojnega tehnika
ali tehničnega risarja -kulkulanta - orodnega ključavničarja - avtomehanika - nabavljača -samostoj. ključavničarje sprejme v zaposlitev Splošno ključavničarstvo Kamnik.	7213-R
KMETIJSKA ZADRUGA POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO SDre.1-me s 1. januarjem 1953 trgovskega pomočnika z večletno nrakso. ki b; kasneje prevzel mesto poslovodje. Družinsko in samsko stanovanje zagotovljeno. Interesenti nai osebno javino alj pošljejo pismenp ponudbe na gornji naslov. K 3598-1 ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJA-NA-SISKA. Černetova 31. razpisuje mesto medicinske sestre. Nastop siužbp 1. februarja 1958.
R 3o92-l
POMOČNIKA KLJUČAVNIČARJA
alj mehan:ik3 sprejmem takoj. Logar Viktor hladilne naprave. Liubjana, Rožna doliina VTII Štev. 9-a	26158-1
Upravni odbor Zdravstvenega doma Hrastnik razpisuje mesto ZOBOTEHNIKA. - Plača po uredbi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. Samsko in družin, sta-. novanje zagotovljeno. -Ponudbe oddajte v upravi Zdravstvenega doma Hrastnik.	7205-R
GREM ZA ŠOFERJA za osebni
ali poltovorni avto. Na razpolago nudim garažo v Ljubljani. Naslov v ogl odd.	2B155-1
IŠČEM samostojnega mizarskega pomočnika in delavca za sejanje zemlje: Stegne 4. pri Celovški cesti 204.	26174-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem. Ljubljana. Nazorjeva 1-1	26162-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kuh* sprejmem za izven Ljubljano. Naslov v ogl odd.
2Bf- n -i
J»LAD TRGOVSKI POMOČNIK
vsestransko verziran želi spremeniti službo Gre tudi za poslovodjo. Cenjene ponudbe pod »Stanovanje« v ogl. odd. 2615*5-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO pošteno tudi z dežele sorejme tričlanska zdravniška družina takoi. Naslov v ocl odd. 26194-1 BF TVS KO FRIZERSKA POMOC-NIC A želi spremeniti službo, kjerkoli takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod -^Frizerka".	26230-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, tudi začetnico. za pomoč v kuhinji in gostilni, sprejmemo. Plača po dogovoru. Ponudbe v osi. oddelek pod ->Gost;lna na d^žH’* 2R215-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — SDrejmem. Naslov v ogl. oddelku.	26210-1
STENODAKTILOGRAFINJO za stalno službo sprejme nred^tav-ništ^o »Iskre«, Ljubljana Titova 19.	R	3591-1
KOLINSKA Tovarna hranil Ljubljana, Šmartinska 30
sprejme v službo žensko pisarniško moč za
MEZDNO KNJIGOVODSTVO
V poštev pridejo tudi začetnice. Lastnoročno pisane ponudbe do 15. t. m. na upravo podjetja. 7242-R
TRG. PODJ. V LJUBLJANI, špecerijske stroke, išče sposobnega poslovodjo za non-stop trgovino. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Strokovna moč«. 26002-1 PODJETJE »TRANSTURIST« — Škofja Loka. sprejme v službo več avtobusnih šoferjev D kategorije in samostojno finančno knjigovodkinjo ali knjigovodjo za gostinski obrat. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v tajništvu podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
R 3587-1
SPREJMEM HIŠNIKA na Cankarjevi cesti št. 3. Stanovanje v zamenjavo. Informacije pri Bajc,
II.	nadstropje.	26164-1
VISOKOKVALIFICIRAN v lesno predelovalni industriji, vešč tudi v upravni službi, z večletno prakso, želi zamenjati službo. — Dopise pod »Takoj« v ogl. oddelek.	26202-1
UČITELJA upokojenca za honorarno zaposlitev 4 ure dnevno za nadzor nad vajenci sprejmemo. Prošnje v ogl. odd. pod »Vzgoja«.	R 3621-1
KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTRUPERT razpisuje mesto poslovodje zadružne trgovine. Nastop 1. I. 1958. Plača po tarifnih postavkah. Ponudbe na KZ Šentrupert. Prednost imajo moški.
R 3618-1
VINARSKO-SADJARSKA SOLA
Svečina razoisuje prosto delovno mesto kvalificiranega živinorejca za vzrejo mlade živine in strojno molžo. Pogoji: absolvent živinorejske šole Šentjur pri Celju. Jeto prakse v živinoreji. — Plača po pravilniku o plačah. Nastop službe 2. 1. 1958. R 3615-1
GRADBENEGA DELOVODJO sprejmemo. C as nastopa službe in plača po dogrovoru. Prevozno sredstvo na razpolago. Pismene ponudbe pod »Ljubljana — stalnost« v oglasni
oddelek.	25S66-1
SAMOSTOJNEGA	GRADBENEGA
TEHNIKA sprejmemo takoj ali po dogovoru kasneje'. Plača po dogovoru in odgovornosti dela. Pismene
Izpolnile so se stare želje,
zdaj pranje pravo je veselje,
Če vzameš
»RIO« - Zlatorog
ponudbe v ogl. oddelek pod >Grad-Deno podjetje Ljubljana«.
L2BENEC '	*
23865-1
USLUŽBENEC z dolgoletno prakso v
materialni službi išče mesto mate-lialnega knjigovodje s 1. I. 1958. Ponudbe pod .»Ljubljana« v oglasni oddelek.	25925-1
USLUŽBENEC vešč komercialnih poslov z znanjem nemškega jezika išče primerne zaposlitve. Ponudbe pod >1. januar 195S« v oglasni oddelek.	25924-1
Z AVTOMOBILOM »Mercedes« 170 S. tipa 1950 bi šel v službo kot pomik ali kot šofer. Ponudbe pod Zanesljiv« v ogl. -odd.	25895-1
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOCNI-CO. Ponudbe pod >\ estna« v oglasni oddelek.	26021-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO veščo kuhe ter drugih gospodinjskih del, sprejmem. Plača dobra. Ponudbe v ozlasni oddelek pod »Poštena«.
26015-1
MLAJŠA PISARNIŠKA MOC z malo maturo išče službo v Ljubljani. Ponudbe v oglasni oddelek pod >Na-stop 1958«.	26024-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO zanesljivo išče dr. Kremžar. Domžale.
26023-1
ZAPOSLITEV v večjem podjetju za transport iščem. Vešč vseh železniško. carinskih poslov. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd.	2614S-1
PISARNIŠKA MOC za vsa administrativna dela dobi takoj zaposlitev. Možnost priučitve knjigovodstva. — Ponudbe v ogl. oddelek pod ?Obrt-niško podjetje«.	26098-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO sprejmemo k 4-članski družini (2 otroka). Javiti se dopoldan do 10. ure ali popoldan on 17. do 19. ure. —-Marinič, Ljubljana, šiška, blok 20, srednji vhod.	26097-1
SAMOSTOJNA FINANČNA KNJIGO-VODKINJA želi honorarno zaposlitev, dopoldne ev. popoldne. Nastop po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	26093-1
TECAJNICA stenodaktiiografckega tečaja išče zaposlitev. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Honorarno — revna«.
26107-1
PRIDNO KMEČKO DEKLE, ki
ima veselje do gospodinjstva in otrok, k 6-članski družini iščem. Flača po dogovoru. Ponudbe na Gros Minka, Bled, Grad 98.
R 3622-1
ELEIvTROMEHANIK. previjalec transformatorjev, motorjev, di-nam, želi zaposlitev popoldne. Sprejme tudi delo na dom. —
Trtnik Branko, Trnovski pristan
št. 4. Ljubljana.	26235-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za
velike kose sprejmem takoj. —
Novak Karl,	Litija.	26264-1
DOBER KROJAČ išče zaposlitev, zaželeno stanovanje, kjerkoli v Sloveniji ali Hrvatski. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten«. 26316-1 URAn.VICO z znanjem strojepisja, začetnico, iščemo. Ponudbe pod »Vestna — pridna« v ogl. odd.
26307-1
ZIDARJA TN	DELAVCA	za notranja dela	sprejmem.	Bevčar,
Lepodvorska	26.	26301-1
KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA. veščega tudi stavbenih del in avtogenskeea varjenja, sprejmem takoj. Plača po dogovoru Rozman Andrej, splošno ključavničarstvo. Celie. 26287-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO — mlado dekle, sprejmem takoj k odraslima otrokoma. Jež Rosita, Izola. Dantejeva ul. 13.	26295-1
PLETILJO, vestno, sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »2abice«.
26283-1
FRIZERSKO POMOCNICO, samostojno moč, sprejmem. Nastop takoj ali s 15. dec. 1957. Stano-vanje preskrbljeno. Krali Justina, frizerski salon. Brežice.
26270-1
FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA
(pomočnico) sprejmem. Naslov v ogl. odd.	26269-1
ZA i AJ.msKE in personalne po>le sprejmemo samostojno moč. Nastop po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Podjetje — Centrala« v oirln^ni
odd Mol*.
GOSTINSKO BLAGAJNIČARKO
sprejmemo takoj. Ponudbe Dod -»Ljubljana« v ogl. odd. R 3648-1 KMETIJSKA ZADRUGA Ljubljana—Vič proda dvoje velikih poslopij, primernih za poslovne in upravne prostore. Zgradbi se nahajata na Viški cesti, možna takojšnja vselitev. Nadalje proda 2 posnemalnika na ročni in motorni pogon z elektromotorjem, traktorsko škropilnico za traktor »Sta^er«, mlatilnico »Lane«. 2 elektromotorja 7 ks in 11 ks in traktor »Deir« s prikolico. Interesenti naj se javijo vsak dan od 10.—12. ure na upravi zadruge Viška 25. R 3615-1 ELEKTROSTROJNO PODJETJE »TIKI« Ljubljana, Trata 12, sprejme več nekvalificiranih delavcev. Nastop službe takoj.
R 3644-1
STROJNEGA TEHNIKA sprejme takoj Elektrostrojno podjetje »TIKI« Ljubljana, Trata 12.
R 3643-1
SPREJMEMO vestnega ln treznega šoferja — traktorista. Traktor je opremljen s kabino. Javite se na Grad. pod. Bežigrad, Titova 71.	R 3642-1
FAKTURISTINJO sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Spretna« v ogl. Odd.	R 3639-1
NATAKARICO — kvalificirano sprejme restavracija v Ljubljani. Nastop 1. januarja. Nasiov v ogl. odd.	R 3638-1
SPREJMEMO 10 gradbenih delavcev. Takoj sprejmemo materialnega knjigovodjo in honorarnega uslužbenca za delo v pisarni ter gradbenega tehnika za vodstvo gradbenih del. Sprejmemo voznike za dovoz gradbenega materiala. Gradbeno obrtno pmljetje Šiška, Ljubljana, Pod hribom 55. tel. 31-829. R 3637-1 HONORARNO ZAPOSLIM za 4 ure dnevno »navijalko«. Plačam dobro. Zglasite se »Pletiljstvo«, Gruberjevo nabrežje 16.
26448-1
PLETILJO, spretno ln pošteno, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ljubljana, Sojerieva 57, Dravlje.	26437-1
USLUŽBENKA, vešča strojepisja in perfektne nemščine želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Nemščina'^ v ogl. odd. 26419-1 MIZAR SPREJME takoj honorarno službo za en mesec. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mizar«.
26414-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO ali starejšo ženo iščem za dopoldan. — Plača po dosrovoru. Strikovič, Šmar-tin«ka TT., blok.	25942-1
PIVOVARNA LAŠKO razpisuje delovno mesto
za SEKRETARJA PODJETJA
Pogoj i: dovršena srednja šola s 3-letno prakso v upravni službi gospodarskih organizacij.
Pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja do 20. dec. 1957.	7197-R
Zlat cekin — zapestna ura —
»RIO« - Zlatorog
UPOKOJENKO, ki ima veselje do administrativnega dela z znanjem strojepisja sprejmemo lahko takoj ali po dogovoru. Pismene "ponudbe pod »Stalnost — per.sonala< v ogl. oddelek.	26091-1
MLAJŠO PISARNISKO MOC za kasnejše samostojno delo v splošnem oddelku podjetja sprejmemo. Ponudbe pod »Perspektiva — Ljubljana« v ogl. odd.	26090-1
TRGOVSKI POMOCNIK-nica špecerijske stroke za non-stop trgovino, sposobna moč, ki bi zastopala tudi poslovodjo, dobi mesto Takoj ali po dogovoru. Trgovsko podjetje »Rožnik«, Ljubljana, Titova 18.	26113-1
ŠIVILJO na dom sprejmem tudi za popoldne. Naslov v ogl. odd. 2610S-1
ELEKTROTEHNIK (šibki tok) z 6-lct-
no prakso išče zamenjavo zaposlitve. Pogoj:	družinsko stanovanjc.
Ponudbe pod »Stanovanje« v oglasni
oddelek.	26143-1
PLETILJO ' takoj sprejmem. Zaposlitev stalna. Strojno pletenje Petek Julka, Ljubljana, Cojzova 2. 26132-1
TAKOJ ALI S 1. JANUARJEM sprejmemo uslužbeko z nižjo strokovno izobrazbo in vsaj 2-Ietno prakso v pisarniških poslih. Plača po tarifnem pravilniku. Tapetništvo Novo mesto. Partizanska 13.	26043-1
KNJIGOVODJA . BILANCIST prevzamem računovodstvo v srednje velikem proizvodnem podjetju. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pod »Pogoj družinsko stanovanje« v ogl. oddelek.	25994rl
UPOKOJENKO takoj sprejmem ali starejšo gospodinjsko pomočnico. — Naslov v oni odd.	25968-1
ADMINISTRATIVNA MOC z znanjem desetprstnega pisanja in drugih pisarniških del želi zaposlitve. Ponudbe pod »Nastop takoj< v oglasni oddelek.	2391S-1
SLUŽBO s takojšnjim nastopom dobe 2 ženski in moška moč, ki imajo resclje za izdelovanje letev (romov) za slike. Ponudbe na Umetniško zadrugo, Ljubljana, Titova 3.
R 3583-1
STAREJŠO GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem vsega gospodinjstva, zanesljivo k 3-članski družini na Gorenjskem iščemo. Vidic, Slovenski poiočevalec, Jesenice.
26048-1
UPRAVNI ODBOR razpisuje delovno mesto računovodje pri Splošno srad-benein podjetju »Stavbar«, Medvode po sledečih pogojih:	dokončana
ekonomska srednja šola z najmanj 5 let samostojne prak-e ali 10-letno prakso v samostojnem finančnem Knjigovodstvu. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku v rasponu od
18.(MK) do 23.000 din. Prošnje vložite na upravo podjetja.	R	3564-1
GRADBENEGA TEHNIKA po možnosti s pooblastilom in večletno prakso za vodjo remonta sprejme takoj Stanovanjska uprava v Celju. Stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanje službe.	R	3574-1
BRIVSKI POMOČNIK samostojen — dobra-inoč dobi stalno mesto. Ki ral, Murska Sobota.	R	3575-1
FRIZERSKO POMOCNICO sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. — Mihael God nov. Tržič.	#	25825-1
ISCEM viničarja, lahko je upokojenec, ki se razume v sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Ljubič Slavko, Zagreb VI, kraljevac S<).
R 3570-1
SPREJMEMO USLUŽBENKO za obra-tovno knjigovodstvo, uslužbenko z_a poi n t resko službo, graverja, strojnega tehnika, rezkalca, finomehani-ka za prototipno delavnico. » 1 OS«, Ljubljana, Metelkova 15. R 3627-1 DVE PISARNISKI MOČI za vodenje blagovne kartoteke sprejme Grosistično podjetje »EKONOM«, Ljubljana. Zaželene so trgovske pomočnice Špecerijske stroke. R 3624-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO sprejmem. Plača dobra. Naslov v oglasnem oddelku.	26319-1
TRGOVSKEGA POMOCNIKA-co za no.i-stop trgovino živilske stroke sprejmemo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Non-stop«.	R 3629-1
TRGOV. POMOCNIKA-co sprejme v službo trgovsko podjetje z živili v Ljubljani. Ponudbe v oglasni odd. pod »špecerija«.	R 3628-1
POHIŠTVENO MIZARSTVO CRNUCE 188 išče honorarnega knjigovodjo. Prednost imajo upokojenci.
R 3631-1
PODJETJE »REMONT« Moravče razpisuje mesto računovodje-kinje. Plača po tarif, pravilniku, oziroma po dogovoru. Zaželeno nekaj let prakse. Nastop službe s 1. jajiuar-jem oziroma 1. februarjem 1958. — Stanovanje preskrbljeno. R 3630-1 GOSTINSKO PODJETJE »RIO« sprejme blagovnega knjigovodjo z večletno prakso. Nastop službe 1. jan.
1958.	Vse ostalo po dogovoru.
R 3632-1
ZELEZOKRIVCA IN DELAVCE iz ce-mentarske stroke ali nekvalificirane delavce, ki iinajo veselje do ce-mentarskih del sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. >Ce-mentar«, Ljubljana, Vodovodna cesta 3*-	H	3636-1
ZAVOD ZA ORGANIZACIJO POSLOVANJA gospodarskih organizacij v Ljubljani, razpisuje delovna mesta za: več finančnih in obratnih knjigovodij ter računovodij za Litijo,
Grosuplje, Ivančno gorico, Celje in Brežice. Pogoji:	ustrezna strokov-
na izobrazba in delovna praksa. — Več uslužbencev za delo na strojih sistema luknjanih kartic. R 3633-1 POSTREZNICO za takoj nujno iščem. Pletikos, Ciril Metodova 19/1.
26376-1
GREM ZA POSTREZNICO 8 ur dnevno. Ponudbe pod »Dnevno« v oglas, oddelek.	263S1-1
SKLADIŠČNEGA DELAVCA sprejme takoj podjetje v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	26372-1
ZflSLUZEK
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v 2 urah lepo izdela FO TO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), telefon 20-305. Slikamo tudi na domu.	*	21sos-2
PREVOZE IZVRŠUJEM. Priporočam se Karol More. Kolezi.jska ulica 12	26168-2
PO HITRI METODI poučujem
nemščino in italijanščino. Rimska 8-1, desno	26200-2
ZA POMOČ PRI UČENJU iščem za drugošolca v dopoldanskih urah starejšega človeka ali upokojenca. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Takoj«.	2&188-2
PREVAJAM IZ SRBOHRVAŠČINE
kakršenkoli tekst v lepo slovenščino, tudi korigiram. Ponudbe pod »Slavist« v ogl. odd.
26257-2
INŠTRUIRAM nižješolsko matematiko in fiziko, samo v Ljubljani. Naslov pustite v ogl. odd. pod /»Profesor«.	26298-2
ZENSKO za pomoč v gospodinjstvu 3-krat tedensko iščem. — Vprašajte pri Gregorič. Linhartova 18, danes od 16. do 18. ure.
26278-2
UCITELJICA - rekonvalescentu« gre v mesto k družini kot pomoč pri študiju nižjegim nazi jke. Naslov v oglasnem oddelku.	25792-2
STROJEPISNA DELA na dom sprejmem. Naslov v ogl. odd. 26034-2 GRADBENI TEHNIK upokojenec želi
primerno honorarno zaposlitev. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Dolga praksa«.	26127-2
INŠTRUIRAM SREDNJEŠOLSKO matematiko. Ponudbe pod »Študent matematike« v ogl. odd. 26123-2 INŠTRUIRAM srednješolca za sobico. Ponudbe pod »Inštruktorica« v ogl. nddrlnk.	26059-2
POSTREZNICO enkrat tedensko iščem. Naslov v ogl. odd.
26456-2
POSTREZNICO za nekaj ur dnevno iščem. Pollak, Zupančičeva št. 7-III.	26417-2
Srebrn cekin — 1000.- din —
»RIO« - Zlatorog
UPOKOJENKO za pomoč v go-
spodinjstvu nelcaj ur dnevno
* iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cista — plača dobra«. 26416-2 UPOKOJENKO k 2 otrokoma — sprejmem. Bardorfer, Zg. šiška, Matjanova 8.	26112-2
POUČUJEM nemščino, francoščino, angleščino. Naslov v ogl. odd.	26410-2
ŠTUDENTKO za pouk nemščine za nižješolko iščem. -Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 26404-2 GkLAl GUM'O DIN Ji i ali varovat otroke, po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Starejša«. 26362-2
VAJENCI
VAJENCA ZA KOVAŠKO OBRT
sprejmem. Drašler, Ljubljana-Vič, Cesta v Mestni log 291.
26311-3
FOTOGRAFSKEGA VAJENCA »prejmem. Foto Demšar, Ljubljana — Sinri tr<r 8.
VAJENCA za avtomehanično obrt z izrednim vesel.iem do motorjev sprejme takoj z vso skrbo Tomos-servis, Trzin 77, p. Mengeš.	26452-3
PRODAM
AVTO DKW kabriolet v dobrem voznem stanju takoj poceni prodam.
Telefon 382292.	26432-4
KOMODO, starinsko, lepo vloženo, prodam. Poljane 43, Šentvid. 26431-4 DVE SOBNI KREDENCI prodam ali zamenjam za deske ali drva. Kolenc Franjo; Mestni trg 19/111., Ljubljana.	26429-4
PEČKO ZA PEKO z vratci, inozemsko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26424-4
TRI IN POL VRSTNO DIATONIČNO HARMONIKO in motorno kolo — 200 ccm, ugodno prodam. Rudnik 79.
26420-4
USNJEN PLAŠČ, dobro ohranjen za srednjo postavo, ogrodje zidanega levega štedilnika z bakrenim kotličkom in litoželezen lijak, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	26418-4
BOLJŠI PIANINO v odličnem stanju prodam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Cena povoljna«.	26415-4
RADIO ZNAMKE »EUMIG«, 6-cevni, ugodno naprodaj. Ogled pri Klemenc, radio delavnica. Čevljarska št. 2.	26411-4
DVOJK VRAT in eno okno, kompletno prodam. Titova 88/1. Ogled od 14. do 17. ure.	26409-4
MLADO KOZO prodam. Gorjup — Jarše 12, Ljubljana.	26407-4
KRAVO 9 mesecev brejo, dobro mlekarico, prodam. Grum Franc, Polje, Slape 20.	26406-4
KOMPLETNE »DROMELJNE« in obroče (feltne) prodam. Vidmar, Mačkova 4.	26136-4
3 PARE GOJZERIC št. 4-2, 43, ženski plašč in krznen ovratnik, ugodno prodam. Železnik. Streliška 22.
26405-4
POZOR! MOTOR NSU, 200 ccm v voznem stanju, nujno^ za 72.000 din prodam. Ogled pri ^ alentin Pavli, Savska Cf*sta 23. Domžale. 26403-4 MOTOVILO za navijanje predenj z 8 vrefeni in vgrajenim elektr.^ motorjem, prodamo. Prednost pri nakupu imajo državne in družbene organizacije do 22. decembra 1957. »Pletenina«. Zaloška c. 14. R 3626-4 NOVO PONJAVO s strešnimi loki za »Fiat« 615 proda »AvtopromeJ«, Ljubljana. Savska cesta. R 3625-4 PEČ ZA KOPALNICO, balereno ter moško in žensko kolo, zelo poceni prodam. Sola. Zsr. Šiška. 26344-4 2ENSKO ŠPORTNO KOLO znamke »Marcon« po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. 26342-4 DOBER ŠIVALNI STROJ poceni prodam. Naslov v ogl.- odd. 26340-4 DVA KRZNENA PLAŠČA, skoraj nova. prodam. Vic* Sibeniška 10.
26336-4
AVTO 4-sedežni »FIAT« ugodno naprodaj. Gregorinova 8, A ič, nasproti gimnazije.	_	26335-4
ZEL E ZN O PEC, prodam. Cena 6000 din. Zeljarska 2, podstrešje, levo.
26334-4
TEMNO, SIVO SUKNJO, novo. prodam ali zamenjam za radio. Naslov v oglasnem oddelku.	26333-4
»INGELEN« RADIO aparat, nov, ročni na balerijo in radio »Siemens« 5-cevrii, prodam. Lipovec, Predjamska 48.	26330-4
/S’OVO CROMBY SIVO SUKNJO za srednjo postavo in rjavo obleko prodam. Ogled pri krojaču Primožiču, Tržaška cesta 2.	2632S-4
50 m* BUKOVIH CEPANIC prodam. Cena ugodna. Informacije: Hribar. Izlake.	26327-4
ZENSKO ITALIJANSKO NOVO KOLO
s prestavami, znamke »Turino« — prodan. Ogled Triglavska tiskarna pri vratarju.	26325-4
UGODNO PRODAM skoraj novo temno moško obleko. Ogled od ponedeljka dalje. Kolodvorska 8, priti., levo.	2*324-4
RADIO — BLAUPUNKT z jeklenkami, odlično ohranjen, ugodno prodam. Ogled iz prijaznosti pri radiodelavnici Klemenc, Cev-Harska 2.	26443-4
DAMSKO IN MOŠKO KOLO »Puch«, štrapacno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Trubarjeva 49, pritličje.	26441-4
KLAVIR, dobro ohranjen poceni prodam. Lepodvorska 15. 26440-4 MOTOR »ROLER« 100 ccm po ugodni ceni zaradi selitve prodam. Smartinska 55.	26439-4
ITALIJANSKO KOLO, novo, moško ali žensko, poceni prodam. Stožice, Grintovška 18 a.
26438-4
NOVO ZENSKO ITALIJANSKO KOLO »Julia« prodam po zelo ugodni ceni. Kolodvorska 7, (dvorišče).	264345-4
ŠTEDILNIK prostostoječ, rabljen, prodam. Vavpetič, Stožice 53 a.
26433-4
SPECIALNE SMUČARSKE ČEVLJE (uvožene) št. 42, ugodno prodam. Ogled v mesnici na trgu v Šiški.	25937-4
MENJALNIK (Getribo) za NSU 350 ccm, zobčeniki kot novi, prodam. Joras Tone, Ribnica
št. 202, Dol.	26149-4
DVE 12 m DOLGI TRAVERZI, 6 m
dolge traverze ter štiri po 4 m dolge traverze prodamo. Informacije dobite na Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Liubliana, Miklošičeva c. 24. soba 130.	R-3646-4
LONČENE PECI raznih dimenzij in barv, večje število ugodno proda Gospodarstvo	glavnega
odbora Zveze gluhih	Slovenije,
Ljubljana, Vidovdanska cesta 14.
R 3641-4
PRODAMO čevljanske	stroje: 2
cilinder šivalna stroja znamke »Singer« in Čistilni stroj. Gospodarstvo Glavnega odbora Zveze gluhih Slovenije, Ljubljana — Vidovdanska 14. R 3640-4 NOVO ITALIJANSKO	ZENSKO
in moško kolo, oba rdeče barve prodam. Ogled v nedeljo od 13. do 17. ure. Kovač, Stari trg 4. podstrešje.	26455-4
PERZTJANER TAČKE (leipzig) plašč. nov. prodam. Burger
Maida. Titova 61.	2R453-4
DEKLIŠKE PLASCE \n zložljivo postelio, poceni prodam. Cerar. Zaloška 24.	26447-4
TOPOLINO prodam. Rožna dolina C&Sta TI-43.	26444-4
LEP TEMNOR.TAV krznen plašč ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	26322-4
ČEBELARSKO TEHTNICO in vo-sefc kupim. Menart, Ljubli ana. Tolminska 15.	26433-4
TRODELNO PLANSKO SITO in luščiHni strofj (šelma£ine) za manjši mlin. rvrodam. Pocajt Viktor. Temerim Maršala Tita.
ČEVLJARSKI LEVOROCNI — STROJ »SINGER« ali nov cilinder stroj »Necchi«. šiva tudi št. 1 sukanec. zelo ugodno prodam. Rosulniic Janez. Partizanska 6, Mengeš.	R 3603-4
BELO 2ELEZNO POSTELJO ln
globok otroški voziček poceni
prodam. Tavčarjeva 4-1. levo (balkon)	26160-4
OTROŠKO POSTELJICO, večjo, z mrežo, prodam. Debevec, Titova 25-B (terasa)	26159-4
RABLJEN ŠIVALNI STROJ »Grit-zner« in strojček za pobiranje zank ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	26157-4
RADIO »S AVILIAN O« 4+1 cevni, rabljen za 10 tisoč dinarjev prodam. Weiss Tomačevo.
26156-4
CEMENT in betonsko železo 10 mm prodam. Podobnikar Alojz, Kozarje 586, Ljubljana 26154-4 KOPALNO KAD, popolnoma novo za 15 tisoč dinarjev in novo umivalno školjko inozemsko za 3.2100 dinarjev proaam. Ogled popoldne. Burnik, Redelonghi-jeva 26. Vič	26153-4
KINO APARATURO EUMIG 8 mm: snemalno kamero, projektor za predvajanje ter več za-barvnih filmov prodam. Stanko Weixl. Maribor. Principova 2.
26178-4
KLAVIRSKO HARMONIKO »So-lista* 24 basov prodam. Plešec Rudi. Sora. r>. Medvode 26173-4 KRAVO MLADO s teličkom, oro-dam Černivec Dravlje 26171-4 ČEVLJARSKO DELAVNICO na prometnem kraju, primerno za vsaiko obrt prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bolezen« 26166-4
nova Črva moška suknja
ugodno naprodaj. Celovška 41.
26205-4
NOVO ZENSKO KOLO. Italiiah-
sko, prodam. Naslov v ogl. odd.
26203-4
:
Pranje užitek — nagrada
»RIO« - Zlatorog
VOJVODJANSKA AGENCIJA, Ljub-
ljana, Tavčarjeva 3, telefon 21-639
posreduje najbolj ugodno pri nn-
kupu. Moka bela. — voj vod janska, prima, nenadomestljiva Tipa 400 po 5S franco Ljubljana. — Otrobi — pšenični — prima kakovosti, 21 din franco Ljubljana. Kornza v storžih po 14 do 16 din franco vagon. — Koruza v zrnu, umetno sušena — 30 do 31 din. Prašiči od 100 kg navzgor. Cena od 230 do 250, po mastnosti franco vacron.	26454-4
TOVORNI AVTO »CHEVROLET« 3 TONE, v uporabnem stanju, zelo dobro ohranjen proda P« zmerni ceni kmetij sika zadruga Zminec, pošta Škofja Loka. Ponudbe pošljite na gornji naslov.
R 3608-4
PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV. Na podlagi člena 49, Uradni list FLRJ štev. 52-53 in 7-55 Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, odprodaja Krojaško podjetje »NOVOST« Ljubljana, Rimska cesta 2, naslednja osnovna sredstva: šivalni stroj »Haid&Neu« 9 komadov. Šivalni stroj »Singer« 4 komade. šivalni stroi »Gritzner«. šivalni stroj »Central-Bobin«. ši-\Talni stroj »Opel«, stroi za krojenje — lažji, omare dvokrilne 4. Navedena osnovna sredstva so na d rod a j družbenemu in zadružnemu sektorju. Ako v 10 dneh navedena sredstva ne bi bila prodana družbenemu ali za_ družbenemu sektorju so na prodaj privatnim osebam. Naprodaj bodo od 9. 12. 1957 dalje dnevno od 8. do 14. ure v poslovnih prostorih podjetja na Gornjem trgu štev. 27 v Ljubljani.	R 3605-4
PRODU MO
po ugodni ceni pisalne mize in stole, primerne za pisarniško opremo, ter polfotelje in fotelje. Naslov v ogl. oddelku. 7235-R
UVOŽENO CRNO DAMSKO BLAGO za plašče ter klavirsko harmoniko na 24 basov prodam. Parmova 34 (pritličje). 26189-4 TEMNO NOVO MOŠKO OBLEKO in električni gramofon s 30 ploščam,* poceni prodam. Veselova 13 (podpritličje).	26187-4
TOPOLINO PRODAM. Radovljica Gorenjska cesta 17.	26186-4
PREDPEClvO in rabljeno kuhinjsko pohištvo prodam. Zamenjam nov motorček za kolo, za novo kuhinjsko kredenco. Aljaževa 16. Šiška, spodaj levo. 26185-4 HARMONIJ AMERIK ANSKI SI_ STEM. 8 registrov, oroda Cetina Srečko. Celje, Muzejski trg 7.	96180-4
OZEMALEC ZA PERILO (wkiiiKcr) originalen AEG prodam. Dr. Košak, Saranovičeva 2. Ljubljana. 2505-4 NOV GAŠPERCEK ugodno prodam. Sotlar,. Milčinskega ulica 5, Ljubljana (Siska).	25916-4
»GS« VESPO, odlično, prodam. Kar-linova ul. 1, Kodelr^vo. 25904-4 RABLJENO KUHINJSKO POHIŠTVO poceni prodam. Topolšek, Reslieva cesta 29.	25902-4
DKW »MAJSTER KLASSE« F. 8. iz
prve roke v brezhibnem stanju prodam. Ogled v dopoldanskih urah Frankopa n>ka 5. Ljubljana. 25901-4 MOTOR Z t) N D APP 250 ccm v brezhibnem staniu prodam. Zupančičeva 1, Zagorje.	25765-4
NOVO PUCH moško kolo piodam za
37.000	din. Bobnar, Sp. Zadobrava št. 58, Polje.	25756-4
PLINSKI GRELEC za kopalnico, dobro ohranjen, ugodno prodam. Jerina, Vegova 6/IT.	25930-4
PISALNI STROJ UNDERVOOD POR-TABILE nainovejši, prodam. Ogled od 15.—17. ure. Poljanska c. 77'IL
25921-4
MOTOR »GANNA JAP« 350 ccm v dobrem stanju prodam. Bratuž Boris, denti^t Vrtojba 8, pošta Šempeter — Nova Gorica.	3566-4
ELEKTRIČNI VRTALNI in brusilni stroj za železo za izvrtino do 22 mm prodam. Ogled vsak dan popoldne. Naslov v ogl. odd.	25S94-4
8 ni* SUHIH, bukovih, žaganih in razsekanih drv prodam. Naslov v ogl. odd.	25S86-4
KLAVIR »BOSENDORFER« dobro ohranjen ‘prodam za 180.000 din. Naslov v ogl. odd	25884-4
ELEKTROMOTOR 4.4 KW prodamo. Prednost pri nakupu imajo državna podjetja ter zadruge. Kmetijska zadruga. Rovte.	25S81-4
KOVAŠKO ZELEZO po 30 din k<r prodam od 25 kg naprej. Ljubljana, Lepi pot 1.,	25S79-4
KUHINJSKO KREDENCO in železno peč, ugodno prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Vožarski pot 1, Jenko.
25397-4
KRZNEN PLASC (lisica) prodam za 14 000 din. Stari trg S, lokal. 259S6-4 KRAVO, dobro mlekarico po tretjem teletu prodam. Dobnikar Alojzij, Topol 24. pošta Medvode. 25977-4 MOTOR »GUZZIc 250 ccm z zadnjimi vzmetmi ter raznimi rezervnimi deli prodam. Ogled pri Avtoservisu, Bled.	•	25974-4
OTRROSKI VOZIČEK, globok, in železno pečko poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	25963-4
SUKNJO ZA VISOKO POSTAVO, dobro ohranjeno in akvarij 2S 1 prodam. kolezijska 19/1. Trnovo.
25960-4
FOTOAMATERJI POZOR! t godno prodam avtomatski povečevalnik, 6-cevni radio in električni gramofon z neizrabljivo konico. Malgajeva ul. 12, pritličje levo.	25959-4
ITALIJANSKO MOŠKO ŠPORTNO KOLO novo, prodam. Pokopališka 16, Ljubljana.	25953-4
SKORAJ NOVO »VESPO« prodam.
Naslov v ogl. od<l.	25945-4
AVTO DKW F 8 v uporabnem stanju zaradi odpotovanja prodam za 200 tisoč din. Kapun, Malgajeva 4/1.
26015-4
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Pivk, Ljubljanski grad.
26016-5
MOTORISTI! Prodam zadnje kolo od Victoria 2.50 — 19 7, novo osjo za
5.000	din. D<'lenr Janez, meh. del., St. Vid 4-2. Liubliana.	3579-4
NOVO MO*KO ITALIJANSKO KOI.O
prodam. Hrastje 1. Ljubljana.
26032-4
ŠIVALNI STROJ »NECCHIs kabinet □ rodam. Fleteršnikova 2h, Valič-.
2<>(12S-1
PIANINO odličen, nerabljen, prodam. Opled od it. do 15. ure. Naslor_ t oglasnem oddelku.	2(>147-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO in šeksne prodam, t rankopanskn uli-ca 12/1.
NOV ZIMSKI MOŠKI PLASC in ze-lezen štedilnik (malo popravilo) prodam po najnižji ceni. Tintn. f;a;
ljevica 100.
26002-4
NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam za 25.000 din. Pleskarstvo Gašperšič na Peči, Moste.	260S9-4
SOBNO POHIŠTVO prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	261	2U-4
AVTO DKVV maister kla=«e odliren, prodam. Ogled od nedelje _dnlje. Cvjetičanin. Trr Revolucije	^
SLIKE JAKOPIČA IN GASPARIJA
prodam. Naslov v ogl. odd. 26110-4 VOZ ZAPRAVLJIVČEK in lep. nov komat prodam. Zelimlje št. S. pošta lir.	26106-4
NOVO ITALIJANSKO ZENSKO IN MOŠKO KOLO prodam. Naslov v o*l. oddelku.	26100-4
PEC NA ŽAGANJE, pocinkano, malo rabljeno prodam. Viktor Orehek, Domžale. Rodica IR.	26146-4
TRICIKELJ nov do 200 k?, lahek tek proda mehanik, Titova 204.	26144-4
RADIO APARAT »Lorenz« 5-cevm, malo rabljen, poceni prorimn. 1: ;ir-mova 4~V. I- s top. V. Poz ek. 26143-4 PLAŠČEK za 4 leta starega otroka, otroško krzneno vrečo za športni voziček, samozapirač za vrata in stensko -aro, prodam. P riv-z 1 h. (P n,le)	J _	2*1.
RADIO poceni -prodam. T. ru nar jr^ 23a/II.	26140-»
. ^rrrrt.	-
Trgovsko podjetje	g
»SADJE-ZELENJAVA« 5 Ljubljana, Dolniearjeva 4 g
proda po-d zelo ugerdnimi § pogoji	|
TOVORNI AVTO	|
znamke »Bedford«	3
3 tone — v dobrem voz- ®
nem stanju.	i
7217-R	S
iocoooooococooooooocooooocoooca^cco-jjj;
OTROŠKO POSTELJO, veliko, lepo
tapecirano 5 kovinskim vložkom in žimnico ugodno prodam. Of:!ed od ponedeljka dalje. Voglar, Celovška 34. hodnik levo.	26139-4
PLESKARSKO LESTEV dolgo 2!/2 tn prodam. Naslov v ogl. odd. 2613S-4 MOTORNO KOLO »Machless* prodam. Na Peči .14. Kodeljevo. 26126-4 TEHNIKI, TEHNIČNE KNJIŽNICE! Prodam Artur Fiirst, Da s VVelt-reich der Technik I. TI. III. IV. del. Ponudbe pod »Tehnična >knji?H< v osi. oddelku.	26125-4
NOV FOTOAPARAT — nemški in svetlomer, prodam. Društvena 24, Moste.	26122-4
4 SEDEŽNI AVTO v dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26047-4
OSEBNI AVTO »ADLER 39* prodam 7.a 230.000 cin. Kos Janez, Blej>ka Dobrava.	26046-4
MENJALNIK kompleten za avtomobil >Ford< tipa Taunus ali Eifel ugodno prodam. Novo mesto, Pugljeva
26044-4
KAVČ, DOBRO OHRANJEN prodam.
Gadova ul. 5.	2603S-4
DOBRO OHRANJEN krojaški šivalni stroj znamke >Weksi« prodam. Seme Anton, Zeljne 7, Kočevje.
R-3578-4
MOTOR ROLLER, 125 ccm. prodam. Naslov r podružnici SP Kranj.
26061-4
RADIO IN FOTO APARAT, žensko kolo, škornje 4*1 Vi in 3S poceni prodam Aš, Djakovičeva 10. (Lito = troj-gka)	26057-4
l c»oc©ooooaoooooooooooooooa
ooooocx»exx»ooocoooc>ooooocoooccxxxxx
A Z P I S
RUDNIK ŽIVEGA SREBRU V IDRIJI
razpisuje delovna mesta za:
VODJO FINANČNE 0PERATIVE (likvidature)
Pogoji: ekonomska srednja šola in 2 leti prakse na Imenovanem delovnem mestu ali nižja strokovna izobrazba in 5 let prakse na imenovanem delovnem mestu.
Kandidati morajo dokazati, da obvladajo fakturiranje, plačevanje faktur, refundiranje obratnih sredstev porabljenih začasno za investicije, obračunavanje izvoza, obračunavanje prometnega davka in drugih davkov, zahtevanje izvoznih in drugih kreditov, devizno poslovanje in poslovanje z banko.
RAČUNOVODJO NA 2AGI
Pogoji: enkonomska srednja šola ln 2 leti prakse v industrijskem računovodstvu ali nižja strokovna izobrazba in 5 let „ prakse na imenovanem delovnem mestu.
Kandidati morajo dokazati, da so sposobni voditi računovodstvo žagarskega obrata, oziroma da obvladajo vse posle industrijskega knjigovodstva, kolikor se nanašajo na tak obrat.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 31. decembra 1957.
7237-R
RUDNIK 2IVEGA SREBRA IDRIJA
BOBNA KREDENCA, m!o lepa. ore Bova korenina, prostorna, naprodaj. Rožna dolina, Gesta X/31.	26056-4
DOBRO OHRANJEN PIANINO pro
dam za 59.Q00 din. Naslov v SP Celje.	26052-4
ITALIJANSKO KOLO moško novo in Žensko žtraparno kolo, uvoženo — ugodno prodam. Kolodvorska 44/1. RADIO ^SIEMENS« prodam za 20.000 din. Večna pot 37.	26007-4
S VIOLINE in eno kitaro proda Jelin Leopold. Medvode 28. '	26004-4
»■LANCIA ARDEA« ugodno naprodaj, model 1950. Informacije v dopoldanskih urah na tel. 20-944.	26001-4
KNJIŽNO OMARO (veliko s pomičnimi vrati) pripravno za knjižnice in urade, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26000-4
MOTOR »ILO« 125 ccin t voznem stanju. registriran prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25993-4
GOSPODINJE! Tekače dobite meter od 250 din dalje. Vse vrste starih cunj zamenjamo ali kupimo do 100 din za kg. Veselova 3a, poleg Kr-ia> če ve.	25970-4
NČVO ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Bučar, Gosposka 4/11.
26080-4
VESPO 53 TJ dobro ohranjeno z okrasjem poceni piodam. Cankar. Naklo 93.	26077-4
HVALNI STROJ proda Klopčar. 1 ru-
barjev-a 18. Opled od poened^ljkn
26074-4
TRI AVTOGUME 550 X 16 prodam, dve *koro nerabljeni. Dobrilova 12, Mirje.	26072-4
LAMBRETO >B« (odprto) prodam za 130.000 din. Gerbičeva 1, pritličje desno.	M™’*
SACHS 9S ccm v dobrem stanju prodam. Kajba Fetrovo 55, Kamnik.
26066-4
DKW — RT 125 ccm KS 6,5 Tip 57 predam. Nošovič® 1. Komenda.
26065-4
TR^NSIT - EXPORT Miinchen Land-wehr Strasfe 44 tel. 59 15 32 prodata in -posreduje pri nakupu novih in rabljenih aviomobilov in m<itor-aih koles. Nadalje prodaja gospo-dinjske elekiričn« »troje, raznr električne aparate, foto-aparate m ostale tehnične potrebščine vse po e^DOrtnih ceo-ab ■ (s popustom).
r	2omS-4
PIANINO, dobro ohranjen, kupim. ■ Fonudbe pod »Pianino* v
DOBRO OHRANJENO SLAMOREZNI-CO na motorni popon kupim. .Na-£]ov - o-l odd.	25961 -4
LEPO OHRAVJEN levi zazidljiv štedilnik in vodovodno školjko s pipo, poceni prodam. Frisko-vec 5. Ljubljana	2*323-4
pOBSO OHRANJEN RADIO »Hornvr>hon« prodam ali 'zameri--m za dobro ohranjen moški ušnien plašč. Avbelj, Vevče 94, L j ubij an a- Polj e.	26320-4
»KEA1L.IT ETN A PISARNA« L.Uib-"liara. Tavčarjeva 6 tel. 21-0-11, proda naslednje premičnine: Kom D’etno ordinaeijsko opremo. cena po dogovoru. Tovorni avto »MAJN« fi t. kiper in »Grafe Stieft« 6 t. kiper oba v dobrem stanju. Primerno za gradbeno podjetje. Osebni avto »Wande-r®r« v dobrem stanju, primerno za taksi cena 450.000. Poleg tega imamo v prodaji razne osebne in poltovorne avtomobile ter razne stroje po nizkih cenab.
R 5635-4
BIZAM KRZNEN Pl, AS C za
manišo postavo, rjavo in črno persianer kožico, moško lepo zimsko suknjo in nove modne hlače ugodno prodam. Naslov v Ogl. Odd.	26366-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK »Tobi« v odličnem stanju ugodno prodam. Krašovec, Društvena 30. Liubliana.	26365-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, bel, dobro ohranjen, prodam. Ivanuša. Celovška 237-d za Berličem.
26363-4
PRAŠIČI se Vam slabo redijo? OPTOVITAL zajamčeno pomaga! Z navodili pri: Ing. Prezelj, Ljubljana. Wolfova 3.	26384-4
d A j CEPLOD pri kokoših povečuje nesnost! Ing. Prezelj, L.iubil an a. "VVOifova 3.	26386-4
NOVO ZENSKO komfortno kolo »Julia« prodam. Trubarjeva 75-1. desno.	26361-4
KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARTNO pri Litiji proda gnojni čno črpalko m samodelne škropilnice.	R	3617-4
PRODAMO OSEBNI AVTO »SKODA« 1200 v odličnem stanju, ^Mercedes« 170 — generalno obnovljen, avtobus »Mann« Diesel — 52-sedežni, 10 stojišč, generalno popravljen oz. obnovljen, avtobus *SPA'<, 22-==edežni, 8 stojišč. avto »Opel Kapitan«, tovorne avtomobile »Opel Blitz«, vse generalno obnovljene, traktor Unim-og Steyer s prikolico in dni ga vozila. Prednost imajo' kmetijske zadruge in gospodarske organizacije. Vozila si lahko ogledate na licu mesta. »Agro-servis«, Ljubljana, Draga 41.
R 3616-4
AVTOMOBIL DODGE, tovorni, v nevoznem stanju, prodamo. — Ogled in ponudbe od 9. do 34. decembra t. 1. med R. in 13. uro v Zavodu LRS za transfuzijo krvi. Zaloška 2. Ljubljana. R 3614-4 GASPERCEK proda Petrič Janez, Črnuče. Gmajna.	26243-4
motor »DUCATI« 48 ccm z dvokolesom prodam. Dolenjska cesta 132.	26238-4
PISALNI STROJ »ERIKA«, kovček, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd.	26237-4
rEDILNI IN CAJNI SERVIS za 6 oseb, skupaj 45 kosov, prodam. Ponudbe pod »Rosentha!« v ogl. Odd.	26236-4
KOVO ZENSKO KOLO prodam za 25.000 din. Zapuška 69, Dravlje.	26360-4
MOPED »PUCU« 50 ccm, nov. prodam. Ogled pri Coti-č, Kapusova 1. Ljubljana.	26357-4
POPOLNOMA NOV ženski šivalni stroj znamke »Pri mo« prodam. Naslov v ogl. odd.	26355-4
g ZELEZNI, ZELENO PLES K ANI POSTELJI z dvojno pl-eteniml žimnicami, Lutzovo peč 170 cm visoko, več kovčkov *Wul'kan-fiber« primernih za potniško kolekcijo in črno krzneno štulo bissm, poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	26354-4
KOPALNO PEC na drva. ugodno prodam. Trubarjeva 45 a. 26353-4 TRODELNA OKNA z omarico za rolo velikost 150x100 ter vrata velikost 85x200x16 in 70x200x16 novo, prodam- Trubarjeva 45 a.
26352-4
KOVO ITALIJANSKO ZENSKO kolo prodam. Naslov v ogl.
odd.	26347-4
RADIO 4+1 in pSenično slamo, ugodno prodam. Složice 7.
2fi4ftl-4
PERZI.JAVER PLASC. nov. naprodaj. Ogled iz prijaznost: pr! krznarj-u Lipovšek. Ljubljana, Trubaiieva 19.	264tn>-4
TOKOVNI TRANSFORMATOR — Type AGJ3 — Siemens 3: 10; 30; 100: 150 : 200: SOO: 600/5A prodam. Naslov v ogl. odd.	26397-4
ZLATO ZOBNO PLOŠČICO prodam. Ponudbe v ogl. odd. ood »1400«.	2*5396-4
PRISTNO GORENJSKO nr.rodno nošo. moško. kompletno prodam. Naslov v ogl. odd. 26395-4
Mioomoocooccoocnoooaooocoooooooooenoooat
tonski
voznem stanju odna. Tkal
ZBLBZNB PECI, gostiln 1*1« atole,
mize, mesarski stol za sekanje, poljsko orodje, verige, vrvi, 2 svetilki za kočijo. 2 soda 100 litrska, 2 kotla za vzidati ugodno prodam. Predovič, Poljanska cesta 75-11. Vprašajte med 15. in 17. uro.	2K3S8-4
DVOJNA ZELEZNA KRILNA VRATA 250 kg prodam. Predo-vič, Poljanska c. 75-11. Vprašajte med 15.—17. uro.	26387-4
LEPO OTROŠKO POSTELJICO prodam. Titova 13-IV, Hribar.
26380-4
KRATEK, KLAVIR, angleška mehanika, naprodaj. Naslov v ogl. Odd.	26379-4
KRAVO SIVORJAVO s prvim teletom prodam. Šiška, Milčinskega 81.	26378-4
PEC, obloženo, malo stojalo za dežnike, otroško posteljico železno, prodam. Lepše, Knezova Št. 18..	26377-4
OTROŠKO POSTELJICO z zim-' nico, poceni prodam. Popovič, Trdinova S-III.	26374-4
STARO POHIŠTVO tudi posamezno prodam. Ogled od 15.—17. ure Mestni trg 17-ITI. levo.
26373-4
GOLAZEN:	Podgane. miši itd.
strupite! Ing. Prezelj, LjubHana,
Wolfova 3.	26385-4
KLAVIRSKO HARMONIKO 60 basov »Frontalini« in pianino pro-
dam. Cvern, Trubarjeva 6.
26371-4
MLADO KOZO, brejo, dobro mle-karico, švicarske pasme, zaradi selitve prodam. Campova 15
2636S-4
MOŠKO ŠPORTNO ROGOVO KO-
LO na prestave, skoraj novo. poceni prodam. Železnik, Orlova 17.
26224^4
STAVBNI LES, tesan, 14 ms. prodam za polovično ceno. Naslov v ogl. Odd.	26220-4
DIRKALNO KOLO znamke »Fre-jus« prodam. Šišenska št. 3. nasproti rpmize. Vprašajte od 8. do 12. ure.	26218-4
VETROBRAN za motorno kolo. uvožen, nov, prodam. Naslov v ogl odd.	26216-4
BBSCINSKI MOTOR 5—6 K5 in trd voz poceni prodam. — Kla-dezna št. 24.	26214-4
SUSILNE APARATE (havbe) počen: prodam. Kranjc Franc, Celovška 95.	26211-4
PUCH 250 ccm prodam. — Sivec, Preska 58, Medvode.	25880-4
KOMPLETEN COLN sistema kaie-pssara. popolnoma nov in preizkušen, dolžine 4.20 m. reg.« teža 400 kg, 4—5 oseb, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod 5*1957".
R 3581-4
KINO APARAT z vsem priborom, v najboljšem stanju, zaradi nabave kinemaskopa proda Kino Domžale!	R	3549-4
NOVO ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. Pržanjska . 10. Dravlje, pri cerkvi.	1958-4
TR AN SIT-EXP ORT	MUNCHEN,
Landwehrstrasse 44. prodaja in posreduje pri nakupu novih in rabljenih avtomobilov, gospodinjskih električnih strojev, električnih aparatov, fotoaparatov in tehničnih potrebščin, vse po eksportnih cenah (s popustom), telefon 591-532.	26026-4
NOVO ŠPORTNO ITALIJANSKO MOŠKO KOLO prodam. Povšeto-va 46, visoko pritličje. 26232-4 FIAT BAJ/ILLA, dobro ohranjen, ugodno prodam ali zamenjam za motor 250 do 350 ccm. Kastelic. Ljubeljska 10 a, Litostrojski blok.	26234-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	26265r4
ZENSKO KOLO, močaio, nemšk« znamke, ugodno prodam. Šporar, Celovška Sl, Ljubljana.
26262-4
PISALNI STROJ »Underwood«, brezhiben, prodam. Detelova 4-1., Bežigrad.	26256-4
KLAVIR »CAPKAt in moredno knjižno omaro prodam. Jesenkova 1-1. nadstr.	26255-4
NOVO ITALIJANSKO KOLO prodam ali zamenjam za deske. — Cižman. Savlje 70.	26252-4
MIKROSKOP >LETTZ« z imerzijo prodam. Ponudbe pod »Mikroskop« v ogl. odd.	26249-4
PLETENI STROJ, ročni, »Regina II«, nov, prodam. Močnikova 1.	26248-4
DVE MOŠKI SUKNJI, inozemsko blago, prodam. Peternel, Njegoševa 15-1.	26247-4
KOMBINIRAN ELEKTRIČNI AEG ŠTEDILNIK na 3 plošče in ploščo za premog, delno nerabljen, prodam. Naslov v ogl. odd.
26318-4
INOZEMSKI EMAJLIRAN ŠTEDILNIK prodam. Medvešek, Ježica 85.	26315-4
SKORAJ NOV »MONOSKIT« motorček prodam. Ogled vsak dan Kamnik. Zale 3S.	26314-4
RADIO »ZERDIK«, 6-cevni, prodam, tudi na ček. Cankarjeva 9, dvorišče.	26313-4
2 m* TESANEGA LESA prodam. Novak, Notranj« gorice 37.
2C312-4
NOV GUMI VOZ (16 col) prodam. Drašler, Ljubljana-Vič, Cesta v Mestni log 291.	26310-4
KRAVO Z DRUGIM TELETOM prodam. Marn, Tomačevo 29.
26309-4
RADIO, 7-cevnl, UKV, s tipkami, naprodaj. Rožna dolina VTII-2.
26308-4
GASPERCEK in peč na žaganje, novo, prodam. Holzpaflova 3.
26306-4
ZENSKO KOLO s prestavami, novo, kompletno, prodam za 38.000 dinarjev. Miklošičeva 17, hišnik.
26303-4
ITALIJANSKO DAMSKO ŠPORTNO KOLO, novo, prodam. Pokopališka 16.	26300-4
PEC, SAMOTIRANO, srednje veliko. poceni prodam. Streliška 10.
26299-4
RADIO »OLTMPIA«, 4-H. ugodno prodam. Javornikova ul. 1.1. pritličje desno.	26289-4
BILJARD prodam. Dravlje, Vodnikova 257.	262M-4
POSTELJNA VLOŽKA (mreže), vrtna železna vrata prodam. — Rožna dolina XVII-7. 26279-4 PODJETJA, POZOR! Puch-Roller, original, skoraj popolnoma nov, prodam. Ponudbe v ogl- oddelek pod *3.f>00 km«.	26277-4
3 ENOSLOJNE INKUBATORJE za valjenje s kapaciteto 2X300 kosov jajc, 1X250 kosov jajc, ugodno prodamo. »Zivaliica«, Kranj, Titov trg 2.	26276-4
D()BK() OH k \ NJENO ZIMSKO MOŠKO Sl K NJO prodam. NnslV>v v o-irla*tipih oddelku.	2584^-4
KOPALNO BANJO -poceni prorlam.
Lesjak. Šentvid 52.	25761-4
ŠTEDILNIK - vzidi jiv, rabljen, levi prodam zn 20 000 din. Božna dolina crcTn TTT. št. 5.	25774-4
sHUPIilfesI
iDiHiiifflnimniiiiiiniiiiiiiuimnflBKiiiraniiffiininnnnmfflninmnmHnniinmiminiiiniiTiimnniffiniiiHiiHiimiiimiiiraiHimmmiiHimiflHni
ČRNUČE
takoj zaposli:
4 strojne tehnike 3 absolventke
srednje ekonomske šole za računovodstvo
Nastop možen takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo podjetja.
7264-R
SAP
OGRODJE ZA ŠTEDILNIK, rje prost_, kupim. Naslov v ogl. odd. 26134-5 NOV INOZEMSKI UKW RADIO kupim. Tratnik, Novo mesto 32. 26045-5 DOBRDO OHRANJEN FIAT TOPO-LINO, DKW, vožen Fiat 600 ali drna: majhen avto kupim. Ponudbe 7. navedbo cene na SP Celje, pod >TOPO<.	26012-5
KUHINJSKO KREDENCO in nekaj pohištva kupim. Primožič, Dravl-ska lt.	26063-5
RABLJENO STRUŽNICO, lahko tudi v neuporabnem stanju kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod >Go" tovinac.	26253-5
STROJČEK ZA POBIRANJE ZANK,
c povečeva liim steklom, švicarski ali nemški, kupim Naslov v po-
2<*286-5
KLAVIR ALI HARMONIJ kupi
ali vzame v najem pevsko društvo. Ponudbe pod »Petje« v Ogl. odd.	26338-5
USNJEN MOŠKI PLASC kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Malo rabljen.	28337-5
LAMBRETTO. 125—ISO ccm, solidno. kupim. Ponudbe s ceno in fcilonretražo pod »Gotovina takoi« v ogl. odd.	26326-5
KLAVIR-PIAN*I?JO, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Maja«.	26213-5
AGENCIJA PTUJ nujno potrebuje stružnico, večii hladilnik, motoma kolesa, pogonske stroje ter
vsakovrstne mizarske in druge stroje. Proda pa traktor »Steyer* tipa 1JW>. tovorni avto ^Renault« 7 ton. kino projektor na obročno odplačevanje, mali vrtni traktor ter več drugih predmetov. Ponudbe pošljite takoi. R 3611-5 PTJETIL,XI STROJ St. * ALT 10 delovne dolžine, iirina 30—100 cm. kupim. Martinovič Mirko, Varaždin. Milice Pavlič 2S. R 3613-5 SUHE HRUŠKOVE DESKE kupim. Kregar- Jakob. Vižmarje št. 2, Šentvid nad Ljubljano. 26261-5 OGNJEVARNO železno omaro kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro ohraniena*.	R.	3647-5
KRATEK KLAVIR eventualno pianino, odlično ohranjen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Klavir«.	26457-5
mmsm
DRSALKE s čevlji St. 43 kupim. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Seksne«.	-5
NEGATIVE 10/15 ploSCe ali plan-film-e s sledečimi motivi: cvetlice. planinski motivi, zaljubljenci kupim. Ponudbe skupno s p robno kopijo poslati v osi. odd, pod »Plačam dobro«.
R 3607-5
PARNI KOTEL, 100 kvadratnih met-rov grelne površ-ine. nizko tlačni, kupim. Ponudbe poslati na naslov:	Slovenija vino.
Ljubljana. Frankopansio 11.
R 3S(W)-5
AVTO NOVEJŠEGA TTPA. dostav nd: Fiat. Opel. DKW, stojalo za stroj za šivanje podplatov kupim. Prodam stroj za šivani e podplatov »Trobana«. Fran-ko. Serc^rieva 31. Maribor 26177-5 PRIKOLICO RMW ali DKW ku-p«m. Ponudbe v ogl. odd Dod »Temna«.	2R167-5
>!	v	v«fh	oblikah	kupu	»tj
f:nrriia dragih kovin, Lpiblt^nn Ilirska 6.	R-334S-5
KRASNO NOTO KUHINJSKO OPRAVO, 10 kosov zam-enjam za električni motor 4—5.5 KS. Pismene ponudbe pod »Zamenjava« t oglasni oddelek.	26014-6
NEPREMIČNINE V PRRAGI zamenjavam za nepremičnine r Jugoslaviji zaradi preselitve. Ponudbe v ogl. odd. pod >Upodno<.	26109-6
4-LETNO KOBILO zamenjam za kravo mlekarico. Medvode 91.	26137-6
rjrerari
.REALIIETMA PISARNA« Ljubljana, Tavčarjeva 6 tel. 21-011 proda naslednje nepremičnine: 1681. Parcela zazidljiva enodružinske hiše, v Rožni dolim Ljubljana 700 m-' skupno 250.000 d:n.
250. Dvoinpolsobno komfortno stanovanje v novejši hiši, Ljubljana 700.000 din, ugoden nakup.
215. Polovico hiše. dvosobno stanovanje vseljivo z vrtom in pralnico pri Viču SOO.OOO din. 46. Dvodružinska hiša, novejša z lepim vrtom, dvosobno stanovanje vseljivo v bližini postaje pri Ljubljani 1,300.000 din.
245. Dvosobno stanovanje pritlično, vseljivo, pripravno za pisarne, Prule, Ljubljana 800.000 din, ugoden nakup.
S66. Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami v Sp. SiSki Ljubljana 200.000 din.
243. Velika soba, prazna, pritlična, takoj vseljiva, pripravna za kakršno koli o-brt, v bližini Turista Ljubljana 700.000 din.
1«73. Enodružinska hiša, nova z vrtom, petsobno stanovanje, cela hiša takoj vseljiva, pri Grosupljem Dolenjsko 1,500.000 din. 1614. Enosobno stajiovanje v sredini Ljubljane 150.000 din, ugoden nakup.
097. Enodružinska hiša, nova, cela vseljiva, z vrtom, 8 km od Ljubljane 1,200.000 din.
249. Troinpolsobno stanovanje z vsemi pritiklinami I. nad. v sredini Ljubljane 800.000 din neto, isto tam enosobno 300.000 din.
251. Parcela, zazidljiva, enodružinske hiše z odločbo Tmovo-Vič 530 m« 600 din meter.
252. Vila na Jesenicah, dvodružinska z vrtom, na dvorišču poslopje za drvarnice, eno stanovanje Ima kopalnico 4,000.000 din.
253. Dvodružinska hiša z vrtom, dvosobno stanovanje vseljivo v bližini šole Smartinska c. Ljubljana 1,700.000 din.
201. Parcela 5838 m? na Brinju Ljubljana 4o din meter, ugodno naprodaj.
239. Dvodružinska hiša z vrtom 863 ms. noveiša na Titovi cesti Ljubljana 1,700.000 din.
»POZOR« vsako Vašo nepremičnino boste najhitreje prodali preko »Realitetne pisarne« LjubHana.
R 3634-7
POSESTVO S 16 HA ZEMUE v
centru vas- ob glavni cesti blizu železniške postaje, prodam. Ponikva 17.	R 3590-7
Stirtstanovanjsko hiSo —
prodam. Dvoje stanovanj pro?to po dogovoru. Kocuvan. Maribor Pobrežje. Ilijeva 3.	2617R.7
ENODRUŽINSKO al.i poldiruT^.n-?ko hišo z vrtom v "Ljubijant. vseljivo v letu 1958. kupim Naslov v ogl. odd.	2H193-7
TRI ORALE BUKOVEGA GOZDA ob cesti prodam. Istotam naoro-dai stiskalnica za ,«;eno veči^ga tipa. Bpz?ovšek Alojz. Laško. Velike Grahovce.	26181-7
f. \KOXSKKI PA K brez otrok kuni
(oziroma pomasra Hoeraditi) r}voso]>-no stanovanje v Kamniku. Ponudbo na A. K. — Kamnik. Titov t r?.
25934-7
DVOSTANOVANJSKO HISO 7 vrt<nn v Novom mestu zamenjam za *»no-«tanovanj«lco / rrtom v okolici l.Tiiblrane ali prodam. Na«lov v ojjl. oddelku.	25929-7
IIKO Z VELIKIM VRTOM takoj vseljivo blizu nostaje Novo ttipMo prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod ->7**-lo n«odno<	25920-7
1T!*0 7 vselil v im enosobnim stanovanjem in 4500 m* vrta v bližini Dolenj. kolodvora prodamo. Naslov v osi. odd.	25957-7
STAVBNO PARCELO z načrtom in o-dobrit-riio srradnje na Jesenicah, prodam. Naslov v orl. odd. J626S-7
LOKAL in manjše skladišče ▼ neposredni bližini Vodnikovega trga t Ljubljani nrodam po ugodni ceni. Ponudbe po-d: »Lokal — »kladišče<
x ogl. odd.	25951-7
3-SOBNO komfoitno stanovanje ali polovico vile kupim. Nudimo zamenjavo 3-sobnega stanovanja v centru mesta. Ponudbe v ogl. od. pod >Dobro plačam«.	25940-7
POČIVALIŠČE (hotel-penzion) v Opatiji, tik- pristanišča Volosko, % 24 sobami, zelo ugodno prodam. Anka Trinajstič, Opatija 3, Crnikovica 1.
25976-4
MALO HIŠICO ali w«ek«-nd t okoli-ci Ljubljane ali na Gorenjskem kn-
pim. Ponudbe po d »Točen opis< v oglasni oddelek.	26019-7
LOKAL ZA PISARNO kupim. Ponud-
be pod »Cpntrum 1958« t oela«ni
oddelek.	26017-7
STANOVANJSKO HISO i lokali za
manjšo obrt in posestvo 5 ha velikosti prodam. Hiša je na prometni točki Metlike. Oglasite se .na Urh Ivan, Breg revolucije 15, Metlika.
R-3580-7
ENONADSTROPNO HISO z vrtom, Predjamska, Rožna dolina prodam. Naslov v ogl. odd.	26031-7
OBRTNIKI — hišo z lokalom v Ljubljani prodam. Vseljivo lokal in tro-sobno komfoitno stanovanje, even-tuelno zamenjam za zazidljivo parcelo, manjšo hišo ali osebnbi avto. Ponudbe pod >4-,500.000.—< v oglasni oddelek.	26025-7
ENOSOBNO STANOVANJE kupim. Ponudba pod >Lepo< v oglasni oddelek.	26086-7
STANOVANJSKO HIŠO in gospodarsko poslopje, primerno za^ obrt v bližini Kranja, prodam.. Naslov v oglasnem oddelku.	26114-7
LOKAL prodam. Celovška 44. Informacije: Gregorčičeva 23/11.	26102-7
NOVO DVOSTANOVANJSKO HIŠO z malim pos°M\om, sadovnjak, njive, travnik, ob glavni cesti, Šentjur pri Celju, ugodno prodam. Dramlje, Trnovec 4t.	26050-7
PRITLIČNO HIŠO delno vseljivo zelo ugodno prodam. Primerna za nadzidavo. Samo rpsne ponudbe v ogl. odd. pod »Trnovsko predmestje«.
26058-7
STANOVANJE SONČNO s kopalnico blizu Tabora naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	26013-7
ENONADSTROPNO HIŠO v Radečah pri Zidanem mostu z lokalom v pritlitčju zelo ugodno prodam. -Belin Amalija, Zagreb, KukuljeviČe-va 31.	26076-7
ENO ALI DVOSOBNO vseljivo stanovanje kupimo. Ponudbo pod »Čimprej« v offlasni oddelek.
R 3620-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom, vseljivo v Novem mestu, kupim ali zamenjam. Naslov v ogl.-odd. R 3623-7 KOMFORTNO, “VSELJIVO ali delno vseljivo stanovanje ali hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Plačljivo takoj«.
26266-7
HISO PRODAM. Vavpetič. Domžale, Kolodvorska 13. Ogled od 11. dec. ali po želji.	26259-7
ZAZIDLJIVO PARCELO na lepem kraju centra ali periferije Ljubljane kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Zazidljiva takoj«. 21»297-7 VSELJIVO DVO- ali trisobno komfortno stanovanje kunim. Ponudbe v oclasni oddelek pod »V Ljubija-ni<.	26296-7
HISO t kateremkoli predela Ljubljane kupim. Pogoj možna vselitev takoj ali pozneje. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Plačilo v gotovim«.
2629.1-7
ENODRUŽINSKO VILO v Ljubljani
kupim. Vselitev možna vsaj venem letu. Ponudbe v oglasni odoele-c pod »Plačilo p-et milijonov«. 26294-7 DVOSOBNO STANOVANJE v stro: ge m centru prodam. Vselitev proti zamenjavi enosobnega stanovanja, udbe pod »Lahko periferija« -
ivnflJEm
SM93-7
lam. Ponudbe
Pon.™~^ ,---------
oj<l. odd.
HIŠO V VOJNIKU prod pod >Vojnik< v ogl. oaa.
VSELJIVA HISA 7. zemljiščem, ljTib-ljnnska okolica naprodaj. Pripravno za obrtnika. Prodam tudi ločeno. Ponudbe v oglasni ©d-delek pod »Čebular«.	26288-7
LOKAL v sredini centra napronaj. Ponudbe v oglasni oddelek pori »Ljubljana«.	26282-7
VSELJIVO HISO prodam. Kalvarija 2S KranT	2627o-7
DVODRUZINSKO HISO i .lokalom
prodani. Naslov v podružnici Slov. poročevalca I rb-n le.	- -	'
VEČJE PODJETJE v Ljubljani
išče za takojšnjo vselitev za
svoje poslovne prostore 4 pisarne srednje velikosti v centru mesta in prostor za skladisce v bližini. Ponudbe pod »Nujno« v Ogl. odd.	26449-7
TRGOVSKA LOKALA, skladišče,
2 delavniška prostora in vseljivo trisobno stanovanje, prodam.
Ponudbe pod »Strogi center« v oal. odd.	26428-7
!BNODRUZINSKQ HISO, komfortno ureieno, v centru, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vse-liiva-september 1953«.	26427-7.
ZAZIDLJIVO PARCELO v vilnem okraju Ljubljane prodam. Ponudbe pod »Lepa lega« v ogl.. odd.	26426-7
ENOSOBNO KOMFORTNO sončno stanovanje, vseljivo spomla-dl, prodam. Naslov v ogl. odd.
26421-7
PRIVATNIKI, OBRTNIKI! Prodam pritlično dvoriščno hišico ali 2—4-sobno stanovanje, center. Naslov v ogl. odd. 26223-7 HISO, 4 prostori, na lepem kraju pri Ljubljani (železniška, avtobusna postaja), zamenjam la eno ali dvosobno stanovanje v mestu. Pri hiši .ie zelenjadni in sadni vrt (do 3500 kg sadja, groz-dia). Možna zajčje-kokošjereja v veioiem obsegu, zelo pripravno za čebelarstvo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Majhna najemnina«.
26222-7
3 ZAZIDLJIVE PARCELE (zidava enodružinskih hiš) v Ljubljani ob Dolenjski cesti pod Rakovnikom ugodno prodam. Naslov V Ogl odd.	25950-7
STANOVANJE enosobno s kabinetom zasedeno, prodam. Naslov v ogl. odd.	26349-7
POSESTVO V MESTU, ki vzdržuje 3 krave in 2 prašiča prodam, ‘dam v najem ali sodelujem. Ponudbe pod »»Lepa l-ega« v ogl. odd.	26402-7
TAKOJ VSELJIVO HISO na lepem položaju v Radovljici, prodam. Ponudbe pod »Pogled na Triglav« v ogl. odd.	26339-7
VSELJIVO STANOVANJE in manjšo zazidljivo parcelo kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«.	26332-7
POLOVICO STAREJŠE, pritlične, manjše hiše (dvoje enosobnih stanovanj), garaža, vrt, prodam. Primerno za upokojenca! Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfov» 3.
S83S3-T
Za izboljšanje medkrajevnega avtobusnega prometa ter za povezavo turistične točJo* Rakitna in okoliških vasi — otvarja SAP TURIST BIRO LJUBLJANA na splošno željo in potrebe prebivalcev ter turistov vsako« dnevno avtobusno progo
Ljubljana - Rakitni - Rakek
VOZNI RED LJUBLJANA - RAKITNA - RAKEK
Velja od 10. decembra 1957 dalje. — Obratuje ob delavniM&
1
Hi}
km	14.00 odhod	Ljubljana	prihod 8.05
14	14.20	Ig	7.45
37	15.10	Rakitna	6.55
56	16.00	Cerknica	6.05
62	16.05 prihod	Rakek	odhod 6.00
ZAZIDLJIVO PARCELO za enodružinsko hišo v Koleziji prodam. Primožič, Predjamska 48.
26329-7
DEL HISE v Ljubljani z vselji-
vim 3-sobnim stanovanjem pro-dam. Ponudbe pod »Zidano« v
ogl. odd.	26367-7
PARCELO 500 m*, zazidljivo z enonadstropnim enostanovanj-skim dvojčkom v Šiški prodam.
Ponudbe pod »Istočasna zidava* V ogl. Odd.	26364-7
VEČJO HISO ali vilo v letoviškem kraju ob severni jadranski obali kupimo. Ponudbe z navedbo
cen« v ogl. odd. pod »Severni
Jadran«.	26390-7
HISO Z ZEMLJIŠČEM v Črnomlju poceni prodam. Informacije v trgovini »Planina« — Črnomelj.	26389-7
Vmesne postaje so že Iška vas, Gornji Ig, Beč, Otava, Selšček in Begunje.
Potniki in turisti, poslužujte se ugodnih zvez SAP-TTIRIST
BIROJA!
!!lllll!l!i!!lin
LOKAL, primeren za odvetniško nisarno lahjko tudi sobo. iščem proti nagradi. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 26198-8 ALI buL,A > .mCO cc it 4-j > j i ^ iščemo. Investicije povrnemo. - Po-nu-dbe pod »Delavnica« v oglasni oddelek.	25933-8
»PIANINO« sprejmem t najem. Run-ko, Puharjeva -3/II.	26029-S
GARAŽO za manjši avto oddam. Gornji tre- 22/1.	26121-8
ZAGO HORIZONTALNO na vodni pogon (turbina) dajem v najem. Le-vičnik, Badeč-e, Zidani most. 26118-8 GARAŽO oddam. Naslov v o-glasnem oddelku.	26099-8
PROSTOR ZA DELAVNICO oddam.
Naslov v osrl. odd.	26128-8
SINDIKATU ali gospodarski organizaciji in nidi starejšemu zakonskemu paru damo v najem za 10 let komfortno pritlično enosobno stanovanje. oh- morju. Ponudbe na SP Koper o^d '300.000'.	2
GARAŽO za 2 osebna avtomobila (potrebna je manjšega popravila — ureditve) oddam, najraje podjetju! Ponudbe v ogl. odd. pod »Skoro center«.	26382-8
SOBO V CENTRU MESTA iščem proti visoki nagradi. Ponudbe pod »Odvetnik« v ogl. odd.
26199-9
VISOKOŠOLKA ISCE SOBO v centru mesta. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	26194-9
— LjlA. Menjuiu ie-po komfortno 2-sobno stanovanje za enako ali manjše v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod >Pomladt.
25S49-9
DVOSOBNO STANOVANJE zame-njem za enako v predmestju Ljubljane. kjer se lahko drži mala ekonomija. Naslov v ogl. odd. 23S32-9 SOBO ZA NOVOPOROCENCE iščem. Nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »December — nagrade< v ogl. oddelek.	2583i-9
KMEČKO DEKLE išče .»tanm-anje in hrano. Pomaga pri gospodinjstvu — dopoldan. Ponu-dbe pod »Poštena« v ogl. odd.	25820-9
VJLBLJANA — ZAGREB. Dvosobno sončno komfortno stanovanje s pritiklinami zamenjamo za odgovarjajoče v Zagrebu. Ponudbe pod »Ta-koj< v ogl. odd.	26036-9
STANOVANJE V LJUBLJANI ali na Vrhniki iščem. Dam nagrado ali pomagam pri dograditvi. Ponudbe po<i »Cimprej< v ogl. odd. 2581S-9 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje ali enako s sobo posebej. Ponudbe pod »Zamenjam takoj« v ogl. odd.	25780-9
STANOVANJE dobi upq^ojenec-ka v novi še nedograjeni hiši. v Ljubljani, ako mi da v posojilo večjo vsoto denar j« za dograditev hiše. Pon.udbp pod »Dogovor< v orrlasni oddelek.
120.000 DIN BREZOBRESTNEGA POSOJILA dam za garsonjero ali prazno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Ljubljana 120« v ogl. odd.	26228-9
OFICIR JLA iš£e opremljeno sobo. Ponudbe, pod »Nujno« v ogl. Odd.	26227-9
I-S C EM SOBO, grem tudi za sostanovalko ali pomagam v gospodinjstvu. Naslov v-ogl. oddelku.	26226-9
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, vseljivo v začetku 19-S8. 1., kUipim ali vzamem v najem sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod » PosOj il O «.	26225-9
KRASNO ENOSOBNO STANOVANJE, 56 m2, na najlepšem kraju Most. I. nadstropje, vse parket, zamenjam za majhno hišico na periferiji, najraje v bližini Rožnika, Podutik. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nizka najemnina«.
26221-9
GARSONJERO V CENTRU zamenjam za komfortno dvosobno stanovanje v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 26219-9 ŠTUDENTKA išče sobo. Plača dobro. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. oddelek.	26217-9
PRAZNO SOBO v centru išče mirna starejša ženska (šivilja). Plača dobro in za 1 leto vnaprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soba«.
26212-9
ZA DOPOLDANSKO POMOČ v
gospodinjstvu nudim hrano in stanovanje. Kokolj, Ljubljana-Bežigrad, Hranilniška 7. 26209-9 NEOPREMLJENO SOBO proti nagradi iščemo.' Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo zelo nujno«.
1957-9
ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. — Nudimo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd.	1957-9
LOKAL V CENTRU LJUBLJANE zamenjamo za delavniške prostore. po možnosti s skladiščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lokal v centru«.	R	3612-9
SOSTANOVALKO v opremljeno sobo, katera nudi posojilo, oziroma plača vnaprej, »prejmem. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	26231-9
/. \ h.NOSOBNO STANOVANJ«, riam visoko nagrado ali brezobrestno podojilo, po dogovoru pa tudi kuoim. Naslov v ogl. odd.	25591-9
DOBRO SITUIRAN ŠTUDENT ekonomije nujno išče solx> ali kabinet pri solidni družini. Naslov v ogl. oddelku.	25939-9
MLADA MEDICINSKA SESTRA išče •*obo. Ima svojo posteljnino. Ponudbe pod »Solidna« v ogl. odd. 25917-9 LEPO SOBO. prazno, s prostim vhodom odstopim solidnemu samcu proti primerni nagradi. Ponudbe t>od »Center« v ogl. od-d.	25979-9
DVA ŠTUDENTA iš£et! sobo. Za pro-thislugo nudita mesec dni letovanja v Splitu. Ponudb> pod »Center« v o.gi. odd	25966-9
OPREMLJENO SOBO oddam starejši upokojenki pod pogojem, da pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Upokojenka* v ogl. odd. 26020-9
POŠTENO DEKLE išče stanovanje,
gre kot sostanovalka, v popoldanskem času pomaga pri gospodinjstva ali drugem delu. Naslov v ogl.
oddelku.	2609-4-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z balkonom zamenjam za komfortno enosobno ali enosobno 5 kabinetom. Ponudbe pod »Oboje strogi center* v ogl. odd. 260SS-9 PODSlRESNO SOBO. vrt zamenjam za podobno. Ponudbe pod »1957« v oglasni oddelek.	260S7-9
INŽENIR, samski, išče opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod >Ka-t u u «.	26115-9
ŠTUDENTA za sostanovalca sprej: mem. Poizve se pri Anzelc, Ilo.vški štra-don 9. Ob Jurčkovi poti. 26105-9 POŠTENO DEKLE išče prazno sobo, da lepo nasrado. plača leto vnaprej. Ponud&e v ogl. odd. pod »Poštena«.	26103-9
NUDIM STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. javite se po 15. uri.	26133-9
LJUBLJANA - BANJA LUKA. Zamenjam dvosobno stanovanje s pritiklinami za odgovarjajoče v Banja Luki. Ponudbe pod »Cim prej« \ ogl. odd.	26037-9
TROSOBNO komfortno stanovanje v Celju zamenjam za enakega ali dvosobnega s kabinetom^ v Ljubljani. Ponudbe pod »Celje* v ogl. oddelek.	26055-9
STANOVANJE:	kuhinja, soba in
shramba, pritlično, ob trolejbusni postaji prodam starejšemu paru. Ponudbe pod »Vseljivo po dogovoru« v ogl. odd.	25871-9
INŽENIR, poročen, išče sobo ali stanovanje kjerkoli r Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	25S73-9
MLADOPOROČENCA, brez. otrok, iščet-a prazno sobo kjerkoli v Ljubljani. nudita lepo nagrado. Mož zidar, za uslugo naredi vsa hišna po-v .vila. Ponudbe pod »Dobra-plačnika« r ogl. odd.	2594S-9
ki. m\ PoSODi 150.000 din dobi opremljeno sobo. Ponudbe v ioclas-m oddelek pod »Študent«. 25961-9 ISCEM PRAZNO ALT OPREMLJENO SOBO kjerkoli. Plačam visoko najemnino. Ponudbe pod »Dober plačniki v o*l. odd.	259/49-9
SOSTANOVALKO čisto in pošteno sprejmem v bližini Šentvida. Pismene ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	26071-9
KATERA DOBRA UPOKOJENCA bi vzela na stanovanje ‘solidnega moškega, ki bi dobro plačal, ostalo po doffovoru. Ponudbe po-d »Hvaležnost« v ogl. odd.	26069-9
MIZARSKI POMOČNIK išče neoprem ljeno enosobno stanovanje. Gospodarju bi pri hiši napravil vsa mizarska dela, ker ima vso mizarsko orodje. Prevzel bi tudi službo hišnika. Ponudbe pod »Mizarski pomočnik«.	'	9
SOBO S POSEBNIM VHODOM takoj ali pozneje, opremljeno ali ^ neopremljeno iščem. Nudim nekaj nagrade in klavir na razpolago. Ponudbe pod »Ne perlm doma« v ogl. oddelek.	26240-9
SOBO PRAZisO, skromno. nujno i«čem za družinsko upokojenko. — Slamberger Krista, Cankarjeva cesta 3 III.	26239-9
DVA ABSOLVENTA TEHNIKE iščeta stanovanje. Za nagrado inštruirata srednješolce ali maturante matematiko, fiziko in kemijo. Ponudbe^ v oglasni oddelek pod »Dobro plačamo«.	_	25233-9
SOBO. prostor prenočitve iščem. — Plačam vnaprej zaželeno vsoto. Ponudbe pod »Zaskrbljenost« v orla-, oddelek*	26260-9
ABSOLVENT SLAVISTIKE išče K>bo.
Dober plačnik. Tudi inštruira. Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek.	26258-5
INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO in italijanščino ter nudim letovanje blizu Opatije tistemu, ki mi preskrbi sobo. Pismene ponudb« v oglasni _od-
delek pod >Opatijecc.	2625*-»
LA SOBICO POMAGAM v gospodinj-stvu v popoldanskih urah. vprašati pri vratarju v hotelu »*oča«. 26304-9
PRAZNO SOBO ISCEM v podnajem t
centru Ljubljane. Dam visoko na-grado in plačam najemnino z-a. leto ani vnaprej. Ponudbe pod >% i=oka najemnina* v osi. odd.	26292-9
NUDIM POSOJILO do 200.000 dm proti garanciji, kateri mi da dvosobno družinsko stanovanje ali kupim hišico tudi 5 prevžitkarjem v Ljubljani ali okolici. Samo pismene ponudbe v o-el. oddelek pod >\se-fiivo do dogovoru«.	26291-9
DVA ŠTUDENTA TEHNIKE išcet*
prazno al* opremljeno sobo. nudbe pod »Takoj c t oglasni od-drfeV	26280-9
LEPO DOSMRTNO STANOVANJE
(Šmartno pri Kranju), nudim Jt®-* rejšima zakoncema, ki mi nu-dita takoj .350.000 do 750.000 din j gotovini ' za dogradatev hiš-e. Vseljivo maja 1958. Ponudbe SP Kranj^pod
* \i! jno*.
26272-9
SOBO in hrano na G-orenjslcem dobi upokojena ženska, ki Dd. varovala 2 otroka v dopoldanskem času. Poizve se: TJlica Vide Pregarčeve št. 15, ali v podružnici v Kranju, Rozman Jože, Naklo št. 35.	26346-9
SOBO NUDIM starejši samski uslužbenki za pomoč pri hišnem delu. Naslov v ogl. odd. 26345-* ZA PRAZNO SOBO plačam v naprej ali tudi inštruiram. Ponudbe pod .Dogovor« v ogl. odd.
26343-9
3Vi SOBNO STANOVANJE s kopalnico v centru zamenjam z* 2M, sobno s kopalnico. Ponudb*
- v ogl. odd. pod »Vrtača-Mirje*.
S	26341-1
NUDIM STANOVANJE ln hrano za pomoč v gospodinjstvu. Zelena jama — Zvezna 12.	26321-»
ISCEM SOBO, za uslugo pomagam pri gospodinjstvu 4, x tedensko popoldne. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez stanovanja*.
26358-9
KRANJ — LJUBLJANA. Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje s kopalnico v Kranju za enakovredno v Ljubljani, takoj ali spomladi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Komfort«.	26350-9
V DOSMRTNO UZIVA>TJE kupi upokojenka sončno sobico na deželi-. Ponudbe pod »Mirna« v ogl. odd.	26399-9
OPREMLJENO SOBO oddam S samskima moškima. Plačati nekaj vnaprei. Bižal, Marenčičeva št. 3 Moste.	26398-9
STANOVANJE in hrano dam za gospodinjsko delo v dopoldanskem času. Naslov v ogl. odd. ZA SOBICO pomagam v popoldanskih urah. Naslov v ogl. odd.
26391”$
DVE LO CENI PRAZNI SOBI V
centru zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.	26375-§
ZA SOBICO pomagam v gospodinjstvu pri odraslih, v centru; Naslov v ogl. odd.	25796-i
SOLIDEN ŠTUDENT strojnik išče sobo. Plača odlično in vnaprej. Ponudbe pod »Soliden« . v ogl. . odd.	26450-9
POŠTENO DEKLE dobi kabinet za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	26445-t
KABINET NUDIM za i>omoč V gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šiška«.	2S435-*
SOBO opremljeno oddam starejši solidni stanovalki s 15. decembrom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lastna posteljnina«. 26434-1
Iz tiska so izšle
Druge spremembe in dopolnila »ZBIRKA PROPISA 0 P0REZIMS«
s pojasnili od MIHAIDA V. SCEKICA Izdaja je v latinicL	Cena	600 din.
Druge spremembe in dopolnila »Zbirke propisa o porezima« so tiskane na prostih (ločenih) listih, kot tudi osnovna izdaja in prve spremembe in dopolnila in vsebujejo: prečiščene tekste Uredbe o davku na promet z Navodilom za njeno izvršitev, Tarife davka na promet, Osnovnega zakona o občinski davčni dokladi in krajevni samopomoči, Uredbe o prisilnem naplačilu davka in drugih državnih proračunskih dohodkov, a poleg vsega tudi Odlok o višini davka na dohodek m 1957; Pravilnik o povračilu in preknji-ženju napačno ali več plačanih dohodkov državnega proračuna in- fondov, odgovarjajoče uredbe Zveznega družbenega plana za 1957 in druge predpise iz tega področja.
V ZAČETKU L. 1958 BODO DOTISKANE, KOT VSAKO LETO DO SEDAJ, NASE NOVE STALNE IZDAJE PO NAJNOVEJŠIH PREDPISIH ZA 1958.
»Zbirka propisa o porezima« »Zbirka svih propisa o taksama« »Zbirka propisa o opštinskim dažbinama«
Vse interesente prosimo, da nam pravočasno dostavijo svoja naročila.
S
" SA VREMEN A ADMINISTRACIJA "
7204-R
i
. T
BEOGRAD, poštni predal 479	*
Tekoča račun 1031-T-582	?
*	_f
•«•••»•• ••»•v** •#•••••#• •••*•••••«•••••••» ■•«•••••• •««•••••• •#•••••#•
ABSOLVENTKA TEHNIKE Išče
*obo za. 1 leto <ia jconča 4 tu d 1J.
Ponudba pod '»Obzirna* v ogi.
Odd.	2644S-8
ISCEM SOBO ali atimovanje v okolici Ljubljane. Nudim na-
frado ali brezobrestno posojilo.
Ismene ponudbe v ogi. odd. pod »December«.	26430-9
POROČEN PAR, Študenta, iščeta
sobo. Plačata odlično In nudita
nagrado. Cenjene ponudbe v
ogi. odd. pod »Razumevanje«.
2C425-3
i 7 mWL -
IZGUBLJENO AKTOVKO z notami, prosim vrnite proli nagradi v ogi. oddelek.	26073-10
IZGUBIL SE JE okrogel žig: Kmetijska zadruga z o. j. Griže in ga proglašamo za neveljavnega.
R 3619-10
ZATEKEL SE JE črnorjav nes. Lastnik naj se oglasi od 14. ao 22. ure pra vratarju Opere.	26317-10
IZGUBILA SEM ZENSKO ZAPESTNO •URO v četrtek iz Komune (Prešernova, Parmova, Samova) do Vodovodne. Pošten najditelj naj javi v Ogl. odd. pod ,V ; «r .dn. ‘26302-10 ZATEKEL SE »TE PES volčjak, dobi se: Vevče 21.	26351-10
IZGUBLJENO . /.La s'C) Z Al. i.\0
URO. Bežigrad - Center, d ra p trak. vrniti proti visoki nagradi. Hišnik. Cankarjevo nabrežje i. 26408-19
IBP ^
■K " M
H, o
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v
DVEH URAH izdela FOTO GRAD. Mil., ki ■:;.*«» v •• 36.	isfiot.11
&P-LETNA VDOVA, dobro ohranjena, želi spoznati značajnega piijija.telLla, Intauigerrta. Dopise pod »Prisrčnost« v ogi. odd.
26152-11
V SHRAMBO VZAMEM motorna kolesa. Naslov v ogi. odd.
26150-11
54-LETNO IvMECKO DEKLE bi se poročilo s poštenim obrtnikom ali upokojencem z lastnim domom. Pcnudbp v ogi. odd. pod »Dobra gospodinja«.	26161-11
25 - LET N O DEKLE želi spoznati dobrosrčnega fanta ali vdovca 35 do 50 let starega. Samo resne ponudbe v ogi. odd. pod »Mirno življenje«.	26196-11
DVA MOŠKA SREDNJIH LET, dobro situirana, iščeta življenjski družici do 32 let. Slike zaželene. Ponudbe v ogi. odd. pod »Resnost«.	26192-11
ZETA — ZETA — ZETA odlične kvalitete cigareta za dobrega kadilca proizvaja DUVANSKI KOMBINAT. TITOGRAD. Dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak«, Ljubljana.	R-ll
GOSTILNA »VESELIH PRIJATE -LJEY« obnavlja vesele večere v sredo, soboto in nedeljo. Podrobne informacije in rezervacije miz se poslužujte na telefon 31-450. Za obisk se priporočamo!
_	...	R. 3582-11
POSESTNIK v d-> v ec. 7X»po!n«*ii»-i >n:n. brez otrok, star 40 lot Jeli sp«, znati žensko, i-epe postave, čedne zunanjosti, dobrosrčno, pridno go-Epodinjo za rirlo na p-ose.stvn. Starost 30 do 441 let, življenjepis in imovinsko stanje na vesti v ponudbo. Priložile sliko proti vrnitvi, tajnost zajamčena Ponudbe v oglasni odd. pod -»Ljubi dom«.	25S40-1!
PREMOŽNO DEKLE želi poročiti tovariša do 42 let ? stanovanjem. Ponudbe pod »Ljubljana« v oirlnsni • oddelek.	2.5817-11
POSTREJNICO k uradniku pred upokojitvijo v Ljubljani iščem. Prednost: pred ali že upokojena ter da ima smisel morebitnega skupnega gospodinjstva. Ponudbe pod »Pohištvo* v ogi, odd	25779-11
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
obvešča, da
tov. gLEHTfl SRESK0
ni več upravičen sprejemati naročil za knjige in kas ir ati obrokov zanjo.
FAaJ Sl AR 33 LET s srednjo kmetijsko izobrazbo in manjšim premoženjem želi poznanstva sebi primerno dekle. Prednost imajo interes e n tke, ki imajo veselje -do kme-tijskega poklica, stanovanje in kmetijsko posestvo. Ločenke in dekleta t enim otrokom niso iz.lcl jučene. Slika je zaželena. Resne ponudbe z opisom razmer pošljite pod »Domače ognjišče« v ogi. odd. R-3577-11 DOBRO _ Sl i TIRANA z lastnim do mom, želi ključavničarja ali podobno do 31 let. Ponudbe v ogi. ,odd pod j S lika — ženitev«.	25863-11
L JUGOSLOVANSKA rOTOKERAMI KA, So m bor. Radisičeva ul. 10, Milan SlA.GslC in sinovi, izdeluje porcelanaste slike za nagrobne spomenike.	R-3569.lt
27-LETNA LJUBLJANČANKA, prijetne zunanjosti želi resno poznanstvo z iuteligentom do .36 let z lepimi perspektivami za bodočnost. Ponudbe v ogi. odd. pod »Želim si sreče«.	25590-1	i
FANT MOČNE POSTAVE, avtomehanični mojster, / nekaj imetje, želi spoznati sebi primerno dekle ali vdovo, ki ima prijetno stanovanje ali posestvo. Dopise v ogi. odd. pod »^ se drugo osebno«.	24894-11
IVAN POŠLJITE NASLOV pod »Prijateljica« v ogi. odd.	25947-11
82-LETNO DEKLE GORENJKA, resnega značaja, dobra gospodinja z nekaj gotovine, ki ima veselje do mesarske stroke, želi poznanstva z resnim fantom. Ponudbe pod »Dobra jrosp-edinja« v ogi. odd. 23941-11 MOŠKI 30 LET, mirnega značaja, želi spoznati sebi primerno žensko od 40 do 55 let. Ponudbe SP Celje pod »Ženitev«.	26951-1	i
S2-LETNI SAMSKT, dobro situiran z lastnim domom želi spoznati značajno dekle za skupno življenje. Slika zaželena. Ponudbe pod »Rdeča roža« v ogi. odd.	26984-11
IŠČEM TAKOJŠNJE POSOJILO 50.000 din. Obresti plačam takoj. Vrnitev in obresti po dogovoru. Ponudbe v ogi. odd. Tiod »Takoj«,	26104-1	1
RESNO POZNANSTVO z inteligen-tom išče v svrlio ženitve 45-letna vdova,. samostojna, zaposlena, materialno neodvisna, s stanovanjem. Ponudbe pod »Značajnost« v oglasiti oddelek.	26101-11
KATERA TOVARIŠICA, 25 do 35 let, bi razumela moškega srednjih let, ■uslužbc-nca, samskega. Zaželen lastni dom. Ponudbe pod »Cim prej ženitev« v ogi. odd. Slika zaželena.	26142-11
STAREJŠA UPOKOJENKA gre gospodinjit starejšemu upokojencu do 60 let. Naslov SP Celje. 26953-11 POŠTENO DEKLE, uslužbenka z dobrim zaslužkom in prihrankom (z željo za gradnjo hiše) išče sebi primernega. poštenega, značajnega fanta od 35 do 45 let. ločeni izključeni. Ponudbe pod »Pošten« v ogi odd.	26910-11
23-1.ETNI FANT želi spoznati prijazno dekle. Ponudbe pod >7 im n« v ogi. odd.	26093-1!
URADNIK želi spoznati tovarišico Ponudbe / opisom v ogi odd no d »Strogo diskretno«.	26079-11
VESELO DEKLE z lastnim stanova njem želi s nožna ti zaradi ženitve intel igenta do 33 let. Ponudbe v ••9P1. odd. pod »Visok«.	26076-11
DOBER, SKRBEN GOSPODAR, sta
rejši v pokoju iščem gospodinjo,
lahko vdovo z otrokom. Biti mora
varčna, čista, samostojna v gospodinjstvu in kmetijstvu. Ponudbe pod »Skupno« v ogi. odd. • 23811-11 DOBRO DEKLE srednjih let, po po-
klicu šivilja, želi poročiti ooštenega, izobraženega fanta ali vdovca starega 33 do 44) let. Ponudbe pod Gorenjka« v ogi. odd.	26263-11
NOV DIHUR krznen plašč prodam ali
zamenjam za Lambretto. Ponudbe pod »Dihur« v ogi. od-d. 26250-11 ZNAČAJNEGA, dobrosrčnega moškega v starosti 50 do 60 let bi rada spoznala starejša uslužbenka. Vdovci z ciljni otrokom niso izključeni. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« v oglasni oddelek.	26244-11
DEKLE ZELI POROČITI dobrosrčnega gospoda v starosti 40 do 50 let.
Ponudbe pošljite podružnici SP Kranj pod »Sreča«.	26273-11
32-LET.M MOŠKI, z lastnim domom in poklicem, prijetne zunanjosti, želi spoznati sebi primerno dekle in dobro gospodinjo (25 do 30 lci). najrajši šiviljo. Ponudbe pošljite SP Kranj pod »Srečni dom«.
26274-1’
25-LETNI FANT z lepim večjim posestvom v bližini Ljubljane želi poznanstv-o z dobrim in podjetnim dekletom. Ponudbe v ogi. odd. pod »Ljubezniva«.
26359-11
IZOBRAŽEN K A, prikupne zunanjosti, z domom, želi spoznati resnega, simpatičnega inženirja med 36-43 let. Ponudbe pod »Najin domek« v ogi. odd.
26394-11
IZJAVLJAM, da nisem plačnik /m dolcove. ki bi jih napravil moj mož Jakomin Jakob. ker nima pravice do mojih stvari. Jakomin Marija, Podrorje 99, Kamnik. 26451-11 AKADEMSKO IZOBRAŽEN želi spoznati pošteno Sodno rickle vsaj s srednješolsko izobrazbo do 29^ let. Ponudbo s fotografijo v oglasni oddelek pod »Samostojen* 26460-1 i
RAZPIS
Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo Irt kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje po čl. 127 Zakona o Univerzi v Ljubljani Inštitutu za metalurško strojništvo mesto
ASISTENTA
Pogoj: metalurški inženir z vsaj 2-letno prakso in znanjem enega tujega jezika. Na oddelku za kmetijsko tehnologijo mesto
- laboranta
Pravilno kolkovane prošnje s prilogami naj prosilci vlože v 14 dneh od objave v Slov. poroč. na dekanatu fakultete, — Ljubljana Tomšičeva 7.	R
RAZPIS
Fakulteta za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za strojništvo mesto
BIBLIOTEKARJA
Pravilno kolkovane prošnje s prilogami, iz katerih je razvidna šolska izozbrazba, dosedanja praksa, znanje tujih jezikov ter potek življenja naj prosile; vlože v 14 dneh od objave v Slov. poročevalcu na dekanatu fakultete Ljubljana, Tomšičeva 7.	R
RAZPIS
.Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za gradbeništvo in geodezijo mesto
PISARNIŠKE MO Cl
Pogoj:	srednješolska izobrazba
z znanjem strojepisja.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 14 dneh od objave v Slov. poročevalcu na dekanatu fakultete Ljubljana, Aškerčeva 11.	R
RAZPIS
Na podlag; 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center
mesto UPRAVNIKA
obrtnega podjetja »PRECIZNA
MEHANIKA«, Ljub.. Čopova 44.
POGOJ: mojstrski izpit iz precizne mehanične stroke (pisarniški stroji) in 10 let prakse V stroki.
Kolkovane prošnje z obširnim življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti, potrdilo o nekaznovanju ter prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o sedanji zaposlitvi dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center — Kresija, soba št. 24. najkasneje do 31. XII. 1957. R
RAZPIS
Keramična industrija Liboje razpisuje mesto
SEFA knjigovodstva
Pogoj dokončana višja »ekonomska šoia ali srednja ekonomska šo. la z najmanj 3-letpO prakso v gospodarskih podjetjih.
Družinsko stanovanje preskrbljeno. plača po tarifnem pravilniku.	R
RAZPIS
Na podlag; 90. člena Uredbe o
ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center
mesto UPRAVNIKA restavracije »KOPER« Ljubljana, Gradišče št. 13 Pogoji: gostinska ali komercialna strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso pr; vodenju gostinskih obratov.
Kolkovane prošnje z obširnim življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti, potrdilo o nekaznovanju ter prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o sedanji zaposlitvi dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center — Kresija, soba št. 24. najkasneje do 31. XII. 1957. R
RAZPIS
Na podlag; 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center mesto UPRAVNIKA obrtnega podjetja »VRVARNA«, Ljubljana, Trubarjeva 31 POGOJI:	Ekonomska srednja
šola ter 5 let prakse v vodenju obrtnega podjetja.
Kolkovane prošnje z obširnim življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti, potrdilo o nekaznovanju ter prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o sedanji zaposlitvi dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center — Kresija, soba št. 24. najkasneje do 31. XII. 1957. R
RAZPIS
Na podlag; 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center
mesto DIREKTORJA podjetja za izdeiavo in popravila elektromedicinskih aparatov in instrumentov »ELEKTROMEDICI-NA«, Ljubljana, Slomškova 4 POGOJI: ekonomist ali elektro-inženir s prakso v vodenju podjetja ali pa elektrotehnik z večletno prakso, od tega vsaj 3 leta na vodilnem mestu.
Kolkovane prošnje z obširnim življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti, potrdilo o nekaznovanju ter prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o sedanji zaposlitvi dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center — Kresija, soba št. 24. najkasneje do 31. XII. 1957. R
RAZPIS
Industrijsko podjetje »ELEK-TRA* Ljubljana. Černetova 26, razpisuje delovna mesta za:
1. Finančnega knjigovotljo-(kinjo).
2. Materialnega knjigovodjo - (ki-n.io) za vodenje ohratovnega knjigovodstva.
3. Sefa priprave dela.
4. Več polkvalificiranih elektro-mehanikov ali ključavničarjev.
5. Skladiščnika.
G. Mlajšega delavca — težaka.
7. Več orodjarjev.
POGOJI:
ad:	i. Popolna srednješolska
izobrazba z najmanj 1-letno poklicno prakso al; nepopolna srednješolska izobrazba z nad 2 leti poklicne prakse.
ad: 2. Enako kot pod ad. 1. toda v električni stroki.
ad: 3. Strojni elektrotehnik (lahko mojster) z delnim poznavanjem dolžnosti v pripravi dela (tehnološk; postopek, normiranje, itd).
ad: 5. Lahko nepopolna srednješolska izobrazba z 1-letno prakso, ali 8-l.etka z nad 2 leti skladiščne prakse v elektrostrojni stroki.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov in strokov, pošljite na upravo podjetja do 15. XII. 1957.
R
RAZPIS
Upravni odbor Zdravstvenega doma v Idriji razpisuje delovna mesta
DENTISTA.
2 MEDICINSKIH SESTER,
2 BABIC in BOLNIČARKE
Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku Zdravstvenega doma v Idriji. Pismene prošnje pošljite na naslov:	Zdravstveni
dom Idrija, do 28. decembra 1957. Nastop službe s 1. jan. 1958. R
RAZPIS
Upravni odbor Zdravstvenega doma Velenje, razpisuje mesto ZDRAVNIKA splošne prakse Pogoji: vsaj l—3-letna praksa tn opravljen strokovni izpit.
Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah ZD. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
RAZPIS
Lesna industrija Mestinje, pošta Podplat razpisuje delovno mesto materialnega knjigovodje -kinje Pogoj : večletna praksa in dovršena srednja šola. Nastop službe takoj ali najkasneje s 1. Januarjem 1953. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.	"	R
RAZPIS
UO Obratne ambulante RL Velenje, razpisuje službeno mesto
ZDRAVNIKA obratne ambulante
RL Velenje Pogoji: dovršen klinični staž.
Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku OA. — 'Družinsko stanovanje zagotovljeno.	R
RAZPIS
Kmetijska zadruga Griže razpisuje delovna, mesta za
UPRAVNIKA s kvalifikacijo
kmetijskega tehnika, po možnosti samskega POSLOVODJO. Kot šefa trgovine z reprodukcijskim materialom ter prodaje in odkupa vseh kmetijskih pridelkov, vključno lesa.
Pri ponudbah navedite dosedanja službovanja.	,	R
RAZPIS
Inštitut »Jožef Stefan«, Jamova št. 39, razpisuje naslednja delovna mesta: laboranta Remije, tehnika-konstrukterja, kleparja, ličarja,
materialnega knjigovodjo, komercialista z znanjem angleščine oz. nemščine.	R
RAZPIS
Upravni odbor mizarske delavnice Ho+edrščica razpisuje delovni mesti
POSLOVODJE in KNJIGOVODJE
delavnice
Pogoji Za poslovodjo: mojstrski izpit z 5—iO let prakse v mizarski stroki.
Pogoji za knjigovodjo:	5 let
prakse v knjigovodstvu.
Ponudbe s potrebnimi podatki pošljite na gornji naslov.	R
RAZPIS
SPLOSNA BOLNICA CELJE razpisuje mesta za;
1. zdravnika za kirurški oddelek.
2. medicinsko sestro.
3. 2 fizioterapevtki
4. 5 bolničark.
5. 2 administratorki,
B. 3 kuharice — kvalificirane. Pogoji Za sprejem so sledeči: pod tč. ! opravljen staž. pod tč. 2 3, 4 končana šola z diplomo, pod tč. 5 večletna pisarniška praksa z znanjem strojepisja.
Prošnje za sprejem pošljite pa Upravo Splošne bolnice Celje. R
RAZPIS
Uprava občinskega zdravstvenega doma Ljubil ana.Polj e razpisuje sledeča delovna mesta: stomatologa a!| dentista. medicinske sestre, bolničarke.
Nastop službe takoj.
Plača po uredb; o plačah dopolnilna plača po dogovoru.	R
RAZPIS
Na podlagi 83. čl. uredbe o organizaciji. poslovanju in vodstvu jug. železnic in 64. čl. tč. j. začasnih pravil Direkcije Jug. železnic Ljubljana
razpisuje
UO Direkcije jugoslovanskih železnic Ljubljana
MESTO DIREKTORJA podjetja kamnolom Verd Pogoji: strojni ali gradben; tehnik z 10-letno prakso, strojn; ali gradben; poslovodja s 15-letno prakso, izučena obrt kovinske ali gradben« stroke in najmanj 5 let službe na vodilnih mestih.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Prošnjo z opisom dosedanjega službovanja pošljite Direkciji jugoslovanskih železnic Ljubljana, obč; oddelek do 20. XH. 1957. R
RAZPIS
Podjetje »TUBA«, tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov — Ljubljana. Kamniška 20 razpisuje delovno mesto za
TAJNIKA PODJETJA Pogoji: dovršena ekonomska al; pravna fakulteta ali dovršena gimnazija s 5-letno prakso v upravni službi
Plača po tarifnem pravilniku oz po dogovoru.
Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo' dosedanjih služb pošljite na gornj; naslov.	R
RAZPIS
Slovenska akademija znanosti in umetnosti razpisuje mesto: REFERENTA v upravn; pisarni PISARNIŠKEGA REFERENTA v računovodstvu.
Pogoji: za referenta:	dovršena
pravna fakulteta:
za pisarniškega referenta: nepopolna srednja šola ln obvladanje strojepisja.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Nov; trg 3, v štirinajstih dneh po objavi razpisa v Uradnem listu LRS.	R
Uvozno trgovsko podjetje
SLOVENIJA
AVTO
LJUBLJANA, Prešernova oesta 40
obvešča vse odjemalce, da bo
letna inventura
za skladišče rezervnih delov v Frznkopanski ulici 21 od IG. do 31. decembra f. I. za skladišče splošnega avtomaieriala V FrankopanskS ulici 21 od 16. do 31. decembra i. I. za skladišče koles in splošnega avtomaieriala v Frankopanski ulici 21 od 20. do 31. decembre t. I. za skladišče motornih vozi! na Vilharjevi cesti (Jama) od 20. do 31. decembra t. I. za skladišče gum v Scojve-ijevi uiici od 25. do 31. decembra t. I.
V rfneh inventure bodo skladišča za promet s strankami povsem zaprta.
7273-R
RAZPIS
^očnisld ljudski odbor Ljubija-
na-Siška oddaja skladno s čl. 31 Uredbe ,o obrtnih delavnicah tn ' obrtnih podjetjih (Ur 1. FLRJ St. 5/54)
V KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE OBRTNO DELAVNICO ELEKTRO-MEHANIČNE STROKE Obrtni delavci. Itj prevzamejo delavnico v. kolektivno Upravljanje, bodo po doloillh Uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih, razpolagal; po plačilu pavšalnih obveznosti prosto * vsem ustvarjenim dohodkom delavnice.
Interesent; naj naslovijo pismene ponudbe na ObLO Ljubljana-Siška Zupančičeva ul. S najkasneje do 23 XII. 1957.
Podrobne informacije se dobijo pr; oddelku za gospodarske zadeve ObLO Ljubljana-Siška, Zupan_ čičeva ul. 6/III, soba 46.	R
RAZPIS
Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje razpisuje mesto
ŠEFA okrajnega sanitarnega inšpektorata Pogoji: zdravnik s prakso. Plača po predpisih o zdravstvenih delavcih in dopolnilna plača k odloku OLO Trbovlje, ostalo po dogovoru. Personalna komisija OLO • Trbovlj e.'	R
RAZPIS
Upravni odbor Zdravstvenega doma Ljubljana-Ce-nter razpisuje: mesto stalnega zdravnika za ambulanto za športnike in mesto finančnega uslužbenca za upravo. ,
Prošnje, z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na Upravo Zdravstvenega doma Ljubljana-Center. Miklošičeva c. 24/1. do 15. XII. 1657.	R
'RAZPIS
Upravni odbor Planinskega društva Kranj razpisuje na podlagi sklepa na seji dne 5 decembra 1957
natečaj za oskrbnika v Domu na Krvavcu in točajke.
Pogoj i za oskrbnika:	kvalifici-
ran gostinski delavec ali poikvali-ficiran z daljšo oskrbniško ali gostinsko prakso — za točajko pol-kvalificlrana gostinska delavka. Nastop službp takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z obširnim življenjepisom in ev. priporočili pošljite na Planinško društvo Kranj do 20. decembra tl R
RAZPIS
Upravni' odbor Slovanske knjižnice razpisuje
sistematizirano mesto BIBLIOTEK ARJA Prošnjo (kolek 30 din) s kratkim življenjepisom prosilca vložite do 15. XII. 1957 pri upravi Slovanske knjižnice, Ljubljana, Gosposka ul. 15-1 p. p. 146. Prednost imajo kandidati z znanjem slovanskih jezikov.	R
RAZPIS
Uprava Bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje razpisuje:
I. USTNO LICITACIJO za dobavo mesa in mesnih izdelkov na dan 30. decembra 1957 ob 9. uri v upravnem poslopju bolnišnice na Studencu za dobo od 1. I. — 31. IH. 1953.
Varščino naj interesenti polože na tek. račun NB 604-T-612 oziroma predlože garancijsko pismo.
Pogoji se dobe pri upravi bolnišnice.	R
Tehnična veletrgovina »žELEZGGRKDNJE«
MARIBOR — Partizanska cesta 7*
sporoča.
da bo LETNA INVENTURA od 12. XU. do vključno 31. XII. 1957.
Ker v tem času blaga ne bomo izdajali, prosimo cenjene odjemalce za pravočasno nabavo materiala.
7240-R
Razpis
Upravni odbor trgovskega j
VELEŽEIEZNINI »MERICUB«
govskega podjetja
uprava KRANJ
razpisuje delovna mesta:
ŠEFI PODRUŽNICE v Pivki im Krasu NIB1VNEGA REFERENTU za odd. v Kranju
POGOJI: za šefa podružnice: daljša praksa na vodilnem mestu v trgovskih podjetjih želez-ninarske stroke; za nabavnega referenta: trgov pomočnik železninarske stroke z daljšo prakso. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite do 20. decembra 1937 na upravo veie-železnime »MERKUR« — KRANJ.	6562-R
Industrijsko podjetje «TSJBUNil» Ljubljana
KARLOVŠKA CESTA 4 — razpisuje v smislu uredbe o upravljanju z osnovnimi sredstvi, Uradni list štev. 52-53. 5-54. 25 in 32-54, 35-55 in 11-56
RAZPRODAJO sledečih osnovnih sredstev:
LESOSTRUŽNICE, dolžina struga 1 m;
Čistilnega stroja za les hsl. ročni, z vgrajenim električ. motorjem, 6000 obratov. 0.4 KW; PARNE PECI, viisokobla-čna, primer, za vulkaniziranje; ELEKTROMOTORJA »ŠKODA«, 380 v., 3.3 KW, 4.2 KS.
1400 obr. v min.;
ŠIVALNEGA STROJA »SINGER«, brzcšivalni, primeren za krojače ali tapetnike;
BRUSILNIH STROJEV, glave z ležaji in jermenico. Pogon preko transmisije.
Razprodaja bo v četrtek, 12. decembra, od 9 do 14. ure v prostorih podjetja. Karlovška cesta štev. 4.
Interesenti naj prinesejo s seboj pooblastila svojih podjetij. V kolikor ne bodo državna podjetja pokupila razpisanih predmetov, bomo le-te prodajali tudi ostalim zasebnim kupcem.	7271-R
Podjetje
»JUGOREKLAM« v Ljubljani sprejme v službo
PRETISKAR JA
za litografijo.
- Nastop službe takoj ali s 1. jan. 1958. -Pismene ponudbe na upravo podjetja, Kidričeva 5.	7163-R
KUPIMO
razne mizarske stroje in opremo nove j. tipa.
Ponudbe na »GLASBILO« - Ljubljana, Wolfova ul. 6, park.
7259-R
RAZPIS
Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisij a za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana -Center
psdjetja »HGR0IMI3US«, Ljubljana Miklošičeva c. *
POGOJI: fakultetna izobrazba s 5-letno prakso, od tega vsaj 3 leta na vodilnem mestu. ozir. srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso, od tega . najmanj 5 let na vodilnem mestu.
Kolkovane prošnje z obširnim življenjepisom tei opisom strokovne usposobljenosti, potrdilo o nekaznovanju ter prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o sedanji zaposlitvi dostavitve Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana - Center, Kresija, soba št. 24, najkasneje do 30. decembra 1957.	7250-R
»
States
«
industrija kamna, apna, betonskih proizvodov in plemenite malte
BUDINŠČIM, telefon 11» 4
obvešča svoje poslovne prijatelje, kot tudi ostale potrošnike gradbeneg- materiala, da bo začenši z 9. decembrom t. 1. vključno do 31. .januarja 1958. leta sklepala pogodbe za svoje proizvode in to za:
— plemenita malto zc pročelje v vseh odtenkih;
— betonske cevi, okrogle, z ležiščem in iGfčaste;
— v kosih negašeno apno;
— eruptivni kamen agregat za asfalte in gramoz v vseh dimenzijah;
— apneni kamen gramoz in dolomitne sipine za drevorede v vseh granulacijah.
MATERIAL JE KVALITETEN, CENE UGODNE.
Po končanem pogajanju vršimo dobavo, oziroma dogovore s potrošniki.
7214-R
VSI NAROČNIKI GLASILA ZVEZE KOMUNISTOV
JUGOSLAVIJE »KOMUNIST« LAHKO OBNOVE NAROČNINO, JAVIJO SPREMEMBO NASLOVA ALI REKLAMIRAJO DOSTAVO LISTA Na TITOVI C. 5 (NAROCNINSKI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA). KO BO UPRAVA »KOMUNISTA« DOBILA STALNE POSLOVNE PROSTORE, BO TO JAVILA NAROČNIKOM, ORGANIZACIJAM, USTANOVAM IN PODJETJEM, PRAV TAKO PA TUDI ŠTEVILKO BANČNEGA RAČUNA IN TELEFONA.
»KOMUNIST« — UREDNIŠTVO IN UPRAVA
*•»§••••
»©»»••••"
RAZPIS Komisija ObLO Novo mesto razpisuje mesto
DIREKTORJ&
Industrije obutve, Novo mesto
POGOJI: srednja strokovna izobrazba in. večletna praksa v vodstvu gospodarskih organizacij.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pravilno kolkovano prošnjo s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji in dosedanji službi ter kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov do 23. decembra 1957.
7227-R
•••• •••••.© ••
DOBRO ZAPOSLITEV DOBI TAKOJ
razncišalec ali raznašalka časopisov,
ki stanuje na PRIMSKOVEM ali GORENJAH in poseduje dvokolo. Zglasiti se osebno v podruž. SP Kranj.
n SUMI«, tovarna bonbonov, čokolad?; in počiva, Ljubljana, Gradišče št. S
sprejme v službo:
TEHNIKE - KEMIKE
za specializacijo v čokoladni in keks proizvodnji, vojaščine prosti,
NGF.M1RCS in POINTERJE
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. — Interesenti naj se javijo o-sebno ali pismeno v tajništvu podjetja	7268-R
HLEKTROPHOJEKT
podjetje za projektiranje elektroenergetskih in prenosnih naprav v Ljubljani,
sprejme v službo
&BSQL¥ENTKO srednje ekonomske šole.
Nastop službe 'akoj.	7275-R
»ISKRI«, lavama elektrotehničnih	j
in fincmehoničiiih izdelkov ¥ Kranju	1
razpisuje	«
2	delovni mesti medicinskih sester	]
•
za novoustanovljeno industrijsko ambulanto. -	?
Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite	i
na naslov »ISKRA« KRANJ, personalni oddelek.	t
•
7281-R	•
Umrla je moja dobra, ljubljena mama
MIEOI ZUFIM rej. PIPE2
Pokopali jo bomo v nedeljo, 8. decembra ob 15. uri izpred hiše žalosti, Partizanska 22, na pokopališče v Trbovljah.
Globoko žalujoča hčerka Marija, sestra Antonija Tanc, nečakinja Pavla in ostalo sorodstvo. Trbovlje, dne 6. decembra 1957.
Izgubili smo požrtvovalnega in neumornega sodelavca, člana občinskega ljudskega odbora Mengeš, tovariša
INTGNI ERBIRtm
Njegovo vzorno in nesebično delo za skupnost bo ostalo v nepozabnem spominu.
Pogreb bo v nedeljo, dne 8. dec. 1957 ob 15. uri iz Kulturnega doma Trzin, na pokopališče v Mengšu.
Občinski ljudski odbor Mengeš Občinski odbor SZDL Mengeš Občinski odbor ZB Mengeš
Zahvala
Ob bridki izgubi naše drage mame, babice in prababice
BARB&EE PSČIESR
se iskreno zahvaljujemo- vsem, zlasti še idrijskim rojakom, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem znancem in.prijateljem, kakor tudi hišnim sostanovalcem za poklonjene vence in cvetje ter za njih sočustvovanje.
-	.	PEČIRERJEVI
♦	NOVO!
| Marijan Kozina
♦ »O ČLOVEKOVI
♦ DEJAVNOSTI«
i
♦
t
Trdno rezano samo 250 din © V VSEH © KNJIGARNAH!
Večje industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme v službo: pomožnega skladiščnika - komisi j on ar j a, mezdnega knjigovodjo, strojne ključavničarje, administrativne moči. Pogoji: ustrezna strok, izobrazba in praksa. -Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Industrija« 7267-R.
PRODAMO KAROSERIJO -KASON ZA VOZ ali KAMION.
TOVARNA KONZERV, Ljubljana — Vič.
Podjetje SAP-TURIST BIRO sprejme več
administratork -jev
z znanjem stenografije in strojepisja.
Pismene ponudbe pošljite na SAP-Turist biro Ljubljana, Sre d iška ulica 13 ali se osebno predstavite v sekretariatu podjetja. 7269-R
SKIP, stroj, kovin. ind. podjetje Ljubljana-Viž-marje, sprejme: tehnične kontrolorje za jeklene konstrukcije, vare-nje in stroj, obdelavo, stroj, tehnike-konstruk-terje, strugarje in splošne ključavničarje. - Zaželena je daljša praksa ozir. visoka kvalifikacija. Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v tajništvu podjetja. 7258
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, tast, stric
ANTON HABJAN
posestnik v Trzinu.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 8. decembra 1957 ob 15. uri izpred Doma kulture na pokopališče v Mengšu. Žalujoča družina HABJAN in ostalo sorodstvo
E
U. T.
Vprašanje: Vaš mož služi obvezuj vojaški rok in prejemate denarno podporo. Ali ste upravičeni do brezplačne zdravstvene oskrbe?
Odgovor: Ker pravit^, da prejemate denarno podporo po predpisih uredbe o denarni podpori družinam, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi v JLA, sle po 2. ost. 6/a člena navedene uredbe (Ur. list FLRJ št. S/1953), kljub temu, da Vaš mož pred vstopom v stalni kader ni bil v delovnem razmerju, upravičeni do brez-lačne zdravstvene oskrbe, in sicer v reme ljudskega odbora.
O. S.
Vprašanje: Ali ima zasebni lastnik hiše pravico do stanovanja v svoji hiši, ki je večje, kot ga glede na svoje družinske člane potrebuje?
Odgovor: Glede na predpis 46. člena zvezne uredbe o upravljanju' stanovanjskih hiš, s katerim je z-aseb-neam lastniku hiše zagotovljena le pravica do primernega stanovanja v njegovi hiši, bi se dalo zastopati mnenje, da se lastniku ne more priznati do stanovanja, ki je večje, kot ga potrebuje. Toda po stališču, ki ga je zavzelo Zvezno vrhovno sodišče, ima zasebni lastnik hiše v svoji hiši pravico tudi do stanovanja, ki je večje, kot ga potrebuje, toda z omejitvijo, da je dolžan v takem primeru presežek stanovanjskih prostorov oddati v podnajem.
P. P.
Vprašanje: Ali pripadajo šoferjem poleg plačila za nadure tudi dnevnice? Kakšne dnevnice pripadajo šoferju D kategorije?
Odgovor: Dnevnica pripada za službeno potovanje in bivanje izven kraja rednega službovanja. Neodvisno od povračila stroškov za službena potovanja pripada plačilo za nadurno delo, v kolikor se je delo opravljalo preko rednega delovnega časa po odredbi pristojnega organa.
Vozniki motornih vozil D kategorije štejejo po predpisih o voznikih' motornih vozil iz leta 1952 za visoko kvalificirane delavce in jim po najnovejšem besedilu uredbe o potnih in selitvenih stroških ' pripada dnevnica 1.200 din, v gospodarskih organizacijah se pa dnevnica .določa s tarifnim pravilnikom.
H. Z.
Vpru.šnnje: Ali je še čas za vložitev
prošnje za podelitev »Partizanskega spominskega znaka 1941«?
Odgovor: Po spremenjenem 7. členu Zakona o »Partizanskem spominskem znaku 1941« (Ur. list FLRJ št. 44/1957) se lahko zahteva za podelitev tega znaka vloži še do vštetega 31. decembra 1957, in sicer pri Državnem sekretariatu za narodno obrambo.
KUPON
Za PRAVNO POSVETOVALNICO SP. »ODGOVORI NA VPRAŠANJA«
Pišece
Prebivalci okoliških, vasi. so Se nedavno odločili za elektrifikacijo. Z vso vnemo so začeli zbirati denar, kopati Jame ln zidati transformatorsko postajo. Upali so* da jim bo do 29. novembra zasvetita po domovih električna Inč. Transformator je zgrajen, prav tako tudi daljnovod treba pa bo še marsikaj storiti.' Tudi obljubljeno pomoč so dobili..> vendar vse kaže, da bi je potrebovali še, kajti treba je še zbrati sredstva za nizko napetostno napeljavo po vaseh in za instalacl- ■ Jo po domovih.
I
rOV5F.NI ORGMSKIH BOTII. - CELJE
razpisuje dve delovni mesti za
ing. KEMIJE
s prakso v organski kemiji ali koloristikl.
Pogoji: plača po tarifnem pravilniku podjetja. Družinsko stanovanje zagotovoljeno v lastni enodružinski hiši in takoj vseljivo. Zagotovljeno je tudi samsko stanovanje. — Nastop ‘ službe po dogovoru.
Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na upravo podjetja do 20. decembra 1957.	7212-R
Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra, teta, tašča
MIHU JI mVRK roj. L0ČHIK1R
bivša trafikantka
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 9. decembra 1357, ob 15. uri iz. Marijine mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerka Ana petr. Rozman, France in Mirko sinovg ter ostalo sorodstvo.
Dol. Toplice, Črnomelj, Ljubljana, 7. dec. 1957.
Sporočamo žalostno vest, da je preminil po dolgotrajni bolezni naš ljubljeni mož in oče
FRHNG VIRANT
krojaški mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 9. decembra 1957, ob 15.30 iz Jožefove mrliške, vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Marija, sinova Franc in Drago ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 6. decembra 1957.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče in stric
11T0M PETEIČ
Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, 9. decembra 1957, ob 15. uri iz mrliške veže v kandijski bolnišnici na šmihelsko pokopališče.
Prosimo tihega sožalja.
Žalujoči: žena Giida, sin Zdenko in ostalo sorodstvo. Novo mesto, 7. decembra 1957.
SCovenija -
mtto
LJUBLJMI,
Frankopansku ulica
razpisale
licitacijsko prodajo za:
2 tovorna avtomobila, 3 tone, znamke TIM tovorni avto 5 ton, znamke International tov^rr! r.v!o, 5 ton, zna:::!:e Bussing
tj. avto, 4-sodežni, znamke ¥eloux
RAZNE KLETARSKE STROJI, BLAGAJNE, PISALNE STROJE Ei RAZNI PISARNIŠKI INVENTAR.
Začetek licitacije bo 13. decembra 1357 ob S. uri 7274-R
Radio-televizija LJUBLJANA
Danes so odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani III. mednarodno razstavo radia in telekomunifctcij. Ob tej razstavi so tudi sk>venski televizij ski delavci pripravili lasten, devetdnevni program. Začel se je že v soboto, 7. decembra, ob 17.30 Sofeotn; program so objavili dnevni časopisi,1 podroben spored za naslednje dni pa objavljamo v današnji prilogi-
NEDEUA, 8. DECEMBRA
10.30 MLADINSKI FILMI.
11.00 »POKAŽI, KAJ ZNAS!« (J avna televizijska oddaja). — Nastopa deset talentov, vodila Majda Šubic in Marijan Kralj, režira Mire Kragelj.
16.00 ŠPORTNI PRENOSI (spored RAJ).
17.30 DOKUMENTARNI FILM.
18.00 JEŽEK VAS VLJUDNO VABI V SVOJ KAfctRET — Pripravil in izvaja Frane Milčinski, režira Mirč Kra^Sj, scena Vladimir Mušič, kostumi Anja Dolenčeva, glasba Marijan Vodopivec.
18.40 FRANCE PREŠEREN — Pripravil in režira France Kosmač. Recitirajo: Stane Sever, Jože Tiran, Janez Rohaček, pri harfi Pavla Uršič, glasba Ivo Petrič.
13.00 ŠPORTNA NEDELJA — Poročila in razgovor s smučarskimi reprezentanti.
20.00 Program RTV Zagreb.	*
PONEDELJEK, 9. DECEMBRA
17.30 MLADINSKA ODDAJA (prenos lz RAI) — a) Album petih dežel — Filipini, b) Potovanje med zvezde, c) Mladinski film.
18.33 ŠPORTNA ODDAJA (prenos sporeda RAI).
20.00 TV DNEVNIK.
20.10 IZSILJENA ŽENITEV Moličre: Izvaja Ljubljanska drama, t glavni vlogi Edvard Gregorin, scenograf Niko Matul, režiser France Jamnik, slikovna režija Fran Žižek.
20.45 Gian Carlo Menotti:	STARA DEVICA IN TAT — prenos groteskne opere iz avstrijske televizije. Pojo: IValter Berry, Dagmar Hermann in Margit Opawsky, dirigent Michael Gielen.
21.45 DEKAMERON (književna oddaja) — Pripravila Rapa Sukljs, ilustriral Vladimir Lakovič, bere Stane Sever, režira Mirč Kragelj.
22.05 ŠPORTNA ODDAJA — razgovor o zaključku Jesenskega dela conske lige, nato priključek k RAI.
TOREK. 10. DECEMBRA.
IZROČITEV NOBELOVIH NAGRAD (prenos sporeda Evro-vizije).
17.30 MLADINSKA ODDAJA (prenos sporeda RAI).
20.00 TV DNEVNIK.
20.25 LJUBLJANSKI POGOVORI — Razgovori novinarjev 3 predsednikom OLO Ljubljana dr. Marijanom Dermastio.
21.00 (Prenos sporeda RAI. —
21.00 TV drama.
21.45 Potovanje po Padski nižini,
22.25 Obisk v igralski akademiji,
22.45 Prenos športnega tekmovanja.
SREDA. 11. DECEMBRA
18.00 MLADINSKA ODDAJA (Prenos sporeda RTV Zagreb).
20.00 TV DNEVNIK.
20.15 DOKUMENTARNI FILM.
20.35 PARTIZANSKI ROMAN 1957	—	Razgovor	s	pisatelji:	Mimi
Malenškovo, Benom Zupančičem, Manico Lobnlkovo, Ivanom Bratkom in Vasjem Ocvirkom, vodi Tugomir Tory, režira France Kosmač.
Zt.OO (PRENOS SPOREDA RAI) —
21.00 Prijatelji živali,
21.45 Solo-glasbeni variete,
22.30 Tiskovna konferenca.
ČETRTEK, 12. DE.CEMBRA
17.30 MLADINSKA ODDAJA — (prenos sporeda RAD.
20.00 TV DNEVNIK.
20.15 NAS TURIZEM — Razgovor o problemih turizma vodi Zvon® Zorko.
20.35 OBISK V DAVNINI — Reportaža o ilirskih najdbah
v Ormožu. Pripravil In vodi Boris Kuhar, sodelujeta kustos Bernarda Perčeva in doc. dr. France Stare.
21.00 (prenos sporeda RAI) OPUSTI ALI PODVOJI1 — quiz.
22.00 NAMIZNI TENIS.
PETEK, 13. DECEMBRA
18.30 TEKMOVANJE V ORODNI TELOVADB: — (nastopajo najboljši telovadci in telovadke).
17.30 KEKEC (film).
20.00 TV DNEVNIK.
20.15 KOŠARKARSKA TEKMA 01ympija : Ljubljana (nato priključek na RAI).
SOBOTA, 14. DECEMBRA
17.00 Cesta (reportaža o prometnih problemih na naših cestah),
pripravil in vodi Dušan Kralj.
17.30 MLADINSKA ODDAJA — a) Lev In miš — izvaja Mladinsko . gledališče v Ljubljani, b.) Za bistre glave in spretne roke —
— razgovor o ročnih delih, c) Saj ni strahov — lutkovna igrica.
18.30 ŠPORT V SOBOTO — Poročila, komentar, razgovor novinarjev o nedeljskih športnih dogodkih.
TV DNEVNIK.
DOKUMENTARNI FILM.
KORAJŽA VELJA — Nagradna ugankarska oddaja za posameznike in moštva.
DOKUMENTARNI FILM.
NOČNI VARIETE — Zabavno-glasbena oddaja s solisti plesnega orkestra Radia Ljubljana, ansamblom Mojmirja Sepeta, Jelko Cvetežarjevo, Maijdo Sepetovo, Dragišo Ognjanovičem, kvintetom »Optimisti« in internacionalnimi artisti. Vezni tekst: Milan Lindič, scena: Vladimir Mušič, režija: Mirč Kragelj.
22.15 POZNAŠ TO MELODIJO? (prenos sporeda RAi).
20.00
20.15
20.30
21.15
21.30
NEDELJA, 15. DECEMBRA
10.30 KMETIJSKA ODDAJA — pripravil ln vodi Štefan Kuhar.
11.00 IZ NARODNE SKRINJE (revija narodnih pesmi in plesov) Sodelujejo:	Avsenikov	kvintet,	Veseli planšarji. Gorenjski
vokalni kvintet, Božo Grošelj in Branka Stergarjeva. Franc Koren in Danica Filipličeva, prleška Micka in folklorna skupina »France Marolt« — režija: Fran Žižek.
18.00 ŠPORTNI PRENOSI (spored RAI).
17.30 DRUŽINSKA ODDAJA.
13.00 CRNE MASKE (glasbeni intervju vodi D. Blber) Sodelujejo: Hinko Leskovšek, Samo Hubad, Samo Smerkolj, Manja Mlej-nikova, Ljubo Kobal, Ladko Korošec in Alenka Bartl-Serševa Režija: Hinko Košak.
18.20 DOKUMENTARNI FILM.
18.30 NOCOJ NAJ POJO TUDI GODALA (zabavnoglasbena oddaja
■ s sodelovanjem zabavnega orkestra Radia Ljubljana p. v. Maria Rijavca in solisti Zlato Gašperšičevo, Jelko Cvetežarjevo, Franetom Milčingkim, Borutom Lesjakom in drugimi — vezni tekst: Milan Lindič, scena: Vladimir Mušič, režija: Mirč Kragelj.
18.10 ŠPORTNA NEDELJA — poročila, komentar in razgovor s ilovenskimi vrhunskimi Športniki.
V prodaji Je drnga iždaja VOŠČILNIC, primernih za čestitke ob priliki osebnih, družinskih in državnih praznikov ter NOVEGA LETA. Na voščilnicah so upodobljena dela priznanih slikarjev in grafikov Franceta Miheliča, Doreta .Klemenčiča, Iva Šubica ln Franceta Slane. — Voščilnice se dobijo v vseh knjigarnah, trafikah in v založbi »BOREC«, Ljubljana, Erjavčeva c. 18 ■ in pri občinskih odborih Zveze borcev.
Po ugodnih cenah prodamo
gospodarskim in zadružnim podjetjem sledeče:
2 KAMIONA »MERCEDES«, nosilnost 5,6 ton,
KAMION »FIAT«, nosilnost 7,5 ton,
2 PRIKOLICI ZA KAMIONE, nosilnost 5 ton,
SLAMOREZNICO »DRAVA«, brez motorja.
Razen gornjega prodamo tudi večjo količino ELEKTROMOTORJEV, jakosti od 11 do 460 KW. Za vse informacije se obrnite na: Proizvodnjo
nafte — Lendava, telefon št. 9.	6560-R
KNJIGOVODJE!
Ustanovna skupščina ZDRU2ENJA KNJIGOVODIJ SLOVENIJE bo 12. decembra 1957 v kino dvorani Litostroja s pričetkom od 10. ari.
Dnevni red:
1. Otvoritev ustanovne skupščine.
2. Izvolitev delovnega predsedstva.
3. Izvolitev zapisnikarjev.
4. Izvolitev overovateljev zapisnika.
5. Izvolitev kandidacijske komisije.
6. Izvolitev volilne komisije.
7. Referati.
8. Diskusija o referatih.
9. Potrditev pravil združenja.
10. Volitve upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča.
K udeležbi vabimo vse uslužbence knjigovodstev. Udeležence kateri se še niso prijavili, prosimo, da pošljejo čimprej prijave na naslov: Iniciativni odbor za ustanovitev Združenja knjigovodij LRS Ljubljana, poštni predal 29
Iniciativni odbor za ustanovitev Združenja knjigovodij LRS.
Upravni odbor
KEMIČNE TOVARNE, MOSTE - LJUBLJANA razpisuje
natečaj za dopolnitev naslednjih delovnih mest:
Tehničnega vodje
Pogoj: inženir kemije z vsaj 3-letno prakso na vodilnem položaju v industriji.
Računovodje
Pogoj: Srednja ekonomska ali njej enaka šola z vsaj 10-letno prakso.
Referenta za delovno varnost in
zdravstveno zaščito
Pogoj: dokončana šola za sanitarne tehnike.
Eiektromstalaterja — kvalificiranega.
Plača po tarifnem pravilniku, oziroma sklepu Delavskega sveta. — Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje prakse naj interesenti pošljejo na naslov podjetja do 25. dec. 1957.	7172-R
RAZPIS
Po čl. 10. Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradb. objektov in del (Ur. 1. FLRJ, št. 13/57) razpisuje
Zavod za stanovanjsko izgiadnjo OLO Ljubljana
1. javno licitacijo
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za poslovno zgradbo »fiutocommerce« v Trdinovi ulici — Ljubljana.
Predračunska vrednost za vsa dela znaša 163,148.054 din. — Rok za popolno dovršitev je 15. julij 1959. v letu 1958 pa mora biti zgradba dograjena inkl. IV. faza z vsemi obrtniškimi deli. razen zaključnih del (slikarska, pleskarska, parketarska).
Licitacija bo 27 dec. 1957 ob 10. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11/VII. — Varščino 1 °7o predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije.
Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15. in 16. zgoraj citir. pravilnika. — Ponudniki morajo predložiti priloge po razpisnih pogojih v skladu člena 17. Pravilnika. — Ponudbe bomo sprejmali na dan licitacije dne 27. decembra 1957 do 10. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova ulica 11/VII.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 9. decembra 1957 dalje vsak dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda.
Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano obč. takso v znesku 27.322 din v gotovini.
INVESTITOR:	7243-R
Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana.
!	STROJ
j . za kopiranje načrtov :	kupimo.
j Ponudbe na Gospodarsko : podjetje Reklama, Celje. : .	7228-R
Agroservis Kranj proda generalno popravljen
OSEBNI AVTO
znamke »Studebaker« in generalno popravljen POLTOVORNI AVTO -|	1.5 tone — znamke »Re-
1 nault«.	7203-R
t
:: ?
PRODAMO
tovorni avto »Bedford«	s
v dobrem stanju s prekucnikom (kiper) in tovorni avto »Chevrolet« v zelo dobrem stanju generalno popravljen.
Cene so zelo ugodne.
Za vse informacije in ogled vozil se obrnite na
Veletrgovsko podjetje J : »Potrošnik«, Celje Tomšičev trg 3a 7229-R
:i ? Zastopniško podjetje
< ► .
30ococxpooooocoooooooooooco
XDOOOOOOOOCX 8' -
Zdravstveni dom Kidričevo
razpisuje delovna mesta za
ZDRAVNIKA
splošne prakse in mesto
BABICE
za delo na dispanzerju.
Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku ZD Kidričevo. Za zdravnika družinsko stanovanje s centralno kurjavo, za babico pa samsko stanovanje zagotovljeno. 7236-R
n
»AVTOSERVIS« Ljubljana, Prešernova 42
sprejme v stalno zaposlitev večje število
AVTOMEHANIKOV s prakso,
SKLADIŠČNIKA in USLUŽBENCA za vodenje poslov v sprejemni pisarni. — Nastop takoj.
Ponudbe pošljite na gornji naslov.	7219-R
••»••••* • »••«•••• ■ «»••■'
;	Zdravstvena postaja	;
j	Borovnica	,
• razpisuje delovna mesta ' :	1. ZDRAVNIKA za sploš. '
*	ambulanto Podpeč, in
:	2. MEDICINSKE SESTRE	'
j	za- patronažno službo.	(
j • ad 1. zdravnik z oprav- , i ljenim stažem. Samsko j stanovanje zagotovljeno, , j v marcu družinsko stano- , j vanje, ad. 2. šola za me-j dicinske sestre — samsko (
:	stanovanje zagotovljeno,
i . Osnovna plača po uredbi,
4 dopolnilna plača po pra-
* vilniku o dopolnilnih pla-j čah. Nastop službe 1-. ja-j nuarja 1958. Prošnje poš-
• ljite na upravo Zdrav-j stvene postaje Borovnica, i	7246-R
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
TKANINA-
GALANTERIJA v CELJU
obvešča svoje cenjene odjemalce, da bodo skladišča
lamdi inventure od 20. decembra do vključno 31. decembra 1.1. zaprta
Delovni kolektiv podjetja se svojim odjemalcem iskreno zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in jim želi
SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1958!
|
1 VEČJE ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE
|	Išče
USLUŽBENCA (-K0)
ki obvlada angleški jezik. Strojepisje ni obvezno.
Ponudbe pošljite v oglas, oddelek pod označbo »Šifriranje 1957« — 7215-R
Isto podjetje išče tudi
STROJEPISKO
Ponudbe pošljite v oglas, oddelek pod označbo »Strojepisje 1957« — 7215-R
T •
AVT0C0MMERCE
javlja cenjenim odjemalcem,
da bo letna inventura v konsignacijskih skladiščih:
nadomestnih delov tovarne MERCEDES BENZ
v Ljubljani, Kopru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Novem Sadu,
OD 20. DECEMBRA 1957 DO 20. JANUARJA 1958.
Avtogum tovarne Michelin
v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu,
Skoplju in Novem Sadu
OD 20. DECEMBRA 1957 DO 31. DECEMBRA 1957.
V tem času ne bo podjetje izdajalo nobenega blaga.
7210-R
Upravni odbor	i
KOROŠKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA	j
Sloveni Gradec	j
razpisuj e delavno mesto	|
ŠEFA RAČUNOVODSTVA	'j
Pogoj: višja ali srednješolska izobrazba z	večlet- T
•
no samostojno prakso na vodilnem mestu	v	raču- j
novodstvu,	*
•
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Družinsko	4
komfortno stanovanje na razpolago.. — Nastop službe	;
takoj ali po dogovoru.	4
•
Interesenti se naj javijo pismeno ali osebno pri	j
upravi podjetja do 31. decembra 1957.	7201-R	•
«••<••••> ••••SMt* .I.. #«• •••#■••••••	.IlllKll	.lUtKll
»T E G R A D«	j
se je preselil iz dosedanjih poslovnih prostorov v Ciga-	?
letovi ulici štev. 6 — na Šmartinsko cesto štev. 10 —	:
dvoriščna zgradba.	:
Podjetje se bavi z izdelavo vseh vrst šibko- in jako-	;
točnih instalacij in gradnjo zračnih in kabelskih tele-	i
fonskih vodov. — Projektira šibko in jakotočne na-	j
prave. — Ima lastno servisno delavnico za popravilo	i
električnih aparatov za gospodinjstvo ter za popravilo	i
in vzdrževanje vseh vrst šibkotočniih naprav. — Vsem	j
cenjenim naročnikom se »TEGRAD« zahvaljuje za do	j
sedaj izkazano zaupanje ter se priporoča za nadaljnje	i
sodelovanje. Posebno pa opozarja hišne svete in gospo-	•
dinjstva, da se poslužujejo naše servisne delavnice.	i
Poslužujte se naših uslug!	•
»TEGRAD«	:
LJUBLJANA, Smartinska cesta štev. 10	•
Telefoni: hišna centrala 32-440; direktor: 30-270; ko-	:
mercialni oddelek in avto-park: 32-851; raču-	?
novodstvo: 32-852; tehnični oddelek: 32-853, . * 32-854; projektivni biro:	32-856; servisna ■ •
delavnica: 32-857,	7202-R	■
t
l
t
i
!
f
CAS0F1SN0 PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 razpisuje
v smislu uredbe, o upravljanju z osnovnimi sredstvi
Ur. Ust št. 52-53, 8-54. 25 ln 32-54, 35-55 in 11-56
razprodajo
sledečih osnovnih sredstev:
STAVNI STROJ »TYPOGRAF« s rezervnimi delt: matrice garmond ln petlt, model za vlivanje vrst 8—12, 13—17, 18—22 in 24—28 eicero, s posebnim rezervnim kotlom za vlivanje vrst, elektromotor Id drugo. — Vse v prav dobrem stanju.
BRZ OTI SKALNI STROJ »KONIG & BAUER«, dobro ohranjen, format 63 X 95 cm. trije okviri, kapaciteta do 1000 izvodov na uro.
/ZZOTISKALNI STROJ »FRAN KENTHAL. — format 50 X 70 cm, dva okvira, kapaciteta do 1350 izvodov na uro. Stroj je generalno popravljen.
OSEBNI AVTO »Opel Kapitan« — tip 52, 67 KM. OSEBNI AVTO »Fiat« 1400 »Zastava««, 40 KM. — Oba v prav dobrem stanju.
PISALNI IN RAČUNSKI STROJI ter razni pisarniški, odvišnl inventar in opremo.
Razprodaja bo v ponedeljek, dne 9- decembra od 9. ure ialje v prostorih tiskarne, Tomšičeva ulica 1.
Interesenti naj prinesejo s seboj pooblastila svojih podjetij in. potrdilo banke, da so jim sredstva na razpolago.
V koliko pa ne bodo državna podjetja pokupila raz-pisanih predmetov, bomo le-te prodajali tudi ostalim zasebnim kupcem.
TOVARNA STROJIL MAJŠPERK
Nudi v prodajo državnim in zadružnim organizacijam naslednja rabljena osnovna sredstva:
Tovorni avtomobil »Opel-Blitz«, 3 t, 75 KS, v nevoz. stanju, Tovorni avtomobil »Cbewrolet«, 3 t, 95 KS, v nevoz. stanju, Razmnoževalni stroj »Briico-Express« v uporabnem stanju. Prodajni pogoji in ogled osnovnih sredstev v podjetju dnevno do 14. ure. Po 31. dec. 1957 bo prodaja tudi za ostale interesente.	71-75-R
ILUSTRIRANA REVUA »TOVARIŠ«
razpisuje natečaj za
DVA FOTOREPORTERJA
POGOJI: tehnično obvladanje fotografije in smisel za novinarsko delo. Prednost imajo fotoreporterji, sposobni samostojnega pisanja.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, vzornim primerom enega ali več fotografij pošljite na naslov: Uredništvo »Tovariš«, Ljubljana, Tomšičeva 3-1.
>♦»»»»»♦♦«»»»»♦»♦
ji
:
N O T O I
Marijan Kozina
»O ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI«
Trdno vezano samo din 250.—»
V VSEH KNJIGARNAH 1
• a«
••••»•»i
Takoj zaposlimo TEHNIČNEGA VODJO
za mehanično delavnico.
Pogoj: strokovna izobrazba, tehnik avtomehanične stroke, tehnik z daljšo prakso na teh delovnih mestih, zaželena specializacija na vozovih znamke Fiat, OM, TAM, Opel
Blitz.
Zaposlimo tudi VEC MEHANIKOV z daljšo prakso ter
veC Šoferjev za avtobuse.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
»AVTOPROMET« — KRANJ
7230-R
•••»••»•■ •«••«•»•• ••*••••«< *•«••«••• ••«•§•••• .#•»•••©• ■••••••«<
»OLJARNA«, tovarna tehničnih olj,
LJUBLJANA — Tovarniška ulica številka 41 — spre j me takoj:
DVA IZPRAŠANA KURJAČA in VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
Plača po tarifnem pravilniku. — Zaposlitev stalna. Ponudbe pošljite na gornji naslov.	7216-R
4	RAZPIS
•	Komisija ObLO Novo mesto razpisuje mesto
j	DIREKTORJA
j	podjetja Rudniki nekovinskih rudnin »Kremen«
4	Novo mesto
? POGOJI: rudarska ali ekonomska fakulteta s prakso v
• .	rudarski stroki, predvsem nekovinskih rudnin.
T	Nastop	službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku,
i \Pravilno kolkovano prošnjo s potrebnimi dokazili o kva-
•	lifikaciji in dosedanji službi ter kratkim življenjepisom
4	pošljite na gornji naslov do 23. decembra 1957.
i	7226-R
SGP »SLOVENIJA CESTE«, Ljubljana, Titova 44
razpisuje delovna mesta za
GLAVNEGA KALKULANTA
Pogoj: gradbeni inženir z 8-letno prakso ali gradbeni tehnik s 15-Ietno prakso, '
ŠEFA MEHANIČNIH OBRATOV
Pogoj: strojni inženir s 6-letno prakso ali strojni tehnik s 15-Ietno praksd.
Nastop službe takoj. Plača po dogovoru v smislu tarifnega pravilnika. Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov SGP »Slovenija ceste«, Ljubljana, Titova 44. — 7238-R
MLINSKA INDUSTRIJA DOMŽALE
sprejme v službo:
1. STROJNEGA TEHNIKA,
2. POMOŽNEGA LABORANTA,
3. SOFERJA-MEHANIKA,
4. KURIRJA.
Pogoji za sprejem: pod 1. dovršena srednja tehnična šola, pod 2. dovršeni 4 razredi gimnazije (lahko brez prakse), pod 3. kategorija CD pod 4. potrebna sposobnost za opravljanje kurirske službe.
Plača po tarifnem pravilniku, takoj ali po dogovoru.
Nastop službe 7188-R
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO f
sprejme takoj:	f
ZDRAVNIKA specializanta za interno medicino, ; DVA ZDRAVNIKA specializanta za anestezijo, 4 FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA,	4
INSTRUMENT ARKO ali BABICO, ki bi op ra- 4 vila šolo za inštrumentarke,	.	4
BABICO,	4
BOLNIČARJE,	Š
ŠOFERJA »D« ali »C« kategorije.	4
Družinska stanovanja ža zdravnike zagotovljena; za ? ostalo osebje samska stanovanja.	.	*
Plača po Uredbi in pravilniku o plačah. Ponudbe J pošljite na upravo bolnišnice,	7211-R I
Kovinsko podjetje »L IV« Postojna spr*'?fi*f> r' siužtotA :
10 POMOŽNIH DELAVCEV,
2 ORODNA KLJUČAVNIČARJA, 5 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 2 KOVINOSTRUGARJA,
5 LIVARJEV.
Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno v okolici Postojne, nekaj stanovanj tudi v Postojni. — Ponudbe pošljite na tajništvo podjetja.	7180-R
t
RAZPIS
oocooonooocoooooooc
pocooooeoooooooa
Podjetje »TELEKOMUNIKACIJE«
razpisuje naslednja delovna mesta:
SEFA ODDELKA ZA KONJUNKTURNO SLUŽBO IN EKONOMSKO PROPAGANDO. Pogoj: ekonomist * dokončano ekonomsko fakulteto oziroma propagandist z odgovarjajočo prakso.
KONSTRUKTORJA Pogoj: grafični risar z dokončano grafično šolo in nekaj prakse za delo na področju propagande.
Plača po tarifnem pravilniku In pirevoz * lastnimi avto-
busi zagotovljen.
Pismene ponudbe pošljite na poštni predal 376, Ljubljana,
7171-R
IOCODCCOCOOCQCXOX)COOCOOOOOOOOCCCOOOCX)OCOC»OOCXy
Občinski ljudski odbor Črnomelj - Komisija za likvidacijo Zadružnega trg. podjetja Črnomelj
prodaja naslednje: TOVORNI AVTO »OM«, 5-tonskl v uporabnem stanju, z 2 novima gumama tn 4 rabljenimi 50%, 2 MOTORJA na bencinski pogon, »Savica«, 5-—6 KS
— nova,
MOTOR »FORD« V 8 (generalno popravljen),
PLUG — dvobrazčlnl za »UNIMOG« — nov,
2 STISKALNICI ZA SENO — novi,
3 REPOREZNICE — nove,
SORTIRNIK ZA KROMPIR
ter razno embalažo za sifon in Sabeso, in sicer:
30 zabojev za šabeso — 19 zabojev za pokalico — 736 steklenic za šabeso — 417 steklenic za pokalico — 129 steklenic za sifon 2 1 — 42 zabojev za sifon 1 l — 240 steklenic za sifon 11 — 40 zabojev za sifon Vi l — 603 steklenic za sifon /z l — 24 steklenic brez glav 21 — 1398 steklenic brez glav 6 del — 302 sifonskih glav * novih — 266 sifonskih glav - starih.
Vsi interesenti za gornji nakup naj se osebno ali pismeno obrnejo na oddelek za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Črnomelj.	7181-R
Upravni odbor trgovskega podjetja
j	VELEZELEZNINA »MERKUR« uprava KRANJ
:	r	a z. p i s u J e delovna mesta:
j SEFA PODRUŽNICE v Pivld na Krasu j	NABAVNEGA REFERENTA za odd. v Kranju
•	POGOJI: za Sefa podružnice: daljša praksa na vo- •
?	dilnem mestu v trgovskih podjetjih železninaTske
•	stroke; za nabavnega referenta: trgovski pomočnik
t	železninarske stroke z. daljšo prakso.
:	Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite do
•	20. decembra 1957 na upravo veleželeznine »MERKUR«,
T	KRANJ.	6662-R
Veliko industrijsko podjetje s sedežem v Ljubljani
■prejme v stalno službo
BLAGAJNIKA (-čarko)
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe v ogl. oddelek pod »Vesten ln pošten uslužbenec.
7173-B
Podjetje
»TELEKOMUNIKACIJE«
Ljubi j'ona - Pržanj 24
razpisuje, delovna mesta za:
VODJO OBRATA MOKRONOG v izgradnji, pozneje bi prevzel mesto tehničnega vodje obrata. Pogoj: Inženir ali tehnik elektro- ali kemične stroke, z daljšo prakso. - Stanovanje v Mokronogu preskrbljeno.
VODJO MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA. Pogoj: Ekonomska fakulteta ali Ekonomska srednja šola z daljšo prakso.
REFERENTA ZA STROKOVNI DVIG KADROV. Pogoj: daljša praksa kot strokovni učitelj.
VARNOSTNEGA TEHNIKA. Pogoj: strojni ali .elektro tehnik z daljšo prakso v industrij, podjetjih.
VODJO VELIKOSERIJSKE MONTAŽE. Pogoj: elektro inženir ali tehnik z daljšo prakso v industrijskih podjetjih.
Pismene ponudbe z življenjepisom tn navedbo dosedanjih služb pošljite na poštni predal 376, Ljubljana.
7133-R
Kmetijska zadruga Ov-siše - Podnart — išče
TRGOVSKEGA POMOČNIKA (-ico)
Nastop službe 1. I. 1958 ■ ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja.	7207-R
? sT
JOOOOOOOOOOOOOr>
Prodamo po ugodni ceni KAMION
znamke »Chevrolet«
(3 t.), generalno popravljen. - Trgovsko podjetje »IZBIRA«, . Laško.	7208-R
cxxo3Qoococxxocxxx»oooooooocx»oocxx>oooooi
Trgovsko podjetje
ŽELZZKIN3 TRBOVLJE
proda popolnoma’ obnovljen, zaprt
DGSTIVN1 VOZ
JEEP WILLYS,
dvema diferencialoma.
Voz je primeren za težak teren. Dobi se lahko tudi rezerv, stroj za navedeni avto. — Ogleda se lahko | vsak dan od 8. do 12. ure. j	7198-R
:
♦ tfnttt d
Čebelarska društva, kmetijske zadruge, čebelarji, kupujemo
ČEBELNI V 0 i E K
pristni, v vsaki količini. Plačamo najvišjo dnevno ceno.
Ponudbe pošljite takoj na naslov
nM E T A ha
kemična industrija
Kutina
NR Hrvatska 7129-R
generalno popravljen, z f novim menjalnikom ln |
Upravni odbor
LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA TRŽIČ
razpisuje delovna mesta za:
SEKRETARJA PODJETJA
Pogoj: pravna fakulteta ali dovršena srednja šola z več let prakse v pravnem poslovanju.
SEFA TEHNIČNEGA ODDELKA
Pogoj: absolvent tehnične srednje šole lesne ali gradbene, stroke, s prakso v lesni industriji
MOJSTRA MIZARSKE DELAVNICE
Pogoj: absolvent mizarske delovodske šole z nekaj let prakse v mizarski stroki
OBRATNEGA TEHNIKA
Pogoj: absolvent tehnične šole lesne stroke ANALITIKA — V TEHNIČNEM ODDELKU
Pogoj: absolvent tehnične srednje šole lesne ali gradbene stroke, s prakso v tem poslu
FINANČNEGA KNJIGOVODJO
Pogoj: absolvent ekonomske srednje šole z najmanj pet let prakse v finančni stroki
Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe možen takoj.	7200-R
•e«
RAZPIS
Po čl. 10. Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradb. objektov in del (Ur. list FLRJ, št. 13/57), razpnsuje
Zavod za stanovanjsko izgradnjo 0L0 Ljubljana L javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za stanovanjski blok v Knezovi ulici Ljubljana - šiška
Predračunska vrednost za vsa dela znaša 82,940.517 din. — Rok za popolno dovršiitev je 15. julij 1959, v letu 1958 pa mora biti zgradba dovršena do inkl. IV. faze z vsemi obrtniškimi deli, razen zaključnih del (slikarska, pleskarska, parketarska).
Licitacija bo dne 27. decembra 1957 ob 11. uri v prostorih. Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11/VII.
Varščino 1% predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije.
Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15. in 16. cit. Pravilnika, s prilogami po čl. 17. Pravilnika. Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacije dne 27. decembra 1957 do 11. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11/VII.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 2. decembra 1957 dalje vsak dan od 12: do 14. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko. izgradnjo.. OLO Ljubljana.
Ponudniki morajo pred pričetkom lioitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 15.291 dinarjev v gotovini.
INVESTITOR:	-	7244-R
Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana.
KR.AN J
Oglasili smo se pri podjetju
»AVTOPRO.UET«, Kranj. Na ozko dvorišče, obrobljeno z garažami in delavnicami, so se vračali avtobusi, iz garaž so prihajali drugi in z zadnjimi navodili brzeli na pot.
Naglo smo bili v pogovoru z ljudmi, ki podjetje vodijo, z ljudmi, ki usmerjajo sleherni dan vozove na razne proge po
Gorenjski. Jn nismo mogli mimo vprašanja, kako se je razvijalo od vseh začetkov podjetje »AVTO PR O MET« Kranj.
BILO JE NEKOČ . . .
V Kranju se j« s prevozništvom bavilo že od 1. 1947 Mestno avtoprevozništvo, ki je imelo poleg raznih prometnih sredstev tudi en kamion in en pol-tovorni avtomobil. Toda potre-
0B 10. OBLETNICI
he so rasle ln že I. 1949 ie podjetje doseglo dodelitev 5 kamionov.
Mimo prevoznih uslug, je v 1. 1951, ko se je Mestno avto-prevozništvo združilo z »Vulka-n’zitci.io in avtomehanike« podjetje že moglo vršiti strokovne usluge v lastnih delavnicah in garažah.
Leta 1953 je uspelo podjetju doseči na intervencijo okraja dodelitev 5 avtobusov, s katerimi je moglo vzpostaviti in
vzdrž.evati nekaj rednih prog za osebni promet, hkrati pa se je podjetje reorganiziralo in osnovano je bilo novo podjetje — »AVTOPROMET KRANJ«. Toda izkazalo se je, da ta vozila niso kos rastočemu osebnemu prometu, saj mora ogromna množica delavstva iz kranjske okolice vsak dan v tovarno in spet domov.
NOVIM NALOGAM NASPROTI . . .
Vemo, da je Kranj eno najbolj industrijsko razvitih mest pri nas. in morda v vsej domovini. Večina delavstva, prav gotovo pa tri četrtine se vsak dan pripelje v mesto na delo in spet domov v okolico Kranja. Kako to ogromno množico vsak dan
prepeljati, kako urediti, da delovni človek izgubi za pot čim manj časa? To je bila prva ln prav gotovo največja naloga, ki si jo je postavilo za cilj novo podjetje.
Zanimivo je, da so s« s to nalogo že ukvarjale posamezne tovarne v Kranju Nekatere so celo same kupile avtobuse in začele svoje delavstvo prevažati v tovarno na delo in po delu domov. Izkazalo pa se je. da tovarna nikakor ne more raz-
' i'
4	'
. ‘ - .»
Pipi*
mmm
. .. .
yTr'
II m
v ...........
<
mmm - - - -
Is* '	*'
mmmmmi
O- 4
Mm:
mm
M mm
<:■ št :J*
lipi!
■Xw:-:v;5v/.^,,Xy
iS-S-: •:
voziti delavce v vse smeri, kjer le-ti živijo, saj bi morala imeti preveč različnih prog in kar velik avtopark, da bi zadostil potrebam vseh delavcev. Ob tem nastopajočem problemu je Mestni ljudski odbor sklical sestanek z direktorji tovarn in tu se je rodila nova ideja. Rešitev je samo ena:	vzpostaviti	čim
več delavskih prog In pri tem angažirati »Avtopromet«, Kranj.
DELAVSKE PROGE
Da se je ta ideja uresničila, so znatno pripomogle s finančnimi sredstvi same tovarne,' in leta 1955 je podjetje spet nabavilo 2 nova avtobusa. Lani so pridobili še 4 avtobuse in 1 tovornjak, letos pa kar 6 avtobusov, 2 tovornjaka ih 2 vlečna vlaka.
•Sedai im« podietie »Avtonro-met«, Kranj, 17 avtobusov in 15 tovornih avtomobilov, in tako obvladajo deset delavskih' prog, s katerimi nudijo udoben ooeb-
•«4 TMuuM	Sit/AAni
industrije vseh treh izmen.
* Lahko bi rekli, da je »Avtopromet« dosegel lepe uspehe. Toda ljudje v podjetju se zavedajo, da bo treba napraviti še veliko. Zato »AVTOPROMET KRANJ« v čast dneva republike otvarja 3 nove delavske proge hkrati, t. j.:	Kranj—Tržič,
Tržič—Kranj, ter Lesce—Kranj. Prvi dve progi otvarja prav na željo Mestnega obč. ljud. odbora Tržič. Kranj—.Tržič in Tržič —Kranj sta dve povsem ločeni progi, saj odhajata avtobusa istočasno jz obeh krajev. Progi Pa sta speljani preko Podbre-zij in Kovorja na Tržič in po isti poti nazaj, v tej smeri pa doslej «nlnh ni vozil avtobus. Fo tretji novi progi, ki jo otvarja »AVTOPROMET KRANJ« je sicer doslej tovarna »Iskra« prevažala svoje delavstvo, z akcijo »Avtoprometa« pa se nudi vsemu urebivabtvu reden vožnja’ v Tržič in obratno ter dnevno prevozijo preko 3000 oseb.
> tovornimi avtomobili j«
podjetje močno napredovalo. Lani v oktobru so n. pr. tovornjaki prepeljali v 20.957 km 12.639 ton blaga, letos ob istem času pa v 49.317 km kar 4t).672 ton.
KAKO SE BO?
V prihodnji poletni sezoni bodo vzpostavili pri »AVTOPRO-METU« še dve novi progi, to pot turističnega značaja: Kranj —Ankaran in Kranj—Crikveni-ca. Tako bo odslej mogoča direktna zveza iz prestolnice Gorenjske s slovensko in hrvatsko obalo našega sinjega Jadrana. Na obeh progah so letošnje poletje sicer že vozili avtobusi podjetja, vendar samo ob nedeljah, prihodnje poletje pa bodo torej vozili vsak dan.
Podjetje .AVTOPROMET — KRANJ« ima danes tudi vulka-nizacijsko delavnico in vrši zadevne usluge za vse potrebe Kranja. Posluje sicer v lastnih prostorih, vozov p« Ima vsako
leto več, garaže so premajhne in pretesni so tudi že upravni prostori podjetja. Selili se bod.o morda v kratkem na Primskovo, kjer pa jih čaka obilica dela in seveda nova preureditev. V bližnji bodočnosti bodo nabavili še 5 avtobusov, vzpostaviti hočejo še nove prometne linije, saj i-z vseh strani okolice prihajajo dan na dan priporočila: »potegnite« progo tudi do nas! — Vsem bi radi ustregli in tudi bodo. Tako bo v kratkem stekla redna dnevna proga na Bled, s katerim je imel Kranj dc9&2>j slabo zvezo.
H koncu bi radi poudarili, da je »AVTOPROMET — KRANJ« eno redkih podjetij, ki ga ob razvoju vse do danes nikdar ni vodila komercialna težnja, pač pa stremljenje, da. z, uresničenjem svojih ciljev ustni* predvsem delavskemu prebival-stva kran jske okolice. In to je v polni meri uspelo.
(Nadaljevanje s 1. strani) preloma v celotnem našem druž-beno-političnem življenju, doseženim z družbenim upravljanjem, razvijanjem komunalnega sistema, ustanovitvijo svetov In komisij za telesno vzgojo. Medtem kri so društva na terenu in večina okrajnih vodstev to pravilno razumela in začela iskati nove oblike pa republiški upravni in izvršni odbor Partizana ni bil kos tej nalogi, še več — celo zaviral je novo pot.
Zaradi tega je republiško vodstva Partizana izgubljalo ugled pri okrajnih vodstvih in društvih. hkrati pa je postajalo čedalje bolj izolirano tudi od ostalih družbenih faktorjev na piod-rcčju telesne kulture. S sorodnim:; organizacijami in ustano vami ni našlo skupnega jezika za najtesnejše sodelovanje. Vse to je privedlo do globoke krize. In vzroki? Predvsem neznanstveni in statični koncept tako imenovane »popolne telesne vzgoje«, kar se je zrcalilo pri vzgoji naših prednja kov, v strokovnih tečajih in tudi člankih, kjer berem-o med drugim na
primer tole: »Cl-ovek se samo s
telovadbo lahko ohrani na do-
Zakaj tako?
V severnem delu Ljubljane tik ob Titovi cesti leži objekt i zvenečim imenom — centralni stadion. Izredno lepa lega tega športnega prostora vzbuja prijetne občutke domačnosti vsem obiskovalcem, ki se nedeljo za nedeljo zbirajo tam na raznih športnih prireditvah.
Vendar ta športni prostor še zdaleč ni tak, kakršen bi moral biti. se pravi, res lepo urejeno športno tekmovališče, ki bi lahko dajalo streho tudi večjim in
pomembnejšim prireditvam. Ze takoj ob vhodu zadene gost na velike kupe prsti in mivke, prerasle z v is oklo travo. To gradivo je že nekaj let pripravljeno za posipanje nogometnega igrišča. ki je zdaj pokrito z ugas-
kt. pravzaprav pa bi moralo biti zasajeno s travo. Ti kupi hudo kvarijo estetski videz stadiona in zdaj je res že skrajni čas, da ti jih odstranili. Nič manj nujno ni. da bi na vzhodni strani
zapuščenega nasipa uredili stopnišča, ki sio primarna za stojišča, o čemer so bili že pred leti izdelani načrti in pripravljena celo sredstva za to delo. Predvsem pa bi bilo treba za obiskovalce urediti stranišča. da se jim ne bo treba skrivati po raznih kotih in voglih. In takih pomanjkljivosti je na tem prostoru še mnogo več'
Velikega pomena bi bila tudi ureditev pomožnih igrišč v jami ob bežigrajski osnovna šoli V ta teren so bila investirana-že zr.atna sredstva, po vsem velikem igrišču je položena kanalizacija, prostor lepo splaniran, zdaj pa vse to prerašča trava in plevel. Zasipanje zgornjega malega igrišča je dobra zamisel, toda žal napreduje mnogo prepočasi. Ca bi bila ta pomožna igrišča urejena, bi bil centralni stadion precej razbremenjen in še bolj na voljo za važnejše prireditve. Hkrati pa bi se na teh igriščih v manjšem obsegu lahko vadila vsa mladina.
Pomanjkanje športnih igrišč je za severni del Ljubljane, kjer rastejo velika stanovanjska naselja, resen problem, ki bi ga bilo mogoče z. dobro voljo odločilnih forumov v kratkem rešita v splošno zadovoljstvo. ■Polovica dela je že opravljena, ostala potrebna sredstva za do-vršitev, ki je zmerom bolj pereča. pa bt se z dobro voljo dala tudi diobiti.	P-
s e ženi stopnji«. Po tej teoriji ,1a delo v drugih te l esnovzgoj n i h organizacijah, zlasti športnih, kajpak manjvredno, če ne celo škodljivo. Citati: »Vsaka organizacija, ki pristaja na tekmovanje, je sama sebi -absurdna* ali »Mladinec naj bo zmeraj le Vi.dc-nec i.n pomočnik, mojstrstvo pa naj doseže, ko doraste«-i,td. dovolj jasno povedo, da se naša mladina podcenjuje, češ da je neresna in nedisciplinirana Ta statični koncept močno osi-rr.maišuje program naših društev, ustvarja pasiven položaj pripadnika, ki je samo gojenec, ne pa aktiven soustvarjalec, podcenjuje razvedrilo in zdravo zabavo in povzroča nestrpen in sovražen odnos do športa :n tekmovanja.
Glede sokolstva je tov. Ribičič dejal, da bi bilo nepotrebno odreči se tem tradicijam vendar moramo imeti pred očmi, da delavski razred pri nas ni mogel uresničiti svojega koncepta telesne vzgoje, ker mu meščanska družba iz lastnih razrednih interesov ni dala osnovnih pogojev. Nadalje moramo upoštevati pri presoji stare tradicije, da je izhodišče Partizana mnoga širše kakor prejšnjih organizacij, saj daje sistem družbenega upravljanja naši organizaciji večjo in pomembnejšo vlogo Vsako togo prenašanje starih zgledov pa jo neogibno hromi, zrradi' česar je sokolska miselnost za sedanje čase preozka.
Izvršni odbor Partizana se je sprl z društvi zaradi svojega centralističnega sistema v vodstvu organizacije. To centralistično vodenje ima svoje korenine prav v konservativni miselnosti. Prav zato je bila zamisel I. slovenskega festivala kot er.otne in skupne akcije vseh te’ esno-kuilturnih organizacij neogibno potrebna. Toda festival je — namesto da bi bil približal naš izvršni odbor terenu — še bolj zaostril krizo. Hkrati pa je tudi pokazal, da večina pozdravlja talk način skupnega
nastopa.
Ko tu branimo festival, branimo predvsem njegovo misel
enotnega nastopa, ki je od Dneva mladosti do zaključnih prireditev v Ljubljani tako lepo povezovala mnoge organizacije, vendar pa ne zanikamo, da pri tem ni bilo organizacijskih in vsebinskih slabosti. I. slovenski festival je torej rodil tudi festivalsko misel, ki je začela društva na terenu tesneje povezovati med seboj. Ker pa so nekateri v Izvršnem odboru ska-šali preprečiti ta svoboden razvoj na terenu, sem na zadnjem-pesvetu v Kranjski gori napovedal ostavko na mesto predsednika, nakar je prišlo do znane razprave in današnje izredne skupščine.
V nadaljevanju je tov. Mitja Ribičič osvetlil nekatera vprašanja in probleme Partizana, o katerih naj razpravlja skupščina Poudaril je, da postajajo nsiš: prazniki ne samo spominske slovesnosti, temveč splošni ljudski prazniki. namenjeni kulturnemu razvedrilu, veselju in športu. To natm daje izredne
-vxx>ocoooooocxx»ooocoooooooooocooocooooo
ŠPORT V TV jj
Sponlni spored radiotele- H vizije Ljubljana v okviru g devetdnevnega sporeda od 7. <
3 do 15. t, m. na GR v ‘Ljub-g ljani, ki jo izvajajo v okvi-8 ru mednarodne razstave ra-§ dia in telekomunikacij, ob-§ sega za danes naslednje 8 točke:
§ OB 16. URI: športni pre-8 no« R Al — komentar v slo- ,
8 ven.ščini;
8 OB 19. URI: poročila, ko-§ m en tar ob koncu jesenskega § dela conske nogometne lige,
X filmska reportaža o tekmi 8 Metalac : Ljubljana, sloven-8 ski smučarji in hokejisti so 8 pripravljeni za zimo (sode-
g lujejo:	Dougan. Zupančiče-
g va, Finžgar z rekviziti, Cve-8 to Pavčič, Oman, Rojina in § Rogelj ter zastopnika *.Tese-§ ni c« In »Ljubljane«.
WOOOOOCOXJOCOKOOOOOOOa)COOOOKOXCaK
možnosti za razvijanje tradicij NOB. Na I. slovenskem festivalu je nastopita tudi JLA s svojimi enotami, ki je dala veliko maiteniadnio in moralno pomoč vsem festivalskim prireditvam. Zaradi tega jo Partizan družbeno utemeljen« In koristma organizacija.
V Partizanu deluje dandanes na tisoče požrtvovalnih, poštenih in iskrenih telesnovzgojnih delavcev, ki sestavljajo tisto zdravo jedro, kateremu mora dati vse priznanje in možnosti za nadaljnje delo. Osvoboditi jih je treba preživelih vplivov preteklosti, vzpodbujati za delo v sedanjih razmerah in jim pokazati tudi perspektivo vzgoje, ki bo združevala za vse otroke od določene starosti dalje produktivno delo s poukom ln gimnastiko, in sicer ne le kot metodo za povečanje družbene proizvodnje, temveč kot edino sredstvo za oblikovanje razvitih ljndi. Rezultati pa so kajpak
odvisni od našega lastnega dela.
Skupščina ie nato prešla na nadaljnje delo; o podrobnem poteku bomo pisali v jutrišnji številki.
Obramba
.. medcelinskim
cnkeinm
Seja UO Športne zveze Slovenije
Ljubljana, 7. dec. Upravni odbor ŠpoTtne zveze ie na današnji seji razpravljal o izredni
skupščini Partizana in sprejel predlog proračuna, za leto 1958. O sestanku bomo še poročali.
ZVEZNI NOGOMET
Crv. Zvezda : Beograd 1:0 (1:0)
Beograd, 7. dec. V nezanimivi tekmi za zvezne točke i° Crve-na zvezda z najtesnejšim izidom 1:0 porazila nogometaše Beograda (prej BSK). Gol je po prestrogo prisojeni enajstmetrovki zabil v 45. minutah Tasič. Pred 10.000 gledalci je slabo sodil Kepusta iz Zagreba.
NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Dobre mladinke in pionirke
Zagreb, 7. dec. V dvorani Radmčkega doma se je začelo danes XII. prvenstvo FLRJ v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Na tekmovanju so zastopane vse republike raze,n Črne gore s približno 160 tekmovalci iz 32 društev, med katerimi je tudi 5 slovenskih (Odred, Ilirija, Triglav, Fuži-nar in Maribor). Po številu udeležencev je na prvem mestu Hrvatska pred Srbijo, Slovenijo, BiH in Makedonijo.
Prireditelj tekmovanja, Namiznoteniška zveza Hrvatske, se to pot ni izkazal kakor na zadnjem mednarodnem tekmovanju. Ob začetku turnirja smo opazili niz pomanjkljivosti, ki jih zdaj polagoma odstra-
njujejo. •Tekmovanje se je začelo z nastopi mladincev in mladink ter pionirjev in pionirk posamezno. Doslej sta dosegla najlepše uspehe mladinka Vavčejeva in pionirka Petračeva, obe članici Fužinarja iz Raven, ki sta se uvrstili v finale. Ti dve disciplini sta bili že od nekdaj domena slovenskih igralk, v kateri so tudi letos izmed osmih pet mest zasedle igralke iz naše republike.
REZULTATI:
mladinke: Despotovič - Maslo 0:2 w.*o., Vavče - Bosanac 2:0, w. o., Lampret - Uršič 2:1, Omerza - Lukaš 2:0, D. Nikolič-Pirc 2:0, Petrač — Petovska 2:0,
Za • novega predsednika Nogometne zveze Jugoslavije je bil izvoljen zvezni narodni poslanec in član predsedstva glavnega odbora SZDL Srbije Duško Djurdjič, medtem ko je dosedanji predsednik Fešič zaradi zaposlitve pri rednem poslu podat ostavko. — Skupščina NZJ, ki bi morala biti maja 1958, je bila odgodena do septembra prihodnjega leta.
Člani bolgarske nogometne reprezentance, ki bodo dne 25. t. m. v Parizu nastopili proti Franciji, se bodo v Makedoniji pripravljali za to srečanje. V tem času bo-
do odigrali tri tekme, in sicer po eno v Prilepu, Skopl.iu (proti Vardarju) ter v Kosovski Mitroviči.
da je teniška ekipa ZDA v Ade-laidi v medeonskem finalu premagala reprezentanco Filipinov 5:0 in se tako kvalificirala za medcelinski finale z evropskim zmagovalcem Belgijo;
Letos poleti je Sovjetska zveza javila, da je prvi interkon-tinentalni balistični izstrelek uspešno prestal svojo preizkušnjo. Kmalu po tej izjavi so se Amerikanci z vso silo vrgli na proučevanje 'raket, ki naj bi postale uspešno obrambno sredstvo proti temu modernemu orožju. Kafcšne pa so sploh možnosti obrambe proti medcelinskim rafcetam, k: po izjavah sovjetskih strokovnjakov, opravijo večji del svoje-poti v višini 1000 km in drvijo s 'fantastično hitrostjo 25 tisoč km na uro, ali v. četrt u.re preko Atlantika?!
Ko pride taka rafceta s svoje velike višine zopet v gostejše zračne plasti, v višino okoli 400 kilometrov, se ustvari okoli nje plast lioniiziramh kiisilkiovih in dušikovih delcev, ki dobro odbija radarske valove,. kair pa zopet poveča vidnost rakete na radarskem zaslonu. Četudi se zaradi trenja nekoliko zmanjša hitrost rakete ob vstopu v gostejšo atmosfero, pa rabi vendar samo še 90 sekund do svojega cilja, ki je oddaljen 400 km. Obrambne naprave proti tak: raketi morajo torej v nekaj sekundah določiti njen položaj in pot ter usmeriti in 'izstreliti obrambno raketo. Lahko s: predstavljamo, da bodo pri današnjem stanju tehnike še silne težave, preden se bo to moglo uresničiti.
Obrambne rakete bodo nosile s seboj atomsko bombo, ki mora eksplodirati dovolj blizu napadalnega izstrelka, da bo vročina stalila njegovo atomsko ali vodikovo bombo, ne da bi pri tem nastopila verižna reakcija. Namesto smrtonosne ognjene krogle bi nastali nedolžni ko-
vinski btopi in prah, ki bi s« porazgubili v ozračju. Upanja na uspešno obrambo so nekoliko večja, odka.r lahko novd poskusni modeli radarskih naprav zasledijo mednontinent.alne balistične rakete že na oddaljenosti do 4000 km.
Naši strokovnjaki za usnjarsko in čevljarsko industrijo so, kot eksperti tehnične pomoči Organizacij«) Združenih narodov, pomagal! Indoneziji dvigniti to panogo
gospodarstva. — Sedaj imajo tam nove tovarne, kjer izdelujejo odlično usnje in moderno obutev. — Na sliki vidimo domačina-čevljarja pri delu v novi tovarni
NEZLOMLJIVO STEKLO
Nezlomljivo steklo, ki se ne razleti na koščke, kadar se razbije, so poznali že stari Rimljani. Maž, ki ga je odkril, je leta 34 pred našim štetjem dal za
svoj izum življenje. Ko je n
Knap — Bešlič 2:0, Miler — Vukotič 2:0, Vavče — Maslo 2:0, Lampret — Omerza 2:0, Vukotič —-Petrač 2:0, Miler — Knap 2:0, Vavče — Lampret 2:0, Miler — Nikolič 2:0. Finale bosta igrali Vavčejeva in Milerjeva, kolikor ne bo ugodeno protestu, ki so ga vložili zaradi
kontumecirane Despotovičeve.
Pionirski finale bosta igrali Petračeva in Nikoličeva. Izidi v tej konkurenci so bili:
Knap : Omerza 2:1, Petrač — Sax 2:0. Omerza — Dimov-ska 2:0, Nikolič — Knap 2:0, Petrač — Omerza 2:0.
Pri mladincih so vsi igralci iz Slovenije prišli v II. kolo, iz tega v III. pa samo štirje, in sicer: Tera, Tomc, Miklavc in Bratuž.	N. D.
OTVORITEV TABORNIŠKEGA DOMA V SEVNICI
Pred dnevi se je sevnišikim tabornikom uresničila dolgoletna želja. SLo-veisno so odprli svoj dom — prvi te vrste v Sloveniji. Zgradili so ga večinoma s prostovoljnim delom .s pomočjo podjetij in delovnih kolektivov, kj- so jih podprli materialno in moralno. Slavnostni otvoritvi je med drugiimi prisostvoval tudi namestnik starešine SU ? ZTS Rudi Welle. Novi dom bo nedvomno še pospešil' živahno taborniško dejavnost v Sevnici,
Ali bo moška »frizura« z gornje fotografije našla veliko posonemalcev?
Prebivalstvo . Franciji
Število prebivalstva v Francija narašča še vedno zelo počasi, vendar je prirodni prirastek povojnih let višji kot pred vojno. Zanimivo pa je, da je naravni prirastek znatno nižji od dejanskega, kjer povzroča dvig znaten delež doseljenih oseib — delovne sile za francoske rudnike in polja Severne in Srednje Francije ter za razna gradbena dela. Tako se je samo leta 1956 priselilo v Francijo
114.000 delavcev, od tega 49.000 samo za poletno sezono. V zadnjih petih letih pa se je v Francijo za trajno priselilo skupno
150.000 tujih delavcev.
njegovem odkritju slišal imperator Tiberij, je poklical izumitelja k sebi. Zahteval je dokaze. Mož je prinesel stekleno
vazo in jo na povelje vladarja treščil na kamnita tla. Vaza se ni razbila, marveč samo upognila. Ker je bi,l Tiberij sam nonopolskd lastnik steklarn v ta.rem Rimu, je zahteval, da nu iznajditelj izda recept za ».delovanje tega nezlomljivega
tekla. Imperator recepta ni
lobil, zato je zapovedal, naj rmastemu iznajditelju takoj )dsekajio glavo. Tako je bilo
Iragoceno odkritje pozabljeno iva tisoč' let.
Potapljači v vinu
V italijanskem mestecu Riva ,b Gardskem jezeru ima vinar-;ba zadruga orjaški betonski rezervoar za vino. Spričo letošnje bogate trgatve je bil rezervoar tako poln, kakor še nikoli lo zdaj- Zaradi močnega priti-ika je na dnu rezervoarja nastala .razpoka, k: se je polagoma širila. Grozila je nevarnost, da se mlado vino razlije Po ulicah. Upravitelj vinarske zadruge je zato poklical na pomoč potapljače. Trije potapljači so se v polni opremi spustili v rezervoar In zamašili nevarno odprtino s podvodnim cementom. Po nekaj urah dela je bilo mestece Riva rešeno vinske poplave.
Nov material za ladijske vijake
V ZDA so pričeli uporabljati nov material za izdelavo ladijskih vijakov. Nialit je vdhko bolj. odporen kakor zlitina z manganom, je precej lažji, zato so tudi vijaki jz te zlitine tanjši. Nialit je varen pred korozijo, ki je najhujši sovražnik ladijskih vijakov in hidro turbin.
Največje »kovande« so dali v promet Švedi leta 16fi0. Veljali
so osem tolarjev in so tehtali
sedem kilogramov. Vlivali so
jih iz železa.
Eskimi imenujejo »kajak«
čoln, v Katerem se vozi moški. C e pa je v njem ženska, ga imenujejo »umijak«.
Kitajska navada, uporabljati paličici pri jedi, je prastara.
V »Učbeniku etikete«, napisanem leta 403 in izpopolnjenem leta 221 pred našim štetjem, so navodila, kako in kdaj naj se paličici uporabljata.
V New Yorku polagajo v Madison Aveniji pod cestišče kovinske cevi, v katerih se bo pozimi pretakalo vrelo olje. Sneg se bo sproti talil.
V medplanetarni ladji JlUes Verna potujeta na mesec tudi psa, ki jima je ime »Satelit« in »Diana«.
Prvi mednarodni šahovski turnir je bil leta 1851 v Londonu.
Ime »Finska« izhaja od Tacita, ki je prebivalce teh močvirnatih krajev imenoval »Fen-ni«. Finci nazivajo svojo cleže-so »Suomi«, kar pomeni, »zemlja močvirja«.
. V Seattle-ju v ZDA so v srednjih šolah uvedli pilotiranje kot učni predmet, toda samo — za dobre dijake. V- telovadnici je pilotska kabina z vsemi komandami na električni pogon.
IZ TISO e IH SNE NOČI
48
o
m
i
m
>In v zadnje skladišče? In v spodnjo shrambo? In pod stopnišči? Pojdite, morate mi ga najti!«
»Dobro, gospodar.«
Razpršili so se. Postali so boljše volje, ker jih je gospodarjeva vera, da ne more biti nič slabega, tolažila.
Ko je bil sam, se je Jeroma nenadoma polastila žalost. Neel je napravil samomor, to je več kot očitno, njegova krhka ramena niso mogla prenašati skrivnosti, ki je bila med njima.
»Bedak,« je jezno, godrnjal, »bedak!« Zameril mu je slabost. Odprl je vrata, jih spet zaprl in nehal iskati. Čakal je na hodniku. Nenadoma pa mu je eden od mornarjev pritekel povedat: »Gospodar, ga ze imamo!«
A nihče ni prišel od nikoder. Cas je tekel. Začel je misliti na Romaina. Ni ga bilo strah, ne, a občutil je nedoločljivo zadrego, zdelo se mu je, da je vse, kar se je zgodilo, izničeno in da se bo starec nenadoma prikazal pred njim. Ni bi! prestrašen, a ves je bil potlačen ob misli, da bi se moralo vse znova začeti, če bi bilo to res, in da bi ga bilo treba še enkrat ubiti. Njegova nekdanja kabina, ki si jo je po otrokovem rojstvu prisvojil stric, je bila tik pred njim. Občutil je otročjo potrebo prepričati se, da je prazna in da stari ni skrit za vrati.
Vstopil je, napravil dva koraka v temo in nazadnje prižgal vžigalico, ki jo je našel v žepu. Po Romainovi smrti še živa duša ni stopila semkaj. Fosforni plamen se je raz-plamtel. nato zasvetil. Zavoljo prepiha, ki je majal plamen, je zaprl vrata, primaknil vžigalico k sveči, zataknjeni v grlo steklenice, se obrnil in pogledal okrog sebe.
Kot je bil dolg in širok je Neel ležal po tleh. Poleg njega je bil odprti ladijski dnevnik in neka stvar je mazala in iepila njegove strani. Kri? Taka je bila prva Jeromova misel. Sklonil se je. Ne, telo je bilo brez vidne rane, bilo
je toplo itn prsi so v redu dihale in ko ga je zavalil na stran, je možakar zasmrčal globoko kakor pijanci.
Sele sedaj je Jerome zapazil steklenico. Še je stala pokonci., a brez zamaška. In belega ruma v njej ni bilo skoraj nič več. Kozarec se je odtrkljal. Še zdaj, kadarkoli se je ladja zazibala, je potoval po podu.
Neel je bil smrtno pijan in niti čutil ni, ko ga je mladenič brcnil z nogo, da bi lahko pobral ladijski dnevnik, ki ga je Neel poljuboval. Jerome'je z dvema prstoma držal na enem koncu odprti dnevnik, lepa pisava je bila polita in spackana in tudi to je bilo znamenje nepričakovanega nereda. Vrgel ga je daleč proč in prezirljivo pogledal človeka, ki se je valjal pod njegovimi nogami. V tem hipu bi ga rajši videl mrtvega, kot pa da se je na tak način zgubil v svoji slabosti.
Ni ga smel pustiti takega, moral ga je spraviti k zavesti in ga potegniti iz črnega brezna pijanosti. Sklonil se je k njemu, ga z levo roko zagrabil za rokav bluze, dvignil mlahavi gornji del telesa in ga nato z desno roko, enkrat, dvakrat, trikrat klofnil. Ker ni dosegel nikakega uspeha, je začel tolči močneje. Navsezadnje je Neel odprl oči, se zarežal in oči spet zaprl. Človek bi dejal, da ni čutil udarcev. Nato pa je nenadoma prišel do zavesti in se zavoljo nekega nepremagljivega strahu začel tresti in šklepetati z zobmi.
»To ste vi... vi... gospodar?«
»Jaz sem, jaz, barabon! Si mar ponorel, da si se ga tako napil?«
Jeromu je postalo zdaj vse popolnoma jasno: Neelovo sinočnje obnašanje na poveljniškem mostu in njegova izginitev. Gnal ga je isti gon kot njega, pa je stopil v kabino, kamor se nihče od moštva ni upal stopiti, in tam je pil, da bi se ohrabril. Ko je bila njegova služba končana, se je vrnil, kajti m sodil k ljudem, kd bi bali lahko
pogumni čisto sami. In zdaj, ko je začel piti, ga nihče več ne bo mogel ustaviti. Bil je eden tistih zaprtih ljudi, ki se morajo upijanjati, da lahko govore o svojih duševnih stiskah in trpljenju.
V svoji polzavesti je moral Neel brati, kaj se je spreletavalo po Jeromovem obrazu, ker je začel z zanosnim in mokrim glasom govoriti:
»Gospodar, ničesar ne bom povedal... poznate me... ničesar... ne bom povedal... prisegam vam!«
Oprijel se je mladeniča kakor se utopljenec zgrabi za desko.
»Poznate me ... prisegam ... med nama je zdaj ... na življenje... in smrt.«
Ob besedi smrt se je začel režati, pograbil jo je kakor kako smešno stvarco in začel prepevati:
»In na smrt... in na smrt... in na smrt...« Nato je zaman poskušal nadaljevati, in ker ni mogel, se je široko zasmejal. To pot so ga njegove lastne besede in prisega potolažile. Zaprl je oči.
Jerome ga je spustil, Neel je težko padel, glava je zazvonila na podu, a zdelo se je, da hudega udarca niti čutil ni.
Jerome se je dvignil. Brcnil je v steklenico ruma, ki se je grgraje iztekla. In v istem trenutku se je prenehala »Roža« tresti: najbrž so zmanjšali hitrost. Ali je mogoče, da je preteklo toliko časa? Hitri koraki so brzeli nad njegovo glavo proti poveljniškemu mostu.
Tedaj je z vso silo pograbil »namestnika«, ga zavihtel na ležišče, tako da je bil z nosom obrnjen v zid, in potegnil čezenj odejo. S pestjo je odprl vrata. Mouchel in Diotret sta ga tedaj zapazila.
»Iskali smo vas, gospodar, mimo zelenih luči gremo.« »Ze grem, že grem,« je rekel osorna »Gospoda Neela nismo našli.«