PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
St. 14
Maribor, petek OBČINA DUPLEK
07.03.2025
ISSN 1854-2409 / 2386-0448
Leto
XXI
178. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja ZD-2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v občini Duplek
Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 23/24 in 109/24) ter 30. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, 15/10, 32/11, 24/15, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/23), je župan Občine Duplek, dne 3.3.2025 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV
ODLOKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ZD-2, TRGOVSKI CENTER V K.O. ZGORNJI DUPLEK V OBČINI DUPLEK
1.	člen (splošno)
(1)	S tem sklepom župan Občine Duplek določa postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja ZD-2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v občini Duplek, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/24 (v nadaljevanju SD OPPN).
(2)	Pobudnik in investitor je Gradbeništvo Branika d.o.o., Glavni trg 26, 2380 Slovenj Gradec. Pripravljavec je Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek. Izdelovalec SD OPPN je družba URBIS d.o.o. Maribor, Partizanska c. 3, 2000 Maribor, pod številko naloge 2024/SDOPPN-053, z dne januar 2025.
2.	člen
(predmet načrtovanja in območje)
(1) S spremembami in dopolnitvami Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ZD - 2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/24, z dne
22.3.2024), so predlagane spremembe in dopolnitve glede prometne ureditve na območju trgovskega centra, umestitve nove dostopne ceste in parkiranja, v smislu, zagotoviti zadostno število parkirnih mest, glede na načrtovano trgovsko in gostinsko dejavnost v objektu.
(2)	Predvidene spremembe in dopolnitve zajemajo celotno območje OPPN, navezujejo se na zahodni del območja OPPN, kjer se ob objektu načrtuje nova dostopna cesta z dodatnimi parkirišči, omogoči se uvoz na parcelo trgovskega centra z južne strani, z območja otroškega vrtca.
(3)	Za te namene se ustrezno dopolni veljavni odlok o OPPN v tekstualnem in kartografskem delu.
3.	člen
(vrsta postopka za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN)
Za potek priprave in sprejema SD OPPN bo upoštevan redni postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, določenega z veljavnim Zakonom o urejanju prostora /ZureP-3/ in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 - ZUreP-2 in 199/21 - ZUreP-3).
4.	člen
(roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN in njegovih posameznih faz)
S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave SD OPPN:
•	posredovanje strokovnih podlag za pripravo SD OPPN pristojnemu zavodu za ohranjanje narave o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje - januar 2025
•	po prejemu mnenja ZRSVN priprava in objava sklepa o pripravi SD OPPn v uradnem glasilu - 10 dni,
•	posredovanje sklepa o pripravi SD OPPN skupaj z mnenjem ZRSVN na MNVP za pridobitev ID številke - 5 dni,
•	priprava osnutka SD OPPN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po uveljavitvi tega sklepa;
•	objava osnutka SD OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine),
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaHs.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 340
•	pridobivanje mnenj NUP-ov k osnutku SD OPPN,
•	priprava dopolnjenega osnutka SD OPPN,
•	objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka SD OPPN na krajevno običajen način in v svetovnem spletu,
•	javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka SD OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni,
•	priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve,
•	priprava predloga SD OPPN,
•	pridobivanje mnenj NUP-ov k predlogu SD OPPN,
•	sprejem odloka na seji občinskega sveta,
•	objava odloka v uradnem glasilu,
•	priprava končnega elaborata SD OPPN: v času do začetka veljavnosti odloka,
•	posredovanje končnega SD OPPN krajevno pristojni upravni enoti in ministrstvu, pristojnemu za prostor.
Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva.
5.	člen
(izvedba presoje sprejemljivosti na varovana območja)
V skladu z mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 3563-0458/2023-17, z dne 28.2.2025, se v postopku SD OPPN presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ne izvede.
6.	člen
(nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj)
SD OPPN so takšne narave, da se pridobi mnenje samo od:
1.	RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Urad za vzdrževanje voda, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor;
2.	RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za naravo, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana;
3.	Skupna občinska uprava Maribor, Skupna služba za urejanje prostora, Ulica heroja Tomšiča 2, 2000 Maribor.
7.	člen
(načrt vključevanja javnosti)
Javnost bo vključena v času javne razgrnitve in javne obravnave.
8.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem postopka)
Sredstva v zvezi s financiranjem priprave SD OPPN zagotovi investitor nameravane gradnje.
9.	člen
(začetek veljavnosti sklepa)
(1)	Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
(2)	Občina sklep skupaj s strokovnimi podlagami -izhodišči za pripravo OPPN javno objavi na spletnih straneh občine Duplek (www.duplek.si).
Številka: 3505-0002/2022-31 Datum: 3.3.2025
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
OBČINA LJUTOMER 179. Statut Občine Ljutomer
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 11/14 - popr., 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 -ZIUOOPE, 62/24 in 102/24) je Občinski svet Občine Ljutomer na 15. redni seji, dne 13. 2. 2025 sprejel naslednji
STATUT OBČINE LJUTOMER
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina statuta)
Ta statut ureja:
•	status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;
•	naloge občine in njenih ožjih delov;
•	organe občine: občinski svet, župana, nadzorni odbor občine in druge organe občine;
•	občinsko upravo;
•	krajevne skupnosti kot ožje dele občine;
•	neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: zbor občanov, referendum o splošnem aktu občine, svetovalni referendum, ljudsko iniciativo;
•	občinske javne službe;
•	premoženje in financiranje občine;
•	splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine.
2.	člen
(območje, ime in sedež občine)
(1)	Občina Ljutomer (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Drakovci, Globoka, Godemarci, Gresovščak, Grlava, Ilovci, Jeruzalem, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Slovenskih goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara Cesta, Stročja vas, Šalinci, Vidanovci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Železne Dveri.
(2)	Sedež občine je v Ljutomeru, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan).
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3.	člen (naloge občine)
(1)	Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine.
(2)	Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 341
nalog iz državne pristojnosti mora država zagotoviti potrebna sredstva.
4.	člen (občani)
(1)	Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2)	Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko organov občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3)	Občani neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4)	Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan.
(5)	Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5.	člen
(povezovanje in sodelovanje)
(1)	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2)	Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(3)	Zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zadovoljevanja skupnih interesov se občina združuje v združenja.
6.	člen
(praznik in simboli občine)
(1)	Občina Ljutomer ima svoj praznik, grb, zastavo in druge simbole (insignije), katerih oblika, vsebina in uporaba je določena z odlokom.
(2)	Praznik občine je 9. avgust, obletnica prvega slovenskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru.
7.	člen
(žig)
(1)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu napis: "Občina Ljutomer, v notranjem krogu pa naziv organa občine: "Občinski svet"; "Župan"; "Nadzorni odbor"; "Občinska uprava"; "Volilna komisija". V sredini žiga je grb občine.
(2)	Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
8.	člen (občinska priznanja)
Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
9.	člen (ožji deli občine)
(1)	Na območju občine Ljutomer so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2)	Imena in območja ožjih delov občine so:
•	Krajevna skupnost Cezanjevci s sedežem v Cezanjevcih 39, ki obsega naselja: Branoslavci, Cezanjevci, Vidanovci, Vogričevci in Zgornji Kamenščak;
•	Krajevna skupnost Cven s sedežem na Cvenu 3 d, ki obsega naselja: Cven, Krapje, Mota;
•	Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava s sedežem v Šalincih 29, ki obsega naselja: Grlava, Krištanci, Šalinci;
•	Krajevna skupnost Ljutomer s sedežem na Vrazovi ulici 1 v Ljutomeru, ki obsega naselja: Babinci, Ljutomer, Noršinci pri Ljutomeru in Spodnji Kamenščak;
•	Krajevna skupnost Mala Nedelja s sedežem v Mali Nedelji 20, ki obsega naselja: Bodislavci, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Mala Nedelja, Moravci v Slovenskih Goricah;
•	Krajevna skupnost Radoslavci s sedežem v Radoslavcih 15 c, ki obsega naselja: Godemarci, Precetinci, Radoslavci, Sitarovci;
•	Krajevna skupnost Stara Cesta s sedežem v Mekotnjaku 29, ki obsega naselja: Desnjak, Mekotnjak, Stara Cesta;
•	Krajevna skupnost Stročja vas s sedežem v Stročji vasi 39 b, ki obsega naselja: Globoka, Nunska Graba, Podgradje, Presika, Pristava, Rinčetova Graba, Stročja vas;
•	Krajevna skupnost Železne dveri s sedežem v Radomerju 2, ki obsega naselja: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak, Železne Dveri.
(3)	S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo krajevne skupnosti.
(4)	Ta statut določa pravni status krajevnih skupnosti, organizacijo, pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posamezne krajevne skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
10. člen (naloge občine)
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
•	sprejema statut in druge predpise občine,
•	sprejema proračun in zaključni račun občine,
•	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
•	predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
•	sprejema programe razvoja občine.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
•	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
•	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
•	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
•	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
•	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 342
•	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
•	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
•	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;
•	pospešuje gospodarski razvoj in
•	v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj tako, da:
•	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
•	sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
•	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
•	spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
•	gradi stanovanja in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
•	sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov,
•	opravlja druge naloge na področju stanovanjske dejavnosti v skladu z zakonom.
5.	Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
•	določa izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način opravljanja obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb;
•	odloča o koncesijah,
•	zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
•	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
•	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno, zdravstveno in lekarniško dejavnost tako, da:
•	ustanavlja javne zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
•	zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
•	sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
•	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
•	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
•	spremlja stanje na tem področju,
•	pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
•	sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
•	lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
•	omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
•	določa občinski program športa, kulture in turizma,
•	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
•	z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
•	sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja in ohranjanja narave tako, da:
•	izvaja naloge s področja varstva okolja in naravnih dobrin;
•	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja in ohranjanje narave,
•	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
•	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
•	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.	Upravlja, gradi in vzdržuje:
•	lokalne javne ceste in druge javne poti,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
•	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11.	Skrbi za varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami ter požarno varnost tako, da :
•	organizira reševalno pomoč v požarih,
•	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
•	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
•	zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
•	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
•	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12.	Zagotavlja nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti v vojnem stanju tako, da:
•	sprejema potrebne ukrepe in akte;
•	opravlja določene naloge iz civilne zaščite;
•	predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, razporeditev občinskih delavcev, potrebnih za delo v vojni.
13.	Ureja javni red v občini tako, da:
•	sprejema programe varnosti,
•	določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
•	ureja lokalni promet in prometno ureditev,
•	organizira občinsko redarstvo,
•	izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
•	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
•	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 343
Poleg lokalnih zadev javnega pomena opravlja občina kot svoje naloge tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti.
11.	člen (druge pristojnosti )
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
•	ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
•	določanje namembnosti prostora,
•	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
•	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
•	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
•	pristojnimi institucijami,
•	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
12.	člen
(zbiranje in obdelava podatkov)
(1)	Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
(2)	Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
(3)	Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
13.	člen (organi občine)
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet
•	župan
•	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6)	Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
14.	člen (občinska uprava)
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
(3)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(4)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe in organe ožjih delov občine.
(5)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
15.	člen
(sprejemanje odločitev na sejah organov)
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
16.	člen (javnost dela)
(1)	Delo organov občine je javno.
(2)	Javnost dela se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, objavljanjem informacij javnega značaja na spletni strani občine, objavljanjem sklicev sej na spletni strani, uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje organov občine ter zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja v skladu z zakonom.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela organov občine, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
2. Občinski svet
17.	člen (občinski svet)
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.
(2)	Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. Občinski svet Občine Ljutomer šteje 21 (enaindvajset) članov.
(3)	Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4)	Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri se seznani z izidom volitev v občini, pod pogojem, da je v aktu o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ugotovljena izvolitev več kot polovice članov občinskega sveta. S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
(5)	Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan. Prva seja se opravi najpozneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, vodi pa jo najstarejši član občinskega sveta. Če seja ni sklicana v roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 344
18.	člen
(volitve članov občinskega sveta)
(1)	Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve.
(2)	Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu.
(3)	O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
19.	člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1)	Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine.
(2)	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
•	sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane razvoja občine,
•	na predlog župana sprejema proračun, rebalans in zaključni račun proračuna,
•	na predlog župana ustanovi občinsko upravo s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo,
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
•	nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
•	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
•	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
•	določi kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je župan razrešen;
•	sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine in letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z zakonom, na predlog župana;
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, v kolikor ni s statutom občine ali odlokom o proračunu o tem pooblaščen župan;
•	razpisuje referendum in daje pobude za sklic zbora občanov;
•	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet ter določi merila za sejnine za članov svetov ožjih delov občine;
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
•	določi organizacijo in način izvajanja nalog zaščite, reševanja in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požari,
•	sprejme program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter program in načrt varstva pred požarom,
•	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
•	lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
•	imenuje in razrešuje predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov,
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
20.	člen
( funkcija člana občinskega sveta)
(1)	Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2)	Nezdružljivost opravljanja funkcije člana občinskega sveta ureja zakon.
(3)	Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
21.	člen
(predstavljanje občinskega sveta, sklicevanje in vodenje sej)
(1)	Župan predstavlja občinski svet, sklicuje seje in jih vodi.
(2)	Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta.
(3)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(4)	Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(5)	Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
22.	člen
(strokovno in administrativno delo za občinski svet)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
23.	člen
(seje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 345
(4)	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(5)	Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki delovnih teles občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
24.	člen
(pravice člana občinskega sveta)
(1)	Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4)	Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
25.	člen (odločanje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako odloči občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
26.	člen
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2)	Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3)	Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.
27.	člen
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
2.1. Delovna telesa občinskega sveta
28.	člen
(delovna telesa občinskega sveta)
(1) Občinski svet ustanavlja komisije in odbore, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.
29.	člen
( stalna delovna telesa občinskega sveta)
(1)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
•	statutarno pravna komisija,
•	odbor za varstvo okolja, urejanje prostora ter gospodarske dejavnosti,
•	odbor za negospodarske dejavnosti,
•	odbor za javne finance,
•	komisija za priznanja.
(2)	Odbori in komisije kot stalna delovna telesa občinskega sveta štejejo od pet do sedem članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
30.	člen (občasna delovna telesa)
Občinski svet lahko ustanovi občasna delovna telesa. Občasna delovna telesa se ustanovijo s sklepom, s katerim se določijo naloge delovnega telesa in število članov ter se opravi imenovanje.
31.	člen
(imenovanje članov komisij in odborov)
(1)	Člane stalnih odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
32.	člen
(vodenje dela delovnega telesa občinskega sveta)
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Delovno telo ima podpredsednika, ki ga imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
3. ŽUPAN
33.	člen (volitve župana)
(1)	Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2)	Župan se voli za štiri leta.
(3)	Mandatna doba župana traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
34.	člen
(ne/poklicno opravljanje funkcije)
(1)	Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(2)	O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet.
35.	člen (pristojnosti župana)
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, rebalans in spremembe ter zaključni račun
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 346
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter pridobitvi nepremičnega premoženja, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
•	s pisnim sklepom kot pristojna oseba investitorja potrdi ali zavrne investicijsko dokumentacijo za investicije, katerih investitor ali soinvestitor je občina,
•	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	predlaga ustanovitev občinske uprave, njeno notranjo organizacijo, delovna področja in naloge, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
36.	člen
(naloge in pristojnosti župana na področju zaščite in reševanja)
(1)	Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
•	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
•	imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito,
•	sprejme načrt zaščite in reševanja,
•	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
•	določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
•	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
•	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
•	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
•	predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
(2)	V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
37.	člen
(nezdružljivost opravljanja funkcije župana)
Nezdružljivost opravljanja funkcije župana ureja zakon.
38.	člen (podžupan)
(1)	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
(2)	Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3)	Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4)	V primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5)	V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
39.	člen
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1)	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2)	V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
40.	člen
(imenovanje komisij in drugih strokovnih organov)
(1)	Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2)	Župan lahko ustanovi tudi druge komisije in delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
41.	člen
(predčasno prenehanje mandata županu in podžupanu)
(1)	Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2)	Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3)	Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4. NADZORNI ODBOR
42.	člen
(pojem in naloge nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2)	Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 347
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
43.	člen
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor ima sedem članov.
(2)	Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzora morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	najmanj višja strokovna izobrazba ali prejšnja višješolska izobrazba (tarifni razred VI),
•	najmanj dve leti izkušenj s področja finančno-računovodskega, gospodarskega ali pravnega področja.
(3)	Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(4)	Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora ureja zakon.
(5)	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
44.	člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.
45.	člen
(predstavljanje in organizacija dela nadzornega odbora)
(1)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih subjektov, podpisuje za nadzorni odbor, organizira njegovo delo.
(2)	Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na katerih je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(3)	Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Ljutomeru, Vrazova ulica 1. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(4)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig Nadzornega odbora Občine Ljutomer.
46.	člen
(program dela nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega načrta za prihodnje proračunsko leto. Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna. Z letnim programom dela nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in
občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. (3) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom zahteva občinski svet ali župan.
47.	člen (opravljanje nadzora)
(1)	Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
(2)	Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje posrednih uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(3)	Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
48.	člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1)	Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
•	je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
49.	člen (nadzor in priprava poročila)
(1)	Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 348
ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
50.	člen (sestavine poročila)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
51.	člen (postopek s poročilom)
(1)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe (v nadaljevanju: odzivno poročilo).
(2)	Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(3)	Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Poročilo o nadzoru vroči nadzorovani osebi ter pošlje občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
52.	člen
(hujše kršitve pri poslovanju)
(1)	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
53.	člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
54.	člen (poročanje o delu)
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
55.	člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1)	Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor lahko o svojih ugotovitvah obvesti javnost šele, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(2)	Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih organov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in uporabnikov proračuna ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto fizičnih in pravnih oseb.
(3)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(4)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(5)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(6)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
56.	člen
(zagotavljanje strokovne in administrativne pomoči)
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
57.	člen (sredstva za delo)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
58.	člen (plačilo za opravljanje dela)
(1)	Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta.
(2)	Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
59.	člen
(poslovnik nadzornega odbora)
Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
IV. OBČINSKA UPRAVA 1. Občinska uprava
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 349
60.	člen
(notranja organizacija in sistemizacija)
(1)	Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2)	Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
61.	člen (skupna občinska uprava)
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
(2)	Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
62.	člen
(odločanje o upravnih zadevah)
(1)	Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2)	Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper tako odločitev je možen upravni spor.
(3)	O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
63.	člen
(pristojnost za odločanje v upravnih zadevah)
(1)	Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2)	Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
64.	člen (izvajanje zakona in uredbe)
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
65.	člen
(pogoji za odločanje v upravnih zadevah)
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
66.	člen (odločanje o pritožbah)
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
67.	člen
(izločitev predstojnika, zaposlenega, direktorja in župana)
(1)	O izločitvi predstojnika občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
2. Občinsko odvetništvo
68.	člen (zastopanje)
(1)	Občina lahko ima občinsko odvetništvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in krajevne skupnosti.
(2)	Po pooblastilu lahko občinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina.
(3)	Občinsko odvetništvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko odvetništvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega odvetništva.
V.	DRUGI ORGANI OBČINE
69.	člen (drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
70.	člen (organi civilne zaščite)
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
VI.	KRAJEVNE SKUPNOSTI - OŽJI DELI OBČINE
71.	člen (pomen krajevnih skupnosti)
(1)	Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2)	Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
72.	člen
(ustanovitev, ukinitev ali sprememba območja krajevne skupnosti)
(1)	Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo, ukinejo ali se spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine.
(2)	Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, ukinitev krajevne skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov krajevne skupnosti ali pet odstotkov volivcev s tega območja.
(3)	Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev krajevne skupnosti o imenu in območju nove krajevne skupnosti.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 350
(4) Sprememba, ustanovitev ali ukinitev krajevne skupnosti, začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.
73.	člen
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine)
(1)	Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
•	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
•	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
•	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
•	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
•	sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
•	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
•	dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
•	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
•	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
•	dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
•	upravljajo s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
•	vzpodbujajo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve,
•	nudijo pomoč pri kulturnih, športnih in drugih prireditvah, kadar je organizator občina.
(2)	Naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim se podrobneje določijo z odlokom.
74.	člen
(status in odgovornost krajevne skupnosti)
(1)	Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2)	Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepa pravne posle, o katerih odloča svet krajevne skupnosti, razen tistih poslov,
za katere je z veljavnim odlokom o proračunu določeno, da so veljavni le po predhodnem soglasju župana.
(3)	Krajevna skupnost odgovarja za vse svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4)	Krajevno skupnost zastopa predsednik krajevne skupnosti.
75.	člen
(svet krajevne skupnosti)
(1)	Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti, v skladu z zakonom. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon.
(2)	Nezdružljivost opravljanja funkcije in predčasno prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti ureja zakon.
76.	člen
(število in mandat članov sveta krajevne skupnosti)
(1)	Sveti krajevnih skupnosti štejejo naslednje število članov:
•	Krajevna skupnost Cezanjevci devet (9) članov,
•	Krajevna skupnost Cven sedem (7) članov,
•	Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava devet (9) članov,
•	Krajevna skupnost Ljutomer enajst (11) članov,
•	Krajevna skupnost Mala Nedelja devet (9) članov,
•	Krajevna skupnost Radoslavci sedem (7) članov,
•	Krajevna skupnost Stara Cesta devet (9) članov,
•	Krajevna skupnost Stročja vas enajst (11) članov,
•	Krajevna skupnost Železne Dveri devet (9) članov.
(2)	Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
(3)	Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se na podlagi razpisa župana opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
(4)	Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.
77.	člen
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)
(1)	Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče prejšnji župan. Prva seja se opravi najpozneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, vodi pa jo najstarejši član sveta.
(2)	Svet krajevne skupnosti se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri se seznani z izidom volitev v krajevni skupnosti pod pogojem, da je v aktu o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ugotovljena izvolitev več kot polovice članov sveta krajevne skupnosti.
(3)	Za konstituiranje sveta se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
78.	člen
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2)	Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(3)	Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 351
79.	člen
(seje sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2)	Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina vseh članov sveta krajevne skupnosti.
(3)	Župan in člani občinskega sveta imajo pravico biti navzoči na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo glasovalne pravice.
(4)	Na sejo sveta krajevne skupnosti se vabilo z gradivom pošlje tudi županu in članom občinskega sveta iz volilne enote v kateri je krajevna skupnost.
(5)	Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
80.	člen
(naloge sveta krajevnih skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
•	obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
•	daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in gospodarjenju s sredstvi skupnosti.
(2)	Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3)	Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava, kolikor niso v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi.
81.	člen (zbor krajanov)
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj iz njene pristojnosti sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
82.	člen
(svet predsednikov svetov)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
83.	člen
(sredstva za delovanje krajevnih skupnosti)
(1)	Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(2)	Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3)	Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.
(4) Izvajanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
84.	člen
(financiranje krajevnih skupnosti)
(1)	Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
(2)	Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevne skupnosti se določijo z odlokom.
(3)	Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župna občinski svet.
(5)	Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
(6)	Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
(7)	Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
(8)	Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9)	Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
(10)	Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Načrt ravnanja s premoženjem krajevne skupnosti je sestavni del letnega načrta občine in se sprejema na način, določen z zakonom.
(11)	Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
85.	člen
(razpustitev sveta in ukinitev krajevne skupnosti)
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
•	če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
•	če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
•	če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2)	Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
VII. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANK IN OBČANOV PRI ODLOČANJU
86.	člen (oblike sodelovanja)
Oblike neposrednega sodelovanja občank in občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 352
1. Zbor občanov
87.	člen
(zadeve, ki jih zbor občanov obravnava)
(1)	Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
•	dajejo predloge organom občine v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
88.	člen
( sklic zbora občanov)
(1)	Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezni del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(2)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3)	Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
89.	člen
(zahteva občanov za sklic zbora)
(1)	Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini, zbor občanov za del občine ali v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(2)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
90.	člen (vodenje zbora občanov)
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
(3)	Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(4)	Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga objavi na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
2.	Referendum o splošnem aktu občine
91.	člen
(vsebina odločanja na referendumu)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti s podpisi najmanj pet
(5)	odstotkov volivcev v občini.
(4)	Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
3.	Svetovalni referendum
92.	člen (svetovalni referendum)
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
4.	Drugi referendumi
93.	člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5.	Ljudska iniciativa
94.	člen (ljudska iniciativa)
(1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 353
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih organov občine.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih organov občine, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem (1) mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
95.	člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
96.	člen
(zagotavljanje občinskih javnih služb)
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2)	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekonomskih funkcij občine.
(3)	Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
97.	člen
(javne službe na področju družbenih dejavnosti)
(1)	Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
•	osnovnošolsko izobraževanje,
•	predšolska vzgoja in varstvo otrok,
•	osnovno zdravstvo in lekarna,
•	osebna pomoč družini in
•	knjižničarstvo.
(2)	Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
98.	člen (skupna javna služba)
Zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb lahko občina skupaj z drugimi občinami ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
99.	člen (gospodarske javne službe)
(1) Občina zagotavlja obvezne gospodarske javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
•	oskrbo s pitno vodo,
•	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
•	zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
•	odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov,
•	urejanje in čiščenje javnih površin,
•	vzdrževanje občinskih javnih cest,
•	zagotavljanje 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti,
•	varstvo pred požarom.
(2) Občina lahko zagotavlja izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom na področjih:
•	upravljanje s pokopališči, urejanje ter vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve,
•	vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so
•	namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja,
•	dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina,
•	dejavnost distribucije toplote,
•	plakatiranje in oglaševanje,
•	in na drugih področjih, če tako določa zakon.
100.	člen
(ustanovitev pravne osebe javnega prava)
(1)	Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
(2)	Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
101.	člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1)	Za namen uresničevanja ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugo/mi občino/ami, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela, način sprejemanja odločitev, financiranje in delitve stroškov med občinami.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
102.	člen
(vrste premoženja in gospodarjenje)
(1)	Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
103.	člen (letni načrt)
(1)	Občinski svet sprejme na predlog župana letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine ter letni načrt pridobivanja premičnega premoženja občine ter letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z zakonom. Župan odloča o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine in sklene pravni posel.
(2)	Pred sklenitvijo pravnega posla o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva.
(3)	Postopki ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem se izvedejo po postopku in na način, kot ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje s premoženjem.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 354
104.	člen (prihodki občine)
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev primerne porabe, dohodnine, finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
105.	člen (proračun občine)
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
106.	člen (sestava proračuna)
(1)	Proračun občine v skladu z zakonom sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve -
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
(4)	Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
107.	člen (izvrševanje proračuna)
(1)	Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5)	Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
108.	člen (odlok o proračunu)
(1)	Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom o proračunu občine, rebalans ali sprememba proračuna pa z odlokom o rebalansu oziroma odlokom o spremembi proračuna.
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine.
(5)	Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.
109.	člen (začasno financiranje)
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
110.	člen (uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
111.	člen
(prerazporejanje sredstev proračuna)
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3)	Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
112.	člen (zaključni račun proračuna)
(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih (30) dneh po sprejemu.
113.	člen (zadolževanje občine)
Občina se lahko zadolžuje in izdaja poroštva v skladu s pogoji, ki jih določata zakon in odlok o proračunu.
114.	člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 355
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
115.člen (finančno poslovanje)
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
116.	člen (javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. Splošni akti
117.	člen (vrste splošnih aktov)
(1)	Splošni akti občine so: statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun občine in zaključni račun proračuna, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
118.	člen (statut)
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
119.	člen (poslovnik občinskega sveta)
(1)	S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.
(2)	Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti.
120.	člen (odlok občine )
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
121.	člen (pravilnik)
(1) S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
122.	člen (navodilo)
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2.	Objava splošnih aktov
123.	člen
(začetek veljavnosti splošnega akta)
(1)	Statut, odloki in drugi splošni akti občine se objavljajo v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
3.	Posamični akti občine
124.	člen (vrste posamičnih aktov)
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
XI. VARSTVO OBČINE, PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
125.	člen
(presoja ustavnosti in zakonitosti
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
126.	člen (spor o pristojnosti)
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
127.	člen (upravni spor)
(1)	Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2)	Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh.
128.	člen (vstop župana v postopek)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
129.	člen
(mnenja k pripravljajočim predpisom)
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 356
tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
130.	člen
(uskladitev poslovnika nadzornega odbora)
Nadzorni odbor mora uskladiti svoj poslovnik v roku treh mesecev po uveljavitvi tega statuta.
131.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) razen 26. in 77. člena, ki veljata do izteka mandata sedanjega občinskega sveta.
132.	člen (uveljavitev statuta)
(1)	Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek, se začne 29. člen statuta uporabljati z začetkom izvrševanja mandata novega občinskega sveta. Določbe petega in šestega odstavka 17. člena statuta in 77. člena statuta se začnejo uporabljati za sklic prve seje in konstituiranje po izvedenih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta.
(3)	Določba četrte alineje prvega odstavka 76. člena statuta se začne uporabljati za prve redne lokalne volitve, razpisane po uveljavitvi tega statuta.
Številka: 032-11/2024-10-160 Datum: 13. 2. 2025
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
180. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta Občine Ljutomer
Na podlagi 9., 19., 20., 21., 22. in 23. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-UPB3, 45/08, 83/12, 68/17, 93/20-Odl. US in 102/2024; v nadaljevanju ZLV) in 18.člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na svoji 15. redni seji, dne 13. 2. 2025 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
1	Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa volilne enote za volitve članov Občinskega sveta Občine Ljutomer (v nadaljevanju: občina).
(2)	Občinski svet šteje 21 (enaindvajset) članov.
(3)	Člani občinskega sveta se volijo po proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve).
2	Volilne enote
2.	člen (volilne enote)
Člani občinskega sveta občine se volijo v eni volilni enoti. Volilna enota obsega območje celotne Občine Ljutomer.
3.	člen (volitve župana)
Za volitve župana je volilna enota območje celotne Občine Ljutomer .
3 Prehodne in končne določbe
4.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 63/1998).
5.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne za prve redne lokalne volitve, razpisane po uveljavitvi tega odloka.
Številka: 041-1/2024-10-166 Datum: 13. 2. 2025
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
OBČINA PREVALJE
181. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PR25 SS (Identifikacijska številka prostorskega akta: 4335)
Na podlagi 124. člena v povezavi s prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 -ZIUOPZP, 23/24) ter na podlagi 17. člena Statuta občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, 45/2022, 25/2023, 109/24), je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji dne 06.03.2025 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE PR25 SS (IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA PROSTORSKEGA AKTA: 4335)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (podlaga za sprejem)
(1)	S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin občinskega prostorskega načrta Občine Prevalje (Ur. glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015, 4/2021), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje pr25 SS - v nadaljevanju OPPN.
(2)	OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 10/23-OPPN. Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 4335.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 357
2. člen (vsebina odloka)
(1)	Odlok o OPPN iz prejšnjega člena določa: ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka.
(2)	Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni in grafični del.
(3)	Tekstualni del vsebuje naslednje vsebine:
VI.
VII.
VIII.
glede javno
IX.
X.
XI.
Splošne določbe Opis prostorske ureditve Območje prostorske ureditve Umestitev načrtovane ureditve v prostor Zasnova projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev Usmeritve za določitev meril in pogojev prenehanju veljavnosti podrobnega načrta Končne določbe
po
načrta Občine lege širšem
M 1:50000 M 1:5000
povezav s M 1:5000 z obstoječim M 1:1000
XII.
(4)	Grafični del vsebuje:
1.	Pregledna situacija
2.	Izsek iz grafičnega kartografskega dela OPN Prevalje s prikazom prostorske ureditve na območju
3.	Prikaz vplivov in sosednjimi območji
4.	Območje OPPN parcelnim stanjem
5.	Zazidalna situacija
6.	Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro
7.	Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
8.	Načrt parcelacije
(5)	Sestavni del OPPN je tudi naslednje spremljajoče gradivo:
poročilo o sodelovanju z javnostjo podatki iz prikaza stanja prostora strokovne podlage usmeritve in smernice mnenja
elaborat ekonomike
M 1:1000 M 1:1000
M 1:1000
M 1:1000
•	okoljske presoje
•	obrazložitev in utemeljitev OPPN
•	povzetek za javnost
II.	OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3.	člen
(opis prostorske ureditve)
(1)	Območje OPPN je namenjeno za gradnjo dveh večstanovanjskih stavb s skupno 40-50 stanovanj, vključno z izgradnjo pripadajoče gospodarske javne infrastrukture.
(2)	Urbanistična zasnova je določena ob upoštevanju konfiguracije terena, velikosti gradbene parcele, poteka obstoječe javne infrastrukture vključno z varovalnimi koridorji ter možnosti dostopa do območja urejanja.
III.	OBMOČJE PROSTORSKE UREDITVE
4.	člen (območje OPPN)
(1)	Območje OPPN se nahaja znotraj centralnega dela naselja Prevalje in obsega zemljišča parc. št.: 136/56, 136/57 (del), 138/4, 138/5 (del), vse k.o. 884 Farna vas, v skupni izmeri cca 0,62 ha.
(2)	Vplivno območje OPPN obsega vsa zemljišča znotraj območja OPPN in zemljišča na katerih je predvidena gradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture.
(3)	Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro in se izvajajo na zemljiščih parc. št. 158/5, 542/7, 136/9, 136/8, 139/2, 137/51, 136/57, vse k.o. 884 Farna vas.
(4)	Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih prilog (grafična priloga 4 v M. 1 : 1000).
IV.	UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1)	Območje OPPN se nahaja v centralnem delu naselja Prevalje. Območje na južni strani meji na EUP PR39 ZP in PR99 CU, na zahodni strani na javno pot JP851773 ter na območje osnovne šole in vrtca Prevalje. Na vzhodni strani meji na javno pot JP 851682. Na severni strani poteka trasa zbirne ceste LZ 350411.
(2)	Načrtovana komunalna oprema območja OPPN se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi, ki so zgrajeni znotraj in izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke na prometna, vodovodna, kanalizacijska, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja.
(3)	Družbena infrastruktura je zgrajena v neposredni bližini območja urejanja (v radiju manj kot 250 m), kjer so na razpolago osnovna šola, vrtec, igrišča, parkovne površine, trgovske in storitvene dejavnosti, cerkev, avtobusno postajališče, dom starejših občanov in dr.
(4)	Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 3 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
6.	člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
•	priprava stavbnega zemljišča,
•	odstranitve obstoječih naprav in objektov,
•	gradnja novih objektov,
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 358
•	gradnja in rekonstrukcija prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
•	urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,
•	vzdrževalna dela v javno korist.
7.	člen
(vrste dopustnih dejavnosti in objektov)
(1) Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti
in objekti:
Stavbe:
•	11220 Tri in večstanovanjske stavbe;
•	12420 Garažne stavbe - kolesarnice;
•	12745 Nadstrešnice; Gradbeni inženirski objekti:
21, 22 Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti -dopustne so le fotonapetostne elektrarne v skladu z Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (Ur. list RS, št. 27/2024); 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
8.	člen
(tlorisni in višinski gabariti, oblikovna zasnova objektov)
(1)	Večstanovanjski stavbi VS1 in VS2 - okvirna tlorisna velikost: 38,0 m x 15,0 m +-5%, stavbi lahko imata največ štiri etaže in sicer P+3, kletna etaža ni dopustna, višina stavbi od kote pritličja do najvišje kote strešne konstrukcije lahko znaša največ 14,0 m. Nad največjo višino je dopustna izvedba dimnikov, inštalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, dostopov do strehe vključno z dvigalnimi jaški, ograj, objektov in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.
(2)	Na območju urejanja je dopustna gradnja samostojnih pomožnih stavb (nadstrešnice nad parkirnimi prostori in ekološkim otokom, kolesarnice), ki služijo osnovnimi stavbami. Tlorisna velikost pomožnih objektov ni posebej določena, vendar je potrebno upoštevati dopustne stopnje izkoriščenosti zemljišč in zasnovo razporeditve stavb, prometnih površin in GJI. Ti objekti so lahko zgolj enoetažni, pri oblikovanju pa je potrebno upoštevati naslednje pogoje: objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno in usklajeni z osnovnim objektom (npr. v barvah, materialu in podobno), čim bolj nevtralno ter neagresivno se morajo vključevati v okolico; fasade objektov naj bodo usklajene z osnovnim objektom, zaželena je uporaba lesa.
9.	člen (višinske kote)
(1)	Višinski kote pritličja večstanovanjskih stavb VS1 in VS2 sta predvideni na koti 408,5 m n.v. ± 1,0 m.
(2)	Višinske kote zunanje ureditve objektov se morajo prilagajati kotam načrtovane zunanje ureditve in dostopnih poti.
10.	člen (regulacijske črte, odmiki)
(1)	Lokacije objektov so razvidne iz grafičnih prilog.
(2)	Gradbena linija večstanovanjskih stavb je razvidna iz grafičnih prilog. Izven gradbene linije so dopustni nadzemni deli stavbe (nadstreški, balkoni), ki ne segajo več kot 2 m izven fasadne ravnine.
(3)	Odmiki večstanovanjskih stavb od zemljiških parcel javnih cest morajo znašati min. 4,0 m.
(4) Odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
11.	člen (oblikovanje objektov)
(1)	Oblikovanje objektov na območju urejanja mora biti poenoteno.
(2)	Vse ureditve in objekti morajo biti zasnovani sodobno in iz kakovostnih in trajnih materialov, v skladnih barvah. Fasade morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.
(3)	Strehe objektov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu oz. kombinacija le teh, priporoča se izvedba v obliki zelene strehe. Na strešnih konstrukcijah je dovoljeno nameščati fotonapetostne naprave in zbiralnike za toplo vodo.
(4)	Fasade objektov naj imajo svetel, nevsiljiv ton, ki je v skladu z okoliškimi objekti, brez dodanih bleščečih elementov v enobarvnih umirjenih , naravnih tonih brez dekoracij (okenskih obrob ali drugih označb, poslikav itd.) Uporaba signalnih/florescentnih barv in rdečih tonov ter bleščečih elementov ni dovoljena.
(5)	Fasadne linije in okenski ritem stavb ne smejo predstavljati negativnega vpliva na vedutni pogled in degradacijo vedute kulturne dediščine, ki se nahaja izven območja OPPN.
12.	člen
(oblikovanje zunanjih površin)
(1)	Vse parkovne ureditve morajo biti zasnovane sodobno in iz kakovostnih in trajnih materialov ter v skladnih barvah.
(2)	Ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi. Pešpoti in skupne zunanje površine morajo biti tlakovane oz. utrjene, opremljene z mikrourbano opremo (klopi, smetnjaki in podobno) in primerno osvetljene.
(3)	Elementi urbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno.
(4)	Priporoča se utrditev parkirnih mest s travnimi ploščami oz. rešetkami, ki omogočajo videz zelene površine.
13.	člen (hortikulturna ureditev)
(1)	Na območju urejanja je dopustna zasaditev avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic.
(2)	Linijska zasaditev drevoreda domačih drevesnih vrst listavcev je predvidena vzdolž parkirnih površin z namenom zmanjšanje vedutne izpostavljenosti le teh.
(3)	Na območju urejanja ni dovoljeno saditi rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge rastlinske dele.
(4)	Minimalni delež raščenega terena na območju gradbene parcele (GPS) in skupne gradbene parcele (SGPS) mora znašati najmanj 20%.
14.	člen
(nasipavanje in odkop zemljine)
(1)	Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev oz. krajinskih ureditev za potrebe zunanje ureditve.
(2)	Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednjih parcel.
(3)	V primeru, da višinska razlika ne omogoča naravnega naklona terena se višinska razlika izjemoma premosti z opornimi zidovi.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 359
15.	člen (faktor zazidanosti parcel)
(1) Na ureditvenem območju so dopustni naslednji faktorji: • Faktor zazidanosti, kot razmerje med zazidano površino vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov in površino gradbene parcele posamezne stavbe (GPS) vključno s pripadajočim delom skupne gradbene parcele (50% SgpS), je dovoljen do največ 0,4.
16.	člen
(pogoji in merila za parcelacijo)
(1)	Znotraj OPPN se določita gradbeni parceli za vsako večstanovanjsko stavbo (GPS) in skupna gradbena parcela (SGPS), ki jo skupno souporabljata obe stavbi.
(2)	Velikost in oblika gradbene parcele posamezne stavbe (GPS) in skupne gradbene parcele (SGPS) je razvidna iz grafičnih prilog.
(3)	Območji na skrajno zahodnem in jugovzhodnem delu OPPN so predvideni za gradnjo javnih parkirnih prostorov in se evidentirata kot javne prometne površine.
17.	člen
(pogoji in merila za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	Na celotnem območju OPPn je dovoljeno graditi nezahtevne in enostavne gradbeno inženirske objekte, ki so potrebni za zagotavljanje minimalne komunalne opreme na območju urejanja.
(2)	Nezahtevne in enostavne objekte, ki se štejejo za majhne stavbe oz. urbano opremo, je dovoljeno graditi na celotnem območju OPPN ob upoštevanju splošnih in podrobnih pogojev, ki v OPN Občine Prevalje, glede vrste in velikosti le teh, veljajo za območje namenske rabe SS.
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti smiselno locirani na območju urejanja ob upoštevanju urbanistične zasnove območja.
(4)	Minimalni odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč oz. gospodarske javne infrastrukture so določeni v OPN Občine Prevalje.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
18.	člen (komunalna oprema območja)
(1)	Območje urejanja bo opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda, elektronske komunikacije in dostop do javne ceste. Priključitev na plinovodno omrežje je možna v skladu s pogoji upravljavca.
(2)	Istočasno je predvidena prestavitev oz. zavarovanje obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov, ki se nahajajo na območju urejanja.
19.	člen (prometna infrastruktura)
(1)	Za dostop do območja urejanja se uporabljajo obstoječe javne ceste in peš poti, ki ga obkrožajo. Glavni prometni dostop/dovoz je predviden z vzhodne strani -izvedba novega cestnega priključka na JP 851682.
(2)	Interna dostopna pot poteka v smeri vzhod zahod in se uporablja tudi kot intervencijska pot. Ob dostopni poti se uredijo parkirna mesta za osebna vozila.
(3)	Predlagani tehnični elementi za izvedbo prometne infrastrukture:
•	interna dovozna pot se izvede s širino cestišča 6,0 m z ureditvijo enostranskega ali dvostranskega parkiranja.
•	dostopi za pešce se izvedejo v širini najmanj 1,5 m.
(4)	Parkirni prostori za osebna vozila stanovalcev se morajo urediti na območju urejanja in sicer znotraj območja skupne gradbene parcele in na javnih parkirnih mestih, ki so predvidena na skrajno zahodnem in jugovzhodnem delu OPPN. Potrebno je zagotoviti najmanj 2 parkirna mesta na stanovanjsko enoto.
(5)	Parkirna mesta je potrebno opremiti z ustreznim številom elektro polnilnic za električne avtomobile.
20.	člen
(oskrba s pitno in požarno vodo)
(1)	Območje urejanja bo priključeno na javno vodovodno omrežje, ki je zgrajeno na severni strani območja , kjer poteka cevovod dimenzije PE110, z izvedbo novega vodovodnega priključka.
(2)	Niveleta obstoječega terena na območju vodovoda se ne sme spreminjati. V kolikor bi se niveleta terena spreminjala, bo potrebno javni vodovod prestaviti.
(3)	Vsi objekti, ki bodo priključeni na javni vodovod morajo imeti svoja odjemna mesta. Vodomerni števec za daljinsko odčitavanje mora biti vgrajen v toplotni termični jašek izven voznih površin na lokaciji, ki je dostopna upravljavcu vodovoda.
(4)	Predvideni vodovodni priključek mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe celotnega območja OPPN.
(5)	Na območju urejanja se izvede en dodatni nadzemni hidrant, ki z obstoječimi hidranti na meji območja urejanja, pokrivajo celotno ureditveno območje. Minimalni premer cevovoda do nadzemnega hidranta mora biti DN 80.
(6)	Horizontalni vzporedni odmik med obstoječim vodovodom in predvidenimi vodi gospodarske javne infrastrukture mora znašati minimalno 0,5 m, vertikalni višinski odmik pa min. 0,3 m, če so le ti položeni v zaščitnih ceveh.
21.	člen (odvajanje odpadnih voda)
(1)	Na območju oPpN se mora izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda, ki mora biti v celoti načrtovan vodotesno.
(2)	Na območju predvidene ureditve poteka fekalna kanalizacija UKC 30 na SZ delu in na lokaciji JP 851682 -fekalna kanalizacija B50.
(3)	Čiste padavinske vode s strešnih površin se lahko vodijo v rezervoar deževnice, zbiralnik oz. zadrževalnik in se lahko porabijo za zalivanje zelenic na območju urejanja oz. druge namene. Padavinske vode naj bi se, ob upoštevanju geoloških pogojev, primarno ponikale v obstoječih in za ta namen urejenih ponikovalnicah, ki morajo biti locirane izven vpliva vseh povoznih površin.
(4)	Padavinske odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (parkirišča, zunanje manipulativne površine ) pa se morajo predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih koalescentnih lovilcih olj po standardu EN 858-2 in speljati v obstoječi zadrževalnik znotraj območja urejanja oz. v sistem predvidene padavinske kanalizacije.
(5)	V primeru, da načrtovane ponikalnice ne morejo zagotoviti odvajanje vseh padavinskih voda, se višek le teh mora speljati v obstoječo padavinsko kanalizacijo.
(6)	Komunalne odpadne vode se morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije v javno komunalno kanalizacijo odpadnih voda, ki poteka na območju javne ceste JP 851682.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 360
22.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Območje OPPN bo priključeno na elektro omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
(2)	Napajanje objektov se bo izvedlo z novim NN priključnim kablovodom od TP Šola Prevalje:128, na obstoječih NN zbiralnicah. Nov NN dovod bo potekal po novi kabelski kanalizaciji od TP Šola vzdolž nove dovozne poti. Za napajanje se predvidita dva elektro kabla (2xAl 4x240mm2).
(3)	Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije Elektro Celje, d.d., veljavne tehnične predpise in standarde.
(4)	Nove in obstoječe podzemne energetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. V varovalnem pasu 1 meter od osi voda gradnja stavb in ograj ni dopustna. Morebitne zasaditve dreves, grmičevja žive meje ali podobno je dopustno izvajati v minimalni oddaljenosti debla 2,5 metra od trase nizkonapetostnega podzemnega voda, pri čemer je potrebo vodnike položiti v zaščitno cev premera 160 mm.
(5)	V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in gradnjo stavb je potrebno upoštevati IDP načrt s področja elektrotehnike (Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p., št. proj. 64/24, september 2024) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
23.	člen (javna razsvetljava)
(1)	Ureditveno območje je možno opremiti z javno razsvetljavo, ki bo zgrajena ob objektih, dovoznih poteh in parkirnih površinah, ob upoštevanju pogojev upravljavca.
(2)	Svetila javne razsvetljave na nizkih in visokih stebrih ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja.
24.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Oskrba območja OPPN z zemeljskim plinom je možna s priključkom na obstoječe plinovodno omrežje 100 mbar, ki poteka na severni in zahodni strani območja urejanja.
(2)	Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur. list Rs, št. 26/02, 54/02, 17/14-EZ-1, 38/24-EZ-2).
(3)	Uporaba plina, kot energenta, je dopustna le v primeru hibridnega sistema ogrevanja, kjer je glavni vir ogrevanje brez emisij toplogrednih plinov na lokaciji sami in se za sekundarni vir ogrevanja uporablja zemeljski plin samo za potrebe pokrivanja vršnih potreb, skladno z določili Energetskega zakona (EZ-2, Ur. list RS, 38/24)
25.	člen (energetska oskrba objektov)
(1)	Za energetsko oskrbo objektov je potrebno uporabiti obnovljive energetske vire (sončna energija, toplotna črpalka, dr). Kot dodatni vir energije se lahko uporabi tudi zemeljski plin.
(2)	Dovoljeno je tudi priključevanje objektov na toplovodno omrežje, v kolikor bo le to zgrajeno na območju urejanja.
26.	člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1)	Predvideni objekti bodo navezani na EK omrežje, ki poteka vzdolž obodnih javnih cest okoli območja urejanja. Priključitev je možna na obstoječih TK kabelskih jaških.
(2)	Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti ali razširiti na osnovi projektne dokumentacije.
(3)	Znotraj območja urejanja bo izveden nov zemeljski TK razvod v kabelski kanalizaciji, ki bo potekal vzdolž dostopnih poti.
(4)	Za potrebe izvedbe telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja vgradijo kanalizacijske cevi za elektronske komunikacijske vode (2 x PEHD fi 50 mm) do predvidenih objektov.
(5)	Pri načrtovanju objektov je potrebno predvideti vgradnjo dovodnih TK omaric, ki morajo biti locirane na mestu, ki omogoča 24 urni dostop. Notranje telekomunikacijske omarice se morajo izvesti s tipiziranimi materiali in elementi z zagotovljenim električnim napajanjem.
(6)	Na območju OPPN se po potrebi vzpostavi maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), 2. odstavka 57. člena Direktive 2018/1972/EU in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1070.
27.	člen
(obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture)
(1)	Predvidena večstanovanjska objekta se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje komunalnih in padavinskih voda, elektro omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje.
(2)	Priključitev na plinovodno omrežje je obvezna v primeru, če investitor ne bo uporabljal obnovljive vire energije pri obratovanju objektov.
VI.	REŠITVE IN UKREPI ZA celostno OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
28.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2)	V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
VII.	REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
29.	člen (varstvo zraka)
(1) Za ogrevanje in hlajenje objektov se naj v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak, geotermalna energija) ali elektrika in zemeljski plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. Uporaba lesne biomase se načrtuje le, če se hkrati načrtuje tudi njena uporaba v sodobnih napravah v skladu s predpisi, ki določajo emisije snovi v zrak za male kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
30.	člen
(vodni režim in stanje voda)
(1)	Območje urejanja se nahaja izven ogroženih, varstvenih ali varovanih območjih po ZV-1.
(2)	Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda.
(3)	Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 361
voda v vode in javno kanalizacijo, področje emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(4)	V skladu z izdelanim geološko geotehničnim poročilom, št. P-25/24, marec 2024, projektant Promaro d.o.o., je dopustno padavinske vode z območja urejanja speljati v lokalne zadrževalnike s ponikanjem oz. višek le teh v javno kanalizacijsko omrežje.
(5)	Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobno).
31.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu s veljavnim predpisom Občine Prevalje glede načina ravnanja z komunalnimi odpadki - Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije (Ur. list RS, št. 173/20),
(2)	Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(3)	Posode za komunalne odpadke, vključno s posodami za zbiranje ločenih frakcij, se morajo namestiti na skupnem zbirnem mestu (ekološki otok), ki se mora nahajati neposredno (največ 5 m) ob dovozni poti in je možen dostop s smetarskim vozilom.
32.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Objekti, zgrajeni na območju OPPN, morajo glede hrupa izpolnjevati določila veljavnih predpisov glede zvočne zaščite stavb in drugih predpisov iz področja varstva pred hrupom.
(2)	V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je območje urejanja opredeljeno s II stopnjo varstva pred hrupom (stanovanjske površine).
(3)	Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti na ali v objekte tako, da pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa, ki velja za to območje.
33.	člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1)	Pri gradnji elektro omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zaščite pred elektromagnetnim sevanjem.
(2)	V času izdelave OPPN to je: Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1, 44/22-ZVO-2).
34.	člen
(raba obnovljivih virov energije)
(1)	V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda - voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor najprej pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda in nato pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1.
(2)	Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora
biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja oz. mnenja.
(3) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija Rs za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
35.	člen (ohranjanje narave)
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave.
36.	člen (varstvo plodne zemlje)
(1) S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri urejanju zelenih površin.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
37.	člen
(raba prostora za obrambo)
(1) Na območju urejanja ni evidentiranih oz. predvidenih objektov in naprav za potrebe obrambe.
38.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi.
(2)	Za potrebe zagotavljanja požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zagotoviti omrežje nadzemnih hidrantov, ki bodo locirani ob dovoznih poteh in bodo pokrivali celotno območje urejanja.
(3)	Dovozne ceste, poti in utrjene površine ob objektih morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila - uporabi se interna dovozna pot v smeri vzhod - zahod oz. javne prometne površine znotraj in izven območja OPPN.
(4)	Odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja (upošteva se veljavna tehnična smernica glede požarne varnosti v stavbah - TSG-1-001:2019).
(5)	Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom.
(6)	Vgradnja sončnih elektrarn in drugih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
39.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/1996, 54/2015) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.
(2)	Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal (g) 0,150 za tla vrste A v skladu z Eurocode 8.
(3)	Območje OPPN se po podatkih iz Atlasa okolja in geološko geotehničnega poročila, št. P-25/24, marec
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 362
2024, projektant Promaro d.o.o., nahaja izven poplavnih, plazljivih in erozijsko ogroženih območij, druga ogrožena območja prav tako niso evidentirana.
(4)	Na območju OPPN niso dovoljeni posegi, pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.
(5)	Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost terena in načrtovanih objektov. V času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski nadzor.
IX.	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI
40.	člen
(etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč)
(1)	OPPN se lahko izvaja v etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
(2)	V obdobju do pričetka gradnje načrtovanega posega, se zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN.
41.	člen
(obveznosti investitorja oz. pobudnika in izvajalcev)
(1)	Pobudnik oz. investitor načrtovane prostorske ureditve mora v celoti financirati in opremiti območje s potrebno komunalno infrastrukturo v skladu z določili podrobnega načrta.
(2)	Pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje.
(3)	Investitor mora upoštevati geotehnično poročilo o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del.
(4)	Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objektov morajo izvajalci in investitor upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora).
X.	VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
42.	člen (dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPn so dopustna odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenih objektov, oblike in velikosti gradbenih parcel in drugih ureditev (v okviru parcel zajetih v tem odloku), ter načrtovanih tras komunalnih vodov če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno urbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti in varstva okolja. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
XI.	USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
43.	člen
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta ob
upoštevanju splošnih in podrobnih meril in pogojev za območje SS oz. drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil opisanih v 4. in 5. poglavju tega odloka.
XII. KONČNE DOLOČBE
44.	člen (vpogled)
(1)	OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Prevalje v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2)	V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
45.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
46.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3502-0002/2024 Datum: 06.03.2025
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
182. Odlok o spremembi meje območja naselij Poljana in Stare Sledi
Na podlagi Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08), Pravilnika o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (Uradni list RS, št. 76/08) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (UGSO, št. 70/2015, 45/2022 in 25/2023) je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji dne 06.03.2025 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI MEJE OBMOČJA NASELIJ POLJANA IN STARE SLEDI
1.	člen
Meja med območjem naselja Poljana in naselja Stare sledi se spremeni tako, da se del naselja Stare sledi, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 211/5, 211/6, 211/9, 211/12, 211/13, 217/1, 217/3, 219/1, 244/7, 214/30, 214/27, 214/29, 220/7, 244/5, 244/7, 244/9, 244/13, 244/14, 244/15, 214/35 in 214/36, v katastrski občini 885 Poljana, odcepi od naselja Stare sledi in priključi k naselju Poljana.
2.	člen
Spremembo območij evidentira Geodetska uprava Republike Slovenije v Registru prostorskih enot.
3.	člen
Stroški pridobitve novih tablic z oznako hišne številke in stroški njihove namestitve bremenijo lastnike objektov. Stroški pridobitve oziroma zamenjave osebnih dokumentov ali listin v zvezi s poslovanjem udeleženih oseb bremenijo posameznike, ki bodo imeli ali imajo prijavljeno stalno prebivališče na obravnavanem območju,
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 363
ter pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež.
4. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št.	3504-0386/2024
Datum: 06.03.2025
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
183. Javni razpis za izbiro programov ljubiteljske kulture, ki se bodo v letu 2025 sofinancirali iz proračuna Občine Prevalje
Na podlagi 114. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 8/25), 5., 7. in 15. člena Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2021), sprejetega Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2025 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2025 in 12/2025-popr.), Programa kulture Občine Prevalje za obdobje 2023 do 2026 in Izvedbenega načrta kulture Občine Prevalje za leto 2025 Občina Prevalje objavlja
JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURE, KI SE BODO V LETU 2025 SOFINANCIRALI IZ PRORAČUNA OBČINE PREVALJE
I.	Naročnik javnega razpisa:
Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje.
II.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je izbira programov ljubiteljske kulture, ki se bodo v letu 2025 sofinancirali iz proračuna Občine Prevalje.
III.	Področja kulturnih programov, ki so predmet javnega razpisa:
Iz proračuna Občine Prevalje se bodo v letu 2025 sofinancirali naslednji programi ljubiteljske kulture: instrumentalno glasbene, vokalno glasbene, plesne, gledališke, literarne, likovne, filmske, video, idr dejavnosti posameznih izvajalcev na področju ljubiteljske kulture, ki poteka redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno in ki je v javnem interesu in jo občina sofinancira z namenom spodbujanja kulturne ustvarjalnosti in uresničevanja trajnega kulturnega razvoja v občini.
Iz občinskega proračuna se bodo sofinancirali programi ljubiteljske kulture, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
•	program sodi na področje ljubiteljske kulture;
•	program je nekomercialne narave (kar pomeni, da mu ni moč pripisati pretežno komercialnega namena in člani za izvajanje programa ne prejemajo plačila);
•	program poteka redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno v strnjenih oblikah vsaj enkrat tedensko oziroma najmanj osem mesecev v posameznem koledarskem letu;
•	program bo izveden v tekočem koledarskem letu;
•	rezultati vadbe bodo predstavljeni v občini Prevalje najmanj enkrat letno na samostojnem koncertu oz.
javni prireditvi ali enkrat letno na koncertu oz. javni prireditvi, ki združuje več društev, razen kadar je s Pravilnikom o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Prevalje določeno drugače;
• izvajalec na zahtevo občine (in v skladu z zahtevanimi kriterijih in standardi občine) vsaj enkrat sodeluje na protokolarnih in drugih javnih prireditvah v občini, sodeluje na promocijskih prireditvah Občine Prevalje, organizira prireditev občinskega pomena.
IV.	Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu:
Pravico do sofinanciranja imajo naslednji izvajalci programov ljubiteljske kulture:
a)	kulturna društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, s sedežem v Občini Prevalje in imajo v svoji dejavnosti registrirano kulturno dejavnost,
•	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih kulturnih programov,
•	da na območju Občine Prevalje delujejo že najmanj eno leto,
•	da imajo urejeno evidenco članstva;
b)	javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja s sedežem v Občini Prevalje, katerih ustanoviteljica je Občina Prevalje, za kulturne programe oziroma projekte, ki presegajo osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda in niso financirani na podlagi letne pogodbe o sofinanciranju dejavnosti in imajo zagotovljene ustrezne kadrovske, prostorske in druge pogoje za kakovostno izvedbo programa oziroma projekta.
V.	Merila in kriteriji za vrednotenje programov:
Programi ljubiteljske kulture, s katerimi posamezni izvajalci kandidirajo na tem javnem razpisu, bodo vrednoteni na osnovi meril in kriterijev Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2021).
VI.	Okvirna višina sredstev za sofinanciranje programov:
Sredstva za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2025 v skupni višini 43.561 €, od tega sredstva v višini 26.137 € za programe redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2025 in sredstva v višini 17.424 € za nagrajevanje uspešnosti in kvalitete izvedenih programov. Dodeljena sredstva za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture morajo biti porabljena v letu 2025.
VII.	Vsebina vloge in razpisna dokumentacija:
Vloga na javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture v Občini Prevalje mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce z navodili za izpolnjevanje in vzorec pogodbe. Vlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Prevalje, Trg 2/a, Prevalje, v času uradnih ur, od objave do izteka roka javnega razpisa. Razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani www.prevalje.si.
VIII.	Dodatne informacije v zvezi z razpisom:
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko vlagatelji dobijo na Občini Prevalje, pri Mariji Orešnik, v času uradnih ur, na tel. št. 02/82 46 100.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 364
IX.	Razpisni rok in način oddaje prijav:
Vlagatelji morajo pisne vloge oddati v zaprti kuverti najpozneje do 7.4.2025 na naslov: Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje, s pripisom: »Prijava na javni razpis -ne odpiraj!« in z oznako: »Sofinanciranje programov ljubiteljske kulture v Občini Prevalje v letu 2025«. Ne glede na način oddaje vloge se šteje, da je vloga prispela pravočasno, če je do naročnika prispela najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do 12.00 ure. Vloga, ki ni pravočasna, se s sklepom zavrže in neodprta vrne vlagatelju.
Na zaprti pisemski ovojnici mora biti prilepljen izpolnjen obrazec Oprema vloge, oz. morajo biti na ovojnici razvidni podatki: naziv in naslov vlagatelja in prejemnika ter pripis in oznaka skladno z zahtevo točke IX. javnega razpisa.
X.	Datum odpiranja vlog:
Odpiranje vlog bo komisija opravila 8.4.2025 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje.
Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa.
Z izbranimi izvajalci programov ljubiteljske kulture bo občina sklenila pogodbe o sofinanciranju programov ljubiteljske kulture v letu 2025.
Številka: 410-0006/2025 Datum: 3.3.2025
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
184. Sklep o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15, 45/22 in 25/23), je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji dne 06-03-2025 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V OSNOVNI ŠOLI FRANJA GOLOBA PREVALJE, ENOTI VRTEC PREVALJE
I.
Cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje za celodnevni program (6 do 9 ur) od 01.04.2025 dalje znašajo:
•	za I. starostno obdobje	642,12 €
•	za II. starostno obdobje	549,42 €
•	za kombinirani oddelek I. in II.	549,42 €.
starostnega obdobja
II.
Dnevni strošek prehrane za otroke, upoštevan v ceni programa, ki je opredeljena v točki I. tega sklepa, znaša:
a)	malica	0,71 €
b)	kosilo	1,38 €
c)	dodatna popoldanska malica, ki ni	0,55 €
vračunana v ceni programa
III.
Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu.
Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Plačilo staršev se določi na podlagi lestvice, ki starše razvršča v plačilne razrede, upoštevaje povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače. V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa. Starši plačajo največ 77% cene programa, v katerega je vključen otrok.
Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, šola izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici. Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok.
IV.
Starši vpišejo otroka v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoto Vrtec Prevalje praviloma za obdobje enega leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednje leto.
V.
Obseg pravic in obveznosti staršev se določi s pogodbo, ki jo starši pisno sklenejo z OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoto Vrtec Prevalje ob vpisu otroka.
VI.
Za zamudno uro, ko starši ob zaključku poslovnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko Enota Vrtec Prevalje staršem zaračuna 7,70 € za vsako začetno uro.
VII.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2024).
VIII.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 01.04.2025.
Številka: 602-0003/2024 Datum: 06-03-2025
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
185. Sklep 17/17
Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015, 45/2022, 25/2023), je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji dne 06.03.2025 sprejel
SKLEP 17/17
Nepremičnina parc. št. 483/7, k.o. 874 - Šentanel, se ukine status javnega dobra lokalnega pomena.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 365
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 478-0011/2025 Datum: 06.03.2025
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
OBČINA RADENCI
186. Letni program športa v Občini Radenci za leto 2025
Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg, 82/20, 3/22 - ZDeb in 37/24 -ZMat-B), 4. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/24), Odloka o proračunu Občine Radenci za leto 2025 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 68/24) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 6. izredni seji, dne 27.2.2025, potrdil naslednji
LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI RADENCI ZA LETO 2025
V proračunu Občine Radenci za leto 2025 so za izvajanje področij in programov športa zagotovljena sredstva za naslednje namene:
Postavka 04156 Šport v društvih Konto 41200070 Sredstva za športna društva iz razpisa
Skupna višina zagotovljenih sredstev v letu 2025 znaša 70.000 eur.
1.	Za sofinanciranje programov in področij športa, ki jih izvajajo izvajalci letnega programa športa je namenjeno 70.000 eur, ki se bodo izvajalcem letnega programa športa razdelili na podlagi sprejetega Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini Radenci po naslednjih strukturi:
a)	80 % razpoložljivih sredstev, oziroma 48.000 eur, je namenjenih za sofinanciranje programov športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport in za sofinanciranje programov kakovostnega športa.
b)	20 % razpoložljivih sredstev, oziroma 12.000 eur, pa je namenjenih za sofinanciranje programov športne rekreacije in športa invalidov ter za šport starejših.
c)	10.000 eur je namenjenih za športne prireditve. Sredstva so zagotovljena na postavki - 01030 (Prireditve), konto - 41200086 (Transferi društvom, dodeljeni na podlagi razpisa).
2.	Občina bo sredstva za izvedbo LPŠ zagotovila na naslednji način:
a)	sredstva za izvedbo športnih programov, za razvojne dejavnosti, za organiziranost v športu - na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci.
b)	sredstva za športne prireditve v občini - na osnovi izvedbe javnega razpisa in podpisane pogodbe z izvajalci prireditev.
Osnova za javni razpis, vrednotenje in delitev sredstev za sofinanciranje letnega programa športa je Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini Radenci.
Štev.: 431-0019/2025 Datum: 27.2.2025
Občina Radenci Roman Leljak, župan
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
187. Sklep o pripravI občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje KO 06 CU-1 .faza
Na podlagi tretjega odstavka 119. člena v zvezi s prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP, 23/24, 109/24; v nadaljevanju: ZUreP-3) 63. in 135. člena Odloka o prostorskem načrtu Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2013, 20/2019, 9/2023, TP 19/24) ter 32. člena Statuta Obline Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016, 9/2022) je župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen sprejel
SKLEP
O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE KO 06 CU-1.FAZA
1.	Predmet sklepa
S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega načrta za del enote urejanja prostora KO 06 CU-1.FAZA
2.	Predmet načrtovanja
Občina Ravne na Koroškem je v letu 2013 sprejela Odlok o prostorskem načrtu Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2013, 20/2019, 9/2023, TP 19/24, v nadaljevanju OPN).
Območje KO 06 CU leži v središču naselja Kotlje, v neposredni bližini vrtca, šole in ostalih centralnih dejavnosti. Območje je na podlagi OPN namenjeno osrednjim območjem centralnih dejavnosti CU oz. trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojno izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju.
Na območju so trenutno objekt Kmetijske Zadruge, parkirišča in deponija materiala. Investitor želi odstraniti obstoječe objekte in na obravnavanem območju zgraditi večstanovanjske objekte kombinirane s poslovno dejavnostjo, priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in pripadajočo zunanjo ureditvijo.
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se bo podrobneje določilo:
•	območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
•	arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,
•	načrt gradbenih parcel,
•	etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna,
•	rešitve in ukrepe za varstvo zdravja, okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 366
•	pogoje glede gradnje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
•	prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora,
•	rešitve in ukrepe za obrambo;
•	rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
Vsebinske rešitve OPPN predstavljajo celotno izvedbeno regulacijo prostora v njegovem območju, razen če se izrecno določi hkratna uporaba posameznih elementov izvedbene regulacije iz OPN.
(4) točka 63. člena OPN določa, da se OPPN lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN, oziroma določa, da gre za preseganje določb, podanih v izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta.
V skladu z navedenim se za del enote urejanja prostora KO 06 CU, ki predstavlja zaokroženo območje urejanja z vidika prometne in druge gospodarske infrastrukture, predvidi izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takšnega OPPN.
3. Območje OPPN
Predmet OPPN je severni del območja OPPN, ki predstavlja 1. fazo prostorskega akta in obsega zemljišča parcelnih številk 76/3, 92/3, 92/6, 92/7, 93/1, 93/4, 483/1(del), 483/2(del) in 485(del), vse k.o. 896 Kotlje, v skupni površini cca 0,60 ha.
Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Natančna meja OPPN se določi v postopku izdelave OPPN.
4.	Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve za načrtovano prostorsko ureditev.
Strokovne rešitve prostorske ureditve pridobi investitor posega v prostor.
5.	Vrsta postopka
OPPN se pripravi po rednem postopku, za kar se skladno s 129. členom ZUreP-3 smiselno uporabijo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta.
6.	Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz postopka
Postopek priprave, obravnave in sprejema OPPN bo potekal po naslednjem okvirnem terminskem planu:
Faza	Okviren rok za pripravo
Pridobitev mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja. Objava v PIS skupaj s sklepom o pripravi OPPN.	marec 2025
Vključitev javnosti, pridobitev podrobnejših usmeritev NUP, izdelava strokovnih podlag OPPn, priprava osnutka OPPN	marec-april 2025
Objava osnutka OPPN na spletnih straneh občine in poziv pristojnim NUP za izdajo mnenja	maj 2025
Priprava dopolnjenega osnutka OPPN	maj - junij 2025
Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN ter prva obravnava na občinskem svetu	junij 2025
Opredelitev občine do pripomb javnosti ter seznanitev NUP (po potrebi) in potrditev predloga stališč s sklepom	julij 2025
Priprava predloga OPPN	avgust 2025
Objava predloga OPPN na spletnih straneh občine vključno z obvestilom NUP in pozivom NUP za podajo mnenja na predlog OPPN, če le ta odstopa od osnutka h kateremu so nosilci urejanja prostora podali svoja prva mnenja	avgust 2025
Priprava usklajenega predloga OPPN	september 2025
Druga obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu	oktober 2025
Objava OPPN v uradnem glasilu	oktober 2025
Predvideni roki za pripravo OPPN so okvirni in se lahko spremenijo glede na pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora ali drugih zunanjih okoliščinah.
7. Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenja
Državni nosilci urejanja prostora:
•	Ministrstvo za naravne vire in prostor, področje prostora
•	Ministrstvo za naravne vire in prostor, področje voda
•	Ministrstvo za infrastrukturo, področje cest
•	Ministrstvo za kulturo Ljubljana, področje kulturne dediščine
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana, področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom
• Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, področje ohranjanja narave
Lokalni nosilci urejanja prostora:
•	Občina Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem
•	Javno komunalno podjetje Ravne, d.o.o., Ravne na Koroškem
•	Elektro Celje, d.d., Celje
•	Telekom Slovenije d.d., PE Maribor
•	Petrol, d.d., Ljubljana
•	Kocerod, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Šmartno pri Slovenj Gradcu
Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je treba pridobiti mnenja drugih nosilcev urejanja prostora oziroma udeležencev, ki niso navedeni v prejšnjih odstavkih, se leta pridobijo v postopku.
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 367
8.	Način vključevanja javnosti
Sodelovanje javnosti bo zagotovljeno skladno s 121. členom ZUreP-3 in sicer s postopkom javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka OPPN ter obveščanja o postopku priprave OPPN na spletni strani Občine Ravne na Koroškem.
9.	Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja
Za pripravo OPPN mora investitor zagotoviti pripravo naslednjih podatkov oziroma strokovnih podlag:
•	geodetski načrt;
•	geološko geomehansko poročilo;
•	druge strokovne podlage na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora.
Vse stroške v zvezi z pridobivanjem strokovnih rešitev OPPN, izdelavo OPPN, vodenjem vseh z zakonom zahtevanih upravnih postopkov ter pridobivanjem smernic in mnenj prevzame investitor prostorskega posega.
10.	Izvedba celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja
V skladu s 1. odstavkom 128. člena ZUreP-3 se za OPPN celovita presoja vplivov na okolje ne izvede.
Na podlagi mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 3563-0048/2025-2 z dne 28.2.2025 presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti.
11.	Objava in začetek veljavnosti sklepa
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin UGSO in začne veljati naslednji dan po objavi . Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Ravne na Koroškem.
Z dnem objave sklepa preneha veljati Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje KO 06 CU (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2017).
Številka: 3500-0001/2025-11 Datum: 3.3.2025
Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan
188. Sklep o pripravi 6. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Ravne na Koroškem (SD OPN 06)
Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1O, 78/23-ZUNPEOVE, 95/23-ZIUOPZP in 23/24) in 32. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016, 9/2022) sprejmem
SKLEP
O PRIPRAVI 6. SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM (SD OPN 06)
1. člen (predmet sklepa)
S tem sklepom se začne priprava 6. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: OPN).
2.	člen
(območje in predmet načrtovanja)
Spremembe in dopolnitve OPN se izdelujejo za celotno območje občine Ravne na Koroškem. Spremembe in dopolnitve tekstualnega dela OPN se nanašajo na celotno območje občine Ravne na Koroškem, posamezne spremembe in dopolnitve namenske rabe ter prostorskih izvedbenih pogojev v besedilni ali grafični obliki pa na posamezne enote urejanja prostora oziroma posamezne kartografske prikaze.
3.člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve v spremembah in dopolnitvah OPN se pripravijo ob upoštevanju podatkov iz prikaza stanja prostora in drugih podatkov, pomembnih za pripravo prostorskega akta, vključno s podatki nosilcev urejanja prostora ter strokovnih podlag, vključno s strokovnimi podlagami, ki so bile izdelane v predhodnih postopkih priprave OPN oziroma njegovih sprememb in dopolnitev.
4.	člen
(vrsta postopka in okvirni roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in njegovih posameznih faz)
Priprava sprememb in dopolnitev OPN se izvede po rednem postopku kot je predpisan v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1O, 78/23-ZUNPEOVE, 95/23-ZIUOPZP in 23/24).
Minimalni okvirni roki posameznih faz priprave in rok za sprejem sprememb in dopolnitev OPN: _
Faza	Rok
Priprava in objava sklepa o začetku priprave	Delno že izvedena faza
priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN	30 dni
pridobivanje prvih mnenj nosilcev urejanja prostora ter mnenj o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje	30 dni
priprava dopolnjenega osnutka OPN v skladu z zahtevami iz podanih mnenj	30 dni po prejemu vseh usklajenih mnenj
javna razgrnitev in javna obravnava	30 dni
sprejem in objava stališč do podanih pripomb	po dogovoru z naročnikom, odvisno od obsega in zahtevnosti pripomb
priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN	15 dni po sprejemu stališč do pripomb
pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora ter mnenj o predlogu sprememb in dopolnitev OPN in predlogu okoljskega poročila (faza se izvede samo, če predlog sprememb in dopolnitev OPN odstopa od osnutka, h kateremu so nosilci urejanja prostora podali svoja prva mnenja)	30 dni
pridobitev odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje	45 dni
priprava usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN (faza se izvede samo, če predlog OPN	10 dni po pridobitvi odločbe o
Št. 07/28.01.2025
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 368
odstopa od osnutka, h kateremu so nosilci urejanja prostora podali svoja prva mnenja)	sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje
obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev OPN na občinskem svetu	10 dni po pripravi usklajenega predloga
objava odloka v uradnem glasilu	po dogovoru z naročnikom
Navedeni terminski plan je okviren. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku priprave se lahko spremeni.
5.člen
(državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo
pozvani za podajo mnenj, in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN)
Državni in lokalni nosilci urejanja prostora:
•	Ministrstvo za naravne vire in prostor (za področja prostorskega razvoja, ohranjanja narave in voda);
•	Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (za področja okolja, referenčnih merilnih postaj, podnebnih sprememb, energetike in trajnostne mobilnosti);
•	Ministrstvo za infrastrukturo (za področja cest, železnic in letalskega prometa);
•	Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (za področja varovanja kmetijskih zemljišč, gozdarstva, lovstva in ribištva);
•	Ministrstvo za kulturo (za področje varstva kulturne dediščine);
•	Ministrstvo za notranje zadeve (za področje urejanja prostora v 50 metrskem pasu ob mejni črti);
•	Ministrstvo za obrambo (za področje obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom);
•	Ministrstvo za zdravje (za področje javnega zdravja);
•	Ministrstvo za digitalno preobrazbo (za področje javnih komunikacijskih omrežij);
•	Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (za področje državnih blagovnih rezerv).
Lokalni nosilci urejanja prostora so oddelki in službe Občine Ravne na Koroškem v okviru svojih pristojnosti ter javna podjetja, ki z izvajanjem svojih dejavnosti skrbijo za nemoteno oskrbo s storitvami javnih služb.
V postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje.
6.	člen
(način vključevanja javnosti)
Občina Ravne na Koroškem gradivo strokovnih podlag ter predlaganih sprememb tekstualnega in grafičnega dela OPN objavi na svojih spletnih straneh in javnosti omogoči predložitev predlogov in usmeritev za potrebe izdelave osnutka sprememb in dopolnitev OPN (že izvedeno).
Občina Ravne na Koroškem seznani javnost s pričetkom postopka priprave sprememb in dopolnitev OPN z objavo tega sklepa na svojih spletnih straneh.
Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev OPN se javno razgrne za obdobje najmanj 30 dni. V tem času se izvede javna obravnava. Javnost se seznani s krajem in časom javne razgrnitve in javne obravnave, s spletnim naslovom, kjer je dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev OPN objavljen, z načinom dajanja pripomb in predlogov ter rokom za njihovo posredovanje.
Občina Ravne na Koroškem preuči pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzame stališča, ki jih skupaj
s predlogom sprememb in dopolnitev OPN objavi na svojih spletnih straneh.
Občinski svet Občine Ravne na Koroškem sprejme spremembe in dopolnitve OPN z odlokom, ki se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
7.	člen
(seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti
udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja)
Za pripravo sprememb in dopolnitev OPN bo Občina Ravne na Koroškem zagotovila pripravo naslednjih podatkov in strokovnih podlag:
•	podatke iz prikaza stanja prostora,
•	analizo veljavnih OPPN,
•	analizo predlaganih sprememb grafičnega dela OPN,
•	elaborat ekonomike,
•	druge potrebne študije glede na zahteve nosilcev urejanja prostora in
•	druge podatke in strokovne podlage, za katere se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN ugotovi, da jih je treba pripraviti.
Pri pripravi bodo uporabljene tudi obstoječe strokovne podlage, ki so bile izdelane v predhodnih postopkih priprave OPN oziroma njegovih sprememb in dopolnitev.
Vse obveznosti v zvezi s financiranjem postopkov, strokovnih podlag in gradiv, potrebnih za izdelavo sprememb in dopolnitev OPN, nosi Občina Ravne na Koroškem.
8.člen
(izvedba presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja in izvedba celovite presoje vplivov na okolje)
V skladu z mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 3563-0274/2024-6 z dne 30. 10. 2024 se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ne izvede.
Celovita presoja vplivov na okolje se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN izvede v skladu z mnenjem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo št. 35409-115/2024-2570-9 z dne 8. 8. 2024.
9.	člen (objava in uveljavitev)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave v glasilu. Sklep se objavi tudi na spletnih straneh občine https://www.ravne.si/.
Številka: 3500-0005/2023 -24 Datum: 4.3.2025
Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan
Št. 07/28.01.2025_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 369
OBČINA DUPLEK	Stran
178.	Sklep o začetku priprave sprememb in 339 dopolnitev Odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja ZD-2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v občini Duplek
OBČINA LJUTOMER	Stran
179.	Statut Občine Ljutomer	340
180.	Odlok o določitvi volilnih enot za volitve 356 članov Občinskega sveta Občine Ljutomer
OBČINA PREVALJE	Stran
181.	Odlok o občinskem podrobnem 356 prostorskem načrtu za območje PR25
SS
(Identifikacijska številka prostorskega akta: 4335)
182.	Odlok o spremembi meje območja 362 naselij Poljana in Stare Sledi
183.	Javni razpis za izbiro programov 363 ljubiteljske kulture, ki se bodo v letu 2025 sofinancirali iz proračuna Občine Prevalje
184.	Sklep o določitvi cen programov v 364 Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje
185.	Sklep 17/17	364
OBČINA RADENCI	Stran
186.	Letni program športa v Občini Radenci	365 za leto 2025
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM	Stran
187.	Sklep o pripravI občinskega 365 podrobnega prostorskega načrta za območje KO 06 CU-1.faza
188.	Sklep o pripravi 6. sprememb in 367 dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Ravne na Koroškem (SD OPN 06)