Lito LXX_ Stev. 38 a V Ljubljani, v nedelfo 15. februarja 1942-XX Pre*™ - Cena 10,70 ——— — — — ---- —-— ■ ■■ m 30 Lir«, Edidona doracnica. aaoa 34 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja =^¥JF_NFf, - Inozemstvo 50 Lit ček. rat Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10J49 za inaerat«. Podružnica« lakaja r»ak daa ijatraj raiaa poa«d«lfka la dneva po prazniku. vf "1 *1 V C. C Pj Lnbicaa 10.650 par (H abbo-OamanU' 10.349 pa« b InacrcloaA. • Novo tneato. Nov« BMta Urtdalitv« la apravai Kopitar)«™ t, L|vbl|«n«. Izključna pooblaMenfca ca oglaševanje ttalljanskega ta tujega i Redaiioaa, AmrnJntatrailoa«« Koptt.rfcva t, Lablaaa. I CoaceMlonaria aneluMr« pet la pubtiTlettl dl prorentenr. italiana izvora; Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. 2 Tel.loa 40»!—«005. . I ®d eatera: Unioa« Pobblieita Italiana S. A. Milana Limitata attivita nella regione di Mechili Otto velivoli inglesi distrutti II Bollettino No. 623 11 Quartiere Generale delle Forze Arma-te coni u niča: Opposti elementi csploranli hanno svolto limitata attivita nella regione di Mechili. In ripetiiti attacchi di formazioni da boinbar-damento dello Asse, depositi, magazzini, cen- ] tri logistici avversnri sono stati colpiti e in-cendiati fra T o b r u c h e Marsa M a -t r u h. Reparti della aviazione italiana e tedesca hanno intensaniente hattuto gli npprestamen-ti bellici della isola di Malta. Otto velivoli inglesi risultano distrutti in romhattinientn | dalla caccia germanica: einquc ncl cielo Li' b i c o , tre in quello di Malta. La citta di Ar gos (Orecia) e stata j ohietivo di una. incursione nemcia: Non si sono avute vittime. qualrhe abituzionc c sta- ) ta lievemente ilanneggiata. Aerei avversari hanno sorvolato la seor-1 sa notte i dintoni di Ca ta ni a lanriando bombe diroinpenti e incendiarie: A Bian-| c a v i Boji v središču Singapurja Napadi na angleške ladje v singapurski luki — Pri čiščenju otoka so japonske čete dosegle »Opičji grič« Novi japonski uspehi na kitajskem bojišču Johore Baru, 14. febr. AS. Most med Johore-jem s Singapurskim otokom, ki so ga Angleži s svojimi lopovi po nagli popravitvi zopet podrli, so japonski pionirski oddelki ponovno popravili in včeraj so sc ga japonske čete že spet lahko posluževale in so zopet začele prihajati na otok. Tokio, 14. febr. AS. Cesar se je zahvalil cesarju Mandžukuja in Hitleju za njune brzojavne čestitke ob priliki japonskih vojaških uspehov. Tokio, 14. lebr. AS. Sovražni odpor v Singapurju je osredotočen na severovzhodnem in vzhodnem delu mesta. Japonsko levo krilo jc započelo akcijo proti vzhodu, k)er sc sovražne sile šc poskušajo upirati pod zaščito topov na trdnjavi Čang, ki sc dajo obračati za 360 stopinj. Pripominjajo, da so bile sovražne izgube pri strahovitih napadih japonskih letal na jugovzhodni del mesta posebno težke. Mnogi parniki, zasidrani v pristanišču Ke-prcl, so odpluli na vzhodni del zaliva, kjer jc v bližini civilno letališče Kallang. da bi jih ščitilo topništvo v Čangu. ko bi poskušali sprejeti na krov angleške vojake, ki opuščajo obrambo trdnjave. Tokio, 14. febr. AS. Poslednja poročila iz Singopurja pravijo, da sc pobiti in po silovitih japonskih napadih pogaženi Angleži upirajo še na naslednjih točkah: na sredi fiingapurskc-ga otoka na ozemlju, ki obdaja odkrite vodovodne rezervoarje; jugovzhod, od Mandaya ter vzhodno od Bukit Temaha; okrog gričevja fa-ber in na cesarskih pomolih, ki leže n« skrajnem južnem koncu mesta; pri preostalih baterijah trdnjave Panjang, na jugozahodnem ---*--- mesta lin e Santa M a r i a d i Lcicodia sei morti e otto leriti tra la popolazione. Gra- I obrežju singapurskega otoka; v osrčju me: vi danni ad alcuni tabbrieati civili. Nei pres- | na predelih, katerih središče je /^g UfHcs, si di Agrigento — comune di Santo Ste fano Quisquina — si e rintraciiato, distrutto, un apparecchio iiemiro. Omejeno delovanje okoli Mekilija Osem angleških letal sestreljenih Vojno poročilo it. 623 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nasprotni ogtedniški oddelki so razvi jali omejeno delavnost v pokrajini M e k i t i, Med Tobrukom in Marsa Matruhom so skupine Osnih bombnikov v ponovnih napadih zadele in zažgale sovražna skladišča, zaloge in zbirališča. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so močno bombardirati vojne naprave na otoku Malti. Osem angleških letal je bilo sestreljenih v boju z nemškimi lov' skimi letali: pet v L i b i j i, tri pa na M a 11 i. Sovražnik je bil nad mestom A r g o s (Grčija): žrtev ni bilo, nekaj stanovanjskih liiš je bilo lahko poškodovanih. Sovražna letala so preteklo noč priletela v okolico C a t a n i j e in metala rušilne ter /ažigalne bombe: v Biancavilta in Santa Maria di Leicodia je bilo med prebivalstvom šest mrtvih in osem ranjenih. Na nekaterih civilnih stavbah je ležka škoda. Blizu kraja Agrigento, občina Santo Stefano Quisquina so zasledili eno razbito sovražno letalo. loku reke Rolior do ustja in na letalskem oporišču Kallang; na predelu pri Pajabbarju, severno od letalskega oporišča Kallanga in v trdnjavi Canehi. ki leži na vzhodnem koncu otoko. Tokio. 14. febr. AS. Japonske čete, ki napadajo na levo od gričevja Faber. nsko zasedanje 6e s tem razteza od Bukitija Temeka do južnega obrežja. Japonsko topništvo usmerja ogenj na angleške postojanke, ki leže na gričih v srednjem delu sin-gapoorekega otoka, angleško topništvo pa 6trelja na Japonce s jx>stojank pri Kangmakiju ter z vojnih ladij, zasidranih v singapoorski luki. Tokio, 14. febr. AS. Japonska poslanska zbor niča se bo sešla na izredno 6ejo naslednji dan jx> tistem dnevu, ko bo vlada dobila uradno sporočilo, da je Singapoore padci. Spodnja in zgornja zbornica bo6ta odobrili zahvalno poslanico olx>roženim silam zaradi zadnjih uspehov na bojiščih. Spodnja zbornica je sprejela sklep, s katerim je postavljena nekaka vzgojna ustava za dežele velike vzhodne Azije. Ustava obsega trinajst točk, katerih glavni cilj je obnovitev in zedinjenje vsega vzgojnema sistema v pokrajinah, ki so pod japonskim vplivom, Madžarsko kulturno odposlanstvo pri grofu Cianu Rini, 14. febr. AS. Grof Ciano je sprejel včeraj madžarsko kulturno odposlanstvo, ki je prišlo v Rim na letno skupščino mešanega italijansko-madžarskega kulturnega odbora in sc ie s člani odj>oslanstva prisrčno razgovarjal. Posledica padca Singapurja Stockholm, 14. febr. AS. Pomorski strokovniak piše v listu »Stockholms Tidningcn«, da je s padcem Singapurja ogrožena zveza med Javo in Avstralijo, >ot za prihajanje angleško-amerikanske pomoči na kitajsko, kakor tudi angleške poti okoli Dobre nade in skozi Rdeče morje, Clankar piše, da bi morala Anglija imeti na razpolago velikansko bro-dovje, če bi hotela premagati te težave, toda se- daj tega ne more, ker ne more odtegniti svojega brodovja iz Sredozemlja in Atlantskega mori«, Šanghaj, 14, lebr. AS. Neko poročilo objavlja, da so japonske sile pri obširnih bojih v provinci Šansi meseca januarja zajele 23.000 kitajskih ujetnikov. Japonske čete so vzdržale 327 zmagovitih spopadov s čungkingškimi četami. Kitajci so imeli 1900 mrtvih, neštevilno ranicnccv in velike izgube orožja. Kralj in Cesar sprejel maršala Kvaternika Včeraj je bil maršal Kvaternik sprejet pri Duceju Kim, 14. febr. as. Kralj in Cesar je danes j s(va na Hrvaškem Na osliiski postaji so gosta, -al snrelel načelnika hrvatskih oboroženih sil ki sc je pripeljal s posebnim vlakom, sprcicli poveljnik generalnega štaba general Cavallero ler večje število zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Med niimi so Itili podtainiki ministr-Rim, 14. febr. AS. Vrhovni poveljnik \sch hrvaških bojnih sil se ie po kratkem odmoru v hotelu podal na Kvirinal. kjer sc ie vpisal v dvorsko knjigo. Kmalu nato ic prišel v Pan-teon. kier jc izkazal čast na (.'robovih prvih italijanskih vladarjev. V spoštljivem molku je postal nekaj trenutkov pred temi grobovi, kamor ie polžil lovorjev venec. Iz Panteona se ie maršal Kvaternik podal na Beneški trs, kjer ie izkazal čast na crobu Neznanega vojaka. Na obeh krajih, v Panlconu in na Beneškem trgu, so mu izkazali vojaške časti oddelki italijanskih oboroženih sil. Nato se je bos! podal na sedež fašistične stranke, kjer ie položil lovorjev venec nn spomenik padlih fašistov. Čast mu je izkazal bataljon vojakov ter oddelek gojencev Akademije (ill.-a. Slednjič se ie maršal Kvaternik odpeljal na hrvaško poslaništvo v Rimu. Povsod so visokega zastopnika prijateljske in zavezniške države rimski meščani prisrčno sprejeli. zjutraj sprejel načelnika hrvatskih oboroženih sil — maršala Kvaternika — v palači Kvirinal. Na koncu je gost predstavil Vladarju svoje spremstvo. Hrvatski gost je nato odšel v vojno in letalsko ministrstvo, kjer je imel razgovore s tamkajšnjimi podtajniki. Rim, 14. febr. AS. Duce je sprejel v navzočnosti načelnika vrhovnega glavnega stana, generala Cavullcra. vrhovnega poveljnika vseli hrvaških vojnih sil. maršala Kvaternika. v čigar spremstvu so bili general Pcrčcvič. polkov nik llesch, majorji Rubclja. Lisac. Vcrnič. Tu-ranski in Simurina. usln.š Katič ter mladi ustaš Starčcvič. Ducc ic hrvaškim zastopnikom spregovoril neka i besed, v katerih jc izrekel svoje simpatije, nu njegova izvajanja pa jc odgovoril maršal Kvalcrnik. Roma. 14. febr. s. Vrhovni poveljnik hrvaške vojske maršal Kvaternik je včeraj zjutraj prispel v Rim na uradni. obisk. Maršala, ki sc bo v Rimu mudil nekaj dni, jc pole« ostalega njegovega spremstva častnikov, v katercin jc bil tudi brigadni general Pcrčcvič. je spremljal tudi po eljnik italijanskega vojaškega odposlan- Maršal Antonescu na obisku pri Hitlerju Med posveti so govorili o političnem in vojaškem položaju Hitlerjev glavni stan, 14. lebr. AS. Na Hitlerjevo povabilo je romunski državni poglavar maršal Antonescu 11. februarja obiskal nemškega voditelja v njegovem glavnem stanu. Romunskega maršala so spremljali polkovnik Da-vidcscu, podpolkovnik Gomescu in častniki iz glavnega stana. Pri obisku sla bila navzoča tudi romunski poslanik v Berlinu in nemški poslanik v Bukarešti. Med bivanjem maršala Antonesca v nemškem glavnem stanu so bili med Hitlerjem in med . romunskim državnim poglavarjem razgovori, ki so veljali političnemu in vojaškemu položaju. Razgovor je preveval duh zvestega prijateljstva in nespremenljivega bratstva v orožju, ki veže oba naroda v skupnem boju zoper so- vražnike nove Evrope in v njem dobiva izraza in nadaljevanja. Pri teh političnih in vojaških pogovorih sta z nemške strani sodelovala zunanji minister von Ribbcnlrop ler načelnik vrhovnega poveljstva maršal Keitel. 12. februarja jc maršal Antoncscu sprejel povabilo zunanjega ministra von Ribbenlropa ter je imel z njim podroben prijateljski razgovor. Ob koncu obiska jc maršal Anlonrsc.it bil gost pri nemškem državnem maršalu Hermanu Goringti. Po pogovoru, ki jc veljal skupnim gospodarskim in političnim vprašanjem, je maršal Goring priredil sprejem, katerega se ir udeležilo Antoncscovo spremstvo in pa številne odlične nemške osebnosti. Velika bitka v Rokavskem prelivu Angleški rušilec potopljen, 43 angleških letal uničenih — Sovjeti so pri svojih napadih doživeli krvave izgube Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 14. februarja: Nemško vrhovno jioveljstvo objavlja vojno poročilo z dne 13. februarja: Na vzhodu je nadaljeval nasprotnik svoje napade na mnogih krajih bojišča in jc utrpel pri tem vnovič hude krvave izgube. Na donškem bojišču je napredoval naš napad kljub trdovratnemu odporu sovražnika. V vodah vzhodno od Krima so poškodovala letala z bombami veliko prevozno ladjo. Dne 12. februarja je prišlo v operacijah nemških pomorskih sil v Rokavskem prelivu, kakor tudi v zapadnih vodah Severnega morja do spopada z angleškimi silami. Naš oddelek pod poveljstvom viccadmlrala Ciliaxa, ki je obstajal iz bojnih ladij »Scharn-horst«, »Gneisenau« in križarke »Prinz Eugen«, je po dosedanjih vesteh potopil 1 angleški rušilcc, drugega pa z izstrelki zažgal. Napadajoči močni oddelki angleškega letalstva so bili odbiti s hudimi izgubami. Samo 1 nemški torpedni čoln je bil t bombo lahko poškodovan, 1 stražni čoln pa potopljen, potem ko jc eno izmed napadajočih letal sestrelil. Operacije naših pomorskih sil so podpirali močni oddelki letalstva pod vrhovnim poveljstvom maršala Spcrrleja. Izgube sovražnega letalstva znašajo po dosedanjih poročilih 43 letal, izmed katerih so jih večino sestrelili nemški lovci, nsiaia pa protiletalsko topništvo pomorskih si! in letalsko orožje. V teku hudih letalskih spopadov smo izgubili 7 lastnih letal. Ob angleški južni obali so metala bojna letala v nizkem poletu bombe težkega kalibra na pristaniške naprave in letališča. V Severni Afriki obojestranska izvidniška delavnost. Nemška bojna in strmoglavna letala so zažgala v podnevnih in ponočnih napadih vojaško važne naprave v pristanišču Tobruka in so z bombnimi zadetki onesposobila protiletalske baterije. Na angleških letališčih v Marmariki jc bilo več letal uničenih ali poškodovanih na tleh. V letalskih spopadih je izgubil sovražnik 5 nadaljnjih letal. Pri napadih sovražnih bojnih letal na letal- »Pester Lloyd« odločno odklanja ameriške izmišljotine Budimpešta, 14. febr. as. Madžarski tisk z ogorčenjem odklanja laži, ki jih širi angleška propaganda o Madžarski. Lisi »Pester Lloydc piše, da so si že nekaj časa amerikanski časnikarji v Ankari izmišljali najgorostasnejše novice na račun Madžarske v upanju, da bi tako skalili razmerje med njo in njenimi zavezniki. Tako so amerikanski časnikarji celo trdili, da je Madžarska zahtevala od Hrvatske koridor, po katerem bi prevažala svoje blago na Roko in da je bila celo Reka sama obljubljena Madžarski. >Pesler I.loyd« dodaja, da v Evropi ni nobenega tepca, ki bi kaj takega verjel. List nato vabi turško vlado, naj uporabi ska in pomorska oporišča otoka Malte so sestrelili za zaščite dodeljeni lovci 2 sovražni letali. Berlin, 14. febr. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je veliko število nemškega letalstva dne 12. februarja živahno delovalo na vsem vzhodnem bojišču in prizadelo sovražniku težke izgube zlasti na srednjem bojišču, kjer so nemška bojna letala uničila mnogo tankov, nad 170 tovornih avtomobilov in zažgala neko skladišče bencina. Na severnem odseku so nemška bojna in strmoglavna letala popolnoma uničila 178 vozil na saneh. Na jugu so uničila neko veliko trgovsko ladjo v vodah pri Kerču, na nekem železniškem križišču pa so bombardirala 7 lokomotiv. Nemci o čangkajškovem obisku v Indiji Položaj čungkinga postaja vedno nevzdržnejši Berlin, 14 febr. AS. Angleška propaganda v poslednjih dneh mnogo govori o bivanju Čangkajška v indijski prestolnici Delhiju in ne štedi z laskavimi pokloni kitajskemu maršalu. Prav odkritosrčno priznava, da je usoda Indije najbrž odvisna od pomoči Čangkajškovib čet Mnenje nemških krogov glede tega jo prinesel list »Borsen Zeitung«, ki pravi, da je vojna v Vzhodni Aziji spravila v docela nov položaj tudi Čangkajškovo vlado. Po padcu Hongkonga je zaprta ena izmed poti za anglo-amerikansko preskrbo. Japonsko napredovanje proti Rangoonu bo zaprlo prav v kratkem času šc drugo, in siccr najvažnejšo. 2e danes so količine orožja, ki pri- hajajo na Kitajsko skozi Birmanijo, najbrž prav majhne, ker pač Anglja in Amerika sami krvavo jKitrebujeta vse, kar imata v rokah. Zdaj pa naj bi čungkinska Kitajska, ki jc še v večjih potrebah kakor kdaj koli prej, izpolnila londonske in washingtonske upe, da bi namreč podpirala oba zaveznika z močno vojsko, ki naj bi napadla Japonce. To je lahko rečeno. S čim naj to opravi? Saj vemo, da se Čangkajšek v novem položaju bori z istimi težavami, ki povzročajo že toliKo skrbi v Avstraliji in Indiji: zaveda se vojaške nepripravljenosti Angležev in Američanov na Tihem morju, znane pa so mu tudi velikanske izgube koristnih oporišč in pokrajin, bogatih s suroviuami. proti ameriškim časnikarjem, ki bivajo v Ankari primerna sredstva zoper zlorabljanje gostoljubnosti, katero jim ta država nudi. , i Svet za izgradnjo Velike Azije Tokio, 14. febr. AS. Japonska vlada jc objavila, da je bil 6e6tavljcn 6vet. ki sc bo bavil z načrtom za zgraditev Velike Azije. V svetu bo 40strokovnjakov, predsedoval pa mu bo japonski ministrski predsednik. Nemško-madžarski posveti Budimpešta, 14. febr. AS. Izvedelo se je, da v Budimpešti potekajo pogajanja med Nemčijo in Madžarsko za izmenjavo blaga med Madžarsko in vzhodnimi pokrajinami, ki so jih zasedli Nemci Sintetični kavčuk na Švedskem Stockholm, 14. febr. AS. Na švedskem so začeli izdelovati sintetični kavčuk po postopku, ki ga ie odkril neki švedski tehnik. Zdi se. da bo z novim izdelkom lahko krita celotna potreba kavčuka in dš bo s tem popravljena ena največjih vrzeli, ki jo je jKjvzročila vojna v švedski proizvodnji. Churchill molči Berlin, 14. febr. AS. Dočim je Roosevelt po poročilu nekega .švedskega lista slovesno prisegel: padec Singapurja je zadnji triurni držav trojne zveze, Churchill še sploh ni upal dati glasu od sebe, da je še živ. Lord Beaverbrook je imel v zbornici dolg govor o vojni proizvodnji, nič pa ni povedal o Singapurju. Nemški tisk se sprašuie, zakaj angleški voditelji molče, in odgovarja, da zato, ker je katastrofa preveč strašna, Avstralci hočejo domov Rim, 14. febr. AS. »Popolo di Roma« je zvedel iz Ankare, da so izbruhnili neredi med avstralskimi četami, ki se nahajajo na Bližnjem Vzhodu. Zavzetje Singapurja po Japoncih je povečalo med Avstralci nemir in zaskrbljenost za obrambo njihove domovine in Avstralci vedno pogosteje zahtevajo, naj jih pošljejo domov, V Alepu je nekaj skupin manifestiralo in izzvalo nemire, ki so jih skušale angleške oblasti zatreti. Rim, 14. febr. AS. Zaradi močne blokade mora Anglija iz dneva v dan !>olj racionirati svoja živila. Gospodarski polož.aj je poslabšalo še neko drugo dejstvo: vpoklici številnih industrijskih delavcev ped orožje. Zalo so morali n. pr, za 30?» zmanjšati proizvodnjo tekstilnega blaga. . Po sestanku med Francom in Salazarjem Španija in Portugalska sta strnjeni v sedanjih dogodkih Sevilla, U. febr. s. Portugalski minislrs-ki predsednik Salozar je po obisku stolnice in drugih spomenikov v mestu, odpotoval nn Portugalsko. Pred odhodom so gu i>o/.dravili zunanji minister, mnogi visoki odličniki, spremljala pa sta ga portugalski poslanik \ Madridu in španski poslanik v Lizboni. Četa fulangistov 11111 je ob odhodu izkazala čast. Lizbona, U febr. s. Portugalski tisk [>od-črfava značaj in važnost sestanka med Kran-rom in Salazarjem v .Sevilli in poudarja, da dogodek znova izpričuje prijateljstvo, ki veže Španijo s Portugalsko. List »Diario de Manhac piše, da je ponovno |jotrditev prijateljskih čustev v okviru novega položaja političnega po-'mena za vso Kvropo, ki ne more ostati neopa-žena. >Seeulo< trdi, da sestanek v Sevilli prikazuje voljo v š|vmiji in Portugalski, da bi se okrepili in razvili 'politični ler gospodarski odnosi, tako »la bi obe deželi bili tesno strnjeni v sedanjih dogodkih. Lisi nadaljuje, da bo se- stanek imel vidne sledove v zgodovini obeh dežela. Končno pravi Mm >Jornal do Coniercio«, da je srečanje zgodovinskega pomena iu da je s lein enotnost 'španskega polotoku močno okrepljena. Madrid, U. febr. s. Ves španski tisk se obširno bavi s sestankom generalom tramom in IHirtiignlskim ministrskim predsednikom Salazarjem, 111 poudarjajo zlasti previdnost, s kalem so ga povsod spremljali. Ila/irovori v Sevilli, poudarja tisk, so očitali |Hilit'Jio obeh dežela glede nu sedanji položaj |>o svetu. Osebni slik med generalom Francom in predsednikom Salazarjem je davnemu špansko-jiortiigalskemu prijateljstvu /ajumčil bodočnost njunih političnih in gos|>odurskili koristi. Vsi listi omenjajo poleg tega prisrčnost in iskrenost, s katero jc španski narod sprejel portugalskega vodjd in predsednika Salazaria. Lizbona, 14. febr. AS. Iz. Seville se je povrnil v Lizbono ministrski jircdseduik Salazar. Indija postane dominion? Kim, 14. febr. AS. V New Delhiju, prestolnici angleškega podkralja v Indiji, je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Vlada nj kralj, angleškega velič. zelo želi, da bi bila Indiji dana taka ugodnost, kakor angleškim dominionoin, da bi bila zastopana v vojni vladi ter v vojnem svetu za Tiho morje, za oblikovanje in vodstvo vojne politike ter nadaljevanje vojne. Zaradi tega je podkralj obvestil indijsko vlado, naj lako zastopstvo imenuje, če želi. Očitno hoče Anglija s tem ne ustreči zakonitim zahtevam |h> neodvisnosti Indije, temveč zaplesti Indijo v dejansko vojno sodelovanje ter skuša iz nje, narediti novo žrtev za svojo politiko. 100.000 Hrvatov je bilo preseljenih v domovino Zagreb, 14. febr. AS. Pred nekaj dnevi je prenehal z. delovanjem Urad za hrvaške izseljence, ki je bil ustanovljen lansko leto v septembru mesecu, ker je iz|>olnil svojo nalogo, ki je obstajala v tem, da bi naselil nazaj v domovino vse Ilrvatc, ki so se nahajali izven hrvaških meja po razpadu bivše Jugoslavije. Preseljenih je bilo okoli 100.000 Hrvatov, ki jim je država razdelila nad 4 milijone kun za živila. Ta urad je tudi organiziral pomoč z.a žrtve iz Bosne. V Zagrebu je ustanovil zanje kuhinjo, kjer jc dobivalo hrano okoli 5000 oseb. Zločin partizanov v Podbukovju Ljubljana, 14. februarja. Ker so Komunisti razširili laii o umrli malega Zalelelja, ki bi naj bil zašel r Krka in čigar umor jr bil ie sporočen sldventkemu javnemu mnenju, obvifčamo tem polom rte liste, ki imajo še nekaj dobrote in človeštva v srcu, kako se je. ločno vse lo zgodilo. Lovski čuraj Zaletel j r Podbukovju je bil slabo zapisan pri komunistih, ker je bil človek, ki je izvrševal verske dolinosti in je bil zato proti komunističnim načelom. Dne 22 novembra 1941 zjutraj so trije zločinci p obleki bivše jugoslovanske vojske tolkli na rrata njegovega doma. Žena je mislila, da je priiel moi in je odprla rrata, nakar so vsi trije vstopili in naperili nanjo revolverje in puško. Ncoborolena iena seveda ni mogla nuditi no-ben r ga odpora. Premetali so vso hišo in iskali povsod in ker niso našli lovskega čuvaja, so izjavili, da se nameravajo vrnili, kadar se ho vrnil. Eden izmed njih je naročil ieni, da naj gre po vodo, ker ji pozneje ne bo več dovoljeno iti iz hiše. Ko je lena odšla, je eden od treh zločincev rekel Zaleteljerim otrokom, da bodo ubili enega od sinov, če sr oče nc Id vrnil Otroci so p strahu in trepeta stali oh svojih posteljah in nemirno čakuli. Sekaj minut nato, in sicer točno ob fi.30, se je lovski čuraj vrnit domov; opazit je vratu odprla, v hiši pa roparja, ki je le namerjal nanj puško. Njegovo dejanje pa jr preprečil z lastno lovsko puško. Zločinec jc odslcočil in sc skril, Zaletelj pa jc zbeial. Ura otroka, in sicer najstarejša — 14lclni Anton in '■> letni Jolef — sta izrabila priliko, ko sla slišala, da sta druga dva otroka krenila proti vratom in sta skočila skozi okno, da bi zbetala. Ropar pa, ki je spremljal leno na poti po vodo, ju jc začel zasledovati. Ko ju je dohitel, je zagrabil malega Jolefa in ga vlekel proti reki. Anion pa se je ves v strahu skril med grmovjem. Nekajkrat je še slišal bralca, kako je klical: *Na pomoč. ataU Nalo ni slišal ničesar več. Zločin je le bil izvršen. I' zaprli in samotni hiši prosita oče in mati, da bi umrA- malega nedollnega ve bil zastonj in da bi se doba miril vrnila slovenskemu ljudstvu v pravičnem miru Italije, ki je mir Rime. že prakticirajo deklela in žene kot kondukterke, prodajajo m preščipujejo vozne listke, zapirajo vhodna vrala in kar energično oj)ozarjajo občinstvo »naprej, naprej« — samo ne tako oblastno, kakor njihovi moški tovariši. Občinstvo na tramvaju. ki je pri nas zelo disciplinirano, se napram novim kondiikterkam še bolj kavatirsko obnaša, zlasti moški svet — ter jim skuša olajšati njihove posle, katerim se šc niso dovolj privadile. Tudi meščani naj štedijo z elektriko — tako jim prijx>ročajo javni razglasi V časopisju in navodila. ki prihajajo od oblastev. V zasebnih gospodinjstvih se da na sto načinov varčevati z električnim tokom, da se niti ne opazi — v celoti pa bi se tako varčevanje zelo fioznalo ter bi prihranilo elektrarnam ogromno energije za druge, važnejše namene. Izšli bodo še posebni predpisi za varčevanje z električnim tokom v zasebnih gospodinjstvih — podobni navodilom, ki so bila svoječasno izdana o štednji s plinom. Otrok se je do smrti opekel. V predmestju S. Sabba 343 se je jxilila z loncem vrele vode tnala dveletna Oabriela Lattazio. Dekletcc je za-tlobilo lake 0|>ckline, da mu tudi v bolnišnici niso mogli pomagati ter je v hudih mukah umrlo. Zameti na planoti ovirajo promet. Dasi doslej na planoti še ni zapadlo toliko snega, vendarle se |ioznajo |5oslcdicc hude zime tudi že v prometu. ■ Od klancev v Scnosecchia naprej proti severu je povzročila burja na cesti hude žamete, ki močno ovirajo cestni promet. Tako je 6edaj ustavljena vožnja jviobusa od tod naprej. Pričctck gradnje velike važne ceste. Te dni so se pričela dela na novi cesti St. Andrea, ki bo vezala jxxlročje ladjedelnic z ostalim mestom ter bo odprla prostrana, dosedaj neizrabljena zemljišča, na katerih bo gotovo kmalu po dograjeni cesti nablalo novo mestno naselje. Dela so bila oddana tvrdki Pavan in Oiungu ter so se pričela zaenkrat na pol kilometra dolgem sektorju, katerega bodo najprej odkopali, nato pa kanalizirali ter pripravili podlago za 22 metrov široko cestišče. Dela bodo trajala precej časa ter bodo zaposlovala znatno število delavcev. m Navodila ob uvedbi družinskih doklad Drobne gospodarske j Spodnjega štajerskega Važno za kočevske preseljence. -Marburger-zeitungv poroča: »Nemci in nemški državljani, ki .*> upravičeni do preselitve, pa doslej še niso dali jiolrebnih izjav, ki so potrebne za preseljevanje, ali pa vsaj niso bile |x>polne, so s tem zadnjikrat pozvani, naj takoj sporoče svoj sedanji naslov nemškemu preseljcvalnemu opolnomočencu v St. Vidu ob Savi.« Prvo dajanje imena novorojenčku na Spodnjem Štajerskem. Pod tem naslovom |>oroča »Mar-burgerzeitung' od 12. t. m.: -V stanovskem uradu v Šmarjah pri Jelšah so le dni prvikrat novorojenemu Nemcu slovesno dali inic. Slovesnosti 6e je udeležilo mnogo članov Štajerske domovinske zveze in 20 deklet, ki so na delu. Novorojenčev oče, šolski voditelj Anton Latc>6, je prosil župana, naj njegovega sina 6preime v nemško narodno skufh nost ter naj mu pri lein da ime lleinz Peter. jiau je otroka dvignil iz lepe zibelke ter je obljubil staršem, da ga bo nemška narodna 6kiij:most V6ek-dar |XK.lpirala ter ga vzgajala v veri v veliko, večno Nemčijo — ter je izročil otroka njegovi materi. Po slovesni pesmi -Nemčija, sveta beseda-, ki so jo zapele deklela, ki so tain na delu, je bila slav-nost končana.« Civilne poroke v Celju. Pred celjskim stanovskim uradom so se poročili: Alojzij Kline iz Celja l Ano Vrečko iz Škofje va6i ter Franc SeidI z Marijo Tanjšek iz Celja. Smrtna kosa v Mariboru. V mariborski bolnišnici so umrli: 06 letni ključavničarski mojster Franc Ilerzl iz Maribora, 14 letna viničarjeva hči Marija Žižek iz. Ilrence pri Sv. Petru ler 40 let stari mizarski pomočnik Karel Brecelj s Pobrežja pri Mariboru. — V Teznu je umrla 00 let stara zasebnica Helena Požarnik. Med prevozom iz Ja-renine v mariborsko bolnišnico je umrl 40 let stari delavec Andrej Vindiš. — Dalje je v Mariboru umrl še 55 let stari uradnik Gustav Kolenc, ki ga ie zadela srčna kap Iz Triesteja Za [>ošlaricami še kondukterke. Brhke, mlade rnznašalke pošte in pisem 6o na ulicah že nekaj mesecev vsakdanja prikazen ter so se povsem obnesle. Povsem so nadomestile moške tovariše-|iismonoše, ki so morali v vojaško suknjo. Sedaj pa sc nam obetajo na ulicah šc nove izpremembe — tramvajske kondukterke. \ nekalerih vozovih Delodajalcem: Ustanove socialnega zavarovanja so pričele razpošiljati prijave za- družinske doklade. Delodajalci naj jih izroče do doklad upravičenim družinskim poglavarjem (tudi onim, ki so v staležu bolnikov, a so še pri njih v službi), dn jih izpolnijo ter oskrbe potrebne dokumente. Nato naj delodajalci prijave družinskega stanja zopet zberejo, pregledajo, če so podatki točni ter če so potrebni dokumenti priloženi. Če je oboje podano, podpišite družinsko prijavo nn drugi strani spodaj, potrdite delojemalcu prejem dokumentov ler jih nalo pošljite skupaj spete s prijavo družinskega stanja pristojnemu zavodu socialnega zavarovanja. Do doklad so upravičeni tudi nestalni delavci, torej tudi oni, ki delajo samo |>o par dni. Zalo razdelite tiskovine tudi njim. Opozarjamo, da morajo bili vsi potrebni dokumenti priloženi, ker sicer blagajna z.a izplačevanje rodbinskih doklad doklad ne sme izplačali. Zberite podatke in sporočite, koliko tiskovin o imovinskem stanju po § 45. zak. o zav. delavcev rabijo vaši delojemalci, in jih naročite pri Zavodu ali njegovih pioslovalnjfah. Delojemalci bodo rabili la potrdila samo za dosego družinskih doklad za starše. Družinski poglavarji v smislu naredbe o družinskih dokladah so vse bolniškemu zavarovanju zavezane osebe, poročene, samske, moški, ženske, ki s svojim zaslužkom vzdržujejo katero koli do doklad upravičeno osebo (zakonsko ženo. olroke, brate, sestre, vnuke, vnukinje, starše). Točnejša določila o družinskem poglavarju in o pogojih, ki dajejo pravico do doklad za posameznega svojca, so razvidna iz navodil k prijavi družinskega stanja. t Delojemalcem: Prijave o družinskem slanju izpolnite fitljivol Navodili- le resnične in natančne podatkel V prijavo vpišite le otroke do 18. leta starosti, ker se po čl. 4.. odst. 5 naredbe z dne 17. januarja 1942 upoštevajo pri določanju višine doklade samo vzdrževani otroci, ki imajo pravico do doklad. Osebe, ki so bile zaposlene in zavarovane pri zavodih socialnega zavarovanja, pa danes niso več, naj zahtevajo družinsko prijavo osebno pri pristojnih zavodih. Ob vrnitvi družinske prijave naj se izkažejo z osebno izkaznico, v prijavi sami pa naj zabeležijo, da so sedaj brez posla. Dokumente za priznanje družinskih doklad, naštete v prijavi družinskega stanja, izdajajo ob-čiuski in župui uradi in so prosti vseh taks. Delodajalci se obračajo na ustanove socialnega zavarovanja z različnimi vprašanji in pritožbami glede predpisa prispevkov, delojemalci pa, zakaj družinsko doklade za december še niso izplačane. Prizadetim odgovarjamo, da naredba Visokega komisurja z dne 17. jan. 1942-XX št. 3. vsebuje le nekaj najvažnejših določb o izplačevanju družinskih doklad, večji del predpisov ie ni izšel. Dopolnilna naredba Visokega komisarja, ki bo kmalu izšla, bo dala odgovor na vsa vprašanja in pojasnila vse nejasnosti. Ustanove socialnega zavarovanja bodo pričele nakazovati družinske doklade že prihodnji teden. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Spori Priprava novega invalidskega zakona. Strokovna komisija ministrstva za korporacije pripravlja osnutek novega invalidskega zakona, s katerim nameravajo na Hrvatskem zboljšati sedanje stanje invalidov. Zidanje bazilike LurSke Matere božje. Poročali smo že, da zidajo hrvatski frančiškani v Vrbani-čevi ulici v Zagrebu veličastno baziliko, ki bo posvečena Lurški Materi božji. Za zidanje te cerkve so dosedaj že porabili 3,033.000 kun. Letos bodo dela na stavbi nadaljevali ter bodo postavili en del predvidene kripte. Načrte za to veličastno cerkev je napravil na.š umetnik Josip Plečnik, ki je sedaj izdelal tudi načrte za začasno opremo notranjosti ter kripte. Hrvatski mesarji dobe svoj dom. Spomladi bodo pričeli v Zagrebu gradili moderen mesarski dom, v kale-rem bodo imeli člani stanovske mesarske organizacije vse potrebne prostore za svoje društvo, zborovanja in vse oslale prireditve. Nova tvrdka. V trgovinski register je bila vpisana tvrdka Kastelic 1'., Irgovina s papirjem na debelo, lastnik Kastelic Peter, Ljubljana. Praški zavod za gospodarska raziskovanja. Za predsednika praškega zavoda za gospodarska raziskovanja jc bil izvoljen prof, Ernst Wagemann iz Berlina, ki je tudi predsednik nemškega zavoda za gospodarska raziskovanja. Zavod za gospodarska raziskovanja so ustanovili v Ilolandiji. Novi zavod bo ozko sodeloval s sličnim zavodom v Berlinu. Za vodjo je postavljen dr. H. J. von Brucken-Fock, znani gospodarski publicis* Iz hrvatskega gospodarstva Prodaja radijskih aparatov in njih sestavnih delov je dovoljena samo z dovoljenjem ministrstva za .trgovino, obrt in industrijo. Zagrebški velesejem bo letos prirejen od 25. aprila do 4. maja. Urugiiay prvak Južne Amerike. V Monte- videu so končali z. velikim turnirjem za nogometno prvenstvo Južne Amerike. Finulno tekmo med Uruguavein in Argentinijo je obiskalo čez sto tisoč gledalcev. Do odmora so bili Argen-tinci v lahki premoči. Tudi v drugem polčasu so imeli iniciativo v rokah vse do trenutka, ko so zgubili najboljšega moža na polju, branilca Valussija, ki se je zaradi poškodbe umaknil z igrišču. — Potem ko so bili Argcntinci »slabljeni, so dosegli Urugunyci edini in odločilni gol. Izid je bil 1:0. Prvo mesto na turnirju si jc priboril Uruguav, 2. Argentinija, 3, Brazilija, 4. ParaBuay, 5. Peru, 6. Čile in 7. Ekvador, Danes in jutri — vroče borbe z žogico na Kodeljevem Kakor smo že poročali, priredi Mladika v dveh nedeljah prvi moštveni turnir, ki se začne danes jiojioldiie v klubski dvorani na Kodeljevem. Predvidoma bodo igrali vsi ljubljanski klubi: Hormes, Korotan, Slnvija in prireditelj. Igre bodo vsekakor do zadnjega napele, ker vsaka izgubljena igra pomeni nevarnost za izgubo boljšega mesta. Posebno zagrizeno se bodo borili llerinežaiii in Mladika rji. Prvi, ker veljajo z.a sigurne favorite, drugi pa sn zavedajo, da že resno ogražajo Hermežaiiom primat. Tudi Korotanci ne drže rok križem in upajo, da dosežejo čim častnejše mesto. Morda bo posegla v konkurenco za vidnejša mesta druge garniture navedenih klubov, od katerih ima Mladika največ izgledov jx>leg Korotana in Slavijo. Zn vsa la moštva bodo nastopali naslednji igralci: Bogataj. DjlnovskI, Božič (Hermes); Medved, Kre-čič, Blažič, Hecek, Tršinar, Kocnuir, Bajec. Ker-žič Oto in Zvone in Belec (Mladika); BradeSko, Strojnik Aleš. Zgmnar, Potočnik, Jankovič, Pur-kart (Korotan); Poženel, PavliČ, Kamcnšek, Sini«. Smernjc. Ilavliček (Slavija). 8. T. T. Z. poziva vse odbornike na redno sejo, ki bo v nedeljo ob j>ol2 pojioldue v prostorih Mladike. Umetnik o boksu Malo jc manjkalo da ni postal znani pisatelj gledaliških komadov Marcel Pagnol poklicni boksar. O svojem mladostnem navdušenju za la možati špoit poroča naslednje: »Ko sem imel 10 let, sem bil nor za boksom. Treniral sem z Leonardom. Ko se mu je mudilo na nek sestanek, me jč tako hudo udaril, da mi je buČalo j>o glavi. Ko sem se že navadil prenašali udarce, sem komaj čakal, da bi našel nasprotnika. s katerim bi se pomeril. Ni ni<» mikr.lo, da bi jioslal »sparing partnerc, da bi služil boksarjem kot lutka, na kateri bi sc urili, hrepenel sem po resnični l>orbi. Takrat sem bil v petelinji kaiegorill in ni bilo težko najti sebi enakega nasprotnika. V začetku je šlo odlično. Po pet do deset frankov so mi plačali od vsakega boksarskega nastopa, v šolo pa sem hodil s »koknrdamir na obrazu. Razume se, da so me tovariši v šolskih klopeh občudovali. Ko sem sklenil, da zapustim šolo in se ves posvetim boksu, se je vmešala moja mati. Na moje kokarde je gledala z veliko manjšim ponosom kot jaz in je nagovarjala očeta, naj mi prisoli par zaušnico. Oče pa tega ni storil in je dejal, da se bo že našel Herkules, ki mi bo izbil moje muhe Iz glave. In tako se je tudi zgodilo. Nek l>oksar m» je tako zdelal, da sem se več let umikal boksarskemu ringu. Danes ne zamudim nobene tekuie, uahujam pa sc vedno le v vlogi gledalca.« Kaj nam pove razpredelnica športnih hitrosti ? Najrazličnejša sredstva si jo Izmislil človek, da bi poslal hitrejši. Razen hitre hoje in leka poznamo v športu še celo vrsto tekmovanj na daljave. Da omenimo ssmo |>lavanje, veslanje, ježo, kolesarjenje, smučanje, drsanje, avtomohilistiko in letalstvo. Prezaiiimivo bi bilo ugotoviti vrstni red vseh hitrosti od človeka, ki leze plavajoč po vodi, pa do pilota, ki drvi skozi oblake. Točno razpredelnico hitrosti bi lahko napravili, če bi raz|io-lagali s podatki vseh športov na 1 km ali na 1 uro. Ker tekmujejo športniki le na različne daljine, se bomo morali zadovoljiti samo z nekaterimi )>o-datki. • Najpočnsnejši so brez dvoma plavalci, hitrejši od plavalcev so pešci, za njimi pridejo na vrsto tekači, drsalci, kolesarji itd. Oglejmo si razpredelnico, ki nain pove hitrosti [>osameznih šjkhIov v eni uril Hitrost v km na uro 6.301 13.308 19.210 35.200 40.700 43.800 45.840 205.252 284.983 746.000 Panoga šjH)rla Plavanja Hoja Tek Tek Drsanje na kol. Drsanje Kolesarjenje Molociklistika Avtomobilistika Lelalo Merjeno ni daljino 100 m 1 ura 1 ura 100 m 500 m' 500 m 1 ura 1 ura 1 ura 1 milj. Rekorder Fick, USA Pope, Angl. Nurtni, Fin. Owens. USA Heiss, Nem. Egneslangen, N. Archamband. F. Taruffi, Ital. Jenkins, USA Dietcrle, Nem. Na teniški konit.-enci, katere so se. udeležili v Rimu predstavniki Nemčije, Hrvatske, Madžarske in Italije, so razpravljali o nadaljevanju tekmovanja za rimski in srednjeevropski [Hikal. Sklenili, so da bodo tudi letos priredili prvenstvo moških za nagrado mesta Rima in tekmovanje žensk za srednjeevropski poka' Iz Srbije Sprememba v srbski vladi. Dosedanji minister za kmetijstvo in prehrano dr. Miloš Rado-savljevič je iz. zdravstvenih ra/logov podal na svoj položaj ostavko. Srbski ministrski predsednik mu jo jc sprejel ter je takoj imenoval za njegovega naslednika biv. ministra Bogoljuba Kujundžiča, ki je zaupani mu resor tudi že prevzel. Imenovanj" predsednika Agrarne banke. — Predsednik srbske vlade Nedič je imenoval biv. ministra za kmetijstvo in prehrano dr. Miloša Rmlosavl jeviča za predsednika upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Prehrana ljudstva v Kraljevu. V Kraljevn so pričeli deliti po 4 kg pšenice na osebo. Na ta način mislijo ljudstvu olajšati pomanjkanje kruha. V kratkem bodo začeli deliti tudi koruzo. Načrt za obdelovanje zemlje. V srbskem kmetijskem ministrstvu je bila pred kratkim konferenca raznih strokovnjakov in načelnikov ministrstva, na kateri so izdelali načrt za obdelavo vse razpoložljive zemlje v Srbiji. Po tem načrtu morajo v Srbiji ljudje obdelati in zasejati sleherno ped svoje zemlje, ker je dežela glede prehrane navezana samo na sebe. Pšenice in koruze jc treba posejati več kakor druga leta. Prav tako moraio posaditi tudi več krompirja, in sicer 5 odstotkov rodovitne zemlje. Kmetje morajo posejali tudi precej industrijskega rastlinstva Tako morajo v Srbiji zasejati 4—50Q0 ha površine s pivovarniškim ječmenom. 15.000 ha s sladkorno repo, 30.000 ha s sončnimi rožami in 10.000 ha s fižolico ter 15 000 ha s konopljo. Načrt določa tudi povečano proizvodnjo vseh vrst povrtnine. Smrt slikarja Petra Dobroviča. V Belgradu je timrl slikar Peter Dobrovič, profesor srbske umetniške akademije. Premestitev sedeža moravskega okrožja. Srbska vlada je izdala uredbo, s katero je premestila sedež moravskega okrožja iz Cuprije v Jagodino. Ureditev pristojnosti srednješolskih ravnateljev. Prosvetni minister jc izdal naredbo. s katero je uredil vprašanje pristojnosti in delokrog poslovanja srednješolskih ravnateljev. Poostreno nadzorstvo nad zadužbinskimi odbori. Srbski prosvetni minister je poostril nadzor- stvo nad vsemi zadužbinskimi upravami. V smislu dobljenega pooblastila lahko minister v vsaki za-dužbini postavi svojega komisarja. Ustanovitev posvetovalnega odbora za sadjarstvo. Srbsko kmetijsko ministrstvo je zaradi pospeševanja sadjarstva ustanovilo posvetovalni odbor, ki se bo bavil z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na pospeševanje in zboljšanje sadjarstva ▼ Srbiji. Odložitev plačevanja najemnine. Srbska vlada je izdala odredbo, s katero jc odložila plačevanje najemnine vsem tistim, ki so člani srbske vladne oborožene sile, za čas trajanja njihove službe. Iz Hrvatske Priprave za prvo sejo hrvatskega »anura. Nas list je že poročal, da je hrvatski sabor že sklican in da bo imel prvo sejo dne 23. t. m. Za zasedanje sabora so v Zagrebu v teku velike priprave. Seja bo zelo slovesna in se zanjo Zagrebčani zelo zanimajo. Tudi na Hrvatskem imajo veliko snega. Iz vseh krajev prihajajo v Zagreb poročila o novih snežnih zametih. Ponekod je padlo toliko snega, kakor tega nc pomnijo niti najstarejši ljudje. Zaradi velikega snega zelo trpi tudi železniški promet ter ga na nekaterih progah vzdržujejo z največjimi napori. Ponekod so ga pa morali za nekaj časa uslaviti, da so lahko očistili progo. Oddaje zagrebške radijske postaje za člane nemške narodnostne skupine. Na prošnjo nemške narodnostne skupine bo odsedaj zagrebška državna radijska postaja vsako nedeljo pojioldne oddajala tudi program z.a nemško narodnostno skupino. Program bo izdelala sama nemška narodnostna skupina. Uspeh hrvatske nabiralne akcije »Pomočt. Hrvatska nabiralna akcija »Pomoč« je jie poročilih zagrebškega časopisja dosegla lepe uspehe. Samo v Zagrebu so do prejšnjega tedna nabrali 5,353.3% kun. Razstava hrvatske umetniške fotogralije v foliji. Hrvatski poslanik v Sofiji dr. Židovec je odprl razstavo hrvatske umetniške fotografije. Imenovanje v hrvatskem vrhovnem sodišču. Poročali smo že, da je bil pred časom imenovan za predsednika vrhovnega sodišča v Banji Luki ! dr. VtikeliČ. Poglnvnik je zadnje dni imenoval i tudi podpredsednika tega sodišča ter je na ta I položaj postavljen Ilasib Muradbegovič iz Sarajeva. Čipkarstvo - naša najlepša domača obrt Na stotine pridnih ženskih rok izdeluje prave umetnine Že nad polnih dvajset let deluje v Ljubljani z velikim uspehom Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, ki ga jo ustanovil za idrijsko čipkarstvo zaslužni Ivan Vogelnik in ki ga vodi že dolgo vrsto let v korist domačega čipkarstva in za sloves naših čipk prizadevni ravnatelj g. Uožo Itačič. Osrednji zavod v Ljubljani je matica slovenskega čipkarstva v pokrajini. Pod njegovim vodstvom in nadzorstvom delujejo z uspehom še posamezne šolo za čipkarstvo v Polhovem gradcu in Horjulu, kakor tudi prav na jugu naše pokrajine v Kari pri Kočevju. Dolga leta se je trudil zavod, da bi naše v izložbenem oknu čipkarsko umetnino, se mu še sanja ne, koliko tihih ur dela je skritih v navidezno majhnem izdelku. Še manj ve, kako poceni je naprodaj čipkarski izdelek, čeprav se mu zdi drag. Ce bi preračunal, koliko zasluži čipkariea na uro, bi se začudil in pošteno priznal, da so ji to ne izplača. Kljub temu pa ta domača obrt pomenja za siromašno prebivalstvo pasivnih krajev veliko pomoč, saj nudi čipkarstvo postranski zaslužek kmečkim družinam in jim s tem lajša življenje. Vzgojni pomen Pa no samo to. Čipkarstvo je ne glede na to. da vzgaja med čipkarirami čut za lepoto in da jih navaja k razumevanju narodne ornamentike, še posebnega vzgojnega pomena. Skoraj nihče ne ve, ko si ogleduje morda velikanske snežnobele oipkane prte, da prihajajo vsi ti izdelki v trgovine neoprani. Po nekaj mesecev so bile te čipke v rokah kmečkih deklet. Kljub temu so snežnobele. To pomeni, da so čipkarice pri svojem delu nadvse čiste in da mora biti tudi okolje, v katerem delajo, nadvse snažno. Zakaj le čista roka, snažna obleka in okolica omo- gočijo, da je izdelek po več mesecev trajajočem delu tak, kakor da bi ga opral. Na snago v vsakem pogledu mora paziti sleherna čipkariea, če hoče s svojim delom uspeti. Tako jo delo samo navaja k čim večji snažnosti in s tem posredno zlioljšuje tudi higieno in lepoto naših kmečkih domov. Čipke — delo izredne spretnosti V mestih in krajih, kjer čipkarstvo ni doma, komaj kdo ve, kakšno delo je čipkarstvo. V Ljubljani poznajo eipkarjenje le družine, ki pošiljajo svoje hčerke v šolo zavoda za domačo obrt. Tam tudi Ljubljančan lahko občuduje spretnost pridnih rok. Vse priprave, potrebne za čipkauje, so kaj enostavne. V pleteni košarici počiva okrogla blazina, ki ji čipkarice po stari navadi pravijo ?punkU. Na blazinici jc pripet na papir narisan dohrohen vzorec čipke, ki jo hoče čipkariea izdelati. Glavno delo pa se opravlja s kleklji. ki so dobili svoje ime po svojem klopotajočem: klek-klek. Ta nastaja, ko udarjajo kleklji med premetavanjem sem in tja drug ob drugega Kleklji so leseni ločaji, ki imajo na vrhu drobne tuljave, na katerih je navit lanen sukanec. S pomočjo igel, ki se zabadajo v načrt, se nato niti, ki so navite na klekljih, ovijajo, premetavajo, prepletajo, vežejo in nato z iglami zopet pritrjujejo. Seveda jo treba že za najbolj enostaven načrt in najbolj enostavno izvedene čipke imeti kar šest parov klekljev. Najbolj enostavno delo zahteva torej od spretnih ženskih rok obvladanje dvanajstih klekljev — dvanajstih Innenih niti, iz katerih raste vzorec. Dokler gre tako delo počasi, ni pričakovati uspeha. Šele večja ročnost omogoči delo, ki se izplača. '/. večjo ročnost jo pa pridejo seveda bolj težki načrti. Tudi število klekljev raste. Najlepšo umetnine, zlasti če je treba izdelati veliko umetnino iz čipk, zahtevajo naravnost ogromno klekljev - do (XI parov, ln z vsem tem sicer enostavnim orodjem upravljata samo dve nežni roki hitro in bliskovita, tako da človek z očmi komaj sledi. Razumljivo je, da taka spretnost ne pade nikomur sama od sebe v naročje Najmanj dve leti je treba obiskovati šolo in še potem je treba leta in leta pridnega in vztrajnega dela, da si čipkariea pridobi res dovršeno spretnost. Med vsemi ženskimi ročnimi deli je čipkarstvo prav gotovo najlepše in najbolj dragoceno. Zavod uči še druge sjirctnosti, kakor vezenje, toledo dela, mreženje in podobno. Toda krona ženskih ročnih del ostanejo naše priznane čipke, med katerimi so mnoge jio svoji umetniški strani in kakovosti izdolka enakovredne slavnim bruseljskim. Novo naklado snega smo dobili Ljubljana, 14. februarja. In znova snežil Tako nagle vremenske revolucije že kmalu ne pomnimo. Ko je zgodnji človek zjutraj odhajal na prosto, je vladal mraz in jc celo pod čevlji škripalo. Ko se je dobro zdanilo, pa je nebo začelo sipati nove in goste snežinke. Jutranja toplota se je naglo spreminjala. Vremenski opazovalec pri barjanski šoli je sporočil, da je včeraj popoldne tam toplomer, ki je pritrjen na prisojni strani, ko je sonce dobro sijalo, dosegel za ta mesec prav rekordno višino nad ničlo, celih + 7" C. Proti večeru je postajalo mrzleje in ponoči je bila dosežena prav nizka stopinja, namreč — 18" C. Davi pa je tam bilo samo še — 12" C, pozneje — 8" C. Nekoliko večja toplotna razlika je bila v mestu. Meteorološki zavod je za včeraj zaznamoval najvišjo dnevno toploto — 3.2" C v senci. Davi pa je bilo na univerzi —11.8" C, v Trnovem pa — 18.8" C, včeraj popoldne tam — 1.6" C. Ko so delovni ljud je prav zgodaj zjutraj hiteli na svoje delo in v službe, so pač občutili primeren mraz, pozneje pa je zapihal topol jugozapadnik, ki je nadvladal severnik. In kmalu smo dobili novo naklado snega, ki je celo dopoldne prav močno na-letaval. Zadnje djmve so se jio vseli krajih plasti starega snega močno znižale zaradi toplih popol-dnevov, ko je sonce začelo zemljo obsevati z večjo močjo. Plasii snega so se povsod znižale za 10 do 30 in šc več centimetrov. Pričakovati je bilo, da bodo nekatere avtobusne proge, ki so sedaj zaradi ■v isokih žametov prekinjene, zopet vposlavljene in da bo omogočen potniški promet z avtobusi. Novi Ljubljana, 14. februarja. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konstimcntov, pridelovalcev in prodajalcev jc mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet iredložil najvišje cene za tržno blago v Ljub-jani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 št. 21/4 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določeno najvišje ccne od ponedeljka 16. februarja I942-XX. zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Zelnate glave na drobno izpod 10 kg 1.20 L; zclnate glave nn debelo 0.80 L: kjslo zelje ze-ljarjev r. obrtnim listom nn drobno ;2.50 L; kmečko zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.73 L: repn na debelo 0.60 L: kisla repa 2 L: otrcbljeno rdeče zelje 3 L; otrebljeni ohrovt 2.50 L: repne cime 1 L: brstnati ohrovt 5 L: kolerabice 3 L; rumena koleraba 0.80 L; rdeča pesa 3 L: rdeči korenček brez zelenja 3.50 L: rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30 L; pcter.šilj 4 f.; j>or 3.50 L; zelena 4 L: domača čebula 2.50 L; šalota 3 L; česen. 2^ glavic na kilogram, 5 L: otrebljcna endivija 4.50 L; otrebljeni domači njivski radič (cikorija) 4 L: suhi v škafih siljeni radič 10 L; mehka špinača 5 L; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega Sipka 8 L; kilogram suhega liipovega cvetja 20 L. Domača jabolka: I. vrste: kanadka, dolenjska vo-ščenka. reneta (Harbertova, šampanjska, lands-herška. kasselska, Raumannova) 6 I.: II. vrste: kosmači. zelenci, tafelčki, rožmarinf-ki, carjevič 5 L; lil. vrste: vsa ztlrava drobna jabolka 4 L. Domači orehi na drobno ti L: orehova jedrca L vrste 38 L: orehova jedrca II. vrste 35 Lir. Jajca 1.75 komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo ccne za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski jKikrnjini. ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 9 na rožnem papirju. Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vse te najvišje do-ipustne ccne in tudi vse nižje ccne morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu in v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Na željo zelen jadarjev so bile pred 14 dnevi prav znatno zvišane cene povrtnini, čeprav so na zvišanje pristale zastopnice konsumentov s težkim srcem. To so pa storile, ker so se zanesle na uvidevnost zelen jadar jev, da bo spet dosti dobre povrtnine na živilskem trgu. Toda uvidevnost konsumentov in oblasti so upoštevali le redki zelenjadarji, saj še vedno prihaja le malo povrtnine na trg, čeprav so cene zvišane do skra jnosti. Pač se pa gospodinje pritožujejo, da je pod stojnicami večkrat dosti zelenjave samo za izbrane gospodinje. Pravtako pa pripovedujejo, da je j>o vrtnih delih mesta promet od dne do dne bolj živahen, obiski mestnih gospodinj so pa tam tudi vedno bolj pogosti. Zato pa prav resno opominjamo pro-ducente in konsumente, da je prikrivanje blaga zelo strogo prc|>ovedano, enako ko prodajanje nad do|>ustnimi najvišjimi cenami. Isto velja seveda za preplačevanje, saj je tudi že sodišče imelo opravka z gospodinjami, ki so raznovrstno blago plačevale nad dopustno ccno. Posebno se pa gosjiodinje pritožujejo za- sneg jc sedaj napravil ovire ter onemogočil ta promet. Hud mraz, ki .je včeraj bil na črti Ljubljana— Kočevje, je davi odnehal. Po najrazličnejših krajih je začelo zopet snežiti. Vremenska poročila drugače navajajo: Kočevje — 12, mirno snega 1 meter, pred dnevi i30c,in. Novo mesto — 10, jasno, snega 85 cm. St. Jani na Dolenjskem — 14, jasno, snega 70 cm. Rakek — 5, sneži, snega 40 cm. Vreme ob morju »Svečan — ima devet misli vsak dan," pravi pregovor tod ob morju — in za letošnji februar točno velja. Vreme sc kar čudovito izpreminja. En dan sončno in toplo, kakor sredi najlepše spomladi, čez noč pa spet burja in mraz, sneg na-letava, ki obeta še hujšo zimo — pa na mah spet izprememba na bolje — včasih pa še na slabše. Kadar sije sonce, prilezejo ljudje iz hiš kakor murni ter se ogrevajo na prisončnih straneh ulic in trgov, tisti, ki imajo kaj več časa, pa jo ube-rejo s tramvajem v Barcola, kjer ob takih dne-viii mrgoli izprehajalcev, kakor mravelj. Ko pa spet zapiha burja, pa se držijo doma ob toplih |iečeh. So celo mnogi, ki ostajajo ob takih dnevih kar v fiostclji, iz katere zlezejo le v toliko, da i opravijo najnujnejša dela, pa spet nazaj na gorko. j To velja zlasti za starejši ženski svet. — Sneg si- . ccr r>o malem nekajkrat na teden naletava, toda ; tod okoli morja so le noče prijeti, dočim je gori j na planoti, še boli pa v Istri, kar obležal ter J!a I tudi nekaj sončnih dni ni mojjlo proanati. ' Pogled na »(aro gledališče, ki jc stalo na mestu sedanje Filharmoniji domače čipke, ki se po kakovosti lahko merijo z najboljšimi inozemskimi ročnimi izdelki, dobile tudi v tujini priznanje in pravo ceno. Na mnogih razstavah je dobival zavod za umetniške čipke najlepša priznanja in nagrade, največ seveda v Kraljevini sami in v Nemčiji, ki jc v zadnjih letih pokazala izredno zanimanje za naše domače oipke. Zavod zbira čipke iz vse pokrajine Ta uspeh je bil mogoč le zaradi smiselne in posrečene organizacije čipkarstva, ki jo je zavod .izvedel. Vse šole za čipkarstvo so imele in imajo strokovne učiteljice, ki po enotnih navodilih zavoda i če učenke v enotnem in najboljšem načinu čip-l anja. Vzorce pošilja na vse šole zavod sam in tako tudi pri izdelkih lahko uravnava produkcijo. Prav tako zavod sam zbira izdelke vseh šol in jih vnov-čuje. Zavod šc najhitreje zve, kako se spreminjajo želje kupcev in zato pravočasno lahko da potrebna navodila, da izdelki po nepotrebnem ne obleže v zalogi. Najvažnejša zasluga zavoda pa je. da jc pri razpošiljanju vzorcev kljub temu, da je tudi ujio-števal modne želje vsakokratnega časa, vpeljal in poživil v prvi vrsti našo narodno ornamentiko in prilagodil vzorce našim domačini razmeram. Tako je postavil vse delo na etnografsko podlago in ohranil našim čipkam značaj, ki napravlja tudi tujcem ta dela bolj privlačna ter poglablja našo kulturo. Delo po kmečkih domovih Prav v zimskih mesecih je v vseh krajih, kjer so čipkarske šole, po hišah nad vse živahno. Čipkarske šole v posameznih krajih seveda niso namenjene lc najožjemu okolišu kraja samega, ampak tudi bližnji in daljni okolici. V šoli sami se uči t ipkanja ženska mladcž, ki le počasi pride do po-1 robne ročnosti. Toda po hišah v vasi in v okolici .šole žive že šoli odrasla dekleta in žene, ki so prav tako svojčas obiskovale šolo. Te so pravi kader čip-karic, te izdelajo tudi največ lepih in dragocenih čipk, ki so že tolikokrat ponesle v svet slavo te naše najbolj priznano domače obrti. Navadno se čipka-lice zbirajo v hišah in .lih tlela več skupaj. Sede v bližini oken, ker natančno delo zahteva čim več svetlobe. Medtem ko zunaj leži sneg in ko na polju ni dela, pridne ženske roke ves čas hite in tako nastajajo umetnine, ki zahtevajo včasih mesece in mesece napornega dela Ko kupec ogleduje kasneje radi predragih jcjc, čc|irnv ob tem času njih cena vedno pada. Da nc bo razočaranj, moramo vsem, ki zadržujejo raznovrstno blago, ga ku-pičijo in draže nn kakršen koli način, razodeti, da so se že začele najnatančnejše preiskave po vsem nie*tu obenem s splošnim zasledovanjem izkoriščevalcev težkih razmer. Pomagalo mu bo. »Ne vem, kako bi f>oslal na drugi svet j 6voje najno\ej.še drame?« »Prečitaj mu svojo dramo.« Pogled v šolo Državnega osrednjega zavoda za domačo olirt v Ljubljani. V sicer tesnih prostorih sc uče mlade čipkarice najlepšega ročnega dela. 55 le! po velikem gledališkem požaru v Ljubljani Ljubljana, 14. februarja. t Dne 17. t. m. bo minilo 55 let, odkar je pogorelo nekdanje stanovsko — pozneje deželno gledališče v Ljubljani. Zvečer IG. svečana jc bila v gledališču nemška opereta Katinica , ki jo bila zadnja predstava v tem starem gledališču, katero je stalo tamkaj, kjer zdaj stoji Filharmonija. Ogenj, ki sta ga |>rva zapazila dva mestna stražnika, je bil velikanski. Oba stražnika sta brž alarmirala prebivalce, najprej pa hišnika, ki je spal v goreči hiši. Z ljubljanskega Gradu jc bil v trdni in sila mrzli noči dan signal vsem gasilcem za pomoč. Gasilci, ki so požrtvovalno prihiteli ter v hudem mrazu gasili, so bili res več ko junaki, saj jim je voda v ceveh zmrzo-vala. Toda rešiti niso mogli ničesar. Od velikega poslopja, kamor jc šlo lahko nad 1000 gledalcev, ni ostalo po požaru prav nič drugega ko kup pepela in razvalin. Na mesto pogorelega stanovskega gledališča je bilo kasneje zgrajeno novo deželno gledališče, sedanje operno poslopje. Staro gledališče, ki jo pogorelo pred 55 leti, je bilo zgrajeno že I. 1705 ler prenovljeno leta 1864. Naša slika nam kažo tedanje staro gledališče, kakršno jc bilo, preden je pogorelo. Na levi strani je bila Kirbiševa hiša. na desni pa Kastnerjeva, ki sla obe bili takrat v veliki nevarnosti. Vendar so gasilci obe ti dve hiši rešili. V nevarnosti je bila celo hiša, ki jo na sliki vidimo na desni strani. Tam jc na voglu sedanjega Kongresnega trga zdaj lekarna, takrat pa jc v nji bila Narodna tiskarna. Tistega velikanskega požara, ki jo Ljubljana tudi pozneje težko kdaj tako velikega doživela, se kaj|iada sjiominja le še malo Ljubljančanov. Pač pa žive med naini še* trije možje, ki so sc tisto strašno noč z vsem junaštvom udeleževali reševalnih del, ko so kot gasilci omejevali strašni ogenj. Ti trije možje, ki jih menda večina Ljubljančanov pozna in spoštuje, so gg. Franc M e d i c, i Ivan Pernic in Anton P r i t e k e 1 j. Vsi trije s6 že v visokih letih, vendar pa se še vsi živo spominjajo tistega požara. (i. Anion Pritekel], ki jo najmlajši med njimi, dasi ima tudi on že svojih 75 let. s svojo živahno dolenjsko govorico rad popisuje, kako Je bilo takrat. G. Pritekelj zdaj kot onemogel gasilec prebiva »Pod gozdom , vendar pa je bil tako ljubezniv in prijazen, da nam je takoj rad povedal, kako jc takrat bilo. Takole pripoveduje: Kaj pripoveduje g. Pritekelj? Še danes se dobro spominjam, kako je bilo prod 00 leli. Stanoval sem v Kolodvorski ulici 3 kot 19-letni gasilski mladenič. Rilo je v noči od 10. na 17. februarja 1887, ko je v jutranjih urah zapel z Gradu železni petelin in naznanil gasilcem, da gori. Gorelo je namreč gledališče. Kakor hitro sem zaslišal železnega petelina, sem skočil kot divji zajec iz brloga in tekel na mpsto. Med potjo pa že zasliši m gasilski rog. ki kliče na pomoč. Na lastne oči sem videl, kako so bili naši vrli gasilci hitro na nogah in kako so gasili ter iskali vodo. G. Dobcrlet, gasilski načelnik, je ukazal gasilcem, da naj na Ljubljanici žagajo led, da lako pridemo do vode. Saj takrat Ljubljana ni imela vodovoda, kakor ga ima danes. Pogled na goreče gledališča je bil strašen, saj so švigali ogenji zublji visoko v zrak in na vse strani. Gasilci smo imeli težko nalogo, ko so morali z drugega nadstropja reševali igralce iz teh gorečih razvalin. Če še pripomnim, da je bila tista noč izredno mrzla, saj je bilo 30—32 stop. C pod ničlo, potem pač lahko mislite, kakšno delo smo imeli. Najbrž živi le še malo kateri Ljubljančan, ki je bil takrat priča temu požaru. Živimo pa le še trije gasilci, ki smo takrat sodelovali pri gašenju. To smo gg. Franc Medic, Ivan Penile in jaz Čipkariea pri delu. V košari leži blazinica z načrtom. Košara je potrebna iz dveh razlogov. Blazinica počiva v njej in se nc vali, hkrati pa leži v njej že načipkani prt ali trak in sc tako ohrani snežnobel. S^ačUte naoce Koledar Nedelja, 15. februarja: Favstln, m.; .lovita, m.; Gregorija, d.; Jordan, opat; Agapa, d. in m. Lunina sprememba: mlaj 15. febr. ob 11.02. Herschel napoveduje spremenljivo vreme, sneg. Ponedeljek, 16. februarja: .lulijana, d. in in.; Onezin, Škof in m.; Porfirij, in.; Selevk, mučenee; Filipa, d. Torek. 17. februarja: Pust; Frane Kle, m.; Silvin, škof; Homul, in.; Polihronij, škof in m.; Fin lan, sp. Novi grobovi ■f Kos Marija roj. Jenko, vdova po železniškem kurjaču, jc umrla v Ljubljani. Rajnica ie bila sestra prejšnjega Šišenskega župnika g. p. Ernesta Jenka. Pogreb bo iz zavetišča sv. Jožefa na pokopališče v Dravljah v nedelio ob pol desetih dopoldne. Naj v miru počiva. Njenim svojcem izrekamo svoje sožalje. -j- Marija Kavčič, posestnica v Mali LijJojni, jc odšla v večnost ter jc bila pokopana v soboto, 14. t. m. na domačem pokopališču v Veliki Ligojni. Mir njeni duši! Svojccm izrekamo svoje sočutje. Osebne novice = Poroka v stolnici. Danes se poročila v stolnici gosp. Zare (111 č e k , uradnik Bratovske skladnire, in gdč. Boža Kod ran. Poročil ju bo g. dr. Tomaž Klinar, stolni župnik. Mladima 110-voporočencema želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in božjega blagosloval Zlata poroka Kdor jc kdaj hodil na Vrhniko in jc krenil skozi prijazno vas Verd proti Bistri, je lahko opazil ponosno Merlakovo kmetijo. Gospodar France in njegova ivesta žena Frančiška roj. Petričeva, pač nista vedno imela tako lepo urejenega in obširnega posestva,, saj sta pričela v težkih razmerah, se trudila in garala ter 6ta z znojem in žulji razširila in utrdila svojo lepo domačijo. V sredo, dne 11. februarja sta praznovalo zlato poroko. Vedno delovna in vdana v božjo voljo sta vzgojila 7 otrok, ki so jima veselje, opora in tolažba sivih let. Sin France pomaga svoiemu še vedno čvrstemu očetu pri gospodarstvu, dočim jc materina pomočnica hči Jerica. Kdor je imel opravka v ljubljanski bolnišnici, se lahko spominja instrumentarke sestre Livije, ki je zvesta pomočnica zdravnikom pri težkih operacijah. S 6\ojo milino in dobroto pa prinaša bednim bolnikom tolažbe in jim vliva poguma. Marsikatera gojenka Lichtenthurnovega zavoda se s hvaležnostjo spominja s. Smelde, skrbne vzgojiteljice in učiteljice mladine. Hčerko Marijo por. Štanta je lansko leto sredi dela, polno upor ugrabila smrt in jih zapustila tri sirote. Tinca je šol. referent v Belgradu, najmlajša hči Tončka pa učiteljica. Merlakovi so znani dobrotniki in vsak siromak, ki potrka pri njih na vrata dobi svoj dar in prijazno besedo, saj je gospodinja plemenita in dobrosrčna žena. Prav taki so tudi otroci, ki so vsi skromni in se ravnajo po pregovoru, naj nc vc, levica, kaj dela desnica. Jubilantoma želimo ob njuni zlati poroki še mnogo srečnih let v krogu njunih otrok in vnuč-kov, saj sta v polni meri zaslužilal DO ZADNJEGA tega meseca bodo še v prodaji na«o izredno znižane Knjižne kolekcije Za nekaj Lir si med temi 100 kolekcijami vsak nabere kn|ig po svojem okusu. 1. skunrna: (Mroške in mladinsko knjige. 2. skupina. Leposlovje, domače in prevodno, 3 skuoina .leziko-slov.e, 4. skupina: Praktične in poučno znanstvene knjigo. f>. skup na: Asko-lirna in vzgojna dela. Pridite in si oglejte ali na zahtevajte seznam. Za sedanje dolge »ecere si kupile najlepše razvedrilo Naše cenene knjige. Ljudska knjigarna v Liubijaiii, Pred škofijo 5 — Vse prijatelje lepih knjig, ki jim te dni razpošiljamo prospekte za Cvetje iz domačih in tujih logov, prosimo, da bi nam čimprej odgovorili, da bomo vedeli glede naklade Homerjeve Ili-ade v prevodu prosv. insp. Antona Sovreta, ki jc že v tiskarni. Kdor pa še ni dobil prospekta, ga lahko dobi v Mohorjevi knjigarni v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19. — Vsem župnim uradom! Čim prej sporočile, koliko slik presv. Srca Jezusovega, ki jih je založil Pripravljalni odbor za pobožnost deveterih petkov, v spomin na to pobožnost, želile za prodajo v vaši fari. Sliko so nenavadno lepo umetniško delo in bodo lahko služile tudi za posve- Znnmcnita knjiga o počet ki h človeštva Družina v ledeni dobi ki jo je spisal znani pisatelj IIAGCARD, je izšln. Dobi'e jo po vseli knjigarnah in trafikah, ter pri naših zastopnikih po farnh Vsaka knjiga ,S ! o v o n ( e v e knjižnica* le 5 lir Regulacija na Cesti Soške divizije Ljubljana, 14. febr. Mestna občina ljubljanska je na predlog gradbenega odbora, naj se spremeni regulacijski in gradbeni načrt za blok med Cesto Soške divizije. Kotnikovo, Slomškovo in Metelkovo ulico, izdelala nov regulacijski načrt z naslednjimi spremembami. Kotnikova ulica bo razširjena od 14 na 10 metrov, da bo na vzhodni strani regulacijska črta Kolnikove ulice tekla 10 m daleč od sedanje stavbne črte na zapadni strani. Regulirano bo torej zemljišče za dr. Až-mnnovo hišo t in do Slomškove ulice, torei zemljišče. kjer seda i stoje razna skladišča. Ko bo Kotnikova ulica podaljšana do Ceste Soške divizije, se bo s to ccsto združila na zahodni strani dr. Ažmanovega posestva. Ob Cesti Soške divizije bo na vzhodni strani dr. Ažmanovega posestva stala strnjena vrsta dvonadstropnih poslopij. tako da bo proti severu blok odprt ter bo zato imel vedno dosti zraka. Ob Kotnikovi, Slomškovi in Metelkovi ulici bo pa novi blok popolnoma zazidan s trinadstropnimi stanovanjskimi hišami v obliki okvira okrog središča. V tem središču bo med vrtovi stalo nizko industrijsko jedro, obdano s 6 111 širokimi potmi. Pa tudi ob Slomškovi in Metelkovi ulici bodo pred stanovanjskimi hišami pasovi predvrlov, da bo ves novi blok v zelenju na zraku in sončil. Blok bo v regulacijski črti Kolnikove ulico zazidan v strnjenem sistemu s trinadstrop-nimi zgradbami. Za dr. Ažmanovim posestvom bo Kotniko- va ulica zvezana z Metelkovo ulico z novo 6 m široko potjo, do koder bodo zidane tudi prej omenjene stanovanjske hiše. Pas vrtov ob Slomškovi ulici bo širok 5 ni, ob Metelkovi ulici pa celo 8 m. Tudi nova strnjena skupina hiš na vzhodni strani dr. Ažmanovega posestva bo 5 metrov odmaknjena od Ceste Soške divizije, da bo tudi stala sredi vrtov. Tako bo Metelkova ulica nasproti vojašnice dobila lepe vrtove in postala res prijazna in prijetna. Znotraj bo zemljišče dolgo 220 ni in 100 metrov široko. Toda zazidan bo samo srednji del s pritličnimi industrijskimi in obrtnimi poslopji. da bo na obeli straneh zelen zaščitni pas, širok s cesto vred 25 m. S Slomškovo ulico bo industrijsko središče zvezano z dvema pasažama skozi stanovanjske hiše. Po uresničeni regulaciji bo Kotnikova ulica postala važna zveza tovornega kolodvora s sredino mesta, saj bo z njo Cesta Soške divizije prav znatno razbremenjena. Interesenti se bodo o novi regulaciji podrobneje poučili iz razglasa v »Službenem listu« v soboto, 14. t. ni. Regulncijski načrti bodo javnosti razgrnjeni v mestnem tehničnem oddelku na Nabrežju 20. septembra št. 2, v sobi št. 39, II. nadstr.. vendar pa po določilih gradbenega zakona šele 16. dan po objavi, torej šele 2. marca ter dalje mesec dni vsak dan mod uradnimi urami od 0.30 do 12. Pripombe zoper nameravane spremembe tega regulacijskega načrta morajo interesenti predložili mostni občini ljubljanski najkasneje v 15 dneh po tem enomesečnem roku, torej najkasneje do 17. aprila t. 1. J L Kotnikova ulica titev družin presv. Srcu Jezusovemu. Vsaka slika stane le S lire. Slike naročite na naslov: Pripravljalni odbor deveterih petkov (pisarna l [i Metelkova ulica fS ( i i"r "" ■ ..... ........... "'" "v-'"': t; r~S SJlIljiaiAfUiiiMljujilliilllisJiiillllUlIlIliui;1 lian'' ,j» >t, Ljubljana 1 Za pokojnega g. Jožeta Oostinčarja bo pota sv. maša zadušnica v torek zjutraj ob 8 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Vabljeni vsi njegovi prijatelji in znanci. I Za prošnje za osebne izkaznice je zadnji dan današnja nedelja,* seveda samo za one, ki morajo imeti izkaznice, torej za moške od 15. do 50. leta. Ker pa nekateri 110 morejo zbrati potrebnih listin za dokaz istovetnosti, zlasti pa ne morejo vsi pripraviti predpisanih treh fotografij, naj oni, ki listin ali fotografij Se ne bi imeli do danes, zato današnji zadnji dan vlože same prošnje, nato pa prihodnji leden posebej prineso še fotografije in potrebno listine. Seveda bodo poslovalnice v vseh okoliših poslovale tudi današnjo nedeljo od 0—13. I Naznanite sobe! Ljubljansko mestno poglavarstvo potrebuje za oficirje in uradnike več opremljenih sob sredi mesta z eno, dvema alf tremi posteljami ter s souporabo kopalnice. Prijave sprejema mestno glavno vložišče na Mestnem trgu 17, soba St. 1 (v veži na levi strani). I Živilski trg. Zaradi slabega vremena, ker je že zgodaj začelo snežiti, jo bil sobotni tržni dan slab. Dovoz zelenjave je bil še nekam srednji. Veliko je bilo povpraševanje po razni po-vrtnini. Na sadnem trgu je bilo nekaj zabojev domačih jabolk, ki so bila po cenah, kakor jih je določil mestni tržni urad za la teden. Mnogo limon je zaradi zadnjega mraza zmrznilo, zmrznile so tudi pomaranče. Petkov ribji trg ni razpolagal z nikakimi morskimi ribaini, n tudi sladkovodnih rib ni bilo, ker so vode večjidel zamrznjene in lov zalo nemogoč. I Križanska moška kongregacija ima redni mesečni shod prvo postno nedeljo, 1. marca, ob pol šestih popoldne. — Seja predstojništva je danes ob 11 .dopoldne. I Očetje, matere! Ves svet gleda danes na vas. od vas zavisi vzgoja novega rodu v novem iz muk in trpljenja porojenem svetu. Velika je odgovornost vzgoje vaših sinov in hčera pred Bogom in pred ljudmi. Iščete smernice, ki naj vas vodijo v vašem nesebičnem trudu za nov, krščanski rod. Mnoge vam bo pokazala misijonska igra »Puščava bo cvetela«, ki jo bodo ljubljanski študentje in študentke uprizorili v soboto, 21. februarja, ob 6 pop. in v nedeljo. 22. februarja, ob pol 11 in ob 17 v frančiškanski dvorani. Tudi vi boste zadobili ob pogledu mladega Avguština in njegove Fatme novih moči za svoje plemenito, nesebično delo roditeljske ljubezni. — Vstopnice kupujte v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Cena je 3 lire na vseh prostorih. 1 Danes ob dveh popoldne v frančiškanski dvorani »Upniki na plan!«, veseloigra v treh dejanjih. Igro uprizori frančiškanska prosveta in je dosegla pri prvi uprizoritvi zelo lop uspeh. Priporočamo vsem, ki jim je do prijetnega razvedrila in duhovitega humorja, da si igro v čim večjem številu ogledajo. Igro bo frančiškanska prosveta ponovila tudi v torek, 17. februarja ob pol 6 zvečer. Vstopnice dobile od 9 dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. 1 V Ljubljani so umrli od 6. februarja do 12. februarja 1942. Režck Juraj, 87 let, učitelj v pokoju, Herbersteinova ul. 27-1; Bahovec Ralaela rojena Tome, 32 let, žena trg. potnika, Šišenska c. 63; Schulz Marija roj. Peterlin, 65 let, upokojenka tobačne tovarne, Čampova ulica 10; Peterca Franc, 78 let, kurjač drž. žel. v p., Kamnogoriška ul. 18; Gomilar Jerica roj. Kosmatin, 79 let, vdova žel. uslužbenca, Večna pot 3; Vrečar Jožefa, 86 let, zasebnica, Japljeva ul. 2; Modric Marija roj. Je-rala, zasebnica 84 let, Japljeva ul. 2; Dragar Marija roj. Golobar, 90 let, vdova žel. uslužb., Japljeva ul. 2; Koščak Uršula, 48 let, zasebnica, Grosuplje; Hlebec Matilda roj. Sušnik, 79 let, vdova posostnika, Vidovdanska c. 9; Kos Marija roj. Jenko, 70 let, vdova žel. kurjača, Vidovdanska c. 9. V ljubljanski bolnišnici so umrli: Bradač Franc, 49 let, državni uradnik v p., Gasilska c. 8; Grošelj Rudolf, 55 let, gimn. profesor v pok., Gradišče 13; Macarol Lovro, 61 let, želez, v pok., Galievica 169; Mrzlikar Pavel, 57 let, delavec, Horiul; Nikitin Vasilij, 57 let, vseučiliški prof., Gledališka ul, 16; Vukšinič Ivan, 11 let, sin posestnika, Zaloška c. 5, Gluhonemnica; Bevk Marija, 84 let, vdova trg. zastopnika, Stožice 52, obč. Ježica; Trlcp Jožefa, 42 let, žena posestnika, Jelševec 17 pri Trebelnem; Kobal Andjelina, 29 let, žena polic, stražnika, Za-plana 22 pri Vrhniki; Furlan Alojzij, 54 let, višji tehn. prometnik, .Mariborska c. 27; Strle Dušan, 1 leto, sin hišarja, Šmarata 8, obč. Stari trg pri Ložu; Janežič Marija, 86 let, zascbnica, Grosuplje 43 pri Ljubljani; Mavec Franc, 7 let, sin cestarja, Kamnik 62 pri Preserju. 1 V počastitev spomina pokojnega prijatelja med univ. dr. Maraža Gusteljna so darovali Socialni akciji na univerzi za podporo potrebnih akademikov njegovi prijatelji »torkarji« 450 lir. 1 V pisarniških prostorih Trgovinskega oddelka Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) bo v nedeljo, dne 15. februarja t. 1. ob 3 pop. občni zbor Sindikata gospodinjskih pomočnic, Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora, vabimo vse gospodinjske pomočnice, da sc občnega zbora zanesljivo udeleže. 1 Posclsko društvo sv. Marte ima v nedeljo, 22. febr. popoldne ob potih redni občni zbor v društveni sobi. Na dnevnem rodu so poročila predsedstva, volitev odbora in slučajnosti. Članice vabimo, da so ga udeleže v polnem številu. 1 Soboslikarske, pleskarsko in ličnrske pomočnike iz Ljubljane vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v sredo. 18. t. 111. ob 14 v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22-1., soba št. 3. Na sestanku se bo poročalo o tekočih zadevah in vprašanjih naše stroke. Vabimo vse tovariše, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. Skupina soboslikarskih, pleskarskih in iičnrskih pomočnikov pri Pokraj. del. zvezi v Ljubljani. 1 Socialno gospodarski odbor za rejo prašičev v Ljubljani poziva svoje člane na izredni sestanek, ki bo v nedeljo dopoldne ob 10 v Marija-liišču. Važno! — Odbor. 1 Za mestne reveže je v počastitev svojega nekdanjega koncipienta g. dr. Mateja Senčarja podaril g. dr. Josip Oblak 200 lir; družina Krize je v počaščenje pok. g. Mihaela Kavčiča nakazala tudi 200 lir. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! vzamestnečdcemxčn rdgo en rdg en rdg um md 1 Siškarji! Danes ob 14 bo cerkveni pevski zbor ponovil spevoigri >Kralj in čevljar« in »Ko-vačev študent«. Konec bo ob 17. Na pustni torek pa bo dramatskt odsek uprizoril v Golobovi režiji veseloigro Dve nevesti*. Pričetek bo ob 17, konec ob 19. Vljudno vabljeni. 1 Umetnostna razstava bratov Vidmarjev v galeriji Obersnel je podaljšana za teden dni, t. j. j. do vključno 22. t. 111. Razstava je odprta od 10—16 dnevno. 1 Naročila za seno s precejšno primesjo detelje in za korenje sprejema mednarodni urad od 9—15 najdalje do ^etrtka, 19. t. m. od članov društva .»Mali gospodar« in članov »Zegoze« — poslednjič v tej sezoni. Splošna gosp. zadruga železničarjev Ljubljansko pokrajine, Bleivveisova c. št. 35-11. Seno in detelja ho v balah od 40 do 50 kg — samo proti predplačilu. 1 Prosvetno društvo v Zeleni jami vas vabi, da obiščete v nedeljo, 15. febr. ob pol treh ali v torek ob 4 veselo in zabavno opereto ^Čevljar in vrag«. Vsi iskreno vabljeni 1 Lekarne Nočno služIm lma>jo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra 31. — V ponedeljek: mr. Leuslek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. Cerkveni vestnik Stolnica. Danes, v ponedeljek in torek se obhaja v stolnici 40-urna pobožnost v čast sv. R. Telesu: vse tri dni se izpostavi sv. R. T. ob tri četrt 1111 7 iu ostane izpostavljeno do konca slovesnih litanij, ki bodo ob pol štirih. Vse tri dni bo od 1—2 skupna molitvena ura za dekleta, od 2—3 bo pa splošna skupna ura molitve (molili bomo 30. uro iz »Večne molitve«). Vse tri dni bo oh treh pridiga, nato slovesne litanije, v torek bo za sklop zahvalna pesem. — V ponedeljek in torek bo sv. maša ob 6 in 10 z orglanjem in petjem. — Kdor prejme v teh treh dneh sv. zakramente in moli pred Najsvetejšim v papežev namen, dob® popolni odpustek, ki se moro tudi dušam v vicah nakloniti. — Vernike vabimo, da pridejo te dni molit Jezusa v najsvetejšem Zakramentu. Služba božja v cerkvi sv. Jožefa. Zaradi spremenjenih razmer bo služba božja v nedeljo, 15. februarja, po sledečem redu: ob pol 7 tiha sv. maša; ob 7 sv. maša s petjem in govorom; ob 8 druga sv. maša s petjem, govorom in blagoslovom; ob 9 tiha sv. maša. — Večerna pobožnost bo ob 4 popoldne: govor, litanije in blagoslov. Priložnost za spoved vsak čas, kadar kdo pokliče. — Prihodnjo nedeljo velja zopet stari bogosluini red. Tretjerodni shod v frančiškanski cerkvi v Ljubljani bo danes ob 3.30, sv. rožni venec pa se začno že ob treh. Pri shodu bo slovesen sprejem novih udov in obljube novincev. Novi člani in novinci naj pridejo ob 2.30 v dvorano svetega Antona na porti, da se urecle zapiski. Vsak, ki hoče biti na novo sprejet, naj se. priglasi s posebnim listkom, ki ga dobi na samostanski porti. Ta listek naj priglašenci vrnejo danes do 11. Na listku so vsa ostala navodila. Tretjoredniki! Prinesite s seboj Priročnike, da boste lahko pri obredu sodelovali! — Voditelj. Gledališče Drama: Nedelja, 15. febr. ob 14.30: «Petr-čkove poslednje 6anje«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ponedeljek, 16. iebr.: zaprto. Opera: Nedelja, 15. febr. ob 14: »Madame Butterfly«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 16. febr.: zaprto. Rokodelski oder Danes popoldne ob pol treh bo na Rokodelskem odru zanimiva prireditev z naslovom »Zabavno popoldne«. Pri tej prireditvi bodo sodelovali vsi pevci in igralci. Posamezne točke sporeda so dobro izbrane in skrbno naštudirane! Vsem, ki si žele dobrega razvedrila in zabave, obisk priporočamo! Predstava se prične ob pol treh in konča ob pol petih. Občinstvo prosimo, da si nabavi vstopnice v predprodaji, ki ho danes od 10 do 12 in od one do pričetka predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Mrakovo gledališče Frančiškanska dvorana Nedelja, 15. t. m.: »Slavnostni finale«. Začetek ob 10.30 dopoldne. Blagajna franč. dvorane danes od 10—12 in od 14—16. Cene znižane. Poizvedovanja Siromašen dclavec-priscljenec je izgubil večjo vsolo denarja v četrtek dop. od Podmilščakove ulice do prelaza kamniške proge. Ker je denar last njegovega gospodarja, kateremu ga bo moral vrniti, zato prav lepo prosi poštenega najditelja,-d* mu ga vrne proti nagradi. Emil Mižigoj — Podmilščakova 18, Bežigrad. Izgubilo sc je nalivno pero »Koreco« na Dre-nikovi v Šiški. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi lista, ker je drag spomin. Izgubljena je bila v petek okoli 2 popoldne črna ročna torbica z denarjem in ključi v prehodu Mencingerjeve hiše od Sv. Petra ceste do Petrarkove ulice. Kdor jo je našel, je naprošen, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. V petek, 13. februarja, sem izgubil v kinu »Matica« v 21. vrsti z listnico vred 600 lir, sedem slik in drugo. Prosim poštenega najditelja, naj mi vrne proti nagradi. Križnar Alfonz, Čopova 19, Ljubljana. Služba trafik v nedeljo Od 7 do polic, ure: Kmetič. Celovška; Kregar, Dravi je 81; Zlatič, Tyrševa, kiosk, Strojne tov.; Kolar, 1'redovičeva 12; šušteršič, Tovarniška 17; Zaje, Poljanska 11; Pokoren, Šmartinska 5; Pod-jed, Sv. Petra nasip 23; Juvan, Kolodvorska 35; šuštarčič. Sv. Petra 7; Pugel, Miklošičeva 34; Me-lihar, Aleksandrova, kiosk, Tivoli; Sever, Šelen-burgova 1; Novak, Gosposka 11; Oblak, Sv. Flori jana 38; Jerina, Gerbičeva 81; Mrvar, Tržaška, kiosk pri uri. Od 7 do 13: Pohar,'Medvedova, kiosk blizu kolodvora; Piš, Zg. iška 115; Gregorineič, Stožice, kiosk, Tyrševa; Kovič, Zaloška 41; Mugerle, Poljanska, kiosk, križ. Potočnikove ulice; Kaslelic, Ilirska 23; Šenk, Resljeva 24; Kušar, Sv. Petra c. 50; Kordiš, Gajeva 5; Prašnikar, Tyrševa 20; Dornik, Igriška 3; Čufar, Jurčičev trg 3; Pate, Krekov trg, kiosk, Velkavrh, Sv. Jakolia trg 8; Merjasec, Tržaška U4; Kiča, Lesta v Rožno dolino, kiosk. Smrt na ledeniku aj je minilo že dvajset let odtlej, ko sta brata Tomaž in Matevž Podobnik preplezala tisto steno. Dvajset let, ki jo kakor piš vetra za človeka, ki so vsak dan napoti z novo korajžo v življenje, a neizmerna muka za tistega, ki boče nekaj pozabiti. Tomaž Podobnik bi bil rad pozabil, saj so jo bila po tistem prvem plezanju čez steno, pred dvajsetimi leti, zgodila nesreča. Tedaj je začelo Matevžu, ko sla Sla navzdol čez ledenik, ki je ležal ob vznožju stene kakor kamnitno morje, nenadoma drseti. Vrv pa, ki je Tomaž na trdnem podstavku držal brata z njo, se je pregulila na kamnu, ki je bil oster ko noževa klina. Matevž je zdrknil v režo velikega, tiho opre-zujočega ledenika. Nihče ga ni našel in tudi potem no in v vseh teh dvajsetih letih ne; nihče. In v dvajsetem poletju od tistih dni ga je prišel Tomaž dvajsetič iskat. Utrujen je bil, njegova, nekoč tako strumna postava, je bila sklonjena, lasje so mu bili redki in osiveli. Torej ga je bil čas le oglodal? Gostilničar, ki je Tomaž pri njem že pet in dvajset let bival, mu je pripravil solx>, ki je bilo moči iz nje videti na tisto steno in na ledenik. Čim večkrat se je Tomaž odpravil, da hi našel mrtveca, tem bolj nepojmljivo se mu je zdelo. da mu žo zdavnaj ni uspelo najti ga. Kaj je bil lednik neskončen, ali so segali ledeni kamini, ki 6e je režeča se smrt neslišno skrivala za njihovimi modrimi stenami, prav do srede sveta? Saj jc zdaj poznal ta del pošasti, poznal sleherno režo. sleherni žleb, vsakršno razpoko. Zdaj je bil spet na poti. Vreme ni bilo primerno, in Tomažu so bili odsvetovali, da bi šel ven. Lahko da nastane megla in prihrumi vihar — Tomaž je pa bolje vedel kot kdo drug. kaj se to pravi ob vznožju stene, kjer frči kamenje z nje kakor bi toča padala. A on se ni zmenil za nevarnost. V teh dvajsetih le- se je prav zavedel, so bili obrisi bližnjih ledenih previsov že izginili v debeli, vrveči kaši. Zdajci se je vzdignil vihar in kakor s tisoč nožtni jo planil nanj rezki mraz. Zavil se je v jopič in je porinil roke v žepe. Počasi je bilo treba hoditi in skušati korak za korakom najti prehode med režami. Tomaž je začutil, kako jo mahoma velik mir, liki težkemu, valujočemu toku, napolnil njegovo dušo. Če bi tu obležal in si poiskal — kol njegov brat — hladno posteljo kake iedeniške reže I Pa ne — se je brž zavedel — kako da mu je prišla na mar taka bojazljiva misel 1 ln 6pet je planil naprej in skozi bučanje burje je slišal utripe svojega srca, in vse naokoli je pridigovalo, kričalo, hrumelo le eno: zdrži, Tomaž, [»oišči rajnika, Tomaž — svojega brata! Megla je bila neskončno gosta in burja ga je bičala |>o koži. Tomaž se je opotekal, saj ni bil nič več tako krepak kot prej, iskanje mrtvega brata ga je vsega razjedlo. Padel je. Ostri ledeni robovi, ki se je nanje oprl, so mu prerezali prste. Kri mu je polzela po rokah in že je zmrznila v debelo skorjo. Nenadoma je kliknil. lz mlečnate gošče, ki je spreminjala vse globine in daljine, se je dvignilo nekaj temnega. Tomaž se je opotekei proti prikazni. A že je utonila v novi plasti megle. Tomaž je zastokal in se vrgel naprej. Tu In tam mu je spodrsnilo, zdajci je že z eno nogo visel v breznu reže, ki je iz nje bučala besneča voda. 1-e naprej — naprej! Pred očmi mu je začelo mrgoleti. To je bila roka, ki se je iztezala iz ledu — in migala je, roka ga je vabila k sebi, roka njegovega brata! S poslednjo silo, ves zmeden in skoraj blazen od brezmejne razburjenosti, se je Tomaž pretolkel do mrtve roke. Naglo jo je zgrabil. Ko jo je začutil v svojih rokah, ga je pretreslo do mozgn, vse misli in vsi občutki so se mu zmedli in prav nič ni vedel, ali še živi, ali pa je že mrtev in trd ko ta roka. »Matevž — brat moj!« jo zajecljal in neskončna sreča mu je vzplamtela v srcu. »Ti — brat moj!« Potem pa se je polagoma vse strdilo v njem in ko je odšel od njega mraz in ga jo minila vročina, je občutil le še neko neznano, blaženo tišino. Drug dan, ko ni bilo več ne viharja ne megle, so našli Tomaža Podobnika. Ležal je zmrznjen sredi strašne Iedeniške razpoke, oberoč držeč za cepin. Cepin pa je bil bratov cepin. Mrtvega pa lednik ni dal od sebe. tih se ni bal nobenega vremena in dvajset let dolgo je smrt le z nasmehom zrla vanj, kako se je mučil, da bi ji vzel brata iz rok. Tako je Tomaž sem in tja kolovratil po ledeniku, tako je preplezal rob prepada pred navpično steno, že tisočkrat je posvetil v globino pošastnih razpoklin, ki so bile zdaj seveda že vse drugačne. Toda kakor človek, ki spet in spet išče, kar je bil izgubil, in prebrska vse predale in omare, je iskal tudi Tomaž. V svoji preveliki vnemi Je pozabil na vreme. Sredi ledenika ga je nenadoma zalotilo vrščanje in kuhanje goste, rumenkaste megle, in preden Ivanček Ivanček, devetletni deček, ki so ga pred tremi meseci poslali učit k čevljarju, na sveti večer ni legel spat. Počakal je, dokler se niso mojster in pomočniki odpravili k polnočnici, in nato oprezno vzel iz gospodarjeve omare stekleničko črnila in peresnik z zarjavelim peresom, zravnal pred seboj pomečkan list papirja in začel pisali. Se preden se je spravil na prvo črko, se je nekajkrat boječe ozrl na vrata in okna, pogledal na mračno sliko, pod katero so se vlekle police s kopiti, in težko zavzdihnil. Papir je ležal na klopi, sam pa je pred klopjo klečal na tleh. »Mili dedek!« je zapisal. »Vidiš, pismo ti pišem. Voščim ti vesele praznike in ti želim vsega dobrega. Ne očka ne mamice nimam, edino ti si mi še ostal.« Ivanček se je zazrl v temno okno, kjer je medlo brlel odsev njegove svečke, in kot živega zagledal pred seboj svojega deda, ki služi za nočnega čuvaja pri gospodi. Je to majhen, suhljat, ali nenavadno živ in okreten starček okoli pet in šestdesetih, večno smehljajočega se obraza in veselih oči. Čez dan drema v kuhinji ali pa zbija šale s kuharirami, ponoči pa postopa, zavit v ogromen kožuh okrog hiše in razbija s svojo palico. Za njim stopata s pobešeno glavo stara kaštanka in kužek Črnuh, ki nosi to ime zaradi črne dlake in kot podlasica dolgega života. Ta kužek je nenavadno nedolžna in ljubezniva živalca in prav tako milo gleda na domače kot na tuje, a z zaupanjem se baš ne more bahati. Pod njegovo pošteno in mirno kožo se skriva največji hinavec. Ne najdeš ca zlepa, ki bi se znal tako prikrasti in ti pomeriti hlače, smukniti v shrambo ali pa ukrasti kmetiču kokoško. Ne le enkrat so mu Že polomili zadnje noge, dva- j krat so ga obesili, vsak teden so ga do smrti preklestili, a vselej je oživel. j Sedaj, nemara, sloji ded na pragu, mežika z očmi na jarko-rdeča okna vaške cerkve, cepeta s svojimi škornjl in brije norce s služinčadjo. Palico si je privezal za pas, ves se trese od mraza in mane si roke. »Kaj no bi malo ponjuhali?« sprašuje in ponuja ženskam svojo tobačnico. Ženske njuhajo in začno kihati. Ded je ves iz. sebe od nepopisnega navdušenja, veselo se heheta in kriči: »Le daj ga, lo daj, da ti no zmrzne!« Tudi psoui pomoli tobaka pod smrček. Kaštanka kiha, mrda gobec in se užaljeno umakne v stran. Črnuh pa iz spoštljivosti ne kiha in le maha z repom. A noč je tako čudovita. Ozračje je tiho, prozorno in čisto. Tema je. vendar vidiš vso vas z njenimi belimi strehami in črnkastimi oblački, ki se vijejo iz dimnikov, drevje — po-srebreno z. ivjem in snežne žamete. Vse nebo le posejano z veselo migljnjočimi zvezdicami in Rim-ska cesta je tako čista, kot da so jo za praznike umili in otrli s snegom — — — Ivanček je zavzdihnil, pomočil pero in začel: »Včeraj sem bil pa topen. Mojster nie je za lase vlekel na dvorišče in nie pretepel s knellro zaradi tega, ker sem zibal njihovega otročička ln ponevedoma zaspal. A prejšnji teden mi je gospodinja dala očistiti slanika in jaz sem ga začel pri repu, ona pa mi je slanika vzela in mi začela njegov gobec tlačiti v usta. Pomočniki se mi smejejo, pošiljajo me v krčmo po žganje in mi velevajo, naj kradem mojstru kumare, a mojster me pretepa z vsem, kar mu pride pod roke. In jem Ittfji ne dobro. Zjutraj mi dajo kruha, opoldne k?še, za večerjo pa spet kruha. A čaj in juho posreblje mojster zmeraj sam. In spali moram v veži, a kadar njihov otročiček joka, sploh ne spim, ampak zibljetn zibelko. Mili dedek, usmili se me, za božjo voljo, vzemi me odtod domov k sebi, saj mi ni prestati... Ponižno te prosim in na vse večne čase bom hvalil Boga, vzemi me odtod, če ne uinrem...« Ivanček je skrivil usta, si otrl oči s svojo črno pestjo in zaihtel. »Tobak ti bom rezal,« jo nadaljeval, »molil bom, in če ti ne bo kaj prav, me pretepi kot Sidojevo kozo. A če misliš, da nisem za nobeno delo, saj bom prosil sodnika, da mu bom smel čistiti čevlje, ali pa bom šel namesto Toneta za pastirja. Mili moj dedek, res mi ni mogoče prestati, hujše je kot smrt. Zadnjič sem hotel kar peš zbežali k tebi, pa nimam čevljev in mraza se bojim. A kadar bom velik, bom že samo zato skrbel zate in žaliti te ne bom pustil, in ko umreš, bom molil za mir tvoje duše, prav tako kot za mamico.« >A tu je veliko mesto. Hiše so vse gosposko in konj jo veliko, ovac pa ni in psi so hudobni. Otroci tu nič ne. koledujejo in na kor pel nikogar ne puste. A kaj sem zadnjič videl v nekem oknu: trnkov kar z lečo in za vsako ribo DNEVNIK PALČKA odrijanika »Zdaj vam bom dal glasbila,« nam jc rekel Trobentač, »vi pa boste poskušali po vrsti gosti. Vsak si naj izbere tako glasbilo, kakršno inu je všeč.« Priskočili smo k zaboju z. glasbili in smo začeli Izbirati. Jaz sem skoraj vse preizkusil, pa •»> se mi zdela vsa nerodna. Ta trobenta jc bila preveč težka, ona je imela preveč čudno obliko itd. Slednjič mi j-s Trobentač nasvetoval boben. Spočetka'mi je bilo to prav, a ko sem poskusil nanj, se mi je zdelo, da je treba preveč mahati l rokami In bi se mi ozki rokavi fraka ra/. počili. Potem sem si izbral elegantno, lahko in ozko trobento. Ko smo imeli vsak svoje godalo v rokah, smo se, kot se spodobi, usedli v vrsto. Začel se je pouk. Za Smrčka ni bilo prostora na klopi, pa s« je tebi nič meni nič usedel na boben, ki bi se bil kmalu razpočil, in ga je Trobentač zato pošteno oštel. Nato smo začeli igrati Brez dvoma je bilo naid učenje jako uspešno, zakaj že čez uro nato nam je Trobentač svetoval, da imejmo koncert. Vsi smo bili iz sebe. Le kilo bi si mislil, da gre la reč tako naglo! Brez dvoma je tale Trobentač izvrsten prolesor, ali pa smo bili mi tako dobri glasbeniki. B S V s i £ T 1 JBt 0 & Ko mala Tonka po mestu hodi, prašička vidi tam v izložbi. 3. Pa Tonka k tetj na dvorišče pride, zagleda prašička — ji misel vzide. Z vilicami nadenj se ona spravi. Prašiček zakruli — Tonka nič ne opravi. Če ga imaš: s krznom si pomagaš Na sliki vidiš razne primere, kako se morejo obleke prenaredili z raznimi kosci krzna. Na levi je okrogel ovratnik iz ozkega krzna (poletni her-melin ali slično). Tudi oba konca pasu sta lahko okrašena s krznenim končkora. Ovratnik je povsem sam zase in ga moreš imeti tudi pri kakem kostumu. Druga, jako pametna uporaba krzna je dolga pahovka iz krzna s kratko dlako (bober itd.). Oba konca pahovke se počasi razširita iu sta na pas pripeta ali pa prišita. Konca tvorita dvoje praktičnih, mulu sličnih žepov, kjer se roke prijetno ogrejejo. Jako priličen je tudi vzorec, ki .ie nad to obleko. Iz krzna je narejen širok pas, dalje še kratka pahovka in še majhen muf. Posebno svojska je krznena proga, ki je pripeta na sprednji del plašča, pa je pod pasom še enkrat pritrjena in se konča v žep, ki je tak kot kak muf. Širok ovratnik iz krzna, ki pokriva skoraj ves sprednji del, je s pasom, narejenim iz. blaga plašča, pritrjen ob sredini. Sem spada čepica iz. iste snov' kot nalašč; eden je bil tak, da bi še težkega i soma držal. Videl sem tudi prodajalne, kjer imajo toliko pušk in same take, kot je gospo- ! dova, za stotine vsaka, če ne več... A v mesnih prodajalnah sem videl jerebice in zajce, kje pa jih streljajo, tega mi niso hoteli povedati.« »Dragi dedek, in ko bo pri gospodovih božično drevesce z darili, vzemi zame pozlačen oreh in ga spravi v zeleno skrinjico. Prosi gospodično Olgo, reci — za Ivančka.« Ivanček je krčevito vzdihnil in se spet zagledal v okno. Spomnil se je, da sla po drevesce v gozd zmeraj hodila onadva z dedom. Veseli časi so bili! In ded je škripal, in sneg je škripal, pa je škripal še Ivanček, ko ju je videl. Ded je zmeraj, preden je posekal drevesce, pokadil pi-pico, dolgo njuhal tobak in se smejal prezeblemu Ivančku... Mlade jelke, zavite v ivje, sloje negibno in čakajo, katera izmed njih bo morala umreti. Sam Bog si ga vedi, odkod se je vzel — kot strela beži zajec-dolgouhec čez žamete. Ded si ne more kaj. da ne bi zakričal: »Drži ga, drži, drži ga...I Oj, da bi te vrag!« Posekano drevesce odvleče ded h gospodovim v sobo, tam pa so ga začeli krasiti. Več ko vsi drugi je imela zmeraj povedati gospodična Olga. Ko je bila Ivančkova mati še živa in je služila za hišno, je Olga pitala Ivančka s slad-korčki, ga naučila brati, pisati, šteti do sto in celo plesati četvorko. Ko pa je umrla, so sirotico Ivančka spodili v kuhinjo k dedu, a iz kuhinje v mesto k čevljarju ... »Pridi, mili dedek,« je končaval Ivanček, »pri v seji svetnikih te prosim, vzemi me stran od tukaj! Usmili se me, sirote nesrečne, saj me vsi pretepajo in jaz bi tako rad jedel in dolg čas mi je, da še povedati ne morem, zmeraj se jokam. A zadnjič me je mojster udaril s kopitom po glavi, da se mi je vse zavrtelo in sem komaj spet prišel k sebi. Težko mi je živeti, težje kot vsakemu psu... Pozdravi še kuharico, pastirja in kočijaža, in mojih ogrlic nikomur ne daj! Ponižno te pozdravlja tvoj vnuk Ivan, mili dedek, pridi!« Ivanček je preganil popisani list in ga vtaknil v ovojnico, ki si jo je kupil prejšnji večer. Pomislil je malo, pomočil pero in zapisal naslov: Dedku na vasi. Nato se je popraskal, pomislil in pristavil: Ivan M o ž i n a. Vesel, da ga nihče ni motil pri pisanju, si je nadel kapo, in ne da bi si oblekel suknjlco, kar v sami srajci stekel na ulico. V mesni trgovini so mu prodajalci, ki jih je izpraieval, povedali, da se pisma spuščajo v poštne skrinjice, a iz skrinjic jih raznosijo po vsem svetu poštni vozovi. Ivanček je pritekel do prve _________ ________ t i Na zadnjem vzorcu je Učen primer za popoldanske j skrinjice in spusil dragoceno pismo skozi špranjo obleke. Iz, istega blaga, kot je plašč, je narejena Sladke sanje so ga zazibale in čez dobro uro široka pahovka, ki sta ji konca bogato okrašena j je že trdno spal. In v sanjah je videl peč. nn z lisičjim krznom. Praktične so tudi krznene proge, ki so knr na rokavicah. Izostankov narediš šp ozek pas ali pa toplo ovratnica peči sedi ded, binglja z bosima nogama in bere kuharicam pismo. Okoli peči bodi črnuh in maha z repom. Kuhaj s kvasom! Kuha s kvasom je dobra in varčna kuha ln to je zdaj še malo znano. Po najnovejših preskusih vsebuje kvas posebne hranilne in zdravilne vrednote, saj ima v sebi beljakovino, maščobo, mineralne soli in vitamina B in D. Kvas lahko uporabljamo takšnega, kakršnega kupimo pri trgovcu, zato ni nobenih težav z njim. Prežgan,je za juhe in omake s kvasom. Kvas nadrobiš v mast, počakaš, da se raztopi in dodaš nato še moko. — Če pečeš pečenko, nadrobiš kvasa v omako. Zclenjadna samolončnira s kvasom. Ko daš v posodo kilogram poljubne zelenjave, dodaš še opražrno čebulo in 4 dkg kvasa. Ko je kvas že raztajen in je zelenjava dušena, priliješ vode in dodaš 1 kg surovega, olupljenega krompirja, ki je narezan na kocke in pustiš, da se vse skuha do mehkega. Jed bo še bolj tečna, če pri-deneš žlico paradižnikove inezgc in sesekljane zelenjave. Rešitev zlogovnice z dne I. febr. 1. Prešeren, 2. Romeo, 3. Agamemnon, 4. Žilica, 5. Noršinci, (i. ebenovina, 7. Karakorum, 8. Az.ov, 9. Šibenik. 10. čaplja, 11. Lvripides, 12. Stična, 13. evharistija. Prazne kašče se še miš naveliča. Zlogovnica a — ar — ba — ca — ci — — di — di — di — dil — do -e — e — ed — ev — ga — i - — ja — ja — jan — je — jev kač — ko — kro — la — le — ča — ču — dc -do — dron — - ik — in — ir — ka — ka — le — le. — lja — ma — me — inla — mu — mu — na — na — ne — ne — ni — ni — ni — nja — no — no — o — on — pi — pro — ra — ra — ri — ri — ri, — ri — ru — sa — ska — ska — ski — sku — spo — spo — sto — šči — šin — ta — to — to — to — va — va — vas — vin — vrem — vris — zden — že. Iz teh 87 zlogov seslavi 30 besed 8 pomenom: 1. družinski mesečnik, 2. jezero v Afriki, 3. mesto v severni Italiji, 4. ruska dolžinska mera, 5. slap v Ameriki, 6. žlahten- plin, 7. družabna prireditev, 8. oseba v Gospodu Mirodolskem, 9. šaljiv naz.iv murnu. 10. svetopisemska oseba, 11. vas pri Dobrepoljah, 12. vas na Dolenjskem, rojstni kraj pisatelja. 13. konjeniška skupina. 14. razvalina (tuj.). 15. svetovnjak, nestrokovnjak, 10. velik plazilec, 17. mesto v Srednji Italiji, 18. stavba na Akropoli. 19. ruski pisatelj (Bratje Karamazovi), 20. gora na Carsu, 21. mesto na Španskem. 22. žensko ime, 23. otočje v Egejskem morju, 24. narod (tuj.). 25. crške boginje. 26. mesio v Mali Aziji, 27. mesto v Švici. 28. država v Aziji. 29. ženska oseba iz grške mitologije, 30. brazilska opica. Prve in tretje črke vsake besede, povrsti brane, povedo citat iz Prešerna. (Ij in nj se šte-1 jeta kot en glasni* Igralne harfe poznajo vsi narodi Domovina kart je Osrednja Azija Ena najstarejših ohranjenih kart. Na roko je izdelana kitajski karta iz 11(1«. Vsako 7.iino pridejo oh dolgih večerih v družinah do veljave razne družabne igre. Šah se lepo uveljavi, vendar ima lo siaho stran, da igrala na eni deski lahko samo dva, če ni slučajno >kibic« lako divM, da še on sam prestavlja fijjure. Za večje število igralcev pa pridejo v poštev razne igre na karto, l.e malokdaj se igralci vprašajo, kako so nastale le igre in kje so do-ma. Še bolj redko pa bi kdo vedel povedali najbolj skromne podatke o izviru igralnih kart. To ni tudi nič čudnega, saj imajo igralne karte izredno slaro tradicijo. Prero-v prejšnjih stoletjih in tako male so ves svet ž< postale splošno sredstvo zabave pri vseh narodih Vedno več je igralcev, ki le igre ljubijo in morda včasih tudi preklinjajo. Saj nudijo mnogo veselja in kratkočasja, nerazsodnim pa tudi mnogo žalosti in otuipa. Težko je odgovoriti, od kod so prav za prav prišle igralne karte. Dosedanja raziskavanja so le medlo pokazala smor, kjer naj iščemo izvir teh iger. Zc sorodnost s šahom kaže. da je domovina igralnih kart najbrž osrednja Azija. Tako imenovana igra »naipes . ki so jo |)o/.nali že za časa križarskih vojn v Španiji in llaliji, je prva igra na karte med narodi zahodno K v rope. Ta igra je najbrž nastala nekoč v kraljestvu ToharPcev, kier je živelo indijsko-skiNko pleme v ravnini Tarmi ob robu puščave (iobi. Ko je val preseljevanja narodov zajel tudi Toharijce, jih jo potegnil do izvira reke Inda in nato naprej v srednjo lmlijo, kjer so ustanovili mogočno kraljestvo. Del Toharijcev pa je obtičal v Vzhodnem Turkestnnu Med razvalinami lobanjskih stavb so raziskovalci našli velikansko svetišče, na čigar stenah so bile velike ri-lie. Na niili so risarji pred davnimi stolni j i orisnli diužaluio življenje, v starem lobanjskem fevdalnem kraljestvu. Med temi so bile tudi V a levi: Stara risana perzijska karta. Naslikana sla as in sultan. — Nn desni: Nemška igralna karta, tiskana z lesorezom iz konca It. stol. risbo, na katerih so bile prikazane igre s kartami. Kilajcki romarji, ki so prihajali v Indijo že v sedmem stoletju, so prinesli igre s kartami v svojo domovino. Tedaj so v Indiji našli vojne igre na karte. Igrali so jih perzijski budistični menihi za zabavo. Vso kaži.*, dn so bile igre na karte tam že znano nekaj slolelij. Razvile so se jirav lako kakor šah iz. vojnih iger. Igro na karte so bile kmalu nalo prenesene k najrazličnejšim narodom. Povsod prevzamejo karte seveda svojstvene poteze naroda in se razvijejo vzporedno z narodovo kulturo. Sliko na kartah vedno odgovarjajo doživetjem, ki so najbolj vplivala na narode. Pri lom se seveda tudi spreminjajo po obliki in kakovosti, .la-tio je, da so bilo prvotne igralne karte ročno delo. Izdelane so bile največ iz slonokoščenih ploiiic ali pa iz lesenih dcJčic. Na Kitajskem so nekatere vrste dobile nnmeslo pravokotno tudi okroglo obliko. V severni Indiji je ugolovil angleški učenjak, da je tako imenovana čaturanga ali katuraji že nad lisoč let stara igra na karte in da se izredno ujema z bramansklm izročilom. Seveda so karte našle tudi pot iz prvotne domovine proti zahodu. Ugotovljeno je, da so prav križarske vojske zanesle igre s kartami v Evropo. Neka stara beneška ktonika ve povedati že lela 1299. prva navodila za igro s kartami. Prav tako poroča, d* so že tedaj Igrali z.a denar. Iz Italije so skoraj istočasno pro- Zgoraj: Švicarske karle z grbi iz stol. Na levi: Z bogatimi ornamenli okrašena italijanska tarok karta iz 15. stoletja. drle igralne karto v Nemčijo in Francijo. V 15. slo-ielju tiskana knjiga omenja, da je vvtirzburški škof že leta 1329. prej)ovedal igrati karle V istem stoletju je tudi inosto Bern v Švici izdalo podobno prejioved. V zgodovini Francije se omenjajo igralne karte prvič lela 1301. Za razvedrilo melanholičnega kralja Karla VI. jo narisal francoski slikar J. Grin-gonneur v Parizu tri izvode,kart. Prav zaradi tega so dolgo časa mislili, da je bila Francija jirva, kjer so igrali karle. Po francoskem vzoru so v 15. stoletju začeli izdelovali karle tinti na Angleškem, kjer so jih hitro predelali v izrazite angleške karte z.a poker. Igre nn knrte so bilo po vseh deželah Evropo spočetka domu le na (borili. Saj je razumljivo, da so na roko izdelane igralne knrte bile velika dragocenost. Ko j>a so slikarji iznašli lesorez, je jiostalo razmnoževanje igralnih kart lažje. Zato so se te ■uro hitro lahko udomačilo tudi med drugimi sloii. Črno odtise lesorezov so spočetka še na roko poslikali v barvah. Toda že v Iti. stoletju so izdelo- Zgnrnj: Tudi Indijanci so si risali karte. Zgornja karta je bila narisana kmalu |>o prihodu Evrojicev na ameriško celino. Na desni: Vitezova dama na francoskih kartah iž 15. stoletja. valci kart iznašli primernejši način slikanja s pomočjo šablon. Pravi napredek pri razmnoževanju pa je dalo šele odkritje bakroreza v 17. stoletju. Od tedaj naprej so igralne karle v svojem razvoju ves čas sledilo razvoju tiskarske tehuike in postale last prav vseh narodov sveta. Letošnji nebesni dogodki Tudi letos nam bo veličastni oder, ki ga sestavlja vsemirje, priredil nekaj izrednih predstav. Imeli bomo tri sončne mrke, luna pa bo mrknila dvakrat. Navadno Srednja Evropa slabo odreže pri mrkih in koledarji vedo le povedati, da v Srednji K v rop i mrk ne bo viden. Letos pa bomo tudi v naših krajih lahko zasledovali nekaj teh nebesnih dogodkov. Prvi mrk bo popolni mesečni mrk v noči na tretji marec. Zasledovali ga bomo lahko v naših krajih že v poznih večernih urah 2. marca. Ko bo senca zemlje popolnoma zakrila ščip, bomo morali čakati kar poldrugo uro Ves ta čas bo spremljevalka zemlje v zemeljski senci. Nalo se bo zopet začela prikazovati in šele v jutru okrog treh bo spet svetil ves ščip. V marcu bo še drug mrk, ki pn j>ri nas ne bo viden. V noči na 17. marec bo delni sončni mrk, tedaj bo sonce deloma prekrito. V avgustu bo zojiet delni sončni mrk, ki bo pa viden le na majhnem območju Južnega Ledenega morja. 20. avgusta bomo zopet lahko zasledovali popolni mesečni mrk. Na žalost bo ta mrk v zgodnjih jutranjih urah in ga bomo večinoma prespali. Mesec bo namreč stopil v zemeljsko senco šele ob treh zjutraj. Popolnoma pa bo mrknil uro kasneje. Konca mrka ne bo več mogoče opazovali. Zadnji mrk bo sončni in ga bomo lahko zasledovali ludi mi. Ho to delni sončni mrk 10. septem- bra. V poznih popoldanskih urah bomo mogli nizko na zahodnem nebu ojiazoviiti, kako bo mlaj deloma prekril sončno obio. Ob 16.40 se bo .navidezno mlaj dotaknil sonca in bo nato lezel poševno v sonce. Ko bo mrk dosegel svoj višek, bo približno eua tretjina sonca pokrila. Konec sončnega mrka bo pol ure pred sončnim zahodom ob 18.15. Ob jasnem vremenu bi v februarju morali zapaziti proti kraju večernega mraka svetel žar na zahodnem nebu Ta žar povzroča ogromen oblak kOzmičncga prahu, skozi katerega potuje zemlja v februarju. Sončna luč, ki se odbija na teh drobnih prašnih delcih, pa povzroča ta žar. Letošnji april si privošči dobro aprilsko šalo. V tem mesecu imamo namreč dvakrat ščip. Da je stvar še bolj zanimiva, je prvi ščip prvega aprila, drugi pa tridesetega. V avgustu nam bosta pripravila planeta Jupiter in Venera — zvezda Danica — prijetno presenečenje. 4. avgusta bo šla namreč zvezda Danica prav blizu mimo Jupitra. Za oko bo ta razdalja manjša kakor širina lune. Stara in mlada moda Uhane je že poznala kasna kamena doba okrog 7000 let pred Kristusovim rojstvom. Sandale stno dobili iz Male Azije tudi že pred Kristusovim rojstvom, saj so jih nosili že stari Grki. Dežnik so poznale asirske ženske že pred okrog 3000 leti. Njihov dežnik je bil vedno rdeče obrobljen. Ovratnike, ki se dajo izmenjati, so začeli nositi v začetku 10. sloletja. Sončnik poznamo v Evropi že okrog 400 let. Prve platnene srajce je nosila kraljica Marija, žena francoskega kralja Karla VII. Prve svilene nogavice je nosila kraljica Elizabeta v Angliji. Prvi moški, ki je nosil svilene nogavire je bil kralj Henrik II. v Franciji. Nosil jih je na dan poroko svoje hčerke. Naramnice so začeli odrasli nositi konec 18. stoletja, do tedaj so jih nosili le otroci in starčki Prvj cilinder se je pojavil pred 120 leti v Londonu. Ko se je njegov izumitelj, James llalherington pokazal s cilindrom na ulici, je nastal pravi škandal. Ljudje so drli skupaj in se mu smejali. Ilatheringlon je bil zaradi ogražanja javno varnosti aretiran in obsojen na plačilo globe v znesku 50 fuutov. Križanka ll 22 Papir vež vreden kot denar 1 4 5 h ? 8 ° TB n k ia 14 15 | 16 17 IS lil J' 21 2V 23 JI Jh !* '£r :*J I31 V H 14 35 »6 17 •lli •K. 41 \i 4. 14 46 17 18 4U 50 I51 52 M M 55 r>6 57 58 b» » | HI n" 1 63 K4 65 68 «7 68 6» 70 71 7:i 74 75 76 77 Vse modrrno države uporabljajo najrazličnejše, na poseben nnčin izdelane vrste papirja za tiskanje bankovcev. Ko je bankovec dotiskan, pride v promet iu Io malokdo si: vpraša, koliko je v resnici veljal papir >n tiskanje bankovca v primeri z vrednostjo, ki jo bankovec predstavlja. Vsak pač ve, da je stvarna vrednost bankovca Ie skromen odstotek njegove poimensko vrednosti. Bistri ljudje pn znajo že od nekdaj iz navadnega koščka papirja napraviti lep denar, čeprav le s kupčijo. Znano je, kako so prijatelji nekaterim pisateljem sjiroli odnašali rokopise in jih dobro prodajali. Še več, ni vredna samo risba ali slika na papirju, včasih jo že precej vreden samo podpis. To velja zlasti, če je |>odpis nekaj posebnega. Tako je imel angleški slikar NVhistler navado, da se je na vseh svojih slikah podpisoval namesto s pravim podpisom, 7. naslikanim metuljčkom. Tega načina podpisovanja se je navadil tako, da jo tudi svoje čekovne nakaznice podpisoval z metuljčkom. Banke so tn njegov podpis priznale, saj je bilo presneto težko, ponarediti \Vhistlerjevo risbo. Zato je bil \Vhistler lepo presenečen, ko so je nekoga dne pri njeni oglasil možakar in mu pomolil pod nos ček, podpisan z metuljčkom. Mož jc izjavil, da tega j>od- 'godba o Kolumbovem jajcu 26 LET PRED NJEGOVIM ROJSTVOM "italijanski pisec Pcnzoni pripoveduje v svoji knjigi »Zgodovina novega sveta , ki je izšla lela 1505, znano zgodbo o Kolumbovem jajcu takole: Ko se je Kolumb vrnil po odkritju Amerike v domovino, ga je kardinal Mendoza (»vabil na slavnostni obed. Na obedu pn so nekateri gostje začeli trditi, da odkritje Amerike prav za prav ni bilo lako težavno, kakor se zdi. Bili so mnenja, da bi kaj takega ludi oni lahko izpeljali, samo če bi prej spomnili. Kolumb je nalo vzel jajce in vpraša) domiš! jnvce, kdo od njih zna (»staviti jajce tako, da bo obslnlo pokonci. Ker se to nikomur ni posrečilo, je Kolumb postavil jajce lako trdo z ostrejšim konicem na krožnik, da se je lupina vlrla in jajce ie stalo. To je zgodovinski popis dogodka, iz kalerega je nastala označka -Kolumbovo jajce-, s katero marsikdaj opišemo preprosto rešilov za težko nalogo. Kolumb zasluži vse priznanje, saj je ros odkril Ameriko. Zgodbe o jajcu pa si ni izmislil sam. Lela 1440. se jo rodil Kolumb. Istega leta jo tudi umrl italijanski stavbenik in kipar Filip Brunelleschi. I^i jo odkril perspektivo v slikarstvu in ki je zgradil mogočno kupolo stolnice vFirenci. V zvozi z graditvijo stolnice pripoveduje Vasari v svojih slavnih življenjepisih umetnikov zgodbo o Kolumbovem jajcu, ki j>a se je /.godila že polnih 26 let pred Kolumbovim rojstvom! Bilo je lota 1420, ko so so zbrali v Firenzi najbolj slavni graditelji tedanjega časa, da bi se posvetovali, kako naj so zgradi kupola stolnice. Najbolj svojevrstni predlogi so prišli na vrsto, toda odločitev še ni padla. Brunelleschi je hotel zgraditi obok brez vsakega odra in je trdil, da se to da napravili. Ni pn hotel navzočim graditeljem pokazati modela tnkoga oboka in so je že skoraj odločil, da od|»luje nazaj v Rim. Na skrivaj pn je model pokazal vsem tistim, ki so odločali, kako nnj se nl»k zgradi. Prišlo je do ponovnega seslnnka graditeljev in do ponovnih prerekanj. Tedaj je dokazal BruoA^ferhi svojo bislrost. Predlagal je, naj pi.«a ne more priznati, ker kot trgovec šal ne pozna. \Vbistler ga je vprašal, kaj prav za prav hoče. Možakar je na kratko povedal, da hoče ček s pravim podpisom, češ da s tem čekom ne ve kaj početi. Slavni slikar je premeril obiskovalca od nog do glave in se je odločil, da mu jo bo zagodel. Mislil si je: ('e ves trgovski svet prizna moj podpis, hi ga tudi la kramar lahko. Ker je vedel, da nobena banka čeka ne bo izplačala, če, bo podpisan s pravim podpisom, je dejal: »Prosim vrnite mi ček! Napisal vam bom drug ček. ki bo namesto podpisanega metuljčka imel pravi podpis!« Tako se je zgodilo in oba sin se zadovoljna ločila. \Vhistler pa se je seveda muzal, saj je vedel, da možakar čeka ne bo mogel nikjer vnovoiti. Presneto debelo je pogledal drugi dan, ko je izvedel, da je bil vendarle nallman. Možakar, ki jo prišel k njemu, je bil namreč prevejan prekupčevalec z a^togrami. Ta je na vsak način hotel priti do pravega VVhistlorjevoga podpisa in jo zato kupil od nekoga \Vhistlerjev ček, podpisan z metuljčkom za približno HO lir. Zamenjal ga je pri \Vhistlerju za drug ček s pravim podpisom in ga kot redkost prodal za nad 1000 lir takoj naprej. Šo slabše Je odrezala angleška kraljica Viktorija. Nekega dne je dobila od svojega vnuka pismo s prošnjo, naj mu vendar podari 200 funtov. Izgubil je pri igri in mora plačati. Kraljica je bila ogorčena. Hitro je napisala pismo in sporočila svojemu nečaku, da ji še na misel ne pride, da bi podpirala njegovo lahkomiselnost. Kdor hoče igrala, mora imeti sam toliko premoženja, da se mu ne pozna, če izgubi in da shaja brez tuje pomoči. Pismo je zaključila s podobnimi lepimi dobrimi nauki, ki so pa bili vsaj v tem primeru popolnoma odveč. Kljub temu je namreč mladi princ prišel do denarja. Sporočil je naimeč sam, ko ji je zopet pisal: »Draga stara mamal Ko sem zadnjič prejel tvoje pismo in uvidel, da mi nočeš poslati denarja, sem bil zelo žalosten. Veš, draga slara mama zaradi tistih dve slo funtov bi li no imela nič manj, jaz pa bi hi.l iz stiske. No je šlo tudi tako... Prodal sem Tvoje pismo nekemu Američanu, ki mi je zanj dal radevolje 000 luutov. Saj veš, človek si mora znati pomagati...« Takšna jc bila ladja cSanta Maria<, s katero je Kolumb prejadral Atlantski ocean in odkril novi svet. se graditev Kupole prepusli tistemu, ki bo znal postaviti jajce pokonci. Vsi so poskušali, vendar se nobenemu ni posrečilo. Končno jo on sam pokazal rešitev, s katero je kasneje Kolumb nagnal svoje protivnike. Trditev presenečenih konkurentov, da bi oni na la nnčin tudi lahko postavili jajce (»konci, je krepko zavrnil z besedami: »Tudi kupolo bi lahko gradiii, če bi vam Vnaprej pokazal svoj model!« V galeriji. Janez Počasne si ogleduje v galeriji razstavljene slike že zdavnaj umrlih umetnikov. Končno obstane jired znano Tizi.inovo sliko in zagodrnja: »Presneto so bile ženske že takrat lahkomiselne. Čeprav ni imela kaj obleči, slikati pa se je vendarle daia.c Klavir naprodaj. V stanovanjski kasarni stanuje že v pritličju vrliko število družin. Nekoga dne berejo mimoidoči na enem izmed oken skromen napis: »Klavir poceni naprodaj.« Drugi dan zapazijo mimoidoči v sosednem okuu že drug listič z napisom: »Zivio!« Dvojčki. »Včeraj sem videl dvojčka, ki so ju kupili pri Petračcvih. Veš, fantek je pa žo tak, kakor da bi ga izrezal iz očeta!« »To še ni nič! Zakaj nisi poslušal rajši dvojčice. Rečeni ti, pravi mamin zvočni filmi«. Praktično darilo. »Kaj sle pa kupili vašemu Ivančku za njegov tretji god?« »Oh, nekaj zelo lepega in praktičnega. Odprli smo njegov nabiralnik in mu kupili električni likaluLk.« Ugani! »Zasledil som besedo, ki ima sanio štiri zloge, pa vendar 25 črk!« »Ni mogočo!« »Iu vendar res: abeceda!« Vodoravno: 15. tuje žensko ime, 16. jed, 17. kosilo, južina, 19. oksidacija železa, 20. gozdna žival, 21. pekovska potrebščina, 22. strupena žuželka, 24. navaden števnik, 26. moško ime, 28. ilirski poveljnik, 30. ima žival, 32. svetopisemska oseba, 33. del drevesa, 34. vrsta zemlje, 35. italijanski poveljnik. 37. moško ime, 39. tibetansko jezero, 41. industrijska rastlina, 44. starorimski pesnik, •17. del obraza. 48. grška črka, 49. geometrijski lik, 50. trčenje, nezgoda, 52. del zgradbe, 54. bolgarski knez, 50. dol roke, 58. stran (kratica), 60. leposlovna obravnava, 61. otočje v Tihem oceanu, 62. nemška reka. Navpično: 2. instrument, 3. svetopisemska oseba, 4. časopisna agencija, 5. iišp, 6. žensko ime, 7. svetopisemska oseba, 8. ostanek cigarete, 9. naskok, napad, 10. boginja umetnosti, 11. domača žival, 12. finsko pristanišče, 13. listnato drevo, 25. žgatia pijača, 26. stopnja, čin, 27. nemška reka, 28. del ure, 29. starogrški denar, 30. laz, krčevina, 38. znamenje veselja, 39. park, drevored, 40. čistilno orodje, 42. živinska krma (narobe), 43. migljaj, 54. sibirska reka, 53. angleška reka, 54. pogan (tujka), 55. gosj»darska obnova, 56. evropski prebivalec, 57. žensko ime, 58. ribiška priprava. V vseh obrobnih kvadratkih po vrsti: 1 — 2 — 3 — 4—5 — 6 — 7 — 8 — 9—10—11 11 - 13 — 14 - 18 - 23 - 31 - 36 — 46 — 51 _ 59 — 63 — 77 —.76 — 75 74 — 73 — 72 — 71 — 70 09 — 68 — 67 — 66 — «5 — 64 — 60 — 52 — 47 37 — 32 —24 — 19 15 dobiš naslove treh zanimivih povesti iz zbirke Slovenčeve knjižnice. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 21 Vodoravno: 1. rabi, 5. šega, 9. papiga, 15. Ana, 16. vodovod, 17. omot, 18. Pelof»nez, 19. Adela, 20. Est, 22. opora, 27. tip, 29. bil, 30. Klasiber, 32. A bo, 33. Aca, 34. Ren, 35. operater. 40 Sap, 42. oda, 43. lopa, 44. šara. 46. kal, 48. katehumen, 55. Imeno, 58. atoli, 59. Darij, 60. orač, 61. rama, 62. Paka, 63. Šaloma. Navpično: 1. Rape, 2. ane,'3. Balt, 4. Ivo, 5. šop, 6. Edo, 7. gon, 8. ave, 9., 10. postat, 11. Arla, 12. podpora. 13. ime, 14-. Atala, 21 sled, 22 os, 23. pi, 24. Ob, 25. re, 26. ar, 28. Iberija, 29. Bask, 30. krokar. 31. anatom, 35. ol. 36. Po, 37. ep, 38. Ra, 39. Aš, 41. ploča, 45. anis, 47. Anam, 49. ala, 50. Ela, 51., hip, 52. Uda, 53. mak, 54. era, 56. mol, 57. Ero. Ugotovitev »PeterČek. ali te ni nič sram? Vidiš1, Janezek ni starejši od tebe, pa je že za razred naprej!« »Nič čudnega, mama! Saj so bile njegove domače naloge vedno boljše od mojih. Kaj morem jaz zalo, če ima Janezek bolj talentirane starše K MALI OGLASI V malih oglatih velja pri iskaaja ilalb« Tlaka bcieda L 0.30, pri ieaitoTanjskih oglatih |« beaeda po L 1.—, pri Taeh ostalih malih oglasih pa )• beseda po V OM. Davek »e ražaaa posebej. Male oglate |e treba plačati tako) pri naročilu. j Službe j Dobe: Postrežnico pošteno - enkrat tedensko - Iščem. - Naslov v upravi »Slov.« St. 1001. Mlado dekle Fprejmem v pomoč gospodinjstvu. Marolt Fr., mesar. Vodnikova št. 101, Ljubljana. b B Službe B Jttclo: Gospodična prosi kakršne koli la£jc zaposlitve, tudt začasno. Ponudbo na oslas. odd. »Slov.« pod: »Pisarniška moč« št. 1070. a štopanje nogavic sprejmem na dom. Pojasnila ln naslov v upravi »Hlov.« pod št. 1084. z Kemika mlajšega, po možnosti prakso v tekstilni, oljar-ski ali usnjarski stroki, rabimo. Ponudbo upravi »Slov.« pod: »P/Kemlk« štev. 1076. b Šoferja - mehanika treznega In poštenega, »možnega vseh popravil, sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »P/Mehanlk« št. 1077. b Mlado dekle Zdravo, ki zna vsa hišna dela ln kuho dobi službo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1108. b Zaposlitev lščo državni upokojenec. Zmožen slovenščine, Italijanščine, nemščine, srbo hrvaščine. Oče veččlan ske družine. - Naslov v upravi »Slov.« št. 1107. Prodamo Zapravljivike in kočijo ugodno prodam vzamem stare v račun. Prevzemam v popravilo vozove ln konjsko opre-1 mo. Iskra Franc, sedlar, D. M. v Polju 22. 1 Železno peč in stoječ štedilnik ugodno prodam. Iskra Franc, D. M. v Polju 22. 1 Dober klavir in gramofon ugodno prodam za 2000 lir. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1090. K Dekle za kmečka dela sprejmem v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1122. b Instrumentalka praktlkantlnja Išče mesto pri aobotehnlku. Ponudbo upravi »Slovenca« pod : Vesolje« št. 1123. . a KnUoc Knjige! Vso vrsto antlkvarlčnlh knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjl-arna Janez Dolžan, ijubljana, Stritarjeva ul. št. 6, telefon 44-2*. Dober šivalni stroj naprodaj. Buffet, Celovška cesta 85. 1 Lesnega manipulanta vsa oskrba v hiši - sprej mamo. V poštev pride mlajša moč, lahko začetnik. Pogoj: delaven. Ponudbe na upravo »Slov. pod »Poštena št. 1102. b Mladenič z vinarsko - sadjarskim tečajem, razumen in po Sten, dobi. trajno mesto. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Vinograd 1016«. b Graščinsko kuharico prvovrstno, zmožno slo venščino ln nemščine, : dolgoletnimi spričevali -. Iščemo za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na: Gozdni urad kneza Aucrsperga, Soteska, p Straža pri Nov. mestu. Perfektno sobarico zmožno tudi nekaj gospo dinjstva, z znanjem slo venščine ln nemščino ter z dobrimi, dolgoletnimi spričevali, sprejmemo. Ponudbe s prepisi spri čeval na: Gozdni urad kneza Aucrsperga, Šote ska, p. Straža pri Novem mostu. Trgovska družina sprejme pridno in pošte no deklo srednje starosti ki bi Imela veselje d samostojnega gospodinj stva in otrok. Naslov upr. »Slov.«%št. 1131. Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu« Lepe sani sedežne, konja in Uomat ter voz na peresih prodam. nožna ulica št. 29, Ljubljana. 1 Dospela je nova pošiljka bogoslovnih ln mladinskih knjig. Dobijo so v Mla dlnskl založbi. Stari trg št. 30. Ljubljana. Katera dobra oseba posodi v nujni zadevi 800 lir proti mesečnemu jdplačllu? Naslov v upr. »Slov.« pod št. 987. Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro ln točno Obrnite se na: Uudol Zoro, Gledališka ul. L Telefon 88-10. Konja 8 let starega prodom za 6500 lir. Naslov v upr. »Slov.« št. 1063. Zajkle orjake predam. Pot na Rakov Jelšo 56 - Gcrmek. 12 mladih prašičkov lepih, 8—9 tednov starih prodam. - Boh Martin Grosuplje 11. j M3M Lep lokal z dveml velikimi Izlož batni, primeren za vsako stroko, oddamo. Poizve se v trgovini O 1 u p, Pod Trančo št. 1. Močne čevlje za dečka od 12 do 15 let starega, dobro ohranjene, prodam. Verovškova ul. ! p|m 19. Ljubljana VII. 1 LJUBLJANSKI KffiSilJuMiLlil Predstave ob delavnikih ob 14.30, _ob nedeljah ob 10.30 m 14.30_ Slavni italijanski komik Tot6 v sijajni burki Lepa hiSnlhova hCI KINO ilNION FKL. 22-21_ Toto, Izhorni filmski komik v zabavnem filmu Vesela prikazen Trio 1'rimavora, Kili "arvo. Lblgi PavMe, Paolo Stoppa KINO SLOO* - riX. 27-30_ Slan Laurei in Oliver llardv najpopularnejša komika v duhoviti moderni burki Leteča vrapa V ostalih vi.: Jean Parker, Reginald Gardiner KINU MATICA - TEL. 2J-41 Komand Oravoy v muzikalnem filmu Z nasmehom v iivltente Zn dodatek zanimiv film Soba si. 13 Predstava oli 14. url KINO KOOKLJUVO, tel. 41-64 Ježice kupimo. Ponudbo upravi -Slovenca pod »Cena ln količina« št. 1101. k Krojaške odpadke volneno In bombažne ple-tllska ter šiviljsko od-reike, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Ucrk-man, Hrenova ul. 8. k Kože domačih zajcev veveric, llslo, dihurjev, kun, vider ln domačih mačk kupujo L. ROT, krznarstvo — LJublJuna. Mostni trg 5. k Mačke siflje, veverlčne kožo vse drugo vrsto kupujo in plačuje zolo visoko ceno kakor So nikoli Zdravič, Ljubljana Stari trg 30. k Hlevski gnoj u p I Viški mlin. Ljubljana. telefon 35-73. Transmisije ležišča, Jermentce, črpalko In podobno - prodamo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1112. 1 Moško kolo dobro ohranjeno - proda Kocjančlč Anton. Stožicc, Tyršova ccsta 181. pomaranče v košarah po ca 17 kg naprodaj na Ja-nežlčevl cesti št. 13 po 4.70 lir za kg. Kličite telefon št 37-14. Prvovrstni karbolinej svetil In temni katran Cramolln, kolektorsko olje za elektromotorje, Gravlcyd hladil, olje za vse stroje v dozah, vinska želatlna »Flora«, gnojilna sol za cvetlice stalno v zalogi Petro-nafta. Ljubljana, Tyr-ševa cesta 35 a. 1 Posestva Stavbno parcclo kupim v Stepanjl vasi ali- na ' Kodeljevem. Ponudbo poslati na upravo »Slov.« z navedbo kraja ln cene pod šifro »Ku-t. 1069. p j}Kugaimpj§ Manjšo hišo kupim v LJubljani do pribl. 150.000 lir; razen toga prevzamem event. hipoteko. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »1890« - 1085. p Travnik ali njivo ' za obdelavo v bližini LJubljano kupim. Naslov v upravi »Slov.« št. 971. Hiše - parccle prodaja in kupuje l-ealt-tetna pisarna Zajec An drej. Tavčarjeva ul. 10. telefon 35-64. P Kupim hišo 2 nova Philips aparata najnovejšega tipa, 5 cevna, ,z mogočnim očesom, naprodaj po 2500 lir. In-terpromet. Ulica 3. maja št. 10, dvorišče. 1 kjer koli v LJubljani, do 120 000 lir. Grcin tudi > dvolastnlštvo. Ahlin Ha r.lja, Ljubljana, Koiczlj-bka 19, II. nadstr. Volnene odpadke krojaške, pletlljske, šivilj ske odrezke, ovčjo volno ln mešano bombažne odrezke, kakor vso tekstil no surovino kupuje JUOOVOLNA«, TyrSeva 41. nasproti sv. Krištofa Gramofon ln plošče, dobro ohra njeno, kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod šifro: »Gramofon« štev. 10S2. Kupujem po najvišjih dnevnih cc nali krojaške, šiviljske pletlljske volnene odrez ke. staro žemper volno podlogo, kontenlno ln raz ne staro cunje, juto 1 vreče. Kovačič, Tjršev cesta 35. Kupim kamjon 80 do 100 KS na plinski pogon ali nafto. Ponudbe Kočevje, poštni predal 1 Ditta Kodelll. Otroški voziček globok, dnbro ohranjen kupim. - Ponudbe uprav »Slov.« pod št. 1116. Kovčke za harmonike ln vse vrste harmonik dobite pri »Prometu«, naspr. križan-ske cerkve, tel. 43-90. k Dinamo 3 KS ln 5 manjših po 6 luči ter ventilator - prodam. Medvešček, Medvedova 4, Ljubljana. Tri preprogo novo, velikost 3X2 m, po nizki celil naprodaj. -Ogled pri gostilničarju, Sv. Petra cesta 25. 1 REUMATIZZATI Fale regolarmenle la voslra c u r a di REVMATIČNI zdravile se redno z URODONAL Evi terele: Dolori, Sciatlca Emicrania, Obesita Un cucchiaino da caffe maltino e sera in un po' di acqua PR0DUZI0NE ITALIANA in bosle preprečili: Bolečine, tshias (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena žličica Urodonala v malo vodi ITALIJANSKA PROIZVODNJA j Sp&B B Cbjaue | V upravi »Slovenca« naj dvignejo Inaerentl slodeče ponudbo : Odgovor na Bodoča sreča Delovni gostilničar 799 Dobro plačam 322 Kuharska učenka 257 Ma/ljlva 632 Odkritosrčnost 1036 Itazllčlio 491 Samostojna kuharica 375 Skromno 473 Slovenski 353 Soliden 406 Solidna uradnica 666 špedicija Ugodna prilika 371 Oddajo: Opremljeno sobo s kopalnico oddam solidni gospodični. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »tista št. 1095«. s muc: Italijanski profesor išče eno ali dvo mebll-ranl sohl z dvema posteljama In otomano. - Po nudbe upravi »Slov.« pod »Center ali bližina centra« št. 1038. jjsiancvanšsf Begunko, mater 4 otrok, ki me jo prišla v stiski In bedi prosit za podarltev staro žtmnlce prosim, da mi isto vrne, ker jo stranka. katero lnsj jo bila, zahteva nazaj, sicer me bo kazensko preganjala zaradi samolastno prisvojitve Iste. Ponovno prosim gospo, naj sporoči saj svoj naslov. Falatov, tapetnlk, Novi trg 4. o Prodaja bukovine Ravuatoljslvo drž. gozdov v Ljubljani. Hlelwel»ova cesta 1. proda na pismeni licitaciji dno 28. febr. 1942 okoli 12.000 plm bukovine na panju v drž. gozdu na Gorjancih v obClnl Kadatovlči. - Po-gojo ln pojasnila dajo navedeno ravnateljstvo. HfilMHil Vajenca za mizarsko obrt od 14 do 15 letnega sprejmem. Oskrba .pri mojstru. Avg. Corne, Vodnikova st. 83, Ljubljana Vil. v Vajenca z dovršenimi 4 razredi srednjo šole sprejme trgovina z me.š. blagom v Ljubljani. Plamene ponudbo na upravo »Slov.« pod šifro: -Marljiv in pošten« st. 1068. v kateri je našel denarnico na stolu pri fotografu I avlovlču, prosim, naj jo j rljskl trgovini. - Kastello odda proti nagradi. Ciril | Antonija, Zalog štev. 1. Metodova ul. 16-11. r p. Škofljica. v ] štelo: Stanovanje sobo s kuhinjo ali večji sobo s štedilnikom Išče mestni delovodja. Poiiud bo: Dolar, Mestno cestno nadzorstvo, Vrazov trg Stanovanje eno- ali dvosobno Iščem za takoj. Plačam tudi ne kaj mesecev naprej. Jo sip Bcnčlna, Majstrova 10 Stanovanje ISčom za dvo starejši osebi. - Ponudbo uprav »Slov.« pod »1. april«. Stanovanje tri- ali štlrlsobno Išče 5 članska družina — vsi odrasli - za april ali maj najrajo v centru mesta Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Točen 1080« Stanovanje 5 do 6 sob aH celo vilo, vzamem najem takoj ali kasneje Ponudbe na S. A. M. I C. E. N. poštni predal 13 LJubljana pod »Dober plačnik«. t Parliamo 1'itoliano«. prof. dr. Stanko l.cben. — 19.50 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glo«lm. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.2() Komentar k dhevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Izvleček i/, operete »Kva« F. I e-harja. Orkester in zbor pod vodstvom Ciallina. — 21.25 Predavanje v slovenščini. — 21.40 Simfonični konrert pod vodstvom Ferrera. — 22 20 Orkester pesmi pod vodstvom Angelinija. — 22.45 Radijska poročila. Moderna avtomobilska cesta od Jadranskega do črnega morja Trieste, 13. februarja. Načrt ogromnega gospodarskega in turističnega pomena se sedaj živahno obravnava v primorskih krogih: moderna avtostrada, ki bo vezala Jadransko s Črnim morjem. Ta načrt, ki datira že iz leta 1(J17., je določal sprva gradnjo železniške proge, ki bi se pričela v Bordeauxu, enem največjih francoskih pristanišč ob Atlantiku ter bi bila potem izpeljana cvl> Sredozemskem morju ler skozi Zgornjo Italijo do Jadranskega morja — potem pa .bi skozi Trieste, Zagreb, Belgrad in Riilia-rešto prispela do Konstance na Črnem morju ler nadaljevala oh morju naprej svojo pot do največjega črnomorskega pristanišča Odese. Povojne razrvane razmere so uresničenje tega načrta preprečile, obenem pa je novodobna prometna tehnika prinesla velike izpremembe ter je velikanski dvig avtomobilizma močno zmanjšal gospodarski pomen železniške zveze. Ko se je nato na pobudo Nemčije pričela graditi moderna avtostrada z Ostenda v Belgiji skozi Nemčijo, Madjar-sko, Srbijo in Bolgarijo v Turčijo do Carigrada — proga, ki je v glavnih obrisih že dograjena ler izročena prometu, nato pa se ho še nadaljevala od Carigrada naprej čez Irak do Perzijskega zaliva in dalje proti Indiji, tako da bo predstavljala najkrajšo zvezo med Evropo in najbogatejšimi predeli Azije, se je izpremenil tudi načrt za jii/.no-evropsko prometno transverzalo, ki naj bi vezala Sredozemsko in Jadransko morje s Črnim morjem. Namesto želcznioc se bo gradila avtomobilska cesta. Za naše mesto bo ta cesta ogromnega gospodarskega in turističnega pomena ter zato celokupna tukajšnja javnost In načrt najtopleje po-i zdravlja z željo, da bi se čimprej uresničil Francesco Perrli 62 Neznani učenec Zgodovinski roman U Kriatusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Varilija sc je poslovila od trgovca, ga prosila, naj se zahvali prijateljici Urgulaniji, mu priporočila, naj o vsem popolnoma molči in se potem vzpela 6 sužnji po stopnicah na ladjo. Sonce je bilo žc zašlo, a Aspromontsko pogorje sc je še odražalo v večerni luči. Sveža sapa je pihala z gora proti morju. d» so se v njej premikala jadra brez šuma kakor peruti galebov. Mornarji so odvezali vrvi in ladja se je guga-joč premaknila kakor velik črn labod. Ko so se oddaljili nekaj sto korakov od obale, je Varilija, ki jc ostala sama na krnu ladje, gledala oddalju-jočo «e zemljo in oči so ji za!;!e solze V medli svetlobi večera je videla ra gričih z oljkovimi gaji tia levi Pentadaktilos, na sredi Potamos in Pan-doksijo, na desni pa Lokri s Prozerpinim templjem iz belega marmorja in z jonskimi stebri. Bila so to zadnja mesta, ki jih je videla v lepi Italiji. Brucijske gore so se čudovito ožarjenc odmi-kale kot zadnji mejniki blažene dežele, ki naj bi je z njenimi kraji in gorami več ne videla. Ladja je odplula na visoko morje na vsa jadra in kmalu ie kopno popolnoma izginilo. Samo zlato bleščeča Venerina zvezda jc ostala in kazala, kje je zahod. Glej. gospodarica. Venerino zvezdo.• jc rekla Puničanke, ki jc prišla z loeso na krov k gospodinji, boginja ljubezni te spremlja in ščiti tvojo pot.« • Vidi m jo,' je odvrnila Varilija, in moje oči se ne umaknejo od nje. Pa se le bojim, ker sem nocoj preveč srečna. Bogovi so ljubosumni zaradi človeške sreče.« Potem so zamrli zadnji žarki večerne zarje in zvezdnato nebo se jc veličastno zgrnilo nad tihim morjem, ki sc je nežno lesketalo vse do obzorja kakor božansko oživljeno. Noč, mali ognjenih zvezd, je gledala svet z miriadami svojih zlatih oči. Iz njenega naročja, ki je bilo naročje Jupitrovo, pride iz ognja rojeni na zemljo, da prinese ljudem, rojenim iz njegovih solz, veselje Varilija mu je šla naproti. Ob žarenju neznansko daljnje svetlobe se ni mogla odločiti, da bi zapustila krov. Rilo ji je, kakor da je nad njo in in okoli nje nekaj neizraznega. Nič ni bila zaspana. Polnoč je že minila, a bila je še vedno na krovu in občudovala nebo. Naenkrat je veter f>opolnoma ponehal, ozračje je postalo zelo toplo in ladja se je ustavila sredi vode. ki se ie svetlikajoče prelivala kakor stopljeno zlato, ' Gospodarica, ie tedaj rekel krmar Varili ji. ali veš. kje smo? Nad grobom zaljubljene pesnice Sapho. ki sc jc vrgla z Levkadske pečme v morje. Morski tokovi vedno prenašajo njeno truplo in tam, kjer ie pionoči, sc zrcalijo vse zvezde.« Variliia se je zagledala v svellikaiočo se vodo in ie vzdrhtela. /delo se ji je. da vid' na dnu teli v od.i nesrečno pesnico z viioličastimi lasmi in da jo gleda z odprtimi očmi ko kaka prikazen. In spomnila sc je njene Nočne pesmi«. ■ /c luna je zašli. že gostosevci tonejo in noč temna na sredi svoje je poti. O, hitro čas beži, a iaz osamljena počivam in v solzah srce mi koprni...« 7. Medlem je še isti dan odšel iz Regija brzi sel v Rim z obvestilom, da so Varilijo, ženo Valerija Messala v pregnanstvu na nočnem sprehodu ob morju blizu Scilske pečine ugrabile psice grozne |x>šasti ki je strah mornarjev, in da je tako žalostno prišla ob življenje. Poveljnik vojaške kolonije v mestu je |>odrobno jioročal, kako se je vse zgodilo po pričevanju sužnjev in ugotovitvi na kraju nesreče in še po ostankih, katere so našli tisto noč na morju. Ta vest se jc v Rimu bliskovito razširila, za kar je po svoje poskrbela Urgulanija, a tovarišice I.olij inega krožka so opravile za mane umrle nešteto žrtev. Se cesarja na Kapriju so obvestili in ker ni nihče o vsej zadevi nič dvomil, niso nič dalje poizvedovali. Tudi Valerius Messala je dal obesiti na hišo na Celiju cipresove veje Po osmih dneh pa je v mrzlično razgibanem življenju prestolnice ta vest zamrla in nihče ti i mislil več nanjo. Varilijinfl ladja je lahko mirno plavala proti Vzhodu, zakaj nikomur ne bi prišlo uiti v sanjah na um, da bi iskal pod zunanjostjo sirijske sužnje z Venerino zvezdo na čelu in na ličnicah — rimsko matrono Varilijo, hčer Kvintilija Vara. SIN ČLOVEKOV. 1. Ko sc je vrnil Trikongiu« z vojaki, ki so spremljali Marka Adonija k razgovoru z Eleazar-jevim odposlancem, brez poveljnika v Jeruzalem, jc bil Sisinnius Panza v grozili zadregi. Obžaloval ie. da je dal na lastno pest neizkušenemu mladeniču tako kočljivo nalogo, in se bal, kaj če bi ga oil spretni posredovalec razbojniškega poglavarja zavedel, da bi se, hoteč 6e odlikovati in pokazati svojo hrabrost, spustil v kako predrznost in bi padci kot žrtev zasede. Se isti dan je morala nastopiti vsa konjenica. Polovico jo je poslal 6 centurionom Kornelijem proti Betlehemu, da bi ga poiskali, z drugo polovico pa je šel sam proti Mrtvemu morju. Odredil je, da se morata oba oddelka, ko pregledajo gorovje, siliti na robu jmščave. Drugo jutro pa je prav tam ob sipinah blizu ' Ma........... neznancem. Bethabare srečal Marka Adonija v družbi z nekim Marko mu je povedal, da jc poizkušal doseči spravo in hotel biti zaradi tega sam, da je potem, vračajoč se, zašel v puščavi in prebil noč v nekem gorskem kotu s tem judovskim mladeničem, ki mora biti, kolikor je razbral iz njegovih pogovorov, učen helenist ali rabbi, temeljit poznavalec postave Povedal je tudi. da pogajanja niso uspela, in da je sklenil takoj začeti z vojaškim nastopom po navodilih Poncija Pilata. Panza je menil, da je otročje ravnal, ko se je brez pomoči vojakov sam pogajal. »Pomni,« je rekel, »da je najboljši način, ako hočeš nasprotnika pregovoriti, pokazati mu, da ne more izbirati. Zavedaj se pa tudi, da so orien-talci zahrbtni. Ako pri njih ne uporabljaš sile, je tisto, kakor da bi se predal v njihove roke.« Marko Adonij je mirno sprejel grajo in nasvet in si ni tipal povedati nitademti tribunu svoje skrivnosti. Težko pa je čakal, kdaj se vrne v leruzalem, da bi se zaupal Megaklesu in ga prosil, naj mu kaj svetuje. Čeprav mu je celonočni jiogovor s krščencem v puščavi razveselil in olajšal dušo, je bilo njegovo srce le še silno polrto. Uradnica verna In značujna žeti spoznati treznega, dobrosrčnega intelektualca — najraje učitelja ali profesorja od 33 do 45 let v »vrho ustanovitve družinskega življenja. Ponudbe upravi »Slov.« poil »Značajnost št. 10fi5«. ž Uradnica 32 letna, Išče zaradi pomanjkanja znanja Iskrenega prijatelja v »vrlio Cenitve. Le samo resne ponudbe upravi Slovenca pod »Odkritosrčnost 1036« Pohištvo Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Filatelija Filatelisti pozor! Najugodneje kupite ln vnovčlte znamke vseli kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni .lanez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6 Zadnji dan! ■BBBuMIMSCV«^ 420 vrednih nngrad je razpisanih zn reševalce uganke v „Slr-venčevem koledarju" (stran 2"50). Danes je zadnji dan. zato takoj pošljite rešitev uu: ..Slovencev koledar", Kopitarjeva 6, Ljubljnun Iftvto-motorfi Nakup in prodaja avto- mobllov - tovornih |n osebnih ter motoclklov. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11, f IZDELOVANJE Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 Posebni oddelek za izdelovanje daniskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, mo-| dernih fazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. P0SLU2ITE SEJ v svoji črtaln!ci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do_ razkošnih oblik. Vsakovrstne znamke prodaja trgovina Ccšno-var, Cesta 29. oktobra 2. Sprejema tudi v komisijo. Filatelistični oddelek Mladinske založbe, Stari trg 30, nudi razne znamke, ilustrirane kataloge jugoslav., posebej hrvaških znamk, ceniko ln vsakovrstne albume. Oporoka osmih bojevnikov XI. Inšpektor Kennedy jo bil kakor huda ura. Z njegovega obličja niti Hanimond, ko se je vrnil, ni mogel pregnati gub, ki mu jih je bila zarezala skrb. »Dobro jutro, slari prijatelj,« ga je prisrčno pozdravil llammond. »Kaj počne najin morilec?« »Najin morilec?«: zagode inšpektor. »...Nisem vedel, da je morilec najina skupna posest?« »Kar še ni, se lahko še zgodi. Kvišku glavo! Ali sle slabo spali?- »Ne — žal šc predobro. Vrag naj vzame vso lo dihali« Hanimond očitajo pogleda logotnega inšpektorja: Poslušajte me, Kennedy, ljubi moj prijatelji Kaj naj si mislim o vas, ko la lepi jesenski pričenjate s prcklinjevanjem, ko sicer nimate navade kleti? Olajšajte si svoje skrbi polno srce ter so pogovoriva o vsej tej stvari!« Kennedy ga divje ošine. »Kaj pa Vas je prav za prav privedlo semkaj linzaj, Hanimond, Vas in pa tistega le simpatičnega mladega moža?t Ko jo jc »simpatični mladi mož molče pobrisal stran, je Hanimond kratko ponovil svoj jiogovor z LIoydom. Kislo inšpektorjevo obličje se je stopnjema jnsnilo ter je slednjič kar zažarelo. »Strela! Šest tisoč funtov! Vsa časti Lep kupec denarja je lo! V tem jc pač prednost zasebnega detektiva, Hanimond. Taka nagrada nam državnim sleduhoin nikoli ne pade v naročje.« In rahlo vzdihne. »Mar mislile, da zasebni detektiv vsak dan goltu take mastne zalogaje?« se mu zasmeje llammond. Sicer pa spregovoriva o stvari — zakaj neki sle tako nasajeni?« »Le vprašujte me, zakaj. Našli nismo seveda Umrla nam je nafta ljubljena mama, sestra, tašča, stara mama ln teta, gospa Kos Marija roj. Jenko vdova po železniškem kurjaču Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, 15. februarja 1912 ob pol desetih dopoldne lz zavetišča sv."Jožefa na pokopališče v Dravlje. žalujoči : ANTON, sin: P. ERNEST JENKO, brat ; BAHAR FRANC, zet -vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša dobra mama Kavčič Marija posestnica Pogreb je bil v soboto, dno 14. februarja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Mali Ligojnl na pokopališče v Veliki Llgojnl, Vel. Llgojna, 14. febr. 1942. Žtdujoči otroci in sorodniki Cbtt škornje in gojzerce a la »žlrovske« in vs» vrste drugih čevljev po naročilu Izdeluje ln sprejema popravila Mrak, Sv. Petra cesta 30. Kupimo proti takojšnjem plačilu polnofar-mertik zn do 65 cm debela debla, brzodelujoči ali navadni,ali pa venecijanko z vsaj dvema žaginimn listoma. Ponudbe je poslati na upravo ..Slovencu" pod značko ,,Pragozd" 1076 Zafjvala in priporočilo Zahvaljujeva se vsem cenjenim gostom, ki so tekom mnogih let posečali železniško restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani, katero opuščava 14. februarja 1942. Preseliva se v Bežigrad v Ljubljani, kjer bova vodila kavarno pod poslovodstvom g. JOŽETA HUDEČKA in se z vso voljo, da bi mogla dobro postreči, za obisk vljudno priporočava Ciril in Anica Majcen ara Zahvala Za ljubeznive dokaze iskrenega sočustvovanja, ki so nam došli ob smrti naše ljubljene seslre in tete, gospodične Pavle Schubert ter vsem, ki so jo spremili na zadnji zemeljski poti in molili za njeno dušo ali na kateri koli način počastili njen sjiomin, se najprisrčneje zahvaljujemo. — Bog povrni! Ljubljana - Rakek, dne 11. februarja 1942. Družine SCHUBERT - KOFOL. " i ' r i' iiilia ti i ti najmanjše sledi za tatom, ki je šipo razbil in nam listek izmaknil. Ko bi njega imeli, bi imeli tudi morilca.« »O tem pa nisem docela prepričan, Kennedy. — Ali sle šo kaj drugega novega odkrili? •I'rav nič ne! Pač pa ste Vi snoči nekaj na-migavali. Na dan z besedo!« »Ne nadejajte se preveč, ljubi Kennedyl Nekaj pač domnevam — pa nič več kakor samo domnevam. Dobro je vsaj lo, da imava več časovnih podatkov in pa da natanko veva, kdaj je bil umor storjen.« »Kajpada — če je doklor prav povedal.« »Reciva, da je prav povedal! Vsekakor pa sva prisiljena držati se teli njegovih navedb, sicer sploh nikamor ne prideva. Preidiva tedaj k navedbam glede časa. Splošno sem pri takih navedbah precej skeptičen. Ne dobite treh ur, ki bi do minute enako šle Res je pa tudi, da ljudje, ki na uro gledajo, še zato prav nič ne vedo, koiiko je ura.« No. no — ali niste malo preveč rekli?« »Nikakor ne. Le poskusite! Ustavite na cesti prvega človeka, ki ga boste videli na uro gledati, pa ga takoj nato vprašajte, koliko je ura. Večina bo lakih, ki bodo šo enkrat na uro pogledali, preden vatli bodo odgovorili, ker sploh vedeli 110 bodo, koliko je ura. V najinem primeru pa se lahko opirava na več slvari, na cerkvcnp uro, na stensko uro v knjižnici in na več gostov, ki so brez vsakršne zveze mod sol>oj prav po teh urah natančno povedali, kdaj je kaj bilo. To je že vse res — ampak strežaji in razni gosljo so vendarle čisto navadni lažnjivci, uro v knjižnici pa je kdo lahko kar lepo pomaknil naprej ali nazaj —.« »Kakopak — morda jo tudi župnik zlezel na vrh zvonika in tamkaj premikal cerkveno uro. Nak. ljubi Kennedj, tn ni prava! Da so se strežaji in nekateri gostje res igračkali z resnico, to je tudi meni Jasno — o tem bom še spregovoril, »tre v knjižnici pa ni nihče premikal! Recimo, ko bi si bila Crevv in Gray, ki sta oba najdlje bila v knjižnici, privoščila tako šalo, bi bila morala najprej leslev potegniti pod uro, nakar bi bila morala oba na njo — jiotem pa še drug drugemu na rame splezati —« »Čemu neki?« »Kennedy — večji sein kakor Kateri itou izmed teh dveh, pa bi vendarle no dosegel uro, najsi bi se tudi na vrhnjem klinu lestve na prste postavil. Ko bi si bili vi to stvar bolje ogledali, b; bili videli, tla so knjižne police lako urejene, da jih lahko zvišujejo, kakor knjižnica narašča — pa še vedno skoraj štiri metre manjka do stropa. Zato pa je stenska ura tako visoko obešena, da bi je pozneje ne bilo treba predevali. Če bi tia primer ona dva hotela kazalec na tej uri premakniti, bi bila morala oba stati na vrhu lestve, nakar bi bil moral eden splezati na rame drugega. To pa bi bila najprej sinrtnonevarna telovadba, ker lestev neverjetno gladko drči po tračnicah, poleni pa bi bil lo od sile neroden prizor, ko bi nenadno kak drug gost stopil v knjižnico... zlasti še, ko bi se kasneje izkazalo, da je bil vojvoda umorjen. To teorijo torej le kar opustiva! Naslednje vprašanje je morilec: Ali je kak neznan človek, ki je od zunaj vdrl v hišo, ali je znan človek, ki je tudi od zunaj prišel, ali pa je k'do iz hiše. Prvo podmeno kar zavrziva. Neznan človek bi ne bil mogel vedeti, da vojvoda prav takrat hrani pri sebi demante — če mu tega nihče iz hiše ni izdal. V drugo skupino spadajo vrtnar, šofer, oba navzoč n a strežaja in pa — Cambell. K tem moramo pridejati še tistega Thompsona. Morda bo gledi> lega šp to in ono treba razjasniti. Vsekakor pa bomo razmere glede prvih štirih iti tudi glede Thompsona mogli brez poselitiih težav preskusiti. Drugačn pa je glede Cnmbella. Delali morava tako, kakor da bi Cambell še živel, dokler ni-mava dokaza, da je mrtev... tedaj: tudi ta bi utegnil biti udeležen — morda, da je celo morilec. V tretjo skupino štejem vse v hiši navzočne, družinske člane, goste in služinčad. Pri vsakem izmed njih morava presojati, kaj ga zagovarja in kaj obtožuje. Ali ste kaj posebnega opazili, ko ste preiskovali zimski vrt, mrliča in najdeni demant?« »Kajpada sem opazil. — Demant je ležal daleč stran od mrliča. Sami ste me opozorili, čeprav I »i bil lo čudno okoliščino tudi sam opazil.« »Prav, Kenncdy. Mrlič je ležal v prečnem hodniku, domala pet metrov stran pa je v srednjem hodniku ležal demant. — Da bi bil vojvoda demant izgubil, je kaj malo verjetno. Druga možnost: morilec je demant v naglici izgubil. To pa je prav za prav še manj verjetno. Če je morilec vzel demante potem, ko je vojvoda že bil umorjen, je mogel to storili brez slehernega boja, pri čemer bi demant nikakor ne bil mogel frčati no zraku kar pet metrov, nato pa še okoli ogla, Če sla se pa za demante poprej ruvala, bi se daljava utegnila pač skladati, vendar bi bil tedaj demant moral ležati v prečnem hodniku na oni strani srednjega hodnika Tretja možnost: morilec, je demant nalašč stran vrgel! To se mi zdi še najbolj verjetno. Kaj je s leni nameraval? človek bi sodil, da je morilec, ki je od zunaj prišel, vrgel demant proti vrtnemu salonu, da bi nekako namignil, češ da je po tej poti spet odšel in pri tem demant izgubil. Z drugimi besedami povedano, morilec je hotel osumiti koga iz te hiše. To se kaj verjetno sliši — žal — celo kar preveč verjetno. Celo povprečni moderni kriminalist bi nc šel na te limanice. Zakaj: misliva si. da sva na morilčevem mestu! Vojvodo je umoril in vzel demante Kaj bo zdaj storil? Škal-Ijlco z demanti bo v žep vtaknili Ko bi mu pri tem \7. škatljice padel kak demant. bi obležal blizu mrliča, ne pa pet metrov stran. To tedaj docela izključuje možnost, da bi bil morilec, če je prišel od zunaj, zavrgel demant, kakor tudi možnost, da bi bil morilec, če je od znotraj prišel demant v resnici izgubil.« Za Ljudsko tsskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlii