IZVIRI DOBLIČICE IN NJIHOVO ŠIRŠE KRAŠKO ZALEDJE DOBLIČICA SPRINGS AND THEIR WIDER KARST BACKGROUND Peter HABIČ, Janja KOGOVŠEK, Mihael BRICELJ, Martina ZUPAN Acta carsologica, XIX (1990), 5-100, Ljubljana 1990 lzvlca:k UDK 551.444.5(497.12) Habit, Peter; Janja KogoYiek; Mihael Bricelj; Martina Zupaa: hYiri Dobliace in njihovo iirie hafto uledje Poleg geološkega, geomorfološkega in hidrografskega pregleda visokega odtočnega krasa na razvodju med Krko in Kolpo ter nizkega zajezenega krasa s številnimi izviri v zahodnem obrobju Bele krajine (Slovenija, Jugoslavija) so prikazani rezultati hidroloških meritev nizkih voda, fizi- kalno kemičnih analiz izvirov na obrobju Kočevskega Roga in Poljanske gore, poskusnega črpanja stalnih zalog Dobličke in sledenja ponikalnic Rinže, Kačjega potoka, Koprivnika in Željnskega potoka, Vrčic, Ponikev na Mirni gori in Miklarjevega zdenca na Poljanski gori. Ugotovljeno je kraško zaledje Dobličice in sosednjih izvirov ter bifurkacija na razvodju med Krko in Kolpo. Kraški relief in hidrogeološke razmere so v veliki meri pogojene z mlado tektoniko. Ključne besede: Dinarski kras, hidrologija, hidrokemija, sledenje voda, varstvo voda, Bela krajina, Slovenija. Abstract UDC 551.444.5(497.12) Habit, Peter; Janja ICogoYiek; Mihael Bricelj; Martina Zupan: Dobliaca sprinp and their wider brst background Beside geological, geomorphological and hydrographical survey of high outflow karst on the watershed between Krka and Kolpa and low impounded karst with severa! springs in western border of Bela krajina (Slovenia, Yougoslavia) the results of hydrological measurements of low waters, physico-chemical analyses of springs on the border of Kočevski Rog and Poljanska gora, test pumping of permanent Doblička storage and water tracing of Rinža, Kačji potok, Koprivnik, Željnski potok, Vrčice, Ponikve sinking-streams on Mirna gora and Miklarjev zdenec on Poljan- ska gora are presented. The Doblička and near lying springs karst background was stated as well as bifurcation on the watershed between Krka and Kolpa. Karst relief and hydrogeological condi- tions are mostly controlled by neotectonics. Key words: Dinaric karst, hydrology, hydrochemistry, water tracing, water protection, Bela krajina, Slovenia Naslov - Address Prof. dr. Peter Habič, dipl. geogr. Mag. Janja Kogovšek, dipl.ing. chem. Inftitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, YU 66230 POSTOJNA, Titov trg 2 Mag. Mihael Bricelj, dipl.biol. Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani YU 61000 LJUBLJANA, Karlovška Martina Zupan, dipl.ing. chem. Hidrometeorološki zavod R Slovenije YU 61000 LUBLJANA, Vojkova la Vsebina Uvo.._ ______________________ ···································· Položaj in geografske značilnost ... · ________________ _ Kraški izviri na zahodnem obrobju Bele krajine ___________ _ Poskusno črpanje stalnih zalog Dobličice _______ ·-----················· Fizikalne in kemijske lastnosti izbranih izvirov in ponorov (Janja Kogovšek) .... Pregled dosedanjih sleden1-· ----------------··--------··············· Kombinirani sledilni poskus 1.1988 (Habič,Zupan)-------························· Sledenje v zaledju Dobličice 1.1989 (Habič,Zupan1---------················· Geološko tektonska osnova kraškega zaledja Dobličice ______ _ Kraški relief v zaledju Dobličice med Krko in Kolpo ...................................................... . Ocena minimalne izdatnosti izvirov in velikost njihovega zaledja ............................... . Omejitev zaledja Dobličice in sosednjih izvirov-----·········································· Varstvena območja in varovanje Dobličice ____________ _ SkleP-----------------------·························· Viri in literatur.._ _____________________ _ Dobličica springs and their wider krast background (Summary,-...--················· Poglavja, ki niso posebej označena je sestavil P. Habič 7 9 10 11 25 31 42 43 59 70 74 86 89 91 91 95 97 . UVOD Potreba po raziskavi kraških izvirov za zahodnem obrobju Bele krajine se je poja- vila, ko je bilo ugotovljeno nevarno onesnaženje Krupe s polikloriranimi bifenili (PCB). Za zajetje Krupe kot osrednjega najizdatnejšega vodnega vira v Beli krajini so bili izde- lani že vsi načrti. Pred začetkom gradnje pa so kemijske analize pokazale, da voda ni primerna za pitje, ker vsebuje strupe, ki so jih iz obrata Iskre v Semiču nesmotrno odlaga- li po kraškem površju v okolici izvira (D.PLUT, 1988). Potrebno je bilo torej poiskati drug vodni vir za oskrbo naselij v Beli krajini. Kraški izvir pri Dobličah je bil že leta 1958 zajet za oskrbo Črnomlja. Po zatrjevanju upravljalca vodovoda pa jim je ob suši pri- manjkovalo vode. Pred leti smo pri izdelavi osnovne speleološke karte (P.HABIČ et al. 1977; 1980) delno spoznali kraški izvir in zaledje Dobličice, zato smo leta 1985 predlagali podrobnejšo preučitev tega izvira, ki bi vsaj po našem mnenju nekaj časa še lahko oskr- boval celotno Belo krajino. Raziskovanje Dobličice in njenega kraškega zaledja je nato potekalo v letih od 1986 do 1990 v okviru študije za idejno rešitev regionalne preskrbe Bele krajine z vodo do leta 2050, ki jo je vodil Vodnogospodarski inštitut v Ljubljani ob sodelovanju Geološkega zavoda in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Sredstva za raziskave so prispevali Zveza vodnih skupnosti in Raziskovalna skupnost Slovenije, Območna vodna skupnost Dolenjske ter občinski komunalni skupnosti Črnomlja in Metlike. V prvi fazi raziskav smo izvedli poskusno črpanje Dobličice. Ob nizki vodi oktobra 1986 smo ugotovili, da je možno delno izkoristiti tudi stalne zaloge Dobličice pri znižani gladini izvira pod prelivni rob. Leta 1987 smo pregledali hidrogeološke, geomorfološke in speleološke razmere v širšem zaledju Dobličice in se lotili priprav na kombinirani sledilni poskus, s katerim naj bi preverili morebitne zveze onesnaženih kočevskih ponikalnic z izvirom Dobličice. Leta 1988 smo izvedli prvi del sledilnega programa v zaledju Dobliči­ ce. Obarvane so bile štiri ponikalnice na Kočevskem: potok na Koprivniku, Rinža pri Livoldu ter Kačji in Željnski potok. Program za četrto fazo je bil zastavljen tako, da bi z obarvanjem treh ponikalnic v ožjem zaledju Dobličice natančneje opredelili varstveno območje vodnega zajetja v Dobličah. Sledili smo ponikalnico pri Vrčicah, Ponikve na Mirni gori in Zdenec pri Miklarjih. Geološke osnove zaledja Dobličice na razvodju med Krko in Kolpo povzemamo po osnovni geološki karti. Listi Ribnica, Novo mesto, Črnomelj in Delnice so po vsebini nekoliko različni, zato smo na skici meje poenotili in poenostavili. Geomorfološke značil­ nosti so prikazane po obstoječih virih in na podlagi lastnih preučevanj kraškega površja. V razpravi so podani novi hidrološki podatki in rezultati fizikalno kemijskih analiz voda, ki smo jih opravili v okviru zastavljenega programa. Nismo pa jih primerjali s starejšimi podatki drugih raziskovalcev. Ker so raziskave še v teku, bodo obdelani v drugi razpravi. Kombinirane sledilne poskuse, meritve in raziskave so izvajali sodelavci Inštituta za 9 Acta carsologica, XIX (1990) raziskovanje krasa ZRC SAZU, Hidrometeorološkega zavoda Slovenije in Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Njihov prispevek je omenjen v ustreznih poglavjih. Na tem mestu se vsem ponovno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. V razpravi so poleg rezultatov sledenj navedene še nekatere značilnosti krasa v zaledju Dobličice, ki jih je vredno upoštevati pri varovanju pitne vode. Hidrološke razmere na razvodju med Krko in Kolpo pa s tem še niso v celoti razjasnjene. POLOŽAJ IN GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RAZISKOVANEGA OBMOČlA V zahodnem obrobju nizke Bele krajine, dobrih 5 km jugozahodno od Črnomlja je v nizkem dobličko viniškem podolju ob vznožju Poljanske gore niz kraških izvirov Dobliči­ ce in Lahinje. To pomembno hidrografsko vozlišče Bele krajine je očitno povezano s hidrogeološkimi razmerami in geomorfološkim razvojem na obrobju tektonske cone, ob kateri je pogreznjena Bela krajina oziroma dvignjeno njeno zahodno kraško obrobje (Pril.1). Razpored izvirov in površinskih tokov v Beli krajini kaže, da se je njen osrednji del najbolj pogreznil, tako da je tudi Kolpa zavila proti severu. Razen Krupe pri Gradacu nima Lahinja, podobno kot Kolpa med Vinico in Metliko, nobenega površinskega dotoka. Manjši kraški izviri so razporejeni v ozkem kanjonu, ki pa niso bili predmet naših razis- kav. Njihovo zaledje sega v naseljene predele nizke Bele krajine in je podobno ogroženo kot zaledje Krupe okrog Semiča. Zaledje kraških izvirov zahodno od Črnomlja je v nasprotju z zaledjem izvirov ob Lahinji bolj hribovito, gozdnato in redko naseljeno. Gorati gozdni kras brez pomembnej- ših površinskih tokov se razteza proti zahodu tja čez Kočevski Rog in Malo goro do Kočevskega polja, na jugu ga prereže kanjonska dolina Kolpe pod Kostelom. Na severu ga omejujeta dolina Krke in nizka Suha krajina. Razen v izvire ob Kolpi in Krki se visoki kraški hribi med Kočevjem in Črnomljem podzemeljsko odcejajo le še v Dobličico in sosednje najniže ležeče izvire ob vznožju Poljanske gore ter Krupe. Na zahodnem obrobju tektonsko zasnovane pliocenske, ali morda še starejše, kani- žarske premogove kadunje so razvrščeni izviri Talačkega oziroma Pačkega potoka, Jel- ševniškega potoka, Obršca, Dobličice, Podturnščice, Obrščice, Nerajčice in Lahinje. Ta hidrografski vozel je očitno nastal v tektonskem jarku ob vzhodnem obrobju Poljanske gore. V doblički kotlinici se podzemeljske vode prelivajo na površje niže kot v dolini Kolpe celo med Adlešiči in Gribljami. Nižje od Dobličice je le izvir Krupe v osrednji Belokrajnski kotlini. V takšnih hidrografskih razmerah bi se lahko celo del površinske Kolpe od Starega trga navzdol prelival skozi zakraselo Poljansko goro proti Dobličam. Rezultati naših raziskav pa izključujejo to možnost. O vzrokih za takšen razpored vode je razpravljal že I. GAMS (1961,211). Zavrača misel o tektonskem grezanju ob Lahinji, ker ta ne kaže znakov akumulacije. Pri različnem dviganju pa bi se po njegovem morale pokazati lokalne anomalije strmca. Razpored in strmec tokov skuša razložiti z različno grobim plavjem. Kolpa prenaša razmeroma debel 10 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje prod, Lahinja pa le ilovico, zato naj bi bil njen strmec enkrat manjši od Kolpinega (Kolpa 0,65, Lahinja 0,34 °/ 00). Za omejitev zaledja Dobličice in za opredelitev kraškega razvodja med Krko, Kolpo in Dobličico ni bilo na voljo zanesljivih podatkov. Starejši sledilni poskusi na Kočevskem niso bili zanesljivi. Kraškega zaledja ni bilo mogoče razmejiti niti po razpoložljivih geo- loških podatkih, še manj po takratnem morfološkem ali speleološkem znanju. Skromni so bili tudi hidrološki in hidrokemijski podatki, na podlagi katerih bi lahko sklepali o pod- zemeljskih vodnih zvezah. Del tovrstnih podatkov smo nato zbrali ob pripravah na sle- denje. Za natančno določitev položaja in obsega zaledja izvirov je potrebnih več zapored- nih in sistematično zastavljenih sledenj. Tovrstne raziskave trajajo precej časa, kar zahte- va tudi precej sredstev. Smiselno je bilo preveriti le najbolj kritična mesta in zaledje omejiti s pomočjo drugih dognanj. Tak postopek smo izbrali tudi pri opredeljevanju za- ledja Dobličice in sosednjih izvirov. Predno smo lahko zasnovali sledilne poskuse, smo preučili geološko zgradbo, dopolnili znanje o geomorfoloških in hidroloških ter fizikalno kemijskih razmerah v širšem zaledju Dobličice, v predelu med Krko in Kolpo. KRAŠKI IZVIRI NA ZAHODNEM OBROBJU BELE KRAilNE Stobe in studenec pri Otovcu Ob cesti Semič - Črnomelj se ob visokih vodah na več mestih med Ručetno vasjo in Gorenjo Pako pojavijo izviri, ki zalijejo plitve vrtačaste globeli. Voda navidez odteka prečno na pački dol. Med Rožancem in Staro Lokvijo pa je v dnu suhe doline vhod v jamo Stavba ali Stobe, kjer se pride do podzemeljskega potočka. Nekdaj so tja domačini celo hodili po vodo. V lijakasto kotanjo še vodijo stopnice in po njih pridemo do dna okrog 8 m globokega kraškega okenca. Skozi ozek rov pol metra nad dnom se lahko spla- zimo v dvoranico z vodo, ki odteka v neprehoden rov (Sl.1). Okrog 300 m južneje od Stavbe se nahaja 70 m od ceste obzidan in že precej zasut studenec Cure, ki so ga včasih tudi zajemali. Ob visokih vodah se dvigne gladina kraške vode do površja in po pripove- dovanju domačinov je nekdaj tekla tudi po površju dalje proti Otovcu. I. GAMS (1961) sklepa po imenih G. iN D. Pake, da je voda površinsko tekla po pačkem dolu še v histo- rični dobi. Dalje po suhi dolini, ki se vije od Kota pri Semiču proti jugu, pridemo pod Usarjem tik pod železniškim mostom pri Otovcu do nekakšnega požiralnika ali udorne kotanje s 7m dolgo površinsko strugo stalnega potoka. Voda izvira na zahodni strani in ponika v pol metra visok in že po nekaj metrih do stropa zalit rov na vzhodni strani tega zanimi- vega kraškega okenca. Pretok ni bil stalno opazovan, zato tudi ni znano nihanje gladine ob različnih vodostajih. Po občasnih opazovanjih je mogoče sklepati, da se po nalivih hitro dvigne gladina za 4m in v reliefni kotanji nastane jezerce kalne vode, sicer se preto- ki gibljejo med 2 in 5o 1/s. Nekdaj so v tem studencu zajemali vodo in prali, kar danes počno le izjemoma. 11 Acta carsologica, XIX (1990) Opisani vodni pojavi dokazujejo, da se plitvo pod površjem pačkega dola stalno pretaka kraška voda, ki napaja Pački potok in nekatere studence ob njem. Sibuma, občasni izvir Talačkega potoka V dolini med Tuševim Dolom in Dolenjo Pako je več manjših izvirov, ki napajajo Talački potok. Povirni del kraškega dola je suh in le ob najvišjih vodah sta tam aktivna dva bruhalnika. Prvi je v Delcih pod robom ob njivi, drugi pa Sihurna ali Suhorna ob zahodnem bregu do 100 m široke in 2o m globoke doline ( Sl. 2 ). Njeno dno se na 2,5 km od izvira Sihurne do Dobličice pri Svibniku zniža za 30 m, od 165 do 135 m nadmorske višine. STOBE 1404 -:--:-,-.._ ~-~- 1~-- Sl. 1 Kraško okence Stobe pri Gorenji Paki (Pril.1,št.61) Fig. 1 Karst window Stobe near Gorenja Paka (Annex 1, no.61) 10m IZRK ZRC SAZU 1990 Sihurna izvira pod 4 m visoko skalno steno v majhnem stranskem dolinskem zatre- pu v jurskih apnencih. Že kmalu po dežju izvir presahne, vendar se voda stalno zadržuje v izvirni kotanji in njena gladina upade le za 2 m pod prelivni rob v višini 160 m, doslej 12 P. Habič, J. Kogovšek, M . Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaled je najnižja zabeležena gladina v izviru pa je bila na 156,6 m n.m.v. Nekdaj so domačini zajemali vodo v Sihurni in jo tudi prečrpavali v posušene vodnjake bližnjih vasi. Sl. 2 Talački dol pod Rodinami s strugo Sihurne na levi Fig. 2 Talački dol under Rodine with Sihurna riverbed on the left Breg, stalni izvir Talačtega potoka Okrog 400 m jugovzhodno od Sihurne leži ob vznožju levega brega stalen kraški izvir Ta\ačkega potoka, imenovan tudi Talački Breg. Iz dveh vzporednih razpok v polož- nih jurskih skladih priteka ob najnižjih vodah še okrog 2 1/s. Pretoka pri visokih vodah tu nismo mogli izmeriti, ker izvir zalijejo poplavne vode Talačkega potoka ( Sl.3). Po legi in hidroloških značilnostih izvira sklepamo, da ima svoje ločeno zaledje v Talčjem Vrhu in Tuševem Dolu. Ločeno pa je od zaledja Pačkega Brežička. Kemične in bakteriološke analize kažejo, da je voda onesnažena, saj se v Breg steka gnojnica iz bližnjih zaselkov. Pačt.i Brežičet, izvir Pačtega potota Ob stiku talačkega in pačkega dola je ob vznožju nizkega pomola, v podornem za- trepu, dobrih 300 m južneje od Talačkega Brega stalni kraški izvir z minimalno izdatnost- jo okrog 3 1/s. Ob visoki vodi pretok naraste prek 100 1/s. Visoke vode Talačkega potoka in Pačkega Brežička se razlijejo iz strug in poplavljajo dno doline tja do Dobličice pri Svibniku ( Sl.4). 13 Sl. 3 Stalni kraški izvir Talački Breg ob visoki vodi Fig. 3 Permanent karst spring Talački Breg at high water Sl. 4 Pački Brežiček ob poplavi Fig. 4 Pački Brežiček during flood 14 Acta carsologica, XIX (1990) P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Že po fizikalno kemijskih lastnostih vode in po legi izvira je mogoče sklepati, da dobiva Pački Brežiček vodo iz Otovškega zdenca. To zvezo smo preverili s sledenjem leta 1990. Barva se je iz Otovškega zdenca pojavila v Pačkem Brežičku po 120 urah ob raz- meroma nizkem pretoku, okrog 5 1/s, kar pomeni, da je barva potovala na 1200 m dolgi poti s hitrostjo 10 m/h. Poscanc V stranskem zatrepu suhega dola pod Dolenjo Pako, okrog 100 m vzhodno od Bre- žička, je majhen stalni izvir, z izdatnostjo pod 0,1 1/s. Podobno kot drugi izviri ob Talač­ kem potoku je tudi ta onesnažen in vanj se očitno steka gnojnica iz Dolenje Pake. Izvir v Oti juto Na levem bregu naJOZJega dela doline Dobličice med Dobličami in Črnomljem je majhen občasen kraških izvir, iz katerega se preliva voda v Dobličico po kratki strugi. Izdatnejši je takrat, ko je zalit požiralnik ob desnem bregu Talačkega potoka pod Zajčjim Vrhom. Šprajcarjcv zdencc pri Okljuku Jugozahodno od Svibnika je v Okljuku Dobličice stalen kraški izvir, ki ga napaja Talački potok. Barva se je v njem pojavila po 7 dneh in je tekla hitreje kot proti Planincu. Pački potok se namreč izgublja v strugi že nad mostom med Svibnikom in Zajčjim Vrhom. Dobrih 100 m pred mostom je ob potoku izrazit požiraknik, ki je povezan tudi z izvirom v Okljuku. Ob nižjih vodah preprečuje ponikanje nizek nasip, ki usmerja potok po strugi navzdol, vendar se ta še na več mestih izgublja v desnem skalnem bregu. Ob suši ponikne Pački potok že 1200 m pred izlivom v Dobličico. Studenci pri Svibniku, Planincu in Strugarju Pred izlivom Pačkega potoka v Dobličico je pri Svibniku majhen kraški izvir, ki ob nizki vodi presahne, ob visoki pa ga poplavi Talački potok. Na loki ob Dobličici pod Svib- nikom je pri Planincu drug majhen kraški izvir, kjer se preliva v Dobličico voda iz nizke- ga zakraselega pomola na levem bregu Talačkega potoka. Barva iz Otovca se je v tem izviru pojavila po 9 dneh ali 216 urah in je torej tekla s hitrostjo 12 m/h. Na okljuku Dobličice, naprej od Planinca je pri Strugarju še en majhen izvir, ki ima podobne lastnosti kot oni pri Planincu. 15 Acta carsologica, XIX (1990) Izvir pri Jelševniku Severovzhodno pod vasjo Jelševnik je v širokem dolinskem zatrepu nizke dobličke kadunje stalen kraški izvir Jelševniškega potoka, ki ga kratko imenujemo kar Jelševnik, imenujejo pa ga tudi Jezero. Ni povsem jasno, ali zaradi 10 m širokega izvirnega sifon- skega jezerca, ali zaradi umetno zajezene vode nad nekdanjim mlinom, kjer sedaj nekdo obnavlja jez za ribogojnico (SI.S). Izvir pri Jelševniku je po izdatnosti drugi največji izvir na zahodnem obrobju Bele krajine. Po meritvah in opazovanjih v zadnjih štirih letih daje ob nizkih vodah od 15 do 20 1/s. Po hidroloških značilnostih je podoben Dobličici, vendar doslej še nismo mogli dokazati njunega skupnega zaledja. Vse kaže, da se sem stekajo vode iz območja med Mirno in Debelo goro. Ob poskusnem črpanju Dobličice leta 1986 se v izviru pri Jelševnika gladina vode ni opazno znižala. Sl. 5 Izvir pri Jelševniku Fig. 5 Spring near Jelševnik Obršec Okrog 500 m JUZno od izvira pri Jelševniku je občasni izvir Obršec, vendar se v njem voda stalno zadržuje, čeprav se ne preliva v strugo Jelševniškega potoka. Širok dolinski zatrep kaže, da je bil tukaj včasih pomemben izvir. Kraška voda, ki zastaja v plitvi podorni izvirni kotanji, je zajezena z naplavinami poplavne ravnice, ki sega od Dobličice ob Jelševniškem potoku navzgor. Po kemijskih lastnostih se voda Obršča neko- P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Jiko razlikuje od Jelševnika, kar kaže na ločeno zaledje. Ni pa znano, kam odteka nizka voda iz njegovega zaledja, morda po zakraseli podlagi pod naplavljeno ravnico neposred- no v strugo Dobličice. Med poskusnim črpanjem Dobličice se je gladina vode v Obršču spreminjala neod- visno od one v 2 km oddaljeni Dobličici, pa tudi drugače kot v Jelševniku. To je najbrž možno le ob neposrednem podzemeljskem odtoku Obršca v strugo Dobličice. Izvirki so razporejeni ob levem bregu nasproti Blatnika. Ob črpanju Dobličice smo opazili, da se je kraška podtalnica tudi iz Dobličkega polja na več mestih vlivala v posušeno strugo. Pred mostom na cesti Blatnik - Dobliče je manjši izvir na desnem bregu Dobličice. Dobličko jezero - izvir Dobličice Okrog 700 m jugovzhodno od Doblič je v komaj izraženem zatrepu ob strmem vznožju lep kraški obrh, izvirno jezerce , široko 40 m in globoko 11 m. Rdečkastorjava kraška ilovica pokriva živoskalno podlago okrog izvirne kotanje in nizko polico dobličke­ ga polja, v katero je poglobljena zavita struga Dobličice. Ta je sprva usmerjena proti vzhodu, nato pa pod Jernejo vasjo zavije proti severu mimo Doblič in v loku okrog Blatn- ika obrne v ozek prehod med Kočevjem pri Črnomlju in Svibnikom. Dalje se v okljukih prebija iz dobličke kotline severno od Kanižariškega hrbta proti Črnomlju, kjer se vliva v Lahinjo. Ožina pri Blatniku in izraziti okljuki pred Črnomljem dokazujejo, da je Dobličica Sl. 6 Doblička kotlinica ob vznožju Poljanske gore Fig. 6 Dobliče valley at the foot of Poljanska gora 17 Acta carsologica, XIX (1990) ujeta v hitreje se dvigajoči blok ob vzhodnem robu dobličke kotlinice. l. GAMS (1962) razlaga te meandre s položajem skladov. Ob visokih vodah Dobličica s pritoki med Dobli- čami, Blatnikom in Jelševnikom prestopi bregove in preplavlja ravnico ob strugi (Sl.6). Izvirno Dobličko jezero ima lijakasto obliko z dvema izrazitejšima kotanjama. V zablatenem skalnatem dnu potapljači še niso našli poglavitnega pritočnega kanala. Ob črpanju pa se je pokazalo, da priteka voda tudi iz ožjega sifonskega brezna že v strugi tik ob izvirnem jezeru (Sl.7). Dobrih 130 m južno od izvira je v skalnem bregu plitva vrtača. V njej so najprej poskusili zgraditi zajetje za črnomaljski vodovod. Med gradnjo črpalnega vodnjaka pa je v njem izgubilo življenje kar pet delavcev, ki so se po miniranju prehitro spustili vanj. Čeprav je bilo izkopano dno 4 m pod gladino izvira, iz vodnjaka niso dobili več kot 0,2 1/s tudi potem, ko so v dno zvartali 34 m globoko vrtino in jo razstrelili z okrog 80kg razstre- liva (F. JENKO, 1959,196). Kasneje so zgradili nov črpalni vodnjak le 15 m od izvira, toda tudi v ta vodnjak je pritekala omejena količina vode, kar se je poznalo v pomanj- kljivi oskrbi Črnomlja v sušnih mesecih, čeprav se je iz izvira prelivalo še dovolj vode. Kasnejše raziskave so pokazale, da se izvirno jezero napaja skozi globok sifonski rov. Skalno obrobje, v katerem sta skopana oba vodnjaka, pa je manj prevotljeno. To je treba upoštevati tudi pri morebitnem novem zajemanju globljih zalog Dobličice (Sl.8). Sl. 7 Izvir Dobličice Fig. 7 Dobličica spring 18 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje 100 ~ 300m GA 1985 2ardeCaglina 3K'B:J "°"""" 4EE):;I 5~ IT'f!rjeniprelomiincone 6 ,,,( vpad in ,m.,, skladov Sl. 8 Geološki položaj Dobličice 1 - aluvij, 2 - rdeča glina, 3 - apnenec, 4 - dolomit 5 - merjeni prelomi in cone, 6 - vpad in smer skladov Fig. 8 Dobličica geological situation 1 - alluvium, 2 - red clay, 3 - limestone, 4 - dolomite, 5 - surveyed faults and zones, 6 - strike and dip of beds 19 Acta carsologica, XIX (1990) Podturnščica Nizek skalni hrbet med K vasico in Tančo Goro loči dobličko kotlinico od Dragatuš- ke, v kateri sta kraška izvira, Podturnščice in Obrščice. Izvir Podturnščice pri Brezniku leži 4 km južneje od izvira Dobličice. Ob vznožju strme rebri je kratek izvirni zatrep, zasut z gruščem in ilovico. Iz njega se preliva ob visoki vodi do 3 m"/s, ob nizkih vodah pa se izceja iz podzemlja skozi grušč komaj 2 1/s. Zajezena kraška voda je ob suši doseg- ljiva v odprtih špranjah ob skalnem robu zatrepa. Med poskusnim črpanjem Dobličice se gladina v izviru Podturnščice ni bistveno znižala (Sl.9) Tudi kemijske in temperaturne lastnosti kažejo, da ima Podturnščica svoje zaledje, ki je vsaj v izvirnem delu ločeno od Dobličice. Sl. 9 Razpoka z vodo ob izviru Podturnščice Fig. 9 Water-fi!lcd fissure at Podturnščica spring Obrščica Drugi izvirni krak Podturnščice predstavlja komaj 500 m oddaljeni izvir Obrščice pri vasi Obrh. Tudi ta izvir daje ob suši komaj 3 1/s, ob visokih vodah pa nad 1000 1/s. Izvir hidrološko ni stalno opazovan, višino vode in pretoke merijo skupaj na Podturnščici pri mostu pred Dragatušem. Po velikosti zatrepa sodimo, da je izvir pri Obrhu povezan z izdatnejšo vodno žilo kot oni pri Podturnu. Voda priteka iz odprtega sifonskega rova, ki 20 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izv iri Dobličice in njihovo širše kraško za ledje strmo pada pod vznožje prepadne stene. Tudi tu so potrebne še potapljaške raziskave in poskusno črpanje, ki naj potrdi možnosti izkoriščanja stalnih vodnih zalog (Sl.10). Sl. 10 Izvir Obrščice F ig. 10 Obrščica spring Okno pri Nerajcu Okno je stalen kraški izvir Nerajčice , ki podobno kot Podturnščica in Obrščica, odteka v Lahinjo. To je skrajni južni izvir ob vznožju Poljanske gore oziroma Cerknika (238m) pri Malem Nerajcu (SI.II). Cernik je z nizkim dolom med Suhorjem in Obrhom ločen od višje Poljanske gore nad Zapudjem. V Okno se verjetno stekajo tudi kraške vode, ki se pokažejo v estavelah pri Suhorju, v Selšici ali Suhorskem Bregu ter v Gradnici in Ljubešnici za Cernikom. Nad Oknom je podorni zatrep, ki nakazuje star, podrt pritočni rov. 21 Acta carsologica, XIX (1990) Sl. 11 Okno pri Nerajcu Fig. 11 Window near Nerajc Gradnica in Ljubešnica pri Suhorju V plitvi udornici ob robu zapudskega dola pri Suhorju niha gladina vode za okrog 5 min se le v najvišjih vodostajih prelije po ravnici na Lokah zahodno od Cernika. Podob- no nihanje vodne gladine lahko opazujemo tudi v Ljubešnici na severni strani Loke za Cernikom (Sl. 12). Suhorski Breg V vasi Gornji Suhor je več vodnjakov, ki segajo do kraške podtalnice. Izkoriščajo jo za oskrbo, čeprav je precej onesnažena. Suhorski Breg priteka ob visoki vodi iz manjše jame in se po kratki strugi preliva do požiralnikov pred Dolnjim Suhorjem. Tudi tam so vodnjaki skopani do kraške podtalnice. Nekdaj so bili opremljeni z ročnimi črpalkami, ki 22 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Sl. 12 Izvir Dobličice, za 2 m znižana gladina ob črpalnem poskusu oktobra 1986. V izsušeni strugi je bila najdena črna človeška ribica (Aljančič, Mihevc, Habič, 1986). Fig. 12 Dobličica spring, during pumping test in October 1986 the water table was lowered far 2m. In dried riverbed the black proteus anguinus was found (Aljančič, Mihevc, Habič, 1986). pa so že zdavnaj dotrajale. Ob visokih vodah je kratka struga Selčice med Gornjim in Dolnjim Suhorjem zalita in poplavna voda se lahko površinsko prelije v Nerajčico. Nizke vode verjetno izvirajo v Stepanjcu, kamor odtekajo tudi vode iz 8 m globokega okenca Glušenke na polju med Nerajcem in Malo Lahinjo. V Stepanjec odtekajo najbrž tudi vode iz okenc pri Stari in Novi Lipi ter iz Ponika pri Djudu južno od Male Lahinje. Zve- ze, ki so jih nakazali črnomaljski jamarji, zlasti S. Klepec (Arhiv IZRK ZRC SAZU), z barvanjem še niso potrjene. Na postopno prestavljanje površinskih tokov v podzemlje opozarjajo tudi suhe doline med Lahinjo in Nerajcem (Sl.13). Hidrogeolo.U:i položaj izvirov Kraški izviri na vzhodnem obrobju Poljanske gore so razporejeni na obrobju plio- censke kanižarske tektonske kadunje. Z glinami, kremenovim peskom in laporjem ter vmesnimi premogovnimi plastmi zapolnjena globel predstavlja nekakšen jez kraškim vodam. Posebno tiste iz višjega zahodnega, južnega in severnega obrobja kotline se preli- vajo ob tem jezu na površje. Vode iz izvirov pri Podturnu, Obrhu, Nerajcu in Knežini kot Lahinja odtekajo ob južnem in vzhodnem obrobju kanižarske kadunje. Vode iz izvirov 23 Sl. 13 Črpanje Dobličice Ob ustaljeni gladini je dajal izvir 180 1/s Fig. 13 Dobličica pumping During stabilized leve! the spring yielded 180 1/s A cta carso logica, XIX (1990) Dobličice, Obršca, Jelševnika in Sihurne ter Brežička pa ob njenem zahodnem in sever- nem obrobju. Poleg nepropustnih plasti v omenjeni kadunji predstavljajo delni jez tudi zdrobljene kamnine v prelomni coni, v katero je kanižarska kadunja tudi vložena. Zdrob- ljene kamnine so manj prepustne in silijo kraške vode iz višjega zaledja na površje. V njih samih pa je poseben vodni režim, kjer se del voda stalno zadržuje, del pa se podze- meljsko in površinsko pretaka. Stalne zaloge v zakraseli gmoti hranijo tudi vodne udore v Kanižarskem rudniku. Površje na apnencih in dolomitih na južnem, zahodnem in severnem obrobju je nižje od površja v sipkih pliocenskih sedimentih pri Kanižarici. K tej inverznosti reliefa je nekaj lahko prispevala koncentracija voda. Toda ta je bila očitno pogojena s tektonskim zastajanjem blokov v dobličko kanižarski prelomni coni. V dragatuški in doblički globeli so se na apnencih in dolomitih ohranile debelejše plasti rdečerjave ilovice, ki daje tej pokrajini manj kraški videz. I. GAMS (1962) je mnenja, da je k oblikovanju Bele krajine pomembno prispevala pospešena korozija ob odstranjevanju neogena. To bi lahko bilo tudi odločilno za nastanek dragatuške in dobličke globeli. Pogrešamo pa enako globel na vzhodni strani ohranjenega neogena. Erozijsko tudi ni povsem razumljivo izogibanje tokov sipkim panonskim sedimentom. 24 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Vobličice in njihovo širše kraško zaledje Morfološke in hidrološke razmere so bolj verjetno posledica različne dinamike tek- tonskih blokov ob vznožju Poljanske gore. To dejstvo je pomembno za razumevanje hidroloških razmer v samem dnu kotlin pa tudi v širšem zaledju izvirov Dobličicc in Lahinje. Dinarsko potekajoča narivna cona je na več mestih prekinjena s prečnimi mlaj- šimi prelomi, ob katerih so bloki premaknjeni proti jugozahodu ter različno dvignjeni ali spuščeni. Ob teh prelomih so predvsem razporejeni kraški izviri in s prelomi omejeni bloki sestavljajo ločeno zaledje posameznega izvira. POSKUSNO ČRPANJE STALNIH ZALOG DOBLIČICE V okviru širše zastavljenih raziskav vodnih virov Bele krajine smo se leta 1986 najprej lotili priprav na izdatno črpanje vodnih zalog Dobličice. Ta izvir je že od leta 1958 zajet za oskrbo Črnomlja, njegova minimalna izdatnost ni bila natančno izmerjena. Zaradi tehničnih napak pri zajetju niso bile dovolj izkoriščene niti normalne nizke vode. Na splošno je prevladovalo mnenje, da ima Dobličica ob suši premalo vode, celo za kritje potreb Črnomlja, kaj šele celotne Bele krajine. Izvir ima razmeroma ugodno lego in redko naseljeno, gorato in z gozdom poraščeno zaledje, kar je pomembna prednost v primerjavi z drugimi vodnimi viri Bele krajine, ki so bolj ogroženi. Globoko izvirno jezerce omogoča črpanje ob znižani gladini, pri roki pa je tudi energija ob vodnem zajetju. S poskusom smo hoteli ugotoviti, kakšne so možnosti za izkoriščanje zajezenih voda v zaledju izvira in kolikšne so njegove vodne zaloge. Poskus naj bi tudi nakazal obseg nadaljnih raziskav za izkoriščanje in varovanje tega vodnega vira. Priprava poskusnega črpanja Ob nizki vodi sredi poletja 1986 smo ob izvirih med Otovcem in Nerajčico postavili merske late in organizirali opazovanje, da bi ugotovili morebitne spremembe gladin med črpanjem Dobličice. Piezometrskih vrtin v zaledju zaradi pomanjkanja sredstev nismo izvrtali. Dva potapljača sta preiskala izvirno jezerce in ugotovila, da bi bilo možno znižati gladino v izviru skoraj za 10 m, če bi črpalke namestili v najglobljo kotanjo (S1.14). Pose- bej smo morali poskrbeti za odvod načrpane vode, da se ne bi vračala po zakraseli podla- gi nazaj v izvir. Dež proti koncu poletja je nekoliko zmotil naše načrte, v suhi jeseni pa so se vode spet znižale. Nekaj težav smo imeli pri iskanju črpalk, ki bi zmogle potegniti iz izvira od 300 do 400 1/s. Imel jih je Geološki zavod v Ljubljani in z njihovimi sodelavci smo v kratkem času pripravili vse potrebno za črpanje. Dobrih 200 m od izvira je Gradbeno podjetje iz Črnomlja zgradilo jez v strugi Dobličice, ki naj bi preprečeval vračanje vode v izvir. Po našem naročilu so izkopali 200 m dolg jarek čez njive od izvira do struge pod 25 DOBLIČICA Sl. 14 Oblika kraškega izvira Dobličice Fig. 14 The shape of Dobličica karst spring Acta carsologica, XIX (1990) IZRK ZRC SAZU 1986 jezom (Sl.15). Po načrtu inž. B. Šetine z Vodnogospodarskega inštituta je bilo izdelano leseno korito za merjenje pretoka načrpane vode (Sl.13). Iz bližnjega transformatorja smo dobili potrebno energijo in dve električni potopni črpalki smo obesili na plavajoče kovinske sode. Gasilci in sodelavci Rudnika Kanižarica so nam priskočili na pomoč z 26 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje dodatnimi črpalkami za prečrpavanje vode v vodovodno zajetje, ko so tam črpalke zaradi znižane gladine ostale na suhem. LJUBEŠNICA 2097 GRADNICA 2098 8m IZRK ZRC SAZU o 10 20m Sl. 15 Estaveli Ljubešnica in Gradnica v zaledju Nerajčice Fig. 15 Estavellas Ljubešnica and Gradnica in Nerajčica background Poskusno črpanje S črpanjem smo začeli 16. oktobra ob 8 uri in obe veliki črpalki sta dajali skupno 247 1/s. Ko se je v izviru znižala gladina za 12 cm, je upadla v vodovodnem zajetju že za 3o cm. Dodatno prečrpavanje iz izvira v zajetje ni bilo enostavno, ker se je del vode iz prepustnega umetnega vodnjaka vračal v izvir. Poleg tega pa smo imeli tudi težave z zrakom v tlačnem cevovodu, ki je zmanjševal dotok vode v vodohram. Težave v oskrbi Črnomlja so resno ogrozile naš poskus, po dogovoru s predstavniki občine pa smo ven- darle nadaljevali s črpanjem. Ob tem smo spoznali pomanjkljivosti vodovodnega sistema, ki jih je upravljalec po končanem poskusu odpravil in tako zagotovil nemoteno oskrbo z vodo. To je bil tudi najvažnejši posredni rezultat naših prizadevanj. Po 75 urah polnega črpanja s skupno količino 297 1/s se je gladina vode v izviru znižala za 2,13 m (Sl. 16). V celotnem črpalnem obdobju so zaradi okvar in prekinitev črpalke stale skupno 5 ur, posamezne prekinitve pa niso bistveno vplivale na spremembe gladine. Z zmanjšanjem črpanja na 180 1/s se je vodna gladina v izviru ustalila, kar je trajalo dobrih 5 ur. S tem smo dosegli poglavitni cilj poskusa. Nadaljnje zniževanje gladi- ne pa v danih razmerah ni bilo več smiselno. Ko smo ustavili obe večji črpalki in dodajali 27 Acta carsologica, XIX (1990) le 70 1/s vode v zajetje, se je gladina v izviru dvigala in po 100 urah dosegla prvotno pre- livno višino. G. SUHOR VODNJAK 1 o som IZRK ZRC SAZU 1990 Sl. 16 Suhorski Breg in Selčica v zaledju Nerajčice Fig. 16 Suhorski Breg and Selčica in Nerajčica background V 70 urah črpanja z 247 1/s je bilo izčrpano v odtok 62.244 m 3 , v petih urah črpan­ ja z veliko črpalko s 110 1/s ob ustaljeni gladini pa je odteklo po strugi Dobličice še 1.980 m 3 , skupno torej 64.224 m3 • V tem času je bilo iz vodovodnega zajetja načrpano za oskrbo 13.200 m3 , skupno je bilo torej iz izvira in njegovega kraškega zaledja izčrpano 77.424 m3 vode. Med polnjenjem je bilo v 100 urah načrpano iz izvira še 22.224 m 3 . Skupno količino 99.648 m3 vode je v 100 urah po prenehanem zniževanju gladine nado- mestil naravni dotok. Ocena izdatnosti izvira ob črpan ju Pred poskusom, ko so za oskrbo črpali okrog 70 1/s, se je v strugo Dobličice preliva- lo še dobrih 20 1/s, skupna izdatnost izvira je bila tedaj nekaj nad 90 1/s. Ob ustaljeni gla- dini 2 m pod prelivom Dobličice smo črpali skupno 180 1/s. Iz tega sklepamo, da se vsaj v krajšem obdobju pri znižani gladini lahko črpa iz podzemlja še enkrat več vode, kot znaša najnižji naravni pretok. To potrjuje tudi krivulja praznenja ob enakomernem črpanju. V prvih treh urah se je gladina zniževala za 1,33 mm/min, po 6 urah za o,66 mm/min, po 60 urah črpanja pa samo še za 0,46 mm/min. Ti podatki kažejo, da se z znižanjem gladine v izviru poveča dotok iz zaledja, kar je ugodno za zajemanje stalnih zalog. 28 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Kako daleč v zaledje se je znižala gladina, nismo mogli ugotoviti. V sosednjih izvirih nismo zasledili sprememb v gladinah ob znižanju v izviru Dobličice. Gladina v 2 km od- daljenem Obršcu je bolj upadla pred kot med poskusom. Gladina v tem izviru je po dežju ob koncu črpanja tudi hitreje narastla in ponovno upadla, ko se je gladina Dobličice še dvigala. Očitno gre za ločeno zaledje obeh izvirov. Podobno neodvisno nihanje gladine smo zabeležili tudi pri Jelševniku. Navidezno se z zniževanjem gladine v Dobličici med črpanjem še najbolj sklada znižanje gladine v Podturnščici. Toda tudi v tem, 3,8 km od Dobličice oddaljenem izviru se je gladina enakomerno zniževala že pred črpanjem in enako tudi med umetnim znižanjem gladine v Dobličici. Znižanje gladine se ni pokazalo niti v sosednjih vodnjakih s kraško podtalnico v Dobličah , pri Jerneji vasi in Brezniku. Vse to kaže, da med razmeroma kratkotrajnim črpanjem zniževanje gladine kraške vode ni doseglo sosednjih izvirov. Lahko pa se spremembe pokažejo ob daljšem in izdatnejšem črpanju. Ker pa so tudi ob suši gladine v izvirih različno visoko, je to malo verjetno. Tabela 1: NIHANJE GLADINE V IZVIRIH MED ČRPANJEM DOBLIČICE m abs. v. - m. a. s. l. Datum Ura Dobličica Obršec Jelševnik Podturnščica Obrh Nerajec 13.10. 13 138,56 142,07 142,41 146,74 146,86 146,87 15.10. 8 138,56 142,01 142,41 146.70 146,86 146,87 16.10. 11 138,41 141,97 142,41 146,66 -"- -"- 17.10. 17 137,40 141,97 142,41 146,66 -·- -"- 18.10. 11 136,86 141,95 142,41 146,64 -·- -·- 19.10. 17 136,48 141,94 142,41 146,62 -·- -·- 20.10. 14 137,00 142,11 142,46 146,61 -·- -·- 21.10. 15 137,66 142,14 142,43 146,61 -"- -"- 22.10. 15 138,05 142,06 142,42 146,62 146,86 146,87 Črpalni poskus je pokazal, da so v zaledju Dobličice precejšnje vodne zaloge. Pri znižanju za 2 m je bilo izčrpanih okrog 80.000 m3 • Če bi enako znižali gladino za 4 m, bi v 150 urah iz kraškega podzemlja dobili domnevno okrog 160.000 m3 vode. Ob primer- nih tehničnih rešitvah bi lahko znižali gladino v podzemlju vsaj za 8 min tedaj bi mogli izkoristili verjetno okrog 300.000 m3 vode. Ta količina bi zadoščala za oskrbo naselja z 10.000 prebivalci s porabo po 500 I na osebo na dan za 60 sušnih dni. Ne glede na dvome o pravilnosti te ocene o vodnih zalogah Dobličice, preverili bi jih lahko le s ponovnim in daljšim črpanjem ob najnižjih vodostajih, pa podatki prvega poskusnega črpanja potrjuje- jo vrednost in pomen Dobličice za oskrbo naselij v celotni Beli krajini. V njenem zaledju so izdatne zaloge, s katerimi je možno pokriti kritično porabo vode ob suši, sicer pa ima Dobličica dovolj vode za sedanje pa tudi prihodnje potrebe. 29 Acta carsologica, XIX (1990) Višina vodne gJadine v IOlednjib izvirih Najnižja gladina je v Dobličici, v izvirih južno in severno od tod pa so gladine tudi za dober meter višje. Črpalni poskus leta 1986 je pokazal, da umetno znižanje gladine v Dobličici za dva metra ni vplivalo na znižanje gladin v sosednjih izvirih. S tem pa še ni rečeno, da gladine globlje v zaledju niso medsebojno povezane, le izvirni rovi na obrobju posameznih blokov so ločeni. Vsekakor je pomemben najnižji preliv iz podzemlja pri Dobličici, k njemu se z obeh strani znižujejo gladine sosednjih izvirov (S1.17). Tabela 2: PRIMERJAVA GLADIN V IZVIRIH MED KOLPO IN KRUPO Dne 22.10.1986. / / ~ ..J o ~ o <'> (0 ... Kolpa pri Vinici (po TTN,Vrbovsko) Razvodje med Kolpo in Lahinjo nad Gradnica Nerajčica Obrščica Podturnščica Dobličica Obršec Jelševnik Sihurna Krupa ~ 163,0 m 170.0 m 149,7 m 146,9 m 146,8 m 146,7 m 140,0 m 142,0 m 142,5 m 156,6 m 135,o m / \ PRIMERJAVA VODOSTAJEV V IZVIRIH \ \ \ \ \ \ \ t3 g O> U) v v ... ... ... s 5 o o. o o v ... \ \ \ ·, \ \ IZRK ZRC SAZU P. HABIČ 1989 \ \ \ Sl. 17 Primerjava višine vodne gladine v izvirih med Kolpo, Dobličico in Krupo Fig. 17 Comparison of water level altitude in the springs among Kolpa, Dobličica and Krupa 30 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Iz priložene tabele in skice lahko razberemo, da obstaja med Kolpo in zaledjem pritokov Lahinje in Dobličice tako v južnih obronkih Poljanske gore kot v samem viniš- kem ravniku podzemeljsko razvodje. Znano je, da le del voda iz tega območja odteka neposredno v izvire ob Kolpi. K najnižjemu prelivu ob vznožju Poljanske gore so nagnje- ne gladine v izvirih na obeh straneh Dobličice, le izvir Krupe leži niže, zato ima tudi več vode. Izvir Sihurna je blizu razvodja med Dobličico in Krupo. Ni pa izključeno, da se del voda iz skupnega zaledja razteka v oba izvira, kot je pokazalo barvanje Ponikev na Mirni gori. FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI IZBRANIH PONOROV IN IZVIROV* V letih od 1986 do 1990 smo vzorčevali izvire, ki so navedeni v priloženem sezna- mu. Prva vzorčevanja in meritve v letu 1986 in delno 1987 smo izvedli v času od avgusta do decembra, kasnejša, leta 1987 do 1990, pa v pomladanskem obdobju od marca do junija. Izvire v porečju Krke smo vzorčevali leta 1988, delno pa tudi 1987 in 1989, le Radešico tudi leta 1990. Izvire v porečju Lahinje smo vzorčevali od 1987 do 1990, izvire ob Kolpi pa smo zajeli v glavnem dvakrat (1987 /1988), le Dolski potok in Bilpo še v letu 1989. Krupo smo zajemali od 1988 dalje. Ob zajemu vzorcev smo določali temperaturo, specifično električno prevodnost (SEP) in pH vode z elektrometričnimi meritvami. V laboratoriju smo titrimetrično dolo- čevali karbonatno, kalcijevo in celokupno trdoto ter vsebnost kloridov, spektrofoto- metrično pa vsebnost o-fosfatov in nitratov, občasno smo določali tudi vsebnost sulfatov s turbidimetrično metodo ter količino raztopljenega kisika. Uporabljali smo standardne metode, kot so navedene v Standard Methods for the Examination of Water and Wast- water (1975) in v Deutsche Einheitsverfahren zur Wasseruntersuchung (1989). Nekaj težav smo imeli pri terenskih meritvah temperature, npr. pri Dobličici, kjer so nihanja temperature verjetno v precejšnji meri posledica samih meritev izvirne vode z brega izvira, ne pa direktno sredi izvirnega toka. * Pripravila Janja Kogovšek 31 Pregled opazovanih izvirov (glej pril.1) Porečje Krke: 1 Krka - Soteska 2 Crkavnik 3 Suhorščica 4 Obrh (Dolenjske Toplice) 5 Radešica 6 Izvir pri Kočevskih poljanah Poreč je Lahinje: 4 7 Zdenec pri Otovcu 9 Sihuma 10 Talački Breg 48 Pački Brežiček 11 Jezero pri Jelševniku 12 Obršec 13 Dobličica 14 Podturnščica 15 Obrščica 16 Ljubešnica 17 Gradnica 54 Suhorski Breg 19 Lahinja 41 Krupa Rezultati meritev izvirnih voda Acta carsologica, XIX (1990) Izviri ob Kolpi: 23 Žlanik 26 Krivec 31 Poganec 33 Ušivec 36 Dolski potok 37 Šumetac 38 Bilpa 39 Kolpa 40 Kotnica Ponikalnice: a Rinža b Kačji potok c Koprivnik d Željnski potok e Ponikve na Mirni gori f Vrčice g Miklarjev zdenec h Topličica Otovec j Rožnodolski potok k Bajer Nekatere meritve in rezultate analiz opazovanih izvirov smo podali na sliki 18, iz katere so razvidna nihanja. Slika 19 pa podaja povprečne vrednosti. Za nekaj izvirov smo imeli le en vzorec, pri ostalih pa različno število, do 17 meritev. Izviri v poretju Krte: Crtavnit, Subodčica, Obrh, Raddica in izvir pri Kočevstib Poljanah V izvirih niha temperatura vode z manjšimi odkloni okoli 9°C (maksimalna izmer- jena je bila 9.7°C), celokupna trdota pa okoli 210 mgCaCO3 r\ večje razlike med izviri 32 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje pa nastopajo v razmerju Ca/Mg. Izvira Crkavnik in izvir pri Suhorju imata razmerje Ca/Mg okoli 10, Obrh in izvir pri Kočevskih Poljanah pa okoli 20 z znatnimi nihanji preko leta. Radešico smo na izviru vzorčevali 8 krat. Njena temperatura je nihala med 9.1 in 9.7°C, razmerje Ca/Mg od 4.3 do 6.3, celokupna trdota pa okoli 225 mgCaCO3 r\ Nižje razmerje Ca/Mg v primerjavi z naštetimi izviri je posledica višje vsebnosti magnezija v Radešici. Majhna nihanja naštetih parametrov kažejo na ustaljen režim izvira, ki ga pogo- juje njegovo zaledje. Ob višjih pomladanskih vodah smo izmerili povišano koncentracijo sulfatov v Crkavniku (34 mg r 1 ) in v Radešici (14 mg r 1 ), ob nižjem vodostaju pa le v Crkavniku. Izviri niso onesnaženi glede na kloride, nitrate, o-fosfatov, kar se odraža tudi v nizki SEP, z izjemo Radešice, ki vsebuje od 0.05 do 0.6 mg PO4 3 .• r 1 • Iz tabele 3 so razvidni rezul- tati meritev in analiz vzorcev, ki smo jih zajeli 10.3.1988. Porečje Lahinje Izviri: Sibuma, Talački Breg, Pačk:i Brežiček: in 7.denec pri Otovcu Ob vzorčevanju Sihurne se je voda vedno zadrževala v izvirni kotanji pod prelivnim robom, medtem ko je voda Talačkega Brega in Pačkega Brežička iztekala in njuna tem- peratura je le malo nihala okoli 11 °C. Odstopala je le temperatura Sihurne. Razmerje Ca/Mg je bilo pri Sihurni 3, pri Pačkem Brežičku 6 in se je le malo spreminjalo; pri Ta- lačkem Bregu pa smo izmerili vrednosti od 3 do 8. Celokupna trdota Sihurne in Talačke­ ga Brega je nihala okoli 250 mgCaCO3 r\ Pačkega Brežička pa okoli 270 mgCaCO3 r 1 z manjšimi odstopanji. Zdenec pri Otovcu, ki že po nekaj metrih za izvirom ponika, ima dokaj stalno temperaturo (11.0-11.3 °C), razmerje Ca/Mg 3.9-4.8 in celokupno trdoto 275 mg CaCO3 r 1 in dokaj sovpada z značilnostmi zgoraj naštetih izvirov. Večja koncentracija nitratov, o-fosfatov in kloridov, ki nakazuje onesnaženje, je bila prisotna na vseh štirih zajemnih mestih. Najbolj je onesnažen Zdenec pri Otovcu. Vseboval je povprečno 5mg r 1 kloridov, 0.25 mg r 1 o-fosfatov in 7.3 mg r 1 nitratov. Onesnažen je tudi bližnji izvir Planinc, dne 13. avgusta 1990 je vseboval 13 mg r 1 kloridov, 0.16 mg r 1 o-fosfatov, 18 mg r 1 nitratov in 16 mg r 1 sulfatov. Bližnja okolica izvirov je poseljena in človekova dejavnost v njihovem zaledju vpliva na slabšo kvaliteto izvirne vode. 33 300 Ca+Mg 200 18 14 2 12 10 T 8 mg Ca Crečje več meritev • • . • . • o o karbonatn a . • celokupna o i i o • . • • • • • • • • • o • o • • • • Sl. 19 Povprečne vrednosti temperature, specifične električne prevodnosti, pH, trdot ter Ca/Mg izvirov v Beli k rajini Fig. 19 Average values of temperature, specific electric conductivity, pH, hardnesses and Ca/Mg of the springs in Bela krajina 35 Acta carsologica, XIX (1990) Tabela 3 Poreč je KRKE Čas zajema: 10. 3. 1988 Mesto T SEP pH Karb. ea Ca+Mg er NO3 - SO42- PO4 :3- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Krka-Soteska 7.9 420 8.1 219 157 218 4 1.3 9.5 0.16 erkavnik 9.2 382 7.7 196 184 205 2 0.4 3.4 0.01 Suhorščica 8.5 355 7.7 181 175 192 1 0.5 18.5 0.06 Obrh-D.Topl. 9.2 388 7.5 199 192 203 2 0.4 11.5 <0.01 Radešica 9.2 407 7.6 208 179 221 3 0.7 13.5 0.12 Koč. Poljane 8.7 370 7.5 195 186 203 1 1.2 10.5 0.09 Krupa(6.4.88) 10.9 382 7.9 201 159 205 2 4.4 3.0 0.04 1 temperatura v 0 e 7 kloridi v mger r 1 2 SEP v J.!S cm- 1 8 nitrati v mgNO3 - r 1 4 karbonatna trdota v mgeaeO3 r 1 9 sulfati v mgSO4 :2- r 1 5 kalcijeva trdota v mgeaeO3 r 1 10 o-fosfati mgPO4 :3- r 1 6 celokupna trdota v mgeaeO3 r 1 Tabela 4 Porečje LAHINJE Čas zajema: 20. 5. 1987 Mesto T SEP pH Karb. ea ea+Mg er N03 - S042- PQ4 3 - 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Otovec 11.1 426 7.4 224 186 222 4 7.7 0.13 Sihurna 11.6 408 7.4 211 162 209 3 7.5 0.11 Tal. Breg 11.0 401 7.4 214 172 212 2 7.9 0.03 Pač. Brež. 11.0 429 7.3 227 182 226 3 16.2 0.19 Jelševnik 10.4 375 7.6 211 146 212 1 • 1.0 <0.01 Obršec 11.5 373 7.6 190 164 189 3 15.3 0.04 Dobličica 11.0 338 7.8 186 152 186 1 0.9 0.01 Podturnšč. 9.6 331 7.2 181 158 180 1 1.2 0.01 Obrščica 9.9 342 7.4 188 166 187 1 1.2 <0.01 Gradnica 10.8 362 7.6 200 170 201 2 6.0 <0.01 Nerajčica 10.5 359 7.4 198 174 198 1 3.0 0.03 Suh. Breg 10.3 369 7.6 200 172 200 1 4.4 <0.01 36 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Izviri Dobličice, Obdca in Jezera pri Jelievnitu V letih 1986-90 smo Dobličico vzorčevali 17-krat, Jelševnik 16-krat in Obršec 12-krat. Jesenske vode smo zajeli leta 1986 in 1987, spomladanske od 1987 do 1990. Med črpalnim poskusom smo prve tri izvire ter Otovec, Sihurno, Talački Breg in Pački Brežiček ter Podturnščico, Obrščico, Nerajčico, Gradnico, Suhorski Breg in Krupo zajeli 7-krat, najprej 21.8. in 3.10.1986, nato v sušnem vremenu pred črpalnim poskusom 13.10.1986, dne 17.10.1986 med črpanjem, ko je voda v izviru Dobličice upadla približno za 1 m, in nato 22.10.1986 po končanem črpanju, ko se je gladina izvira dvigala. Kasneje smo vzorčevali po dežju 3.11.1986 in še 18.11. 1986. Iz tabele 4 so razvidni rezultati meritev in analiz zajete serije vzorcev navedenih izvirov 20.5.1987. Temperatura Jelševnika (10.2 - 10.6°C) in Obršca (10.8 - 11.3 °c je dokaj stalna, medtem ko v Dobličici niha med 10.0 in 14.8°C. To je v veliki meri posledica merjenja na robu izvirnega jezera, kjer je voda pod vlivom zunanje temperature. Razmerje Ca/Mg Jelševnika je nihalo med 1.6 in 3.5 (povprečna vrednost 2.1), Dobličice med 2.7 in 5.5 ob povprečni vrednosti 3.9 ter Obršca med 4.5 in 7.2 s povpreč­ no vrednostjo 5.3. Najmanjše je nihanje v Jelševniku, večje pa v Dobličici in Obršecu. Najnižje vrednosti smo zabeležili pri vseh treh izvirih avgusta 1986, ko so bile med njimi tudi najmanjše razlike (Jelševnik 1.0, Dobličica 1.6 in Obršec 2.2). !zgleda, da je to zna- čilno za nizke, počasi iztekajoče vode, ko v zaledju izvirov ni izdatnejših padavin. Raz- merje Ca/Mg je prikazano na sliki 20. ca/Mg 7 o o 6 Obršec 5 4 Dobličica 3 2 Jelševnik • • . . 100 150 200 1 250 Ca+Mg (mg Ca C03 ,- l Sl. 20 Nihanje razmerja Ca/Mg v Dobličici, Jelševniku in Obršcu Fig. 20 Oscillations of Ca/Mg rale in Dobličica, Jelševnik and Obršec 37 Acta carsologica, XIX (1990) Jelševnik vsebuje več magnezija kot Dobličica in tudi njegova celokupna trdota je nekoliko višja. Celokupna trdota Dobličice in Obršca le malo niha okoli vrednosti 215 mg CaC0,3 r\ Tudi karbonatna trdota obeh izvirov je praktično enaka. Le SEP Obršca je višja, kar pa je posledica višje vsebnosti kloridov in o-fosfatov. Stabilnost merjenih para- metrov izvirov je značilno za zaledje, v katerem se močno izravnajo padavinski vplivi. Analizirani so bili tudi vzorci med črpalnim poskusom na Dobličici. Dne 13.10 1986 smo zajeli nizke vode pred pričetkom črpanja, 17.10. v času črpanja in 22.10. po koncu, ko se je vzpostavljalo začetno stanje. Temperatura Dobličice je 22.10. močno narasla, hkrati pa v Jelševniku za 0.7~C. Obenem smo zabeležili zmanjšanje vsebnosti raztoplje- nega kisika za 2.6 mgO2 r\ Podoben upad kisika smo zabeležili le še v Jelševniku in v Podturnščici za 1.5mg r 1- ter pri Obršcu za 1 mgO2 r\ Te rezultate podaja tudi slika 21. Iz tega bi lahko sklepali, da je črpanje povzročilo v Dobličici dotok nove vode z drugač­ nimi značilnostmi. Vzporedno nihanje vsebnosti raztopljenega kisika bližnjih izvirov pa morda le nakazujejo določeno povezanost njihovih zaledij. 0::1 i 4 oo ~ 350 T 13 12 11 10 -1 mgl Dobličica Podturnšč. Obršec ,-.scm~l ;_;~~ : CII • • OC ~ o o ---- .-------- -- 9-L.-~---,---,r--,------,--,-----, 3 13 17 22 okt .1986 3 18 nov. 1986 Sl. 21 Temperature, specifična elekt. prevodnost in raztopljeni kisik v Dobličici, Obršcu in Podturnščici ob poskusnem črpan ju Fig. 21 Temperature, specific electric conductivity and dissolved oxygen in Dobličica, Obršec and Podturnščica during test pumping Dobličica je vsebovala največ do 4 mg r 1 kloridov, čeprav je povprečna vrednost 38 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje meritev 2 mg r1, do 0.1 mg r 1 o-fosfatov ob povprečni vrednosti 0.03 mg r 1 in do 7 mg r 1 nitratov, s povprečno vrednostjo le 2.9 mg r 1 • Podobne povprečne vrednosti kloridov, o-fosfatov in nitratov je imel tudi Jelševnik. Višje vrednosti naštetih pa, a- metrov se pojavljajo v jesenskem obdobju; po padavinah v začetku oktobra pa smo ugotovili njihov upad ob sočasnem porastu vsebnosti raztopljenega kisika, kar si razlaga- mo z dotokom nove vode. Tudi podrobnejša analiza vzorca Dobličice konec oktobra 1986, ki jo je opravil Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, je pokazala, da voda v kemičnem pogledu odgovarja pravilniku o higienski neoporečnosti vode, ki je namenjena za javno preskrbovanje prebivalstva kot voda za pitje ali za izdelavo živil, namenjenih za prodajo. Obršec ima bolj onesnaženo vodo, saj povprečna vsebnost kloridov znaša 5 mg r 1 , povprečna vsebnost o-fosfatov 0.17 mg r 1 in povprečna vsebnost nitratov 7 mg r 1 . Preučiti je potrebno še izvor tega onesnaženja, saj sta izvira Dobličice in Jelševnika v neposredni bližini in morda izpostavljena i;kupnemu viru onesnaženja. Bakteriološka preiskava naraslih izvirov od Otovca do Suhorskega Brega in Krupe je 3.11.1986 po možnem deževju pokazala v vseh primerih oporečno vodo s povečanim številom vseh živih bakterij, skupnih koliformnih bakterij in povečano vsebnostjo strep- tokokov fekalnega izvora. V nekaterih primerih so bile prisotne tudi koliformne bakterije fekalnega izvora. Najmanj je bila tedaj onesnažena Obrščica. Dobličico smo zajeli za bakteriološko analizo trikrat. Najprej 19.10.1986 v času črpanja, ko je bila gladina Dobličice najnižja in nato 23.10.1986 po vrnitvi gladine do preliva. Izvida se ne razlikujeta. V obeh primerih surova kraška voda ni ustrezala higien- skim predpisom za pitno vodo, ker je vsebovala preveliko število klic in koliformnih klic ter tudi patogene in fekalne klice (E.coli, Str.faecalis). Dne 3.11.1986, ko je Dobličica po nočnem dežju narasla, ni vsebovala koliformnih bakterij fekalnega izvora, bili pa so pri- sotni streptokoki fekalnega izvora. Zaradi teh neugodnih bakterioloških lastnosti je po- trebno kraške vode tudi drugod pred uporabo razkužiti. Izviri Podtumštice, Obrščice in Nerajčice ter Suhorski Breg, Gradnica in Ljubešnica Vodi Podturnščice in Obrščice imata po merjenih parametrih sorodne lastnosti. Temperatura Podturnščice niha od 9.5°C do 9.9°C, Obrščice pa do 10.1 °c. Povprečna karbonatna trdota je bila pri obeh izvirih 215 mg CaCO3 r 1 in je zelo podobno nihala. Povprečna celokupna trdota Podturnščice je bila enaka karbonatni, pri Obrščici 221 mgCaCO3 r 1 • Temu so morda delno vzrok nekoliko višje vsebnosti o-fosfatov in nitra- tov. Obrščica je imela tudi nekoliko višjo SEP. Sorodno je tudi njuno povprečno razmerje Ca/Mg (7.5 oz. 8.1). Po SEP in trdotah se le malo razlikujeta od Dobličice, kar nakazuje podobnost njihovih zaledij. Nerajčica ima višjo temperaturo, od 10.2 do 10.9°C, SEP, povprečna vrednost 413 µS cm-1, višjo karbonatno in celokupno trdoto. Povprečna vsebnost kloridov je 3 mg r1, o -fosfatov O.OS mg r 1 in nitratov 3.3 mg r1, torej v območju koncentracij izvirov Podturnščice in Obrščice. Zelo sorodna je vodi Gradnice, nekoliko se razlikuje le v razmerju Ca/Mg. 39 Acta carsologica, XIX (1990) Tudi Lahinja je podobna Gradnici in Nerajčici, ki smo jo vzorčevali le dvakrat. Podobno ugotavljamo za onesnažen Suhorski Breg, ki ima povišano SEP, ob nizkem vodostaju več kloridov (do 15 mg r 1 ), o-fosfatov (do 0.5mg r 1 ) in nitratov (do 7.2 mg r 1 ) ter malo raztopljenega kisika (minimum je 2.5 mg r\ kar pomeni le 23% nasiče­ nost). Izvor onesnaženja je v vasi, ki leži tik nad izvirom. Padavine pomenijo razredčitev onesnažene vode in povečanje raztopljenega kisika v njej. Krupa Podrobnejše kemične raziskave Krupe so bile opravljene v okviru priprav na zajetje in po odkritju onesnaženosti s PCB ( D. NOVAK, 1971, 1984, 1986 in 1989; O.PLUT, 1988). Naše raziskave so bile povezane s sledenjem voda v zaledju Dobličice. Tedaj je imela Krupa na izviru temperaturo od 10.7 do 11.5 °C - povprečna 11.1 °C, povprečna SEP je 411 µS cm- 1 , karbonatna trdota 221.mg r 1 in celokupna trdota 229 mg r1. Voda je vsebovala povprečno tudi 2.8 mg r 1 kloridov, 0.09 mg r 1 o-fosfatov in 4.1 mg r 1 nitratov. Najvišje vrednosti o-fosfatov in kloridov so bile ob jesenskih nizkih vodah. Izviri ob Kolpi Od izvirov ob Kolpi smo vzorčevali izvir Kotnice( 40) (D. NOVAK, 1969; 1971 ), Tabela 5 Ob Kolpi Čas zajema: 10.3.1988 Mesto T SEP pH Karb. Ca Ca+Mg er NO3 - SO42- PO43_ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Žlanik 10.5 301 7.7 157 149 158 1 0.5 7.3 0.01 Krivec 10.8 347 7.8 182 174 183 1 10.0 0.02 Poganac 10.0 317 8.1 149 142 170 3 9.0 0.02 Ušivec 10.2 501 8.0 288 160 270 2 12.5 0.03 Dol.p. 9.8 390 8.0 209 143 212 1 0.8 9.2 0.05 Šumetac 9.6 382 7.9 207 128 209 2 0.5 8.0 0.03 Bilpa 8.9 415 7.9 199 164 207 6 1.9 15.7 0.31 Kolpa 6.3 288 8.7 151 101 155 2 1.5 6.9 0.05 1 temperatura v 0 c 7 kloridi v mg er r 1 2 SEP v µS cm-1 8 nitrati v mg NO3 - r 1 4 karbonatna trdota v mg CaCO3 r 1 9 sulfati v mg SO4 2 - r 1 5 kalcijeva trdota v mg CaCO3 r 1 9 o-fosfati mg PO4 03- r 1 6 celokupna trdota v mg CaCO3 r 1 40 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Bilpo (39), Šumetac (37), Dolski potok (36), Tropotec (30), Krivec (26) in Žlanik (23). Rezultate analiz izvirov, zajetih 10.3.1988, podaja tabela 5. Glede na razmerje Ca/Mg bi te izvire lahko razdelili v dve skupini z bistveno različ­ nim zaledjem. Žlanik in Krivec imata razmerje od 16 do 19, ostali izviri pa od 1.5 do 4.0. Šumetac ima le malenkost nižjo karbonatno in celokupno trdoto kot Dolski potok, vendar večjo vsebnost magnezija ob nižjem kalciju, kar da nižje razmerje Ca/Mg. Bilpa ima za 20 mg CaCO3 r 1 nižjo celokupno trdoto in za 30 mg CaCO3 r 1 nižjo karbonatno trdoto, nižja vsebnost magnezija pogojuje višje razmerje Ca/Mg. Nekoliko povišani kloridi (do 6 mg r 1 ), o-fosfati (do 0.5 mg r 1 ) in nitrati (do 8.9 mgr 1 ), se odražajo tudi v razliki med celokupno in karbonatno trdoto in nakazujejo onesnaženje, ki ga pri drugih izvirih ob Kolpi nismo zabeležili. Pri vseh izvirih so jeseni in pozimi višje ter spomladi nižje celokupne in karbonatne trdote. Primerjava ponornih in izvirnih voda V okviru priprav za sledilne poskuse smo analizirali tudi ponikalnice, v katere smo kasneje vlili sledila. V letih 1987 in 1988 smo zajemali vodo Željnskega potoka, Rinže, Kačjega potoka in ponikalnice na Koprivniku. Željnski potok in Rinža sta imela razmerje Ca/Mg od 5.2 do 8.6 s karbonatno trdoto do 224 mg CaCO3 r1. Celokupna trdota Rinže je bila nekoliko višja od karbonatne, Željnskega potoka pa tudi za 160 mg CaCO3 r 1 višja, kar je odraz visoke vsebnosti sulfatov v njegovi vodi. Obe vodi sta onesnaženi, kar se pri Rinži kaže predvsem v povišanih o-fosfatih, pri Željnskem potoku pa še v poviša- nih nitratih. Potok v Koprivniku, še bolj pa Kačji potok vsebujeta malo karbonatov in imata vzporedno nizke celokupne trdote. To so predhodno nakazale tudi nizke vrednosti SEP. Njuno razmerje Ca/Mg je stalno (0.8 - 1.0), voda potoka v Koprivniku pa je tudi onesna- žena. Voda s tako nizkimi trdotami se pri podzemeljskem toku v krasu odvisno od kamnin bistveno spremeni in otežuje sklepanje o podzemeljski povezanosti. Sulfati, ki nastopajo v visoki koncentraciji le v Željnskem potoku, bi bili lahko naravno sledilo, če pri podze- meljskem toku ne bi prišlo do prevelikih razredčitev in njihovega izločanja. Povišane koncentracije sulfatov smo opazili ob višjem vodostaju v Crkavniku in izviru Radešice, ob nižjem vodostaju pa le v Crkavniku. To kaže na verjetnost odtekanja Željnskega potoka proti Crkavniku in Radešici, vendar pa je bilo opravljeno premalo meritev za bolj zanesljivo sklepanje. Bilpa kaže znake onesnaženja. Ker ima svoje zaledje severno od Kolpe, ki je slabo poseljeno in tam ni večjih onesnaževalcev, sklepamo, da jo onesnažuje predvsem Rinža. Miklarjev zdenec je imel maja 1989 razmerje Ca/Mg 4.6 in celokupno trdoto 179 mg CaCO3 r1. Nekoliko višje razmerje Ca/Mg in trdote smo zabeležili pri Dobličici in Obršcu, vode Jelševnika pa so v tem znatno odstopale. Zato bi lahko sklepali na sorod- nost vode Miklarjevega studenca ter Dobličice in Obršca. 41 Acta carsologica, XIX (1990) Voda v Ponikvah je bolj trda predvsem zaradi večje vsebnosti magnezija in ima razmerje Ca/Mg okoli 1.4 ob celokupni trdoti 240 mg CaC03 r\ Od bližnjih izvirov ima nizko razmerje Ca/Mg Črmošnjica, ki se s ponorno vodo zelo dobro ujema tudi v SEP in trdotah. Vodi imata soroden izvor. Ker z barvanjem njuna zveza ni bila potrjena, imata najbrž enako dolomitno zaledje. Voda v Kočevskih Poljanah je bistveno drugačna. Ker je dokazana njuna zveza, se v podzemlju voda s Ponikev meša še z drugimi vodami. Ponikalnico na Vrčicah smo zajeli le enkrat - maja 1989. Označuje jo razmerje Ca/Mg 1.05, kakršno ima tudi voda Črmošnjice, ki pa ima nekoliko nižje trdote. Ponorna voda z Vrčic in Ponikev odteka v Krupo, ki se po kemičnih Jasnostih sicer nekoliko razli- kuje. V izdatnejši Krupi se vpliv manjših dotokov zabriše in zato po kemični sestavi ni mogoče predvideti medsebojne povezanosti. Ponikalnici v Rožnem dolu in pri Bajerju imata nizko razmerje Ca/Mg, okoli 1.0, in visoke trdote. Od analiziranih izvirov v okolici bi ju lahko morda vzporejali z izvirom pri Lakovnicah, ki ima razmerje 2 ob višjih trdotah. Sušica ima višje razmerje Ca/Mg (okoli 4) in nižje trdote, podobno kot tudi Krupa, le da so razlike manjše. Otovec in bližnja Sihurna, Pački Brežiček in Talački Breg so si kemično zelo podob- ni. Z barvanjem pa je dokazana le zveza Otovca s Pačkim Brežičkom. PREGLED DOSEDANilH SLEDENJ Pregled doslej znanih podzemeljskih vodnih zvez na Dolenjskem je podal D. NOVAK (1987; 1970). Povzel je izsledke starejših sledenj, ki jih je za obdobje do leta 1945 kritično ocenil že A. ŠERKO (1946). Opozoril je tudi na potrebo po novih sledilnih poskusih, ki naj bi bili tako zastavljeni, da bi z njimi spoznali še druge značilnosti kraške hidrologije, ne le zveze med ponori in izviri. V zaledju Dobličice in na razvodju med Krko in Kolpo v tistem času še ni bilo izvedeno nobeno sledenje. Drugi prikaz sledenj ponikalnic v Sloveniji je objavil I.GAMS (1965). V njem je zajel izsledke raziskav v obdobju od 1945 do 1965, ko so bili na Dolenjskem obarvani požiralniki Rakitnice (1955) in Rinže( 1956). Rakitnica je potrebovala 170 ur za 20,2 km zračne razdalje do Tominčevega studenca ob Krki pri Podgozdu. Barvanje je bilo izvede- no sredi julija, ko še niso bile posebno nizke vode. Rinža je bila obarvana prvič leta 1954 in nato ob koncu avgusta 1956 pri razmero- ma nizkih vodah. V poročilu o tem barvanju (N.ČADEŽ, 1956) beremo, da so Rinžo barvali leta 1954, ko naj bi dokazali njeno zvezo z Dolskim potokom, Dobličico, Radeši- co, Obrhom, Crkavnikom, Tominčevim studencem in Šico. Obarvani pa menda niso bili izviri Kotnice, Bilpe, Šumetca in Krupe. Iz poročila ne izvemo, kdo je to barvanje opravil. Rezultati pa so že takrat vzbujali dvome. Čadeževi se je zdelo zelo nenavadno, da bi se Rinža cepila kar v tri tako različne smeri in tudi prečkala vodni tok med Željnskimi jamami in Radešico. Barva naj bi se leta 1954 prvič pojavila šele po enem mesecu, zadnja sled barvila pa naj bi bila zabeležena še dva meseca kasneje. Po mnenju Čadeževe so 42 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje takšni rezultati posledica neizkušenosti pregledovalca vzorcev, ki ni razlikoval odtenkov barv uležane vode in Na-fluoresceina. Barva je bila namreč ugotovljena le v vzorcih, ki so bili pregledani šele po več mesecih, ne pa v onih, ki so bili sproti pregledani. Zaradi teh nejasnosti se je Hidrometeorološki zavod v Ljubljani leta 1956 odločil za ponovno barvanje Rinže. Opazovali so jamo v Šahnu, Kesel v Kočevju, Kotnico, Bilpo, Šumetac, Dolski potok, Obrh pri Dragatušu, Dobličico, Jelševnik, Krupo, izvir pri Kočev­ skih Poljanah, Radešico, Obrh, Crkavnik, Tominčev studenec, Šico pri Dvoru in Studenec pod Stavčjo vasjo. V ponore Rinže pri hišah št.4 in 5 v Kočevju so dne 3o. junija 1956 ob 18 uri vlili 33 kg uranina (Vodomer pri Mahovniku H = 51 cm). Bližnje izvire so opazovali že od 1.8.(?), večino drugih pa od 2.9.1956 dalje. Vzorce so zajemali 2 krat dnevno. Barva se je pojavila v Jami v Šahnu že l. septembra ob 24 uri, do začetka oktobra pa je niso zasledili nikjer drugod. Prvo sled so ugotovili v Bilpi 13. oktobra, višek 30. oktobra, po 11. no- vembru pa je koncentracija naglo padla in nato je do konca opazovanja,15. novembra 1956, enakomerno pojemala. Razmeroma pozen pojav barve v Bilpi, šele po 43 dneh in pol, val pa je trajal le 33 dni, povezuje Čadeževa s sušnim obdobjem, nagel upad koncentracije sledila pa naj bi povzročile izdatne padavine. V poročilu ni nobene navedbe o načinu pregledovanja vzor- cev iz drugih opazovanih izvirov, zato ni pojasnjeno morebitno raztekanje Rinže v več smeri. Ker takratno optično ugotavljanje sledil v vzorcih ni bilo zanesljivo, zlasti ob velikih razredčenjih, smo se lotili ponovnega sledenja Rinže. Poleg podzemeljskih zvez Rinže z Bilpo pa smo želeli hkrati preveriti še zveze drugih ponikalnic na Kočevskem. D.NOV AK (1987) sicer omenja barvanje potoka pri Klinji vasi spomladi 1985, s katerim naj bi bila zanesljivo dokazana zveza s Tominčevim studencem in Radešico, nezanesljiv pa je po njegovem pojav sledila v Obrhu. Barvanje je bilo menda izvedeno ob visokih vodah, zato je razumljiv razmeroma hiter pretok proti Tominčevem studencu, počasnejši pa proti Radešici. Zveza Željnskega potoka je bila le posredno dokazana s premogovimi drobci, ki so se iz odplak dnevnega kopa pri Kočevju pojavili v izvirih Radešice (N. ČADEŽ, 1963). Drugi potoki na Kočevskem dotlej niso bili barvani, ali pa o sledenjih nimamo poročil. D. NOVAK (1984a) je dokazal zvezo Črmošnjice, ki izgublja vodo pod Občicami, z izvirom Radešice. KOMBINIRANI SLEDILNI POSKUS LETA 1988 Po razpoložljivem znanju o geološki zgradbi nismo mogli predvideti hidrogeološkega razvodja med ponikalnicami na Kočevskem in izviri v Beli krajini. Geomorfološke razis- kave so ugotovile izdatno zakraselost celotnega površja in opozorile na tektonsko zasno- vanost poglavitnih morfoloških značilnosti v zaledju Dobličice. Iz strukturnih potez v kraškem reliefu smo sicer sklepali na morebitno zaledje izvirov ob vznožju Poljanske 43 Acta carsologica, XIX (1990) gore. Ker pa je bila že znana prečna podzemeljska zveza kočevskih ponikalnic pod Rogom z izviri ob Krki, nismo smeli prezreti tudi možnosti, da se del kočevskih voda pre- liva pod Poljansko goro v izvire na zahodnem obrobju nizke Bele krajine. Kemične analize kraških izvirov ob Krki, Kolpi in Lahinji so sicer nakazovale pre- cejšnjo sorodnost voda, vendar samo po njih ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti medse- bojnih zvez med posameznimi ponori in izviri. Doslej raziskani speleološki objekti niso omogočili neposrednega dostopa do podzemeljskih voda v območju Poljanske gore in Kočevskeg Roga. Večina jam je iz starejših obdobij korozijskega in erozijskega izvotlje- vanja tega krasa. Krajši odseki aktivnih ponornih jam na Kočevskem so značilni Je za ožja ponorna območja in ne omogočajo jamarskih pogledov globlje v podzemlje. Po kritični presoji vseh dosedanjih sledenj in predhodnih raziskav smo izbrali za prvi kombinirani sledilni poskus v širšem zaledju Dobličice štiri ponikalnice. Dobličici najbližja je ponikalnica na Koprivniku. Njen položaj se nam je zdel ključnega pomena za razmeji- tev zaledja s Kolpo. Drugo pomembno ponorno območje je na vzhodnem obrobju nepro- pustnih permskih in triasnih plasti med Mozljem in Knežjo Lipo. Tam smo izbrali Kačji potok kot najprimernejšo ponikalnico v predelu med Krko in Kolpo ter belokrajnskimi izviri. Tretja ponikalnica na Kočevskem, ki bi lahko odločilno ogrožala izkoriščanje Dob- ličice za oskrbo, je onesnažena Rinža. Po razpoložljivih podatkih ni bilo mogoče za- nesljivo izključiti morebitnega odtoka njenih voda proti Beli krajini. S četrto ponikalnico v širšem zaledju Dobličice smo želeli preveriti vpliv onesnaženega Željnskega potoka iz vzhodnega obrobja Kočevskega polja na pripadajoče izvire. S sočasnim sledenjem na vseh štirih mestih naj bi spoznali poleg zvez tudi nekatere hidrološke značilnosti nedostopnega kraškega podzemlja. Zaporedno sledenje ob različnih vremenskih raz- merah namreč ne nudi dovolj primerljivih podatkov. Pred sledenjem smo nekaj časa spremljali vodne razmere izbranih ponikalnic, ki razen Rinže nimajo merskih postaj. Po naročilu je Hidrometeorološki zavod opravil hidrometrične meritve pretokov ob začetku in koncu sledenja. Vodostaje v izbranih iz- virih so spremljali sodelavci Vodnogospodarskega inštituta, ki so opravili tudi nekaj meritev pretokov in sestavili pretočne krivulje ( Poročilo VGI za leto 1988 ). Za začetek sledilnega poskusa smo izbrali upadajoče spomladanske vode, ko so bili pretoki ponikalnic še primerni za normalen odtok sledil v podzemlje. Iz priloženega hidrograma je razvidno (SJ.22), da so po dežju v začetku aprila, ko smo izvedli barvanje, vode enakomerno upadale, nato pa je dež ob koncu aprila znatno povečal pretoke. V maju so pretoki sprva upadali in nato nihali v skladu s suhimi in deževnimi obdobji do konca opazovanja. V splošnem cenimo, da so bile vodne razmere med sledenjem ugodne, zato so tudi izsledki v tem pogledu značilni. Med 9. aprilom in 18. junijem 1988 smo organizirali zajemanje vzorcev vode dva- krat dnevno v naslednjih izvirih: Krka pri Soteski (1 - številke v Pril.1 ), Crkavnik (2), Obrh (4), Radešica (5), Kočevske Poljane (6), od 26. aprila dalje smo dodatno zajemali tudi Tominčev studenec ( 42). Na zahodnem obrobju Bele krajine smo zajemali vzorce v Jelševniku (11), Dobličici (13), Podturnščici (14), Obrščici (15) in Nerajčici (18). Ob Kolpi 44 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Q ,t,------• 10 1988 10 PRETOK - DISCHARGE RADEŠICA 06RH APRIL 20 30 10 MAJ Sl. 22 Hidrogram Radešice in Obrha od aprila do junija 1988 20 Fig. 22 Radeščica and Obrh hydrogram from April until June 1988 30 1 JUNIJ 10 smo vzorčevali izvire: Tropotec pri Spodnjih Radencih (31), Dolski potok (36), Šumetac (37), Bilpo (38) in Kotnico (40). Za vsak primer smo vzorčevali tudi Krupo (41), ki je sicer odmaknjena od ožjega zaledja Kočevskega Roga in Poljanske gore. Vzorčevanje je bilo na vseh mestih skrbno, redno in zanesljivo in vsem opazovalcem se za njihov trud še posebej zahvaljujemo. Vsak teden smo obšli vse izvire ter vzorce prepeljali v analizo na Hidrometeorološki zavod in Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani. Analize vzorcev na fluorescenčna barvila je opravila inž. Martina Zupan po ustaljeni metodi s fluores- cenčnim spektrofotometrom Perkin Elmer 2o4. Sledenje s fagi in analize bakteriofagov v vzorcih pa je opravil mag. M. Bricelj. Skupno je bilo zajetih dvakrat po 1388 vzorcev, na fluoresecenčna sledila je bilo analiziranih 610, na bakteriofage pa 602. Sledenje ponikalnice na Koprivniku Koprivnik je kraška uvala v rajhenavskem podolju med Kočevsko Malo goro in Rogom. V dnu globeli je več požiralnih rup in vanje odtekajo po plitvih strugah visoke vode iz strmega vzhodnega dolomitnega brega nad vasjo Koprivnik (Sl.23). 45 Acta carsologica, XIX (1990) Za sledenje smo izbrali skrajni južni požiralnik. Potoček je v začetku aprila ponikal že v prvi, delno s smetmi zapolnjeni rupi. V njenem obodu smo skopali plitev, okrog So m dolg jarek, da je voda dosegla zadnji večji požiralnik. Potok z okrog 10 1/s je v njej S.apri- la 1988 nemoteno ponikal. Ob 12 uri smo (A. MIHEVC, M. KAVČIČ in P. HABIČ ) vanj vlili 21 kg raztopljenega rodamina. Ker se je nekaj barve zadržalo še v ilovnati poži- ralni rupi, smo s traktorsko cisterno pripeljali iz bližnje farme še 10 m3 vode in tako v poldrugi uri sprali sledilo v podzemlje (Sl.24). Sl. 23 Ponikalnica na Koprivniku z zanimivim naravnim oknom pred požiralnikom Fig. 23 Sinking flow on Koprivnik with interesting natura! window before the swallow-hole Prvo obvestilo o vidno obarvani vodi je prišlo iz Dolskega potoka. Rodamin se je pojavil v njem 19.aprila ob 7.30 s koncentracijo 0.02 mg/m3 • Za 10.8 km zračne razdalje od Koprivnika do Dolskega potoka je potrebovala obarvana voda 258 ur. Prvi vrh barvnega vala je bil zabeležen 21. aprila ob 19.30, s koncentracijo 3,2 mg/m 3 , drugi pa 23. aprila ob 7.30 s koncentracijo 3,6 mg/m 3 • Naslednje dni je koncentracija upadala, le 28. aprila je začasno narasla. Ko so 30. aprila vode močno narasle, rodamina ni bilo 46 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje več zaslediti. Ob ponovnem upadanju voda pa se je med 7. in 17. majem barva še petkrat pojavila (S1.25), nato pa je v vzrocih do 17.junija, ko smo nehali vzorčevati, ni bilo več . 1 -o- 2 ~7 3 • 4 C 5 1- 6 6LJ 7LJ sC] IZRK ZRC SAZU P. Habič, 1990 .,...o __ f ' 1\ O o \ j \ ,' 1 /~~ \ o f/ / o 1 ,--.:' 1 .,-_ I - / / ...... o_ 1 /_ / o 1 / t I 1 o I 1 < 1 'o ' \ 1 / 1 ' ! o lj l / / Sl. 24 Hidrografska skica Koprivnika ' o 1 1 1 1 o 1 \ 1 o I 1 1 o \ o 1 I 1 - orografsko zaledje potokov na dolomitu, 2 - ponikalnica, 3 - manjši požiralniki, 4-večje požiralne rupe, 5-skupine požiralnikov, obarvan je bil požiralnik št. 5, 6-naselje, 7 -ilovnato gruščnata naplavina v dnu uvale, 8-vršaj ob vznožju strmih bregov Fig. 24 Koprivnik hydrographic sketch 1 - orographic background of brooks from dolomite, 2 - sinking stream, 3 - smaller swal- Iow holes, 4 - bigger swallets, 5 - group of swallow holes, no. 5 was dyed, 6 - settlement, 7 - loam rubble sediment on the bottom of ouvala, 8 - fan at the foot of steep hills Navidezna hitrost vode s Koprivnika do Dolskega potoka znaša ob prvem pojavu sledila 1,16 cm/s, do vrha barvnega vala pa 0,94 cm/s. Če primerjamo krivuljo koncentra- cije sledila v Dolskem potoku s krivuljo pretoka, se pokaže, da je rodamin dosegel izvir še 47 Acta carsologica, XIX (1990) pred naraslim vodnim valom, ki je sledil dežju po 28.aprilu in dosegel vrh 1.maja. Kon- centracija sledila se je po vrhu vodnega vala sprva le nekoliko znižala, nato pa je hitro upadla pod mejo določljivosti. Hidrološko je pomembno nekajdnevno vmesno znižanje koncentracije že takoj ob začetku barvnega vala in nato dva dni po vrhu vodnega vala. To znižanje gre morda na račun nekega vmesnega podzemeljskega pritoka. Z njim bi lahko pojasnili tudi vmesno razredčenje sledila med prvim izrazitejšim in drugim nižjim barvnim valom. Sekundarni barvni val bi lahko bil tudi posledica izpiranja sledila iz okolice požiralnika ob naraslih vodah po dežju 28.aprila. Po barvanju ob nizkih vodah se namreč zaradi upadanja pre- toka in absorbcije nekaj sledila zadrži v požiralniških visečih kotanjah, od koder ga lahko odplavijo šele narasle vode. Hitrost potovanja drugega vala je namreč precej podobna prvemu. mg/m3 z o ~ 1,0 :.:: CC z 1- z > w ii: u a. z o o :.:: u 0,1 z 10 20 APRIL DOLSKI POTOK ' ' 1 / --._ J 30 10 20 MAJ m3/sec Q 3 2~ 10 JUNIJ 1988 CC 20 APRIL 30 10 MAJ 20 30 1 1 II " II \l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Q m3/s 4 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 UJ 2 a? <( :C (.) CJ) o " o 1 .... UJ a: CL 10 ,JUNIJ 1988 Sl. 28 Krivulja koncentracije uranina in pretoki Bilpe po barvanju Rinže od aprila do junija 1988 Fig. 28 The curve of Uranine concentrations and Bilpa discharges after Rinža dyeing from April until June 1988 mijskih klastitov, glinovcev s peščenjaki in dolomiti. Po predhodnih preučitvah (F. ŠUŠTERŠIČ,1987) naj bi te kamnine predstavljale hidrogeološko zaporo in usmerjale odtekanje proti Krki na eni ter proti Kolpi na drugi strani. Kot najprimernejšo ponikalni- co smo izbrali največji potok, ki ponika južno od vasi Kačji Potok, nekako na sredi med Koprivnikom in Željnami. Dolina Kačjega potoka je dolga dober kilometer, celotno po- rečje pa meri okrog 60 ha. Zaključi se z izrazito plitvo slepo dolino ob stiku nepropustnih peščenjakov s triasnim dolomitom. Proti severozahodu se nad požiralnikom nadaljuje uravnano vrtačasto površje v apnencih, ki so ga oblikovale površinske vode v starejših fazah razvoja. Na dnu slepe doline je naplavljena peščena ilovica in v njej je več požiral- nih rup. Ob visokih vodah se slepa dolina napolni z vodo, ki pa se normalno ne preliva čez rob, čeprav lahko po zakraselem površju sledimo podaljšani strugi potoka (S1.30). 51 Acta carsologica, XIX (1990) Sl. 29 Izvir Bilpe ob strugi Kolpe Fig. 29 Bilpa spring near Kolpa riverbed Ničelni vzorci vode so bili vzeti iz ponorov in opazovanih izvirov na dan vlitja sledil. Za določitev ozadja salmonelnih bakteriofagov so bili vzorci obdelani z MPN metodo in metodo direktnega agarskega preliva. Metoda MPN je pokazala rahlo ozadje pri izvirih Radešice (51 pfe/100 ml), Obrščice ( 51 pfe/100 ml), Nerajčice (51 pfe/100 ml), Tropot- ca (10 pfe/ 100 ml), Kotnice (51 pfe/100 ml), Krupe ( 51 pfe/100 ml) ter Željnskega potoka (51 pfe/100 ml) in Rinže (51 pfe/100 ml). Pozitivni rezultat z metodo agarskega preliva se je pojavil tudi pri izvirih Jelševnika (5 pfe/ml), Nerajčice ( 1 pfe/ml), Dolskega potoka (0,3 pfe/ml), Kotnice (0,6 pfe/ml) in pri ponoru Željnskega potoka ( 0,3 pfe/ml). Prisotnost salmonelnih fagov v vodi ne predstavlja pomembnejšega ozadja, ki bi motilo sledilni poskus, je pa znak močnega fekalnega onesnaženja, ki po vsej verjetnosti izvira iz prašičjih farm. 52 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje (-) <:) (-) C-) t o " .....____ o 1-0- 2 • 3 0 4 __, s C 6 C: 7 "T" ........ 8,r--rr IZRK ZRC SAZU 1988 o o '---o-.-:..~o--- o J Sl. 30 Morfološko hidrografska skica Kačjega potoka o 200m 1 - površinsko razvodje, 2 - grezi, 3 - vrtače, 4 - ponikalnica, 5 - slepa dolina, 6 - stara slepa dolina 7 - kraški rob suhe doline, 8 - rob nepropustnega površja Fig. 30 Morphological hydrographical sketch of Kačji potok 1 - superficial watershed, 2 - sinkholes, 3 - dolines, 4 - sinking flow, 5 - blind valley, 6 - old blind valley, 7 - karst border of dry valley, 8 - the border of impermeable surface V Kačji potok s pretokom 81/s sta M. BRICELJ in M.ŠIŠKO dne 12.aprila 1988 ob 11.45 uri vlila 15640 ml fagne juhe s skupnim titrom 4,2 x 1015 pfe. Prvi fagi so se poja- vili 26. aprila ob 7 uri v 19 km oddaljenem izviru Radešice, torej po 331 urah, vrh sledil- nega vala z 70,4 pfe/ml je dosežen l.maja ob 7 uri s 70,4 MAP-pfe/ml, po 451 urah. Konec vala je bil zabeležen IS.junija ob 7 uri. Izračunana težiščnica vala znaša 511,4 ure. Navidezna hitrost do začetka sledila v Radešici je bila 1,61 cm/s, do pojava najvišje koncentracije pa 1,18 cm/s. To je največja hitrost zabeležena v tem kombiniranem sledil- nem poskusu (Sl.31). 53 Acta carsologica, XIX (1990) Sl. 31 Radešica tik pod izvirom pri Podturnu Fig. 31 Radešica close to the spring near Podturen V izviru Obrha so se prvi fagi pojavili 8. maja ob 19 uri, vrh sledilnega vala z 266 pfe/100 ml 10.maja ob 19 uri in konec vala 20.junija ob 7 uri. Izračunana težiščnica vala znaša 704,6 ure. Prvi fagi so se torej pojavili šele po 619 urah, vrh sledilnega vala pa po 679 urah. Manjše hitrosti o,89 in 0,82 cm/s za pretakanja med Željnami in Obrhom so bolj podobne hitrostim drugih ponikalnic iz Kočevskega polja proti Krki in Kolpi. V analiziranih vzorcih iz drugih opazovanih izvirov, zajetih od sredine aprila do sredine maja, ni bilo fagov, iz česar sklepamo, da vode Kačjega potoka odtekajo le v Radešico in Obrh (Sl.32). Sledenje željnskega potoka Na vzhodnem obrobju Kočevskega polja je v plitvem krasu med Klinjo vasjo in Željnami več manjših ponikalnic. Vode se stekajo z vzhodnega območja nepropustnih terciarnih plasti pri Kočevju. Na severozahodni strani je ponorno območje treh Vodnih jam pri Klinji vasi, vanje se odteka voda z okrog 18 ha površine, med drugim tudi odtok iz bližnje svinjske farme, ki je že popolnoma onesnažil podzemlje tja do izvirov Radešice. 54 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje pfe/100ml OBRH 300 tg o _µ~~~:!:!::!~~~~,a_,.--..,___~--~- 600 1100 ur pfe/ml RADEŠICA 80 tg 50 o l-,......,1..,--,L~~~~.,_~....,.......,-~~~-,--.,.~.-- 300 1600 ur Sl. 32 Krivulja koncentracije fagov v Obrhu in Radešici po sledenju Kačjega potoka od aprila do junija 1988 Fig. 32 The curve of phages concentrations in Obrh and Radešica after tracing of Kačji potok from April until June 1988 Drugo požiralno območje je povezano s spletom 1600 m dolgih Željnskih jam (kat.št.12). V tamkajšnjem podzemlju se združijo trije potoki, ki zbirajo vodo z okrog 80 ha površja. Željnske jame sestavlja več ločenih delov, ki so hidrološko med seboj pove- zani (A. KRANJC 1972). V speleološkem pogledu ločimo starejše prostornejše rove, nad katerimi se je strop na več krajih udrl in tako so podori prvotni jamski sistem razdelili na več jam. Mlajši rovi so izoblikovani ob današnjih tokovih in so že na debelo zasuti s premogovimi odpadki iz nekdanjega kočevskega premogovnika pri Šalki vasi. Jugo- vzhodno od Željn je območje plitvega kontaktnega krasa brez izrazitih ponikalnic. Vode se verjetno podzemeljsko stekajo v Željnski potok (S1.33). 55 Acta carsologica, XIX (1990) Sl. 33 Željnski potok v udornici pred Remihovim mlinom z naplavinami premogovega prahu iz rudnika pri Kočevju Fig. 33 Željne brook in collapse doline before Remih mili with coal dusl sedimenls from the mine near Kočevje Za kombinirani sledilni poskus smo izbrali ponor Željnskega potoka pri podrtem Remihovem mlinu v zadnji udornici pri Željnah. V okrog 2o m globoki udorni vrtači je nekaj čez 100 m dolgo naplavljeno dno, v katerega si je potok, ki izvira na zahodni, poni- ka pa na vzhodni strani vrtače, zarezal do 3 m globoko strugo. Voda izginja v manjšo jamo, ki je bila pred leti očiščena in zavarovana z železnimi grabljami (S1.34). 56 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje KOČEVJE Sl. 34 Morfološko hidrografska skica Željnskega potoka pri Kočevju 1 ...... ..,.. 2 3 4 ~Dom 1 - kraški rob, 2 - površinsko razvodje, 3 - ponikalnica, 4 - podzemeljski tok, obarvan je bil požiralnik pri Remihovem mlinu Fig. 34 Morphologic hydrographical sketch of Željne brook near Kočevje 1 - karst border, 2 - superficial watershed, 3 - sinking flow, 4 - underground flow, the swal- low hole near Remih mill was dyed V omenjeni požiralnik sta 12.aprila ob 13 uri T. SLABE in A. VADNJAL vlila 25 kg raztopljenega eozina. Ob vlitju je imel potok pretok 60 1/s. V naslednjih dneh so vode sicer upadale, vendar je bil požiralnik pri Remihovem mlinu ves čas aktiven. Deževje ob koncu aprila je tudi v podzemlju Kočevskega Roga pospešilo odtekanje sledila. Prva sled eozina se je pojavila v 14,7 km oddaljenem izviru Radešice 30.aprila ob 7 uri, v razmeroma visoki koncentraciji 1,3 mg/m 3 . Vrh barvnega vala se je pojavil že na- slednji dan, l. maja 1988 ob 7 uri. Skozi podzemlje Kočevskega Roga je sledilo potovalo 17 dni ali 426 ur, in sicer do začetka barvnega vala s hitrostjo 0.98 cm/s, do vrha vala pa z 0,84 cm/s. Celotni barvni val se je raztegnil na več kot 1200 ur. Vrh sledilnega vala s koncentracijo 3,85 mg/m 3 je v primerjavi z največjo koncentracijo sledilnega vala v Bilpi 57 Acta carsologica, XIX (1990) nižji, vendar je val daljši, saj so se razmeroma visoke koncentracije zadrževale še ves maj do začetka junija. Po 9.juniju pa se je pojavil drugi vrh, ki se je nadaljeval še po prene- hanju vzorčevanja, saj je bilo v zadnjem vzorcu z dne 18.junija eozina še okrog 0,1 mg/m 3 • Barvni val je torej trajal več kot So dni, torej trikrat dalj od časa po v!itju, do prvega pojava sledila v izviru (S1.35). Na podlagi razpoložljivih podatkov o pretokih Radešice, dobljenih po vodomerni postaji Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, smo izračunali, da se je pojavilo v tem izviru okrog 45% vlitega eozina. Ta delež najbrž ne bi bil bistveno večji, če bi dodali še neopazovani končni del vala. Pričakovali smo, da se bo pojavilo sledilo tudi v izviru Obrha, ki je le 1 km oddaljen od Radešice. To še toliko bolj, ker so se v Obrhu pojavili fagi iz Kačjega potoka. Vrh sledilnega vala fagov v Obrhu se je pojavil skoraj 14 dni za vrhom v Radešici in se časovno ujemal z drugim vrhom eozina v Radešici. Odsotnost eozina v Obrhu si lahko razlagamo z veliko razredčenostjo. Koncentracija fagov v Obrhu je bila namreč 25 krat nižja kot v Radešici. Pri eozinu pomeni 25 krat nižja koncentracija že mejo določljivosti. Ne glede na to ostaja odprto vprašanje, zakaj se niti fagi niti eozin niso pojavili v Obrhu istočasno s prvim valom v Radešici. Pretakanje voda v podzemlju Roga in v zaledju obeh izvirov še ni dovolj pojasnjeno. mgtm3 z O 1,0 ti ~ I-z w u z o U 01 1 ' <( J ~ ~ I-z w u zo,01 ~ w z J ...J w >N z o B w J z 1 w ~ ::; > 1988 lO APRIL 20 RADEŠICA (EOZIN) 30 10 MAJ 20 3o JUNIJ 10 Sl. 35 Krivulja koncentracije eozina v Radešici po barvanju Željnskega potoka od aprila do junija 1988 Fig. 35 The curve of Eosine concentrations in Radešica after Željne brook dyeing from April until June 1988 58 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Tabela 6: PREGLED TRAJANJA SLEDILNIH VALOV IN HITROSTI PRETAKANJA VODA. Ponor/ Sledilo dH D G t1 t2 V1 Vz T Izvir m km 0 /00 h h cm/s cm/s h Koprivnik/ Rodam. Dolski potok 420 10.8 38.9 258 318 1.15 0.94 672 Rinža/ U ranin Bilpa 264 11.5 23.0 403 463 0.79 0.69 936 Željne/ Eozin Radešica 290 15.0 19.7 426 450 0.98 0.84 1200 Kačji potok/Fagi Radešica 365 19.2 19.0 331 451 1.61 1.18 1200 Kač ji potok/Fagi Obrh 365 20.0 18.3 619 679 0.89 0.82 288 dH - višinska razlika med ponorom in izvirom v metrih D - razdalja med ponorom in izvirom v km 0 /00 - strmec v promilih t1 - čas do prvega pojava sledila v urah t2 - čas do vrha sledilnega vala v urah V1 - navidezna hitrost do prvega pojava sledila v cm/s Vz - navidezna hitrost vrha sledilnega vala v cm/s T - dolžina sledilnega vala v urah SLEDENJE V ZALEDJU DOBLIČICE LETA 1989 Na območju Kočevskega Roga in Poljanske gore med Koprivnikom in Dobličami so znani le majhni studenci, ki solzijo iz dolomitnih vložkov med povsem zakraselimi apnen- čevimi skladi. Ti studenci so bili nekdaj pomemben vir pitne vode gozdarjem in pastirjem, oskrbovali pa so tudi manjše kočevarske zaselke sredi gozdnate planote. Nekaj studencev je razporejenih ob robu plitvih kraških globeli, ki so predstavljale kulturne oaze sredi gozda. Na izkrčenih površinah v dnu globeli so bili nekoč pašniki. Ponekod so ob studencih še lovske in gozdarske koče ter hlevi za živino. Na območju Mirne in Poljanske gore so znani naslednji viri žive vode: Ponikve, Resa, Travnik, Ribnik, Štale, Gričice, Golobinjek, Planina, Sredgora, Topličice, Ovčjak, Nakelski zdenec, Šternica, Štirje studenci, Miklarski zdenec, Pri vrbi, Kozlov zdenec, Brula, Pod Vugelnice, Grobak, Škalve in Lipovec. Izmed navedenih smo za drugi kombinirani sledilni poskus izbrali Ponikve na Mirni gori in Zdenec pri Miklarjih. Za tretje sledilo, ki smo ga imeli na voljo, smo izbrali poni- kalnico pri Vrčicah v podolju nad Črmošnjicami vzhodno od Mirne gore. Mesta za vlitje 59 Acta carsologica, XIX (1990) sledil so bila izbrana na podlagi predhodnega študija geoloških, geomorfoloških in speleo- loških razmer. Za ponikalnico na Vrčicah smo domnevali, da lahko odteka v Krupo, Dobličico, ali Črmošnjico. Njena lega in količina vode sta bili razmeroma ugodni, zato smo pričakovali koristne podatke. V Ponikvah na Mirni gori je izginjala v podzemlje majhna vodica, kar ni bilo ugodno za sledenje. Pomembna pa je lega Ponikev na prehodu Kočevskega Roga v Poljansko goro. Tu smo pričakovali razvodje med Dobličico in Radešico. Tretji požiralnik pri Miklarjevem zdencu je bil vkljub majhnemu pretoku primeren predvsem s svojo lego v ožjem zaledju Dobličice na Poljanski gori. Ker leži blizu ceste, smo pretok lahko umetno povečali z dovozom vode. Pregled vzročevanja izvirov V opazovanje in vzorčevanje so bili vključeni naslednji izviri: Radešica (5), izvir pri Kočevskih Poljanah (6), Izvir Črmošnjice v Srednji vasi (8), Krupa (41), Jelševnik (11), Dobličica (13), Obrščica (15) in Sušica (43). Vzorčevanje je trajalo od 9. maja do 5. julija, pri Dobličici do !o.julija, pri Sušici pa le do 3o.junija. Vzorci so bili vzeti enkrat dnevno, le pri Dobličici dvakrat. Tabela 7: PREGLED VZORČEV ANJA IN ANALIZ Št. izv. Ime izvira Čas vzorč. Št.vzor. Anal/barv Anal/fag 1 Radeščica 9.5.-30.6. 53 31 26 2 Koč. Poljane 9.5.-29.6. 43 26 26 3 Sred. vas 9.5.- 5.7. 58 26 26 4 Krupa fag. 9.5.- 1.7. 54 30 54 4a Krupa kol. 9.5.- 3.6. o o 26 5 Jelševnik 9.5.-30.6. 52 56 26 7 Obrščica 9.5.-26.6. 49 25 o 8 Sušica 9.5.-30.6. 41 o 14 9 Dobličica 10.5.-10.7. 116 85 16 slepi vzorci 9.5. 9 9 9 skupno 475 288 214 Skupno je bilo zajetih 475 vzorcev, za analize barvil pa izbranih v okviru finančnih možnosti le 288 in za fage 214 vzorcev. Analize fluorescenčnih barvil je opravila po ustaljenih metodah s spektrofotometrom Perkin Elmer 204 inž. M. Zupan iz Hidro- meteorološkega zavoda, analize bakteriofagov pa je opravil mag. M. Bricelj s sodelavci na Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani. Sledenje smo izvedli ob spomladanskem upadanju voda. Pri majhnih ponikalnicah v takih razmerah sledila zastajajo. Zato smo v želji, da bi pospešili odtekanje sledil, dve ponikalnici še dodatno zalili s pripeljano vodo. Po sušnih dneh v začetku maja je prišlo 60 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaled je izdatno deževje, saj so vode po 13.maju izredno narastle, kar je pospešilo pretakanje sledil skozi podzemlje. Ničelni vzorci so bili zajeti v opazovanih izvirih in ponorih isti dan, kot smo vlili sledila. V nobenem od ničelnih vzorcev niso bila prisotna uporabljena sledila. Iz analize drugih vzorcev izhaja, da so se sledila pojavila v časovnem zaporedju in koncentracijah, ki dovoljujejo zanesljiv sklep o ugotovljenih zvezah med požiralniki in izviri, nakazane pa so tudi dvomljive zveze. Zve:r.a ponikalnice Rečice pri Vrčicah s Krupo- V črmošnjiškem podolju ob vzhodnem robu Kočevskega Roga je med Črmošnjica­ mi in Vrčicami blok triasnega dolomita. V njem je površinsko razvodje pri Brezju (538) med Divjim potokom v povirju Črmošnjice, ki se steka v Krko, in ponikalnico Rečico, ki ponika pri Vrčicah v višini med 475 in 480 m. Voda se izgublja na več mestih v strugi že Sl. 36 Pogled na ponorno območje Rečice pri Vrčicah. Pomembnejše požiralnike označuje grmov- je med njivami, Rečica pa ponika tudi v dolini nad cerkvijo. Fig. 36 View to ponor area of Rečica near Vrčice. Important swallow holes are marked by bus- hes among the fields, Rečica sinks in the valley above the church *Sledenje s fagi je izvedel mag. M. BRICELJ 61 Acta carsologica, XIX (1990) skoraj kilometer prej in le visoke vode dosežejo skrajne požiralnike južno od Sel (Sl.36). Ponikalnica pri Vrčicah zbira vodo z vzhodnega vznožja dolomitne Mirne gore (1047) in Škrilja (1012). Manjši studenci pri Blatniku so zajeti za črnomal~ki in semiški vodovod. Na dan sledenja lo.5.1989 je Rečica izginjala v pokritem delu struge pri domačiji nasproti cerkve v Vrčicah. Struga je v tem delu obzidana in prekrita z betonskimi ploš- čami, da imajo pri hiši več prostora. Na pritočni strani je imel potok okrog 5 1/s, na spodnji strani ob cesti Vrčice - Planina pa je bila struga suha (Sl.37). 1 km P. Habič, 199u Sl. 37 Morfološko hidrografska skica ponikev pri Vrčicah 1 - površinsko razvodje med pritoki Krke in Kolpe, 2 - ponikalnica s ponori, 3 - naplavlje- no dno slepe doline, 4 - suha dolina, 5 - spodnji rob rebri, 6 - vimolska reber, 7 - semiška reber, 8 - del višjega ravnika, 9 - jurski apnenec, 10 - triasni dolomit Fig. 37 Morphologic hydrographic sketch of swallets near Vrčice 1 - superficial watershed among the tributaries of Krka and Kolpa, 2 - sinking flow with ponors, 3 - alluvium bottom of dry valley, 4 - dry valley, 5 - Jower border of slope, 6 - Vimole slope, 7 - Semič slope, 8 - a part of higher plain, 9 - Jurassic limestone, 10 - Trias- sic dolomite 62 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje V potok pri Vrčicah sta mag.M.BRICELJ in mag. G. KOSI, sodelavca Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, lo.5.1989 ob II uri vlila pripravljeno količino bakteriofa- gov P22H5 (5.1 x lo15 pfe), vzporedno za primerjavo pa še 3 x 1013 kolifagov T 7. Sledilo je takoj odteklo v podzemlje. Iz poročila mag.M.Briclja povzemamo: Bakteriofagi, vliti v Rečico na Vrčicah, so se pojavili le v Krupi in v nobenem dru- gem vzorčevanem izviru . V Krupi so bili ugotovljeni fagi v vzorcu z dne 16.5. 1989 ob 7 uri. Po količini fagov v naslednjih vzorcih sodeč je bila najvišja koncentracija v prvem vzorcu z 220,6 pfe/ml. Zadnji pozitivni vzorec je bil zajet 14.6. s koncentracijo na meji določljivosti ( o,2 pfe/ml ). Težiščnica vala je bila na 156,8 urah. Za 6 km zračne razdalje je sledilo potrebovalo 72 ur, val pa je trajal okrog 500 ur. Začetna hitrost je znašala 2,7 cm/s, končna pa o,3 cm/s. Sledilo je prve tri dni odtekalo ob nizkih vodah počasi, po močnem dežju pa se je nato v dveh dneh pojavilo v izviru (Sl.38). pfe/ml 220,6 o 21 KRUPA tg = 156,8 ur 861 ure Sl. 38 Krivulja koncentracije fagov v Krupi ob sl"edenju Vrčice od maja do junija 1989 Fig. 38 The curve of phages concentrations in Krupa during Vrčice tracing from May 1989 until June Če računamo z najmanjšo hitrostjo o,3 cm/s, je v prvih treh dneh napravilo sledilo 777 m podzemeljske poti, nadaljnih 5.223 m pa je premagalo v naslednjih dveh dneh s hitrostjo 3 cm/s. Razmerje med najmanjšo in največjo hitrostjo znaša torej 1:10. Iz doblje- nih podatkov sklepamo, da se voda iz Vrčic razmeroma počasi odteka proti Krupi. Očitno v tem delu zaledja Krupe ni izrazitejših pretočnih žil vkljub višinski razliki 345 m oziro- ma 57° / 00 strmca. Raztetaoje vode iz Fooitev na Mimi gori Mirna gora(1047m)je skrajna JV grmada v razgibani kraški planoti Kočevskega Roga. Na vzhodni strani strmo prehaja v črmošnjiško podolje in proti Kotu pri Semiču. 63 Acta carsologica, XIX (1990) Severno, južno in zahodno okrog nje je nižje planotasto kraško površje, razčlenjeno v kopaste vrhove ter vmesne dolaste uvale. Značilna taka uvala leži dober kilometer za- hodno od najvišjega dela Mirne gore (D, NOVAK, 1968). Okrog 300 m široka in skoraj 800 m dolga globel je zasuta z dolomitnim gruščem in ilovico, ki ju je sprala voda z obrobnih strmih pobočij. Nasuto travnato dno globeli visi od 820 do 800m n.m.v. proti zahodu, kjer je nekaj aluvialnih rup. Do nekdanjih požiralnikov vodijo plitve zatravljene struge. V globeli je bila nekdaj kočevarska vas Ponikve, ruševine hiš in gospodarskih poslopij so še vidne ob vzhodnem višjem obrobju. Od hiš vodi proti severu poljska pot do požiralnih rup, kjer izginjata ločeno dva majhna potočka, ki se stekata po grapah s sever- nega obrobja. Majhen stalni in obzidan studenec je ob vznožju stranske grape vzhodno od največje požiralne kotanje (S1.39). -·-·- 2 r: .-:-''" -:-1 I~~•~:...:_, \ '\ 3 -- - -) ~ ~ 4 ..,, 5 0 6 \/ ....._.>' /\ 7 ~ 8 1 9 .._ -- '""T"" ') ....... _.__,_ \ 10 \ \' 1km '\ '-1,.. ' P. Habič, 1990 Sl. 39 Morfološko hidrografska skica Ponikev na Mirni gori 1 - zgornji obod uvale, 2 - naplavljeno dno uvale, 3 - ponikalnica, 4 - stalni studenec, 5 - požiralna rupa 6 - kopasti vrh, 7 - višja kopasta grmada Mirne gore, 8 - nižje kopasto površje, 9 - suhi kraški dol, 10 - večje kraške brazde Fig. 39 Morphologic hydrographical sketch of Ponikve on Mirna gora 1 - upper border of ouvala, 2 - alluvium bottom of ouvala, 3 - sinking stream, 4 - perma- nent source, 5 - swallow bole, 6 - sigmoid summit, 7 - higher sigmoid summit of Mirna gora, 8 - Jower conical surface, 9 - dry karst ouvala, 10 - bigger karst furrows 64 P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Vodice, ki se odcejajo iz jurskega dolomitnega obrobja, ponikajo torej v več ločenih požiralnikih ali pa se izgubljajo kar v gruščnati dolomitni naplavini. Del ponikajoče vode zasledimo v dnu največje ponikalne kotanje v obliki dvodelnega greza. V okrog 30 m dolgi in 15 m široki ter 8 m globoki ilovnati kotanji izvira in po kratkem toku ponika potoček, ki zbira vodo iz peščeno ilovnate naplavine. Voda odteka v 0,3 m široko luknjo v dolomitu v višini okrog 800 m. Vanjo sta vlila dne 10.5.1089 ob 12 uri mag. J. KOGOVŠEK in L. DRAME raztopino 15 kg uranina. Naslednji dan smo dodali še 7m3 vode iz gasilske cisterne, da bi pospešili odtekanje sledila globlje v podzemlje. V ničelnih vzorcih izvirov, vzetih pred vlitjem, uranin ni bil določen, z izjemo Radešice (9.5. 0,009 mg/m3 ). Tudi sled uranina v Obrščici, določena v vzorcu, vzetem dne 10.5., ne izhaja iz Ponikev, pač pa gre v tem primeru za drug izvor ali onesnažen vzorec. Uranin iz Ponikev se je pojavil v izviru ob Črmošnjici pri Kočevskih Poljanah (6), 17.5. ob 18.30 v koncentraciji 0,37 mg/m 3 • Takrat je bil že dosežen vrh barvnega vala. V naslednjih dveh dneh se je koncentracija zniževala, 18.5. na 0.7 mg/m3 in 19.5. na 0,015 mg/m 3 , 20.5. pa je padla že pod mejo detekcije. Sled uranina je bila ugotovljena še v vzorcih z dne 30.5. (0.02 mg/m3 ) ter 2. in 3.6. ( 0.02 in 0.045 mg/m3 ). Za 10 km razdalje in 630 m višinske razlike med ponorom in izvirom je sledilo potrebovalo med 150 in 174 ur. Prvi val je trajal le 72 ur, na kar je koncentracija padla pod mejo določljivosti. Po 462 do 486 urah od vlitja uranina se je koncentracija spet dvignila nad mejo določljivosti, v naslednjih dveh dneh se je znižala, nato pa spet naras- la. Tudi pri tem sledenju moramo upoštevati vodne razmere po dežju, ki je tretji dan po vlitju pospešil odtok in nato razredčil sledilo. S ponovnim izpiranjem Ponikev se je najbrž oblikoval drugi barvni val. Tega smo zajeli le na začetku, ker smo opazovanja prekinili, ne da bi vedeli za ponovno naraščanje koncentracije. Navidezna hitrost prvega pojava sledila znaša med 1,6 in 1,85 cm/s, pri drugem pa 0,57 do 0.60 cm/s. Če računamo, da je bila prve tri dni, torej pred dežjem, hitrost okrog 0,5 cm/s, je v tem času sledilo prepotovalo 1,3 km podzemlja. V nadaljnih 8,7 km poti pa se je njegova hitrost povečala na 3,3 cm/s. Ta hitrost je zelo podobna oni med Vrčicami in Krupo, kar nakazuje tudi podoben način podzemeljskega pretakanja. Po daljšem času se je uranin pojavil še v Krupi. V vzorcu z dne 13.6. ob 7 uri je koncentracija uranina znašala 0,03 mg/m3 , v vzorcu z dne 18.6. in 23.6. pa je narastla na 0.035 in 0.040 mg/m3 • Ker so bili ob koncu opazovalne dobe analizirani le tedenski vzor- ci, lahko iz razpoložljivih podatkov sklepamo, da se je barvni val uranina v Krupi začel že med 7.6. in 13.6. in se je nadaljeval še po 23.6., vsekakor je bil daljši od 10 dni. Le malo je namreč možnosti, da bi se sledilo slučajno pojavilo vsak teden enkrat in to le v analizira- nem vzorcu (S1.40). Uranin se je potemtakem zanesljivo pojavil v Krupi po 34, lahko pa že po 27 dneh, ali med 643 in 816 urami po vlitju. Val je po vsej verjetnosti trajal vsaj 240 ur, upraviče­ no pa domnevamo, da še precej dalj, saj je bila koncentracija po 10 dneh približno enaka in še ni začela upadati. Uranin se je usmeril iz Ponikev proti Krupi verjetno šele po do- datnem izpiranju obarvanega požiralnika z izdatnim dežjem, 13.5.1989. Močan naliv je očitno vplival na kraško raztekanje oziroma podzemeljsko bifurkacijo na območju Mirne 65 mg/m3 1,0 z o ti a:: 1-z w (.) 0,1 z o (.) 1 ,::t w ~ z "") ~ o 0. . a:: 1-z w (.) z 0,01 ~ z o ~ w "") -f---:11: ' w 0,005 _j:2 ::i > 10 MAJ Acta carsologica, XIX (1990) SLEDENJE V ZALEDJU DOBLIČICE 1989 Uranin Ponikve na Mirni gori • U - Kočevske Poljane . • U- Krupa I .----·---I ,. I ,. • I I I I . I , I , 301 1 20 20 10 JUNIJ -· -- 1989 Sl. 40 Krivulja koncentracije uranina v izviru pri Kočevskih Poljanah in v Krupi po barvanju ponikalnice na Ponikvah Fig. 40 The curve of Vranine concentrations in the spring near Kočevske Poljane and in Krupa after dyeing the sinking flow on Ponikve gore. Na 10,5 km dolgi poti z višinsko razliko 676 m iz Ponikev proti Krupi je uranin potoval z navidezno hitrostjo 0,35 cm/s, do konca vala pa le še z 0,2 cm/s. Hitrost tega toka je podobna nizkemu odtoku z Vrčic proti Krupi ali s Ponikev proti Kočevskim Poljanam. Značilna je za počasno globinsko pretakanje voda. Ker se uranin ni pojavil v pomembnejših koncentracijah v nobenem drugem opazovanem izviru, sklepa- mo, da se vode iz območja Mirne gore raztekajo v Radešico in Krupo. Morebitni odtok proti Jelševniku in Dobličici je ostal pod mejo določljivosti. V Jelševniku in v izviru pri Srednji vasi uranina nismo določili, v Dobličici pa so bile ugotovljene zelo nizke koncentracije med 6.6. in 10.6. Te sledi bi časovno sicer lahko primerjali z barvnim valom v Krupi med 13. in 23.6., koncentracije pa so desetkrat manjše. Zato zveza Ponikev z Dobličico ni zanesljiva. Če bi se hkrati pojavil uranin tudi v Jelševniku, bi bila zveza bolj verjetna. Ni pa izključeno, da se je v Jelševniku uranin pojavil v koncentraciji pod mejo določljivosti. V Radešici so se 14.5., 30.5. in 1. 6. pojavile sledi uranina, ki bi lahko izhajale iz skupnega zaledja z izvirom pri Kočevskih Poljanah. Glede na prisotnost uranina v ničel­ nih vzorcih so možni še drugi viri. Nezanesljive stranske zveze so v veliki meri posledica izrednih vodnih razmer po vlitju sledil. 66 - P. Habič, J. Kogovšek, M. Bricelj, M. Zupan, Izvir Dobličice in njihovo širše kraško zaledje Zve7.a Miklarjevega zdenca z Dobličico Ob cesti Dobliče - Koprivnik je dobra dva kilometra od Bistrice opuščena kmetija Miklarji. Okrog 300 m naprej je na levi južni strani ceste v dnu vrtače stalni Miklarjev zdenec. Voda se izceja iz medplastovne špranje in odteka med skalami v dnu vrtače (S1.41). Do studenca vodi pot in ob izvirku je leseno razpadajoče korito. Studenec je imel premalo vode (o.l 1/s) za uspešno sledenje, zato smo vodo dovažali s kamionsko cisterno ~--\ ~ MIKLARJEV ZDENEC 1799 ----- I / / / 11 o srn IZRK ZRC SAZU Sl. 41 Skica izvira in požiralnika Miklarjevega zdenca na Poljanski gori. Požiralnik je bil obarvan z rodaminom. Fig. 41 Tbe sketcb of spring and swallow bole Miklarjev zdenec on Poljanska gora. Tbe swallow bole was dyed by Rbodamine. 67 Acta carsologica, XIX (1990) iz Črnomlja. V nekoliko očiščen požiralnik v dnu vrtače so 10.5.1989 ob 13 uri T. SLABE, N.ZUPAN in M. KRANJC vlili pripravljeno raztopino 5 kg rodamina. Dodali smo še 3 krat po 7 m3 vode. Barvilo je v 5 minutah odteklo v podzemlje, pa tudi dodana voda iz cisterne je odtekala s hitrostjo 5 1/s. V izvirih Dobličice se je pojavil rodamin iz Miklarjevega zdenca 16.5. ob 7 uri, torej po približno šestih dneh ali 138 urah. Koncentracija je prva dva dni naraščala od 0.02 do 0,10 mg/m 3 , nato pa je v teh mejah nihala vse do zadnjega analiziranega vzorca z dne 22.6.1989. Dne 31.5. in 2.6 je dosegla 0,12 mg/m3 (S1.42). Prek 1000 ur dolg barvni val z razmeroma nizko koncentracijo sledila in majhnimi hitrostmi, od 0.6 do 0,09cm/s, je nedvomno posledica posebnih hidroloških razmer v zaledju Dobličice. S tem sledenjem je namreč dokazana možnost počasnega izpiranja s sledilom "onesnaženega" podzemlja ob razmeroma majhnem pretoku prenikajočega curka skozi 380 m globoko vadozno in dobre 3 km široko freatično cono. Vkljub izdatni višin- ski razliki in 109°/ 00 strmca je pretakanje in izpiranje dolgotrajno, čeprav je močan naliv tudi tu pospešil odtok. Droben curek Miklarjevega zdenca je najmanj dva meseca enakomerno "onesnaževal" Dobličico. Za natančnejšo spremljavo pretakanja bi potrebo- vali pri izviru in pri Miklarjih limnigrafsko in ombrografsko postajo. DOBLIČICA mg/m 3 u UJ z z o UJ ~ o N o:: > 1-- UJ z 0,1 -, UJ o:: u <( z ...1 o "" <.J ~ <( z -, ~ o ;:: o:: u 1-- U1 z -, UJ :!!: u ~ 0,01 w I i:? ' "" ' :J 0,005 > ·-·- ....... _,_., 10 20 MAJ 30 ~ /\ '1 I ' Q 1/s 2000 UJ C) ~ :i: u