Številka 8 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, četrtek, 7. marca 1974 Cena 6 dinarjev Leto XXXI 57. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti I Razglaša se zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1974. St. 36-45/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o samoupravni stanovanjski skupnosti I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem zakonom se določajo temeljna načela, po katerih delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti na podlagi samoupravnega sporazumevanja ustanavljajo samoupravne stanovanjske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) in v njih, po načelih vzajemnosti in solidarnosti, organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji. 2. člen V stanovanjski skupnosti se delovni ljudje združujejo neposredno in prek svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti. V tej skupnosti delovni ljudje zagotavljajo in združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju programa tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb skupno s stanovalci upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. V stanovanjsko skupnost se vključujejo in v njej sodelujejo delovni ljudje tudi prek organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe na stanovanjskih in poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, etažni lastniki v takšnih stanovanjskih hišah in varčevalci za stanovanja. 3. člen V stanovanjsko skupnost se lahko vključujejo tudi organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnijo pogoje, določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem zakonom. 4. člen Delovni ljudje v stanovanjski skupnosti upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ne zmanjšuje sklad stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje. 5. člen Stanovanjska skupnost je dolžna javno objaviti osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskega sklada in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, osnutek finančnega načrta skupnosti in njenih samoupravnih enot ter besedilo sprejetih dokumentov. II. USTANOVITEV IN NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 6. člen Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, so zadeve posebnega družbenega pomena. Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo delovni ljudje v stanovanjskih skupnostih. Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v soglasju z občinsko skupščino. 7. člen Stanovanjsko skupnost s samoupravnim sporazumom ustanovijo: — delovni ljudje v združenem delu, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo, prek temeljnih organizacij združenega dela in drugih druž-benopravnih oseb; — delovni ljudje na delu pri občanu, ki opravlja samostojno dejavnost in vplačuje del dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad, preko občinskega sveta sindikata storitvenih dejavnosti: — imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini preko zbora stanovalcev v krajevni skupnosti; — temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini in pravico uporabe na poslovnih prostorih v stanovanjski hiši v družbeni lastnini; — občani, ki namensko varčujejo za stanovanje, preko zbora varčevalcev v poslovni banki. 8. člen Da se zagotovi uresničevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi, opravlja stanovanjska skupnost zlasti tele naloge: — skrbi za utrjevanje samoupravljanja in za uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu; — organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj; — upravlja s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; — organizira in izvaja družbeno pomoč in razvija solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in omogoči vsem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje; — skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj; — sodeluje pri pripravi osnov za načrt družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravlja osnutek programa stanovanjske graditve, osnove za politiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj; — skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in s krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj. 9. člen V stanovanjski skupnosti se organizirajo na načelu, da pridejo do izraza specifični interesi delovnih ljudi, posebne samoupravne enote za področje: — graditve stanovanj, — družbene pcmoči v stanovanjskem gospodarstvu, — gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu in občani ter drugi ustanovitelji tako, da delegirajo vanj svoje predstavnike. 10. člen Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje ene občine ali več občin. Ce se stanovanjska skupnost ustanovi za območje več občin, se 'lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te stanovanjske skupnosti. Stanovanjske skupnosti lahko opravljajo svoje skupne zadeve v stanovanjski skupnosti, organizirani na širšem območju, ki jo upravljajo v skladu z načeli o delegatskem sistemu. Stanovanjske skupnosti ustanovijo za obravnavanje vprašanj in opravljanje zadev skupnega pomena, ki presegajo okvir občine oziroma širše skupnosti in so pomembne za vse delovne ljudi v republiki, zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije. 11. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut. Statut mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. , Statut sprejme pristojni organ stanovanjske skupnosti; na statut stanovanjske skupnosti da soglasje občinska skupščina oziroma prizadete občinske skupščine, na statut zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije pa Skupščina SR Slovenije. 12. člen Statut stanovanjske skupnosti oziroma statuti posameznih samoupravnih enot določajo izvršilne in druge organe, način organiziranja ter naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovne naloge za stanovanjsko skupnost. 13. člen Da bi se zagotovila materialna sredstva za uresničevanje ciljev stanovanjske skupnosti, združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe denarna sredstva za stanovanjsko graditev v okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe, v samoupravni sklad stanovanjskih hiš ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben samoupravni solidarnostni sklad. 14. člen S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti za območje ene ali.več občin se določijo temeljna razmerja med ustanovitelji. Pri oblikovanju temeljnih razmerij je treba upoštevati neposreden interes vsakega izmed ustanoviteljev pri graditvi in uporabi stanovanj ter pri gospodarjenju s sredstvi za stanovanjsko graditev in stanovanji ter širše interese stanovanjskega gospodarstva in razvoja samouprave na tem področju. Na tej podlagi se določijo zlasti: — način in pogoji združevanja sredstev za stanovanjsko graditev ter o upravljanju in gospodarjenju s temi sredstvi; — pravice in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb pri upravljanju in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki jih vlagajo v poseben samoupravni sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti; — način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; — samoupravni organi in druga samoupravna telesa, njihovo delovno področje, sestava in način njihove izvolitve; — način sprejemanja statuta in drugih splošnih aktov stanovanjske skupnosti; — način ustanavljanja posebnih samoupravnih enot ali delov stanovanjske skupnosti, temeljn.h organizacij združenega dela, zavodov in podobno, ki so potrebni za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti; — način usmerjanja in usklajevanja dela posebnih samoupravnih enot ali delov stanovanjske skupnosti; — način pokrivanja poslovnih stroškov stanovanjske skupnosti; — način obveščanja javnosti o problematiki in o delu stanovanjske skupnosti. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi ko stanovanjske skupnosti ustanovijo širšo stanovanjsko skupnost. 15. člen Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori delegatov posameznih samoupravnih enot stanovanjske skupnosti in delegati, ki jih delegirajo: — samoupravna komunalna skupnost; — poslovna enota banke, ki kreditira stanovanjsko graditev; — delegati vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnin, ki jih delegira samoupravni organ sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; — delegati pričakovalcev stanovanj, ki jih delegirajo zbori stanovalcev krajevne skupnosti in zveza mladine Slovenije v občini; — delegati udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki jih delegira občinska organizacija zveze borcev; — delegati društev upokojencev in invalidov. 16. člen K posameznim samoupravnim enotam stanovanjske skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi: — organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo naj višji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve; — organizacije združenega dela, ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo naj višji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; — stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, ki jih delegirajo zbori zadružnikov v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve; — društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš, po svojih delegatih, ki jih delegira najvišji organ društva v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanj skm skladom; — samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve. 17. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko vključijo v stanovanjsko skupnost, če: — izpolnijo pogoje dojočene s samoupravnim sporazumom, ki ga skleneta naj višji organ upravljanja organizacije, ki se vključuje v stanovanjsko skupnost in skupščina stanovanjske skupnosti; — jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč; — je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo zavežejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini; ' — se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradile stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanj; — so podpisnik družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve. 18. člen Za sporazumno odpravo sporov med posameznimi samoupravnimi enotami ali deli skupnosti ter med posameznimi samoupravnimi enotami, deli skuphosti in med ustanovitelji se ustanovi pri stanovanjski skupnosti poravnalni svet. Poravnalni svet izvoli skupščina stanovanjske skupnosti kot stalen organ stanovanjske skupnosti. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih. Če se sporna zadeva pred poravnalnim svetom ne odpravi najpozneje v 60 dneh od dneva, ko mu je bila zahteva predložena, izda skupščina stanovanjske skupnosti začasen ukrep, če je potrebno, da se zagotovi delo stanovanjske skupnosti. 19. člen Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz namenskih sredstev za graditev stanovanj, ki jih v ta namen združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbenopravne osebe, iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada ter iz stanarin in najemnin. Višino sredstev za poslovne stroške določa naj višji organ samoupravljanja stanovanjske skupnosti. 20. člen S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi širše skupnosti oziroma zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije se določijo temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi kot ustanovitelji in širšo skupnostjo oziroma zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije. 21. člen Stanovanjska skupnost je za opravljanje nalog, določenih v 8. členu tega zakona, odgovorna občinski skupščini; če je stanovanjska skupnost ustanovljena za območje več občin, je odgovorna občinskim skupščinam, na katerih območju deluje. 22. člen Določbe tega zakona se ne uporabljajo za Jugoslovansko ljudsko armado in njene pripadnike, če pristojni vojaški organi ne določijo drugače. III. PREHODNE DOLOČBE 23. člen Delovni ljudje v združenem delu in občani ter drugi ustanovitelji ustanovijo stanovanjsko skupnost za svoje območje najpozneje do 30. junija 1974. 24. člen Ko se ustanovi stanovanjska skupnost v občini in se oblikuje sklad stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru te skupnosti prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti združena sredstva, pravice in obveznosti tega sklada iz organizacij za gospodarjenje v stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti. Prenos sredstev sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini se izvrši na podlagi zaključne bilance na dan prevzema; prenos je treba izvršiti v 90 dneh od dneva ustanovitve sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, najpozneje pa do 31. decembra 1974. 25. člen Ko se ustanovi stanovanjska skupnost v občini in se oblikuje samoupravna enota za stanovanjsko graditev, prevzame ta enota v upravljanje sredstva, ki so jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe na podlagi družbenega dogovora po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/ 72 in 24/73) namensko združila za stanovanjsko graditev. 26. člen Solidarnostni stanovanjski sklad postane po ustanovitvi stanovanjske skupnosti v občini samoupravna enota te skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sredstva, pravice in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada preidejo na to samoupravno enoto; sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se smejo tudi vnaprej uporabljati samo za namene, ki jih določa zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72). 27. člen Samoupravni enoti stanovanjske skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu kot investitorju najemnih stanovanj v družbeni lastnini namenjenih za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, za mlade družine, invalide in za stare ljudi, v smislu 9. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu pripada amortizacija od stanovanj, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči ves čas, dokler vložena sredstva niso povrnjena. 28. člen Postopek za sklepanje samoupravnega sporazuma za ustanovitev stanovanjske skupnosti pripravi in izvede iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske skupnosti v občini. Iniciativni odbor pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in osnutek njenega statuta ter ga predloži v javno razpravo za 30 dni. Po opravljeni javni razpravi predloži iniciativni odbor samoupravni sporazum v podpis ustanoviteljem in opravi volitve v skupščino stanovanjske skupnosti. 29. člen Stanovanjske skupnosti, ki so jih ustanovile občinske skupščine z odlokom ali družbenim dogovorom, pripravijo in sprejmejo samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti v smislu 14. člena tega zakona najpozneje do 31. decembra 1974. Ko se konstituira stanovanjska skupnost in njeni organi na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi v skladu s tem zakonom, odpravijo občinske skupščine svoje odloke o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, podpisniki pa družbene dogovore o ustanovitvi teh skupnosti. IV. KONČNE DOLOČBE 30. člen Ko se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost v občini, se prenehajo za območje te občine uporabljati določbe tretjega odstavka 13. člena in določbe drugega odstavka 24. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72 in 24/73) ter določbe drugega odstavka 9. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72). 31. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 58. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dajanju poroštva SR Slovenije za obveznosti organizacij združenega dela pri določenih tujih posojilih Razglaša se zakon o dajanju poroštva SR Slovenije za obveznosti organizacij združenega dela pri določenih tujih posojilih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1974. St. 44-38/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1 r. ZAKON o dajanju poroštva SR Slovenije za obveznosti organizacij združenega dela pri določenih tujih posojilih 1. člen Ob pogojih, ki so določeni s tem zakonom, daje SR Slovenija federaciji poroštvo za obveznosti organizacij združenega dela z območja SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), ki izvirajo iz meddržavnih posojil ali iz posojil mednarodnih finančnih institucij, če je posojilo neposredno najela federacija in je pravice in obveznosti iz posojilne pogodbe prenesla na organizacijo združenega dela ali če je takšno posojilo najela organizacija združenega dela in je federacija dala poroštvo za njene obveznosti. 2. člen Sklepe o prevzemu poroštva za obveznosti organizacij združenega dela po prejšnjem členu sprejema Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, poroštvene listine o prevzetem poroštvu pa izdaja republiški sekretar za finance. 3. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko sprejme sklep o prevzemu poroštva po prejšnjem členu, če je poslovna banka dala SR Sloveniji ustrezno poroštvo za vračanje najetega tujega posojila in če je poslovna banka dala izjavo, da so za nameravane investicije, vključno 's sredstvi tujega posojila, zagotovljena vsa finančna sredstva. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 59. Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XVIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za financiranje industrijskega projekta Livarne železa in temprnih litin (JU 947) s prilogami Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za financiranje industrijskega projekta Livarne železa in temprnih litin (JU 947) s prilogami. St. 0100-53/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 60. Na podlagi VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 5. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani in pri okrožnih gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji I Za okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani se določi 18 sodniških mest. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati določba II. točke odloka o določitvi števila sodnikov pri višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani in pri okrožnih gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 17/ 71), ki se nanaša na določitev števila sodnikov pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Št. 111-37/74 i Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Dr. Ljubo Drnovšek se razreši dolžnosti sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani s 1. aprilom 1974. Št. 111-18/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. • r. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 61. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 12. člena in 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnice okrožnega sodišča v Novem mestu in izvolitvi sodnice okrožnega sodišča v Ljubljani 1. Razreši se j Magda R o u s , dolžnosti sodnice okrožnega sodišča v Novem mestu. .'v 2. Za sodnico okrožnega sodišča v Ljubljani se izvoli Magda R o u s , sodnica okrožnega sodišča v Novem mestu. Št. 111-17/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 62. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s prvim odstavkom 50. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani 63. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220'65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije I Vrhovno sodišče SR Slovenije ima 20 sodnikov porotnikov. ' II Za sodnike porotnike se izvolijo: Franc Belehar, kvalificirani gumar, Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj; Jože Biro, vodja proizvodnje, tovarna kovinske opreme Primat, Maribor, obrat Lendava; Franc Boštjančič, upokojenec, Ljubljana, Streliška 1; Silvo Brglez, varnostni tehnik, rudniki svinca in topilnica Mežica; Peter Cesar, delovodja v skladišču lesa, tovarna celuloze in papirja D j uro Salaj, Krško; Jože Furlan, šef obrata za proizvodnjo mesa, združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje; dr. Bogdan Kavčič, profesor, višja šola za organizacijo dela Kranj; Rado Kmetec, vršilec dolžnosti' direktorja, TOZD delavnic, avtobusni promet Maribor; Tone Lotrič, šef strežbe, hotel Evropa, Celje; Branko Magajna, dipl. ekonomist, vodja razvoj no-študi j ske grupe, TOZD izgradnja in razvoj, Luka Koper, Koper; Mario Manzoni, poslovodja prodajalne I, podjetje Chemo, Ljubljana; Branko Pahor, obratovodja, Saturnus, Ljubljana; dr. Milan Paunovič, zdravnik, zdravstveni dom Ljubljana, enota Moste; Martina Petrfč, upokojenka, Novo mesto, Breg 11; Alojz Pušnik, visokokvalificirani delavec, nadzornik službe proge, sekcija za vleko, Nova Gorica; Franc Rems, kovinostrugar, Titan, Kamnik; Stane Repar, upokojenec, Ljubljana, Linhartova 60; Andrej Zalokar, žerjavovodja, železarna Jesenice; Martin Zaman, strugar, Strojna tovarna, Trbovlje; Mihael Žilavec, medfazni kontrolor, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana. St. 111-12/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 64. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83 65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Celju I ' Okrožno gospodarsko sodišče v Celju ima 54 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Anton Arnšek, delovodja transporta, tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško; Manfred B e 1 c e r , računovodski delavec, tovarna modne konfekcije Toper, Celje; Ivanka Cankar, računovodkinja, restavracija Ojstrica, Celje; Ludvik Cvirn, tehnolog delovnih postopkov, konfekcija Lisca, Sevnica; Majda Erjavec, računovodkinja, servis za popravilo tehtnic Utež, Celje; Franjo Ferlin, vodja obrata kleparstvo, kot-larstvo in vodovod, specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP, Krško; Mirko Firer, poslovodja brusilnice kristala, steklarna Boris Kidrič, Rogaška Slatina; Franjo Flis er, vodja obrata Velenje, trgovsko in proizvodno podjetje Era, Velenje, kmetijski sektor Velenje; Marjan Gaberšek, vodja TOZD modni salon, komunalno obrtni center Velenje; Anica Halužan, vodja planske službe, zdravilišče Rogaška Slatina; Bogo Hasenbihel, dipl. inž., vodja komer-cialno-tehničnega sektorja, lesno industrijsko podjetje Konjice, Slovenske Konjice; Kristian Hrastel, vodja splošnega sektorja, rudnik lignita Velenje; Jože Jakše, upokojenec, Celje, Na zelenici 7; Vlado Jurak, šef oddelka dolgoročnih poslov, Ljubljanska banka, Ljubljana, podružnica Celje; Milan Kavčič, delovodja oddelka izdelovalni-ce ročajev, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna Emo, Celje; Viktor Knez, oddelkovodja v montaži, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Velenje; Franc Kokot, tajnik krajevne skupnosti Dolgo polje, Celje; Karmen-Zlata Koprivnik, pomočnik direktorja finančnega sektorja, kovaška industrija Zreče; Cirila Korbar, komercialno obračunski referent, trgovsko podjetje na veliko in malo Tehnomer-cator, Celje; Vinko Kuzman, inž., statik v projektivnem oddelku, Zavod za napredek gospodarstva Celje; Leon Lazar, pomočnik predstavnika zavarovalnega sektorja, komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje; Stefan Lojen, trgovski poslovodja, trgovsko podjetje Jelša, Šmarje pri Jelšah, poslovalnica Buče; Miro Malgaj, medicinski laborant, zavod za medicinsko rehabilitacijo, zdravilišče Laško; Vinko Mastnak, inž., obratovodja, kmetijski kombinat Šentjur pri Celju, delovna enota Slom, Ponikva ; Ivan Melik, črkostavec, obratovodja, kemična in grafična industrija Aero, Celje; Maksimilijan Mulej, šef prodaje, tovarna tehtnic Libela, Celje; Drago Murovič, tajnik organov upravljanja, metalurško kemična industrija Cinkarna, Celje; Franjo Novak, vodja komercialne službe, lesno industrijski kombinat Savinja, Celje; Franc Ocvirk, delovodj a transporta, združeno podjetje slovenske železarne Ljubljana, železarna Štore; Henrik Omerzu, skladiščnik tekstila, trgovsko gostinsko podjetje Posavlje, Brežice; Justin Pacek, vodja delovne enote strojna postaja, Agrokombinat, Krško; Andrej Pavčič, pravni referent, zavarovalnica Sava, Ljubljana, poslovna enota Celje; Boris Pavlenč, vodja organizacijsko kadrovskega sektorja, Slovenijales, Ljubljana, tovarna pohištva Brežice; Janez Pešec, šef področja prodaje na drobno, veletrgovsko gostinsko turistično in proizvodno podjetje Merx, Celje; Alojz Pinter, oddelkovodja pododdelka, trgovsko podjetje na debelo in drobno Tkanina, Celje; Jožica Pinter, samostojni kontrolor, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Žalec; Rudi Požar, upravitelj, splošna bolnica Brežice; Jožica Rečnik, računovodska delavka, veletrgovsko gostinsko turistično in proizvodno podjetje Merx, Celje, TOZD prodaja na drobno, Šentjur pri Celju; Jože Rogi, tkalski mojster, tekstilna tovarna Prebold; Rajko Selišnik, 'obratovodja tesarstva, gozdarstvo in lesna industrija Nazarje, TOZD lesna obrt Smreka, Gornji grad; Vinko Soderžnik, vodja skladišča surovih kož, industrijski kombinat Konus, Slovenske Konjice; Branko Stamejčič, vodja pomožnih služb, veletrgovina s tehničnim blagom Kovinotehna, Celje; Anton Toman, delavec-pospeševalec, kmetijski kombinat Hmezad, Žalec, TOZD kooperacija; Ivan Turnšek, računovodski delavec, kmetijski kombinat PImezad, Žalec, TOZD kmetijstvo; Drago Ulaga, strojni delovodja, strojno industrijsko podjetje Sip, Šempeter v Savinjski dolini; Nada Uršič, upokojenka, Celje, Ulica 29. novembra 22; Franc Val te, vodja komercialnega sektorja, gozdarstvo in lesna industrija Glin, Nazarje; Alojz Volarič, vodja proizvodnje, tovarna industrijske opreme in konstrukcij Kovinarska, Krško; Stanislav’ Vovk, mizar, Slovenijales, Stilles, tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Sevnica; Franc Vrbnjak, obratovodja mehaničnega servisa, gradbeno industrijsko podjetje Ingrad, Celje; Antonija Zatler samostojni svetovalec za kadrovske zadeve, skupščina občine Celje; Jože Zorko, skladiščnik, industrija motornih vozil Novo mesto, TOZD tovarna avtomobilskih prikolic Brežice; Marija Zorko, evidentičar, tovarna volnenih izdelkov Volna, Laško; Jože Ževart, upravitelj, Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje. St. 111-12/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 65. Na podlagi 3. č člena zakona o usposabljanju otrok ■ in mladostnikov' z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68, 20-114/70 in št. 11-86/73) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo PRAVILNIK o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju I. SPLOŠNE DOLOČBE , 1. člen Ta pravilnik določa kriterije in postopek za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: otrok), postopek za napotitev otroka v zavode za usposabljanje in odpust otrok iz teh zavodov, način vodenja razvida otrok in podrobnejšo sestavo strokovnih komisij za razvrščanje otrok. II. KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE OTROK 2. člen Po določbah tega pravilnika se razvrščajo duševno prizadeti, slušno prizadeti, otroci z govornimi motnjami, slepi, slabovidni, telesno prizadeti, dolgotrajno bolni in otroci na okrevanju, vedenjsko in osebnostno moteni otroci ter otroci s kombiniranimi motnjami. 3. člen Duševno prizadeti so tisti otroci, ki imajo tako nizko umsko sposobnost, da ne morejo napredovati po vzgojnoizobraževalnem programu osnovne šole. Ti otroci se na osnovi kliničnega preiskovanja razvrščajo v sledeče skupine: a) lažje umsko manj razi viti ali zaostali (debili), ki imajo tako zmanjšane sposobnosti za miselno delo, da pri usposabljanju po rednem vzgojnoizobraževalnem programu ne morejo biti uspešni in potrebujejo zato posebne oblike usposabljanja (orientacijski IQ 51-70); b) zmerno umsko manj razviti (lažji imbecili), ki imajo pretežno zmanjšane sposobnosti za samostojno delo, so pa sposobni vzdrževati kontakt z okolico, pridobiti navade in skrbeti za svoje osnovne potrebe ter se priučiti za preprosta opravila (orientacijski IQ 36-50); c) težje umsko manj razviti (težji imbecili), ki imajo tako zmanjšane umske sposobnosti, da so omejeni v gibanju, govoru in skrbi za svoje osnovne potrebe ter so nesposobni za samostojno delo, lahko pa se priučijo za najbolj enostavna opravila (orientacijski IQ 21-35); č) težko umsko manj razviti (idioti), ki imajo tako slabo razvite umske sposobnosti, da so tako omejeni v svoji sposobnosti gibanja, govora in skrbi za svoje osnovne potrebe, da potrebujejo celo življenje stalno varstvo, posebno oskrbo in nego (orientacijski IQ pod 20). Izjemoma se razvrščajo po določilih tega pravilnika tudi otroci, ki zaradi okrnjenih specifičnih du- ševnih sposobnosti ali naravnanosti niso uspeli v vzgojnoizobraževalnem programu osnovne šole (otroci na meji normalnih duševnih sposobnosti). 4. člen Slušno prizadeti otroci so gluhi in naglušni otroci. Naglušen je otrok, ki je izgubil sluh od 40 do 80 decibelov (v nadaljnjem besedilu: dcb), s katerim je sporazumevanje, nezanesljivo in je razvoj njegovega govora bistveno prizadet. Gluh je otrok, ki je izgubil sluh za več kot 80 dcb in je pogovorno sporazumevanje z njim nemogoče. Otrok, ki je sicer izgubil sluh za več kot 80 dcb, a je ohranil govor, se šteje za naglušnega. 5. člen . Otroci z govornimi motnjami so otroci, ki imajo težje organsko ali psihoorgansko pogojene govorne in glasovne motnje, ki jim onemogočajo normalno govorno sporazumevanje in potrebujejo korekcijski postopek. 6. člen Slep je otrok, ki ima tudi po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu manjšo od 0,10 (10%), in otrok s centralnim vidom na boljšem očesu s korekcijsko lečo do 0,25 (25 %), toda z zoženim vidnim poljem na 20° in manj. Slaboviden je tisti otrok, ki ima tudi po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu manjšo od 0,4 (40%). K slabovidnim štejemo tudi otroka, ki ima sicer po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu večjo kot 0,4, vendar je pričakovati, da še mu bo vid poslabšal. 7. člen Telesno prizadeti, dolgotrajno bolni otroci in otroci na okrevanju so otroci s telesnimi okvarami ali kroničnimi bolezenskimi stanji in sicer: a) otroci s težkimi prirojenimi anomalijami udov (npr. phocomelia, hipoplazija, kongenitalna pseudo-arthrosa), s težjimi motnjami v razvoju nevralnega kanala s trajno paraplegijo — paraperezo z inkontinenco (maningocoele, myelocoele), cerebralno-motorno invalidni otroci (vse vrste spastičnih monoparez, hemi-parez, tetraparez, atetoz), otroci s parezami in paralizami udov, ki zahtevajo uporabo ortopedskih pripomočkov (npr. po poliomelitisu, encefalitisu, poporodnih paralizah, otroci z bolezenskimi stanji arthro-griposis multiplex congenita, osteogenesis imperfecta, skolioza, Mb Phertes); b) kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajno prizadetost: kronična kardiopatija, kronična nefropatija, kronična endokri-nopatija, kronična pnevmopatija, TBC, težja oblika astme (najmanj trikrat letno potrebna hospitalizacija zaradi napadov, cor pulmonale, kronične pljučne spremembe) kolagenoza, kronična garstroenteropatija (mu-coviscidoza, kronične hepatopatije, haemophilia — težke in srednje grupe, malabsorbcijski sindrom, co-litis ulcerosa), kronična encephalopatija (heredodege-nerativna obolenja, rezidualna stanja po vnetnih in travmatskih procesih, epilepsija (neuravnovešena s terapijo in hudimi psihičnimi spremembami), mišična in živčno mišična obolenja, maligne bolezni v otroški dobi; c) otroci z drugimi telesnimi motnjami in okvarami, zaradi katerih potrebujejo usposabljanje v zavodu za usposabljanje. 8. člen Vedenjsko in osebnostno moteni otroci so otroci, pri katerih je zaradi teh motenj ogrožen njihov zdrav razvoj oziroma ogrožajo svojo okolico v taki meri, da so potrebni varstva, vzgoje in oskrbe. 9. člen Otroci s kombiniranimi motnjami so otroci, ki imajo hkrati dve ali več motenj iz 3. člena tega pravilnika. Ti otroci se razvrščajo glede na motnjo, ki v pedagoškem socialnem smislu predstavlja naj večjo oviro pri njihovem usposabljanju. III. POSTOPEK PRI RAZVRŠČANJU 10. člen Strokovna komisija prve stopnje razvrsti otroka na podlagi neposrednega pregleda otroka in na podlagi medicinske in druge dokumentacije. Strokovna komisija druge stopnje razvrsti otroka na podlagi dokumentacije komisije prve stopnje, lastnih ugotovitev in drugih virov, po potrebi pa tudi na podlagi neposrednega pregleda otroka. Strokovna komisija lahko zaprosi za mnenje tudi druge strokovnjake ali zavode. Strokovna komisija lahko opravi večkratni pregled, če je to v korist boljši oceni otroka. Strokovna komisija sodeluje pri svojem delu s starši oziroma skrbniki ali rejniki otrok. 11. člen Vsak član strokovne komisije vodi o svojem delu dokumentacijo. Na osnovi te dokumentacije izda strokovna komisija izvid in mnenje. Izvid in mnenje strokovne komisije mora obsegati: 1. osebno in družinsko zdravstveno anamnezo, 2. opis socialnih razmer, 3. diagnozo s kliničnimi ugotovitvami, 4. mnenje o razvrstitvi otroka, 5. predlog, kaj je potrebno storiti za otrokovo usposabljanje, * 6. rok za ponovni pregled, če je le ta potreben. Obrazec »izvid in mnenje« je sestavni del pravilnika. 12. člen Izvide in mnenja sprejemajo strokovne komisije z večino glasov vseh članov. Izvide in mnenja podpišejo vsi člani komisije. Član, ki se ne strinja z mnenjem večine članov, poda svoje mnenje pismeno. IV. POSTOPEK ZA NAPOTITEV OTROKA V ZAVOD ZA USPOSABLJANJE 13. člen Za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine pošlje zavodu za usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) odločbo o napotitvi otroka s potrebno dokumentacijo. Zavod je dolžan sprejeti otroka, ki ga je napotil organ iz prejšnjega odstavka. Zavod določi datum sprejema otroka in ga sporoči organu iz prvega odstavka tega člena ter otrokovim staršem, hkrati pa prične s pripravami za njegov sprejem. V. ODPUST IZ ZAVODA 14. člen Zavod predlaga odpust otroka v primerih: — če je zaključil program usposabljanja, — če obstajajo drugi razlogi za odpust otroka. 15. člen Na podlagi poročila zavoda o usposabljanju otroka izda za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine odločbo o odpustu otroka iz zavoda. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se starši otroka oziroma njegov skrbnik ali njegov rejnik lahko pritožijo na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Zavod je dolžan najmanj tri mesece pred predlogom za odpust obvestiti o predvidenem odpustu za socialno varstvo pristojni organ občinske skupščine, ki je napotil otroka, s predlogom ukrepov, potrebnih po odpustu mladostnika. 16. člen Zavod poskrbi za stroške potovanja otroka do kraja bivališča in ga oskrbi s potrebno opremo in osebnimi listinami. VI. NAČIN VODENJA RAZVIDA 17. člen Splošni podatki o otroku z vrsto prizadetosti in oblikami usposabljanja se vpišejo v matično knjigo. Matično knjigo vodi za socialno varstvo pristojni upravni organ po vrstah prizadetosti in oblikah usposabljanja otrok. Vodenje razvida preneha, ko otroku ni več potrebna pomoč. Obrazec za »Matično knjigo razvrščenih otrok« je sestavni del tega pravilnika. VII. SESTAVA STROKOVNIH KOMISIJ 18. člen Strokovno komisijo sestavlja pet članov: zdravnik pediater ali specialist šolske medicine, psiholog, socialni delavec ter zdravnik in specialni pedagog, oba ustrezne specialnosti glede na prizadetost otroka, ki se razvršča. Strokovna komisija ima predsednika, ki ga imenuje ustanovitelj. Predsednik in člani komisije morajo imeti namestnike. Član strokovne komisije prve stopnje ne more biti hkrati član komisije druge stopnje. 19. člen Za administrativne zadeve strokovnih komisij skrbijo ustanovitelji oziroma zavodi, pri katerih komisije delujejo. 20. člen Sredstva za delovanje strokovnih komisij zagotavljajo ustanovitelji komisij. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Ustanovitelji strokovnih komisij morajo v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika izdati akte o ustanovitvi. 22. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 'SRS. St. 56-8/71 Ljubljana, dne 20. decembra 1973. Članica izvršnega sveta in republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih — Atena 1. r. Soglašam! Član izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo prim. dr. Anton Fazarinc 1. r. Strokovna komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri .................................................... Štev.: _____________________ V .......................... dne ........................ X. IZVID IN MNENJE 1. Priimek in ime otroka ________—-------------------- 2. Ime očeta in njegov poklic ....................... 3. Ime matere in njen poklic ------------------------ 4. Datum otrokovega rojstva ............ kronološka starost: 5. Naslov otrokovega prebivališča (kraj, občina, republika) .......................-....................—. 6. Osebna in družinska zdravstvena anamneza 7. Opis socialnih razmer 8. Klinične ugotovitve z diagnoze 9. Mnenje o razvrstitvi otroka 10. Predlog, kaj je potrebno storiti za otrokovo usposabljanje 11. Rok za ponovni (kontrolni) pregled Člani komisije Predsednik komisije 2--------------------------- 3 _________________________ 4 ....................... LEGENDA: Oblike usposabljanja 1. IOU (individualne oblike usposabljanja) 2. P VVZ (posebni predšolski vzgojno varstveni zavod) 3. POS (posebna osnovna šola) MATIČNA KNJIGA 4. PPŠ (posebna poklicna šola) 5. VZ (vzgojni zavod) 6. ZDU (zavod za delovno usposabljanje) 7. R (rejništvo) 8. D (domska vzgoja) VRSTA PRIZADETOSTI IN OBLIKE USPOSABLJANJA duševno prizadeti slušno prizadeti Zap. Štev. Priimek g št. spisa in ime O 5 >OT c govorne slepi slabo- telesno mvo ■St 0» 5 S D 1' ' S o motnje p vidni prizadeti s s N >N >N —