Prvi slovenski dnevnik v geriinjenih državah. Izhaja vsak dan irvsemSt nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c4meriki The first Slovenic Daily* in the United States. -Issued every* day* except Sundays and Holiday*. 1879 RECTOR. Entered m Secend-Claai Matter, September, 21, 190S, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO* MO. 13«. — ŠTEV. 13«. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 10, 1908. — V SREDO, 10. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL in Zveza zagotovljena. SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA IN RUSKEGA CARJA V REV ALU NA RUSKEM. V napitnicah sta oba vladarja po-vdarjala prijateljstvo med obema deželama. EDWARD IN STOLYPIN. Reval, Rusija, 10. junija. Angleški kralj Edward in ruski car Nikolaj sta se na revalskem vodovju včera> medsebojno obiskala. Ta obisk je zgodovinskega pomena in bode izredno uplival na bodočo svetovno politiko, ktera se najbrže popolnoma spremeni. Vreme je bilo krasno in pogled na angleške in ruske ladije, ki so v zalivu, je bil nad vse krasen. Obrežje, ki je poraščeno s prijetnimi gozdi, bilo j« polno ljudi, kteri so navdušeno pozdravili carja in kralja. Tekom dneva sta bila kralj in car gosta carinje vdove na yachti Polar-naja zvjezda. Tem povodom sicer ni prišlo do govorov, toda zvečer se je vršil na yachti Standart državni banket, pri kterem se je tudi medsebojno napivalo. Kralj, kakor tudi car sta vgovorila v angleškem jeziku in oba sta povdarjala dobre in prijateljske razmere, ki vladajo med obenra deželama. Oba sta povdarjala koristnost nove zveze med Rusijo in Anglijo kot največjima deželama na svetu. Vse vojne ladije v luki so bile včeraj'krasno razsvetljene, zlasti so pa bile carjeve yachte lepo električno razsvetljenerV mesto je prišlo na tisoče tujcev iz vseh krajev Rusije. Včeraj zvečer so priredili prebivalci na morju obema vladarjema lepo se-renado. Kralj Edward se je po zajukerku dolgo časa posvetoval z ruskim mini-sterskim predsednikom Stolypinom. Konferenca se je vršila v kraljevej kabini. O čem sta govorila, naravno ni nikomur znano. Vendar se pa zatrjuje in je tudi samoumevno, da je bilo posvetovanje izključno politične vsebine. tred toniMCijo. Cortelyou podpredsednik. V POLITIČNIH KROGIH SE ZATRJUJE, DA POSTANE PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT MR COR-TELYOU. Dosedaj se je zatrjevalo, da bode predsednik Roosevelt odbral podpredsednika. DRUGI KANDIDATJE. Washington, 10. junija. Dosedaj se je tukaj zatrjevalo, da bode republikanska konvencija v Chicagu zamo-gla sama določiti podpredsedniškega kandidata, toda to domnevanje se je eedaj izkazalo, da je napačno. Zatrjevalo Be je tudi, da bode predsednik Roosevelt določil podpredsedniškega kandidata, toda temu ni tako, kajti njemu je prav vse jedno, kedo postane podpredsednik, kajti to naj določi nacijonalna konvencija. Ko se je o tem pričelo v Belej hiši govoriti, so Taftovi privrženci izrazili željo, da bi bilo najbolje, ako ostane Fairbanks ie v nadalje podpredsednik. Danes so pa pričele po mestu krotiti vesti, da predsednik Roosevelt kljub vsem prejšnjim zanikovanjem Želi, da postane podpredsedniški kandidat znani Cortelyou in s to željo ee bodo naravno tudi Taftovi pristaši seznanili in spajali, kajti njim je vse poveeči, kar prihaja iz Bele hiše. Pri-pomukno naj še, da je Cortelyou ljudem na Well St. zelo priljubljen in da se bodo, ako postane on podpredsednik, duhovi, ki 90 bili radi zadnje j^tniV^ teki vznemirjeni, kmalo pomirili. Agitatorji za Cortelyoua so že odpotovali v Chicago, da mu tam pripravijo tla. —V— ŽALOIGRA V STAPLETONU. tsna izvršila umor in samomor radi sramote, ki jo jej je napravil njen mož. V mestecu Stapletonu na State a Ielandu, N. Y., je vladala minoli ponedeljek velikanska razburjenost. Edward Winette, 104 Osgood Ave., je namreč v nedeljo posilil sosedovo devetletno Agnes O'Bnenovo in njegova žena je odšla potem o polunoči vsled sramote, ktero je napravil njen mož, zajedno s svojim detetom, prostovoljno v smrt. Ogorčenost proti Winettu je velikanska Policija ga dosedaj še ni našla, dasiravno so se jej prebivalci imenovanega mesteca pridružili. Kakor policija trdi, je Winette izvabil sosedovo deklico v svojo hiio s tem, da jej je dal orehe, nakar jo je poeilil. Deklica je prišla domov na pol mrtva vsled strahu in je svo-jej materi pripovedovala vse, kar je doživela. Mati je o tem sporočila takoj policiji, ki je takoj pričela iskati Winet-ta, ki je pa medtem že ušel. Vse dosedanje iskanje beguna je-bilo zaman. Zasledovalci so se dvakrat vrnili v Win 11 to vo stanovanje v nad i, da ga tem najdejo. Ko Jb hotel policaj Elm-wood z dvema kolegoma po noči preiskati begunovo stanovanje, so bila hišna vrata zaklenjena in ker mu na tmanje ni nihče odgovoril, je odšel sn|feaa v stanovanje. Ko so prišli policaji v droga nadstropje, so našli plin odprt itiPPFinettova žena je ležala na postelji mrtva, dočim je njen dveletni sinček ležal nezavesten kraj nje. Kasneje ie na poti v bolnico tudi otrok nmrl. Brezdvomno se je Winet-tova žena zajedno z otrokom s plinom zastrupila, da se tako izogne sramoti, ktero je izvriil njen mož. Zvišanj« I1L, 8. junija Cene na bmo so vsled po manjkali vine as dvignile, in sicer pol eenta pri fantu. Po potrati« je postalo sad-iesa veliko ker Južne republike. Mehikanski roparji. V DRŽAVI GUERRERO SO ROPARJI NAPADLI VLAK IN 4 ODNESLI $4000.00. Kuga v Caracasu, Venezuela; v imenovanem mestu se je pripetilo več slučajev te bolezni. SREDNJEAMERIŠKO RAZSODIŠČE po- U od leta 1901 ni Mexico Ciudad, Mexico, 9. junija. Pri Balsas v državi Guerrera so roparji napadli nek vlak, s kterim so peljali podjetniki plačo za delavce, ki so zaposljeni v rudnikih Las Grandas. Roparji so odnesli $4000. Vojaštvo, ktero je bilo na vlaku, je na roparje streljalo in pri tem so bili štirje ustreljeni in jeden ranjen. Orožništvo sedaj zasleduje roparje. Willemstad, Curasao, 10. junija. Iz Puerto Cabello, Venezuela, je dospel semkaj parnik, ki je prinesel vesti, vsled kterih so prejšnja poročila, da vlada v mestu Caracas kuga, resnična. V imenovanem mestu se je pripetilo že več slučajev te nevarne bolezni. Ker je pričakovati, da se bode kuga razšiHla tudi na mesto Puerto Cabello, je tamošnje prebivalstvo v naglici zgradilo posebno bolnico za kugo. Mexico Ciudad, Mexico, 10. junija. Včeraj popoludne je dospel predsednikov vlak z mehikanskim poslanikom za Zjedinjene države, Enrico Creel, ter raznimi zastopniki srednjeameriških republik in Zjedinjenih držav na kolodvor Buena Vista v tukajšnjem mestu. Došlece je pozdravil poseben odbor, nakar jih je kasneje sprejel minister inostranih del^ Ma-riscal, ki se je z njimi dolgo Časa posvetoval. Danes jih sprejme predsednik Porfirio Diaz v Chapultepecu. Došleci so prišli, da ustanove posebno razsodišče za srednjeameriške republike, ktero bode mnogo storilo v prid iskrenejšega razmerja med republikami Srednje Amerike. Zborovanje policijskih načelnikov. Detroit, Mich., 5. junija. Pri današnjem zborovanju International Association of Police Chiefs je policijski načelnik mesta Clevelan^a, Ohio, vložil predlog, da se mora stražnike javnega miru bolj spoštovati. Kohler je izjavil, da se iz policije norčuje na javnih prostorih in posebno v gledi ščih, kar se mora prepovedati. Policist često tvega svoje življenje za lastnino meščnov, radi česar je opravičen, da se ga v javnosti tudi spoštuje. Resolucija je bila sprejeta. Število mrtvih na oklopnici Tennessee. San Pedro, Cal., 8. junija. Jutri pokopljejo še dva ponesrečenca, ki sta umrla radi poškodb, ki .-»ta jih dobila pri zadnji razstrelbi parnega kotla na oklopnici Tennessee. Oba sta kurjača na imenovani vojni la-diji. Pokopljejo jih na tukajšnjem Harbor View pokopališču z vsemi v*> jaškimi častmi. Število vseh out vil/ znaša sedaj sedem. Komisija, ki preiskuje vzrok razstrelbe na vojni la-diji, je včeraj zaključila svoje debate brez uspeha. Preiskava traja še nadalje. Tornado v Iowi. Charles City, Iowa, 8. junija. Včeraj zvečer je tukaj pričel divjati izreden tornado, ki je prišel povsem nepričakovano in ki je razdejal 200 poslopij različne velikosti. Dve osobi sta bili ubiti in o osodi treh otrok še ni ničesar znanega. Brzojavna in telefonska zveza z mestom je razdejana, tako da podrobnosti ni mogoče dobiti. Tudi na farmah v okolici mesta je vihar napravil veliko škodo. Ljudje so se rešili večinoma s tem, ds so bežali v kleti, kjer so bili pred viharjem varni. Velik hotel zgoreL Oramatan hotel v Bronxville, N. Y., je včeraj popolnoma pogorel in nad tristo gostov je moralo v naglici bežati, da so ae reJHli. Skoda, ktero Je napravil požar, znaša $500",000. Dogodki v Maroku. Mulaj Hafid v Fesu. NOVI MAROKANSKI SULTAN JE ' PRIŠEL V GLAVNO MESTO FES; VELIKE SLAVNO S T I. Seboj je dovedel vojsko, ki šteje 12 tisoč mož; napad na Berber. BEG IZ RABATA Tangier, Maroko, 10. junija. Iz notranjih krajev so dospeli seli, kteri so prinesli poročila, da je novi sultan Mulaj Hafid z vsem svojim velikim spremstvom in vojaki, ki štejo 12,000 mož, dospel minolo soboto v glavno mesto Fes, kjer so se vršile tem povodom velikanske slavnosti. Proti imenovanemu mestu se je napotilo tudi 20,000 berberskih bojevnikov, kteri se bodo pridružili novemu sultanu Mulaj Hafid je mesto Mequinez o-stavil dne 2. junija in se je drugi dan bojeval z rodom Cherarda, kterega je popolnoma porazil. Mnogo dostojanstvenikov sultana Mulaj Abd ul Azi-sa, kteri so bežali iz Rabata, je dospelo v Mequinez, od kjer se bodo napotili proti Fesu, da se pridružijo novemu sultanu. NESREČA V RUDNIKU. V Gold King Mine, Colo., se je sadu-šilo šest rudarjev. Silverton, Colo., 9. junija. V zlatem rudniku Gold King Mine blizo Glad-stoneja se je pripetila nesreča, ki je zahtevala sest žrtev. Šest rudarjev se je namreč zadušilo v strupenih plinih in osem jih je tako bolnih, da je dvomiti, da bi kedaj okrevali. Tride set nadaljnih rudarjev leži doma, ker vsi so bili omamljeni. V četrtek zvečer je pričelo v po slopju za stroje, ki se nahaja blizo vhoda v rudnik, goreti, in poslopje je zgorelo. Da se prepreči, da se ogenj ne razširi tudi na. rudnik, so zaprli glavni vhod in nočnim delavcem so naročili, naj ne hodijo v bližino onega mesta, na kterem gori. Ko so požar pogasili, in ko se je delo končalo, trije rudarji niso prišli na površje. Radi tega so poslali v rudnik rešilno ipoŠtvo. Prvi oddelek tega moštva se je moral vrniti na pdvršje, 'ker se je v rudniku nabralo vse polno plinov. Kasneje se je posrečilo rešilnemu moštvu priti do onih treh ponesrečenih rudarjev, toda jeden je bil že mrtev. Od rešilnega moštva se je pet delavcev zadušilo. Žrtev roparjev. Lincoln, Neb., 9. junija. Tukaj je umrl milijonar, bančni predsednik in lastnik premogovih rovov Frank Fo-rer vsled poškodb, ktere je zadobil v marcu od uličnih roparjev. Slednji so ga napadli na ulici in mu odvzeli $5000. Dva roparja so dosedaj že prijeli in sta' priznala, da sta izvršila napad na pokojnika, dočim ostalih dosedaj še niso našli. Vulkanični izbruh na otočja Samoa. San Francisco, Cal., 9. junija. Semkaj je dospel parnik Aeon iz Apije na otočju Samoa in mbrnarji poročajo, da je vulkan Mu na otoku Sawaii zo pet pričel bljuvati. Lava je pokrila velik del imenovanega nad vse rodovitnega otoka. Ko je parnik pred 14 dnevi odplul iz Apije, je bilo že sedem štirijaških 'milj veliko zemljišče na otoku pokrito z lavo, ktera se pa še vedno hitro razširja. nAtnlri m NajcenejSafožnja HIII 9 Mi 1 i2S Torka do IlUlGnl T Trsta ali Reke je 1» J • s parniki od Au*- tro Americana Line. No poslušajte zakotnih agentičev italijanskih dražb, da se ne bodete kasneje kesali. "Martha Washington" odpluje dne 17. junija; vozi do Trsta 13—14 dni. ' Vožnje listke je sa dohiti pri FRANK MAMHE 00. 109 Ctresawfch St, V«f T«k in 6104 8t Olafar A**., (»itiliij, O. Anarhija v Perziji. Protirusko gibanje. V SEVERNIH POKRAJINAH PERZIJE SE JE PRIČELO SPLOŠNO GIBANJE PROTI RUSIJI. Rodovi Knrdov se baje pripravljajo na nadaljevanje bojev. POLOŽAJ NEZNOSEN. Petrograd, 10. junija. Vsa poročila, ki prihajajo iz Perzije, javljajo, da so se razmere tamkaj tako poslabšale, da je zavladala po vsej deželi popolna anarhija. V tukajšnjih političnih krogih so se že pričeli bati ža varnost tamošnjega ruskega poslanika, kajti v Teheranu je tudi vse narobe. Iz Tabriza se javlja, da se je po vsej severnej Perziji med tamošnjimi kurdskimi rodovi pričelo protirusko gibanje, ktero podpirajo tudi nekteri poslanci perzijskega parlamenta. Poslanci so pričeli to gibanje podpirati radi tega, ker je tamošnji ruski poslanik čuval glavarja reakcijonarne stranke Emir Djenga, ki je svoječas no pribežal v rusko poslaništvo. Bazarji v Tabrisu so zaprti in le malo manjka, da nife prids med prebivalstvom do panike. Tukajšnji časopisje svetuje vladi, naj pošlje v Perzijo veliko okupacijsko vojsko. LA MANO NERA IN MTT.TJO-NARJL Uboge bogatine ne poste niti v leto viščih v mira. Lenox, Mass., 9. junija. Ubogi newyorski milijonarji, kteri so mi nolo jesen paniko srečno prestali in ki počivajo sedaj v svojih vilah ob atlantskem obrežju, ne najdejo niti tam miru. Temu je kriva newyorska organizacija, ki je znana pod imenom La Mano Nera. In Italijani, ki so sledili milijonarjem v njihova letoviška, zelo marljivo pišejo grozilna pis ma, podpisana z mrtvaškimi glavami in bodali. Italijani so se tudi naučili zahtevati vedno večje svote, ktere v vsakem pismu povišajo za pet tisoč dolarjev. Milijonarja Williama Pollocka iz New Yorka so Italijani že osobno obiskali v njegovej tukajšnjej vili, vendar jih je pa s pomočjo svojih slug prepodil. Pri tem je pa milijonar s svojimi vslužbenci tako hitro streljal, da v vsej soseščini zavladala velika panika. Policija sedaj marljivo išče Italijane, dočim iščejo milijonarji zanesljive nočne čuvaje, kterim bodo plačali za vsako noč po tri do-larje^ Najbrže se bodo za to službo javili člani La Mano Nere. Žrtve zadnjega tornada v Nebraaki NebraakL Omaha, Neb., 9. junija. Vihar, ki je minoli petek divjal v južnih pokrajinah države Nehraske, je ubil veČ" ljudi, kakor se je prvotndbino. Policija je bombe baje tudi zaplenila in pričela s sodno obravnavo proti vodjem teh anarhistov, kteri so Jose Avilo, Ailao Duar-te in Constantine Mendes. Resnica je, da so te može zaprli in odvedli v trdnjavo. Policija tudi trdi, da je sedaj odkrila zvezo med zadnjimi kraljevimi morilci in anarhisti, ker je bil Manuel Buissa, ki se je udeležil napada na kralja in prestolonaslednika, član sedaj odkrite organizacije. Zajedno se pa tukaj tudi zatrjuje, da je policija izumila vesti o novej zaroti* da tako prikrije nektere za vlado skrajno neljube tajnosti. Parlament je namreč takoj po otvorityi imenoval poseben odsek, kteri mora preiskovati finančno upravo- za Časa Frankove diktature. Ta odsek je dognal, da je Franco kraljevi vdovi dovolil $40,000, dasiravno v to ni bil opravičen. Kraljica se sedaj izgovarja s tem, da ni mogla izhajati s svojo prejšnjo plačo, ki je znašala le $2400 na leto. Pariz, 9. junija. Tukaj se je izvršil senzacijonelen roparski umor. Nepoznani roparji in morilci so namreS umorili bogatega bankarja Remyja, ki je pred par leti prenehal s poslovanjem in odšel v pokoj. Remyja so našli v njegovem stanovanju umorjenega. Odnesli so mu za 30,000 frankov draguljev in veliko svoto denarja. O morilcih ni ne duha ne sluha. Novara, Italija, 10. junija. Tukaj se je pripetila nesreča na železnici in tem povodom je bilo ubitih devet osob, dočim je bilo S3 ranjenih. Ubiti in ranjenci so bili božjepotniki, ki so "romali" k Madoni Coronati. V romarski vlak je javozil nek tovorni vlak. Italijanska surovost. V New Yorku so zaprli dva surova Italijana, ki sta grozila s smrtjo nekemu sprevodniku nadulične železnice, ko je bil slednji v službi. Kakor je izpovedal sprevodnik, sta nameravala oba Kalabreza prestopiti na postaji Chatham Square iz vlaka 3. Ave. v vlak, ki vozi po 2. Ave. Vsled nemarnosti sta pa pozabila na postajo in se spomnila, da bi morala prestopiti, šele tedaj, ko se je vlak že pomikal naprej. Od sprevodnika sta brutalno zahtevala, naj pelje nazaj na Chatham Square. Na Canal St-sta ga napadla s pestmi in ga hotela iz vlaka vreči na ulico. Motorman vlaka je opazil opasen sprevodnikov položaj ter s piskanjem piščalke, ki jo ima v vozu, priklical na pomoč policijo. Na postaji Grant Street prime policist enega lopova, dočim stf jo drugemu posrečilo pobegniti, vendar* ga že na eesti prime drug policist, kteremu je pribežal naravnost v roke. Na lice mesta so dospele tudi policijske rezerve dveh postaj. Pretep Ka-labrezov je provzročil veliko vzruja-nost med potniki vlaka. Nove oklopnice. Washington, 9. junija. Po posve» tovanju s predsednikom Roosevel-tom je danes mornarični tajnik Met-calf naznanil, da bodeta dobili nova oklopnici, kterih gradnjo- je dovolil zadnji kongres, ime Florida in Utah. Naslednja nova oklopniea se boda imenovala Wyoming. Monitor Florida bodo prekrstili na ime kssega mesta v Floridi. "6LAS NARODA" Daily.) Owned and published by the PUBLISHING COMPANY (s corporation.) FRANK 8AKBE&, President. VICTOR VALJAVEO, Secretary. LOUIS BEN BDI K, Treasurer. Place of Bnsinen of the corporation and ■ililiWin of above office re: 109 Greenwich itmt, Borough of Manhattan, New York OUtTM-Y. leto velja Oanado list za Ameriko in aa mesto New York . . leta sa mesto New York leto . . . . leto ... . leta pol 1 četrt $3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri Številke •HSLAB NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemii nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of ti te People") every day, except Sundays and Holklayti. Subscription yearly $3.00. (Advertisement on{agreement. Dopisi bras podpisa in osobnosti se ne flMtisnejo. Denar n«j se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi krajn naročnikov prosimo, da ae nam todi prejAnJe MvallA6e naznani, da hitreje naj-> naslovnika. in pošiljat vam naredite naslov : •H1LA8 NAkODA" 1M Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Izkoriščanje brezposelnih. V novejšem času se zamore pri nas ikdo prepričati, da je resničen pregovor, ki pravi, da prihaja na bolnega konja največ muh. To velja tudi o delavcih, ktere že itak vsakdo, kolikor more, izkorišča, in še celo sedaj, ko je brez(>oselnost velikanska. Delavce izkoriščajo lopovi iu goljufi na razne načine, samo da jim odvzamejo še one zadnje dolarje, ktere so si pribrauili, ko so še delali in služili. Tako prihaja v New York vedno več brezposelnih delavcev iz zapadnih krajev jh) svoj prihranjeni denar, kte-rega so izročili brezvestnim takozva-nim "bankarjem" v pohranitev, ali pa v * vrbo (»oslanja v njihovo domovino. Denar domov ni prišel in nesrečniki morajo v svojo žalost izvedeti, da so se drugi ljudje veselili za njihov krvavo zasluženi denar. To je jedne vrste lopovščina, ktera je zlasti v Ameriki bivajočim Jugoslovanom najbolj znana. Vendar imamo pa Se druge vrste lopovov, kteri se tudi preživljajo od delavskih žuljev. Mi noli petek je bila v newyorskem listu "World" objavljena anonca, ki je naznanjala, da dobi delo mnogo tesarjev, zidarjev, dninarjev in druzih delavcev. Naravno, da se je v prvej vrsti gledalo le na unijske delavce, kteri m se je obljubo vala dobra plača. Prijave k delu so se jemale osobno na znanje, in sicer na 165. ulici in Prospect Avenue, na jugoiztočnem -vogalu. Ker se sedaj takih delavcev le malo potrebuje. >■»' je naravno vse polno delavcev podalo na imenovani prostor, seveda takoj, ko so brali v Listu imenovano anonco. Ko so prišli tje-kaj, so predvsem opazili, da je na «nem vogalu gostilna, v kterej se je zbralo več sto delavcev, kteri vsi bi radi dobili delo in zaslužek, a mizo je sedel nek velik mož, ki je izgledal kakor kak stavbeni podjetnik, ki je izpraševal uboge delavce, ki so prišli v Bronx iz vseh krajev New Yorka, Brook ly na, Jersey City, Newarka, Patersona in druzih mest, o raznih podrobnostih, nakar je zabilježil imena vseh v malo knjižico in vsem-obljubil, da jim bode ▼ kratkem piaaL K sreči je pa prišel ▼ gostilno tudi nek uradnik neke delavske unije, kteri j« delavce podučil, naj ne dajo lopovu ni kakega denarja, nakar je slednji takoj bežal in srečno odnesel pete. NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija it. 36 J. S. K. Jednole v Conemaugh, Pa., tem potom naznanjamo, da se je pri stadnji mesečni seji dne 17. majnika sklenilo, udeležiti se sv. maše dne 21. junija na praznik sv. Alojzija. Kakor vsako let p, into tudi letos poča-stiii budi-iuo nagega društevenega pa-ixona. Letos, je ravno na nedeljo, torej vsakemu Ixtde mogoče udeležiti se •em, maše v irski cerkvi št. 3 ob 10. uri dopoludne. Društveniki se morajo jibirati do 9. ure v drušveni dvorani, «d koder x društveno zastavo na čelu odkorakamo v cerkev. Po končanej sv. maši odkorakamo nazaj v dvorano ■noeeo društveniki zadovoljni, pričela se bode takoj društvena seja. ODBOR. (10, 12 * 15 — 6) e Spremenitev koledarja. Kakor povzamemo iz angleškega časopisja, dobil je angležki parlament v razpravo zelo zanimiv zakonski predlog, kterega je vložil poslanec Robert Pearce. Namen tega predloga je odpraviti sedanje težave, ktere imamo s koledarjem. Po tem predlogu se mora predvsem Velika noč z vsemi drugimi prazniki, ki so od nje odvisni, prestaviti na določen dan, tako da bode vsako leto Velika noč ob jednem in istem dnevu. Predlog pa določa tudi druga izboljšanja koledarja, kterega je treba predvsem tako spremeniti, da pride pričetek vsakega meseca vedno na je-den in isti tedenski dan. Sredstvo, s kterega pomočjo se to doseže, je zelo jednostavno: novoletni dan se ne šteje niti kot pričetek meseca, niti kot pričetek tedna. Na ta način nam ostane za navadno leto še 364 dni, kteri izdaja natančno 52 tednov po sedem dni, oziroma natančno Štiri četrtletja po 91 dni, kterih vsako ima po dva meseca po 30, jeden mesec po 31 dni. Navadno leto bi imelo torej tudi 12 mesecev in novoletni dan, oziroma 52 tednov in novoletni dan. Štetje tedenskih in mesečnih dni naj se prične šele z dnevom po novem letu, tako da bode prvi dan v leto Novo leto, dočim bode drugi dan 1. januar. V prestopnih letih se vmesti med zadnji dan v juniju in prvim dnem v juliju praznik, kterega se ravno tako kakor novoletni dan ne šteje, tako da ta dan ne velja niti za tedenski niti za mesečni dan. Glasom imenovanega predloga naj postane novi koledar v letu 1912 veljaven. Od tedaj naprej naj bode Velika noč vedno dne 7. aprila; Božič priiie potem vsako leto na ponedeljek itd. in zadnji dan v letu bi i bila vedno nedelja, kterej bi sledilo | Novo leto in potem 1. januar. V i predlogu so napisane tudi posebne do-I loč be in postavni termini za stana-! rino, najemščine, plačan je dolgov itd., ! kar vse se lepo vjema z novim re-| dom. — ltode-li ta pametni predlog v Angliji sprejet, je še dvomljivo, kajti pred vsem je treba, da tudi druge kulturne države spremene koledar. Anglija sama tega ne more storiti. DOPISI. Kje je moj stric JASLOB ANŽIČ2EKT Nahaja ae v Z jod. drŽavah 17. lat; zadnji glas sem M o njena, da se nahaja v Chioagn. UL Kdor v« pailje, ali te ae asm javi.— J« > nlfiftsk, Bom M, Dodaon, Md. , Claridge, Pa. Tukaj pri nas se slabo dela; srečen je, kdor toliko zasluži, da se preživi in ne dela dolgove. Dalje imam rojakom poročati, da sem štiri leta posloval s t ošiljanjem denarjev v staro domovino s tvrdko Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, in poslal za rojake nad $1200. Vsi zneski so dospeli v staro domovino v 13 dneh in bilo je vse pošteno. Lani pa me je sam zlodej zmotil ter sem se drugam obrnil in denarje poslal v staro domovino dne 26. novembra 1907. Ti denarji so potrebovali, da so domov dospeli, nič manj kot pet mesecev in 20 dni. A še to bi se ne bi zgodilo, da nisem pretil v več pismih, da se obrnem na U. S. Attorneya, kar je pomagalo. Rojakom prav srčno priporočam v vseh zadevah, da se obrnejo do našega poštenjaka Frank Sakserja, ker ta denarjev ne zadržuje niti dneva, o tem vem jaz in tudi več sto rojakov je o tem prepričanih. Ogibajte se pa kričačev, ki po pol leta in več denarje zadržujejo, ko jih doma rodbine tako željno pričakujejo. Doma čakajo naši sorodniki na denarje, mi pa na potrdila od njih, a vse zaman; koliko nepotrebnih skrbi in pisarenja, a koliko se zgubi! Z dobro vestjo priporočam vsem rojakom tvrdko Frank Sakser Co. Srčni pozdrav vsem rojakom po širne j Ameriki. Fran Matko. Cleveland, O., 3. rožnika. Ni ga dneva, da se ne zvrši v našem mestu več ropov in vlomov. Roparji i i: tatovi ne prizanašajo tudi našim rojakom. Preteklo noč sta dva roparja vdrla v gostilno g. Ivana Skufca, ki stanuje na 1301 iztočna 40. ulica. Ravno sta brskala po bla-irajui, ko jih zaloti Škufcova žena Marija. 1 loteč blagajno rešiti in roparja prepoditi, vzela je žena metlo v roko, ter pričela z njo roparja obdelovati. Roparja sta se spustila v beg, med potoma pa oddala nekaj strelov iz revolverjev. K sreči niso streti zadeli svojega eilja. Olevelandski župan Johnson je občudovanja vreden mož. Komaj si je proslavil svoje ime s stavko poeestaih, železničarjev, si je že stekel neven-ljive slave tudi na drugem polju. Z lastno roko je aretoval dva premika-ča Big Four železnice. Tem L Johnson se je peljal a atojan avtomobilom po mestu; ko je prifel do kriHMa zs^ omenjene železniška pn*ge, ni mel naprej, ker je stal vlak na progi. Ker jala, da ae je stroj pokvaril in radi tega je vlak obtičal. Seveda so jih takoj izpustili, a Johnson je odšel s dolgim nosom. V nezabnem spominu bode ostal včerajšnji dan (2. rožnika) za coliin-woodsko naselbino. Vršile so se namreč volitve, pri kterih se je šlo za to, ali ostane Collinwood "suh" ali pa "moker". "Mokri" so zmagali z veliko večino. Imeli so 1058 glasov, nasprotna stranka, t. j. "suhi", pa 556. "Suhi" so bili uverjeni, da bodo gotovo zmagali, zanašali so se na zmago in so se že naprej yeselili. No vendar zmotili so se, propadli so in Collinwood je za vedno zgubljen za fanatične temperenčnike. Hitro, ko se je zaznal izid volitev, so zmagovalci priredili z godbo na čelu obhod po naselbini. Žalibog, da je tu prišlo do krvave rabuke. Neki strojnik je stopil nekemu godcu na nogo; godec pa potegne nož in zabode strojnika. Ranjenca so odpeljali v bolnico, pretepača pa v ječo. Teh volitev so se udeležili vsi tukajšnji slovenski volilci in izdatno pripomogli k zmagi. V Collinwoodu gre z delom bolj počasi, vendar upa se, da se bode kmalo obrnilo na bolje. Poročevalce. Nemška nevarnost. Tržaška "Edinost' piše: Loterija "Siidmarke" bode dala Siidmarki, kakor poročajo nemški listi, 70,000 kron čistega dobitka. Ta veliki uspeh tega agresivnega društva daja mnogo misliti tudi nam Slovencem. In to ne le na severni naši periferiji, ampak tudi v naših primorskih pokrajinah. Kdor si ne zatiska očes, vidi, kako se nemška infiltracija vrši neprestano in postaja jačja od dne do dne. Le en obisk i>o tržaških 'boljih javnih lokalih, ali pa en večerni sprehod po naših javnih šetališčih more u veri t i vsakogar, da ne vidimo strahov ob delem dnevu, da ne pretirujemo, marveč da je gola resnica to, kar smo rekli. Ta neprestana infiltracija nam more biti umevna, ako uvažujemo, da so voditelji te nemške ekspanzivnosti jako spretni v nabiranju denarnih sredstvih, ako vemo, kako železno vztrajen in sistematičen je Nemec na izvajanju ter da ima pri tem veliko zaslombo po raznih vplivih svojih naklepov iz Nemčije doli, in ako vposte-varno, da nad vsem tem delom nemške ekspanzivnosti drži svojo roko za-ščitnico in pouspeševateljico tisti pro-sluti avstrijski vladni sistem, tako da govorimo le o notoričnem dejstvu, ako pravimo, da je Nemcem na doseganju njih dalekosežnem in po naši narodni lasti sezajočem delovanju in snovanju uslužben ves državni aparat. — Neodpustna. naravnost zločinska lahkomišljenost bi bila torej od naše strani, ako bi hoteli omalovaževati, ali celo prezirati sistematično akcijo Nemcev, da širijo na naš jug svojo gospodarsko silo in s tem tudi svoj politični vpliv. Nemški pritisk na naš jug ima svoj izvor tam gori na nemškem severu, svojo oporo na Dunaju in ne-število svojih emisarjev tu na jugu — tako, da moremo govoriti o resnič-ji nemški nevarnosti za našo narodno bodočnost in za naš gospodarski razvoj. In kolikor večja je ta nevarnost, tem večja je naša dolžnost, da ustvarjamo obrambena sredstva, gospodarska, politična in kulturna, da jih množimo in utrjamo in da tako vekšamo našo narodno odporno silo. In ker je nevarnost velika, ki grozi narodni skupnosti, morali bi na tem obrambenem delo vsi Slovenci pozabljati na politične diference, ki jih sicer ločujejo, ter vsi sodelovati in braniti, da Nemec ne najde mesta na tem ozemlju, kjer bi mogel postaviti steber za nameravani most do Adrije. NAZNANILO. Podpisani prodajam prave kose is starega kraja s rinkam vred po $1.60. Vsakdo naj z naroČilom pošlje omenjeno svoto ter naznani zadnjo express office. Ekspresne stroške plača kupec sam. Leo Krushitz, P. O. Box 188. Frontenac, Kansas. (10—11—6) OGLAS. Slovencem in farmerjem naznanjava, da sva dobila iz Gornje-Čtajer-akega večjo količino .kos is najboljšega jekla, lite tfupaiUjava po (L80. komad proti plačiln ali pa proti po-vaetjn. Vanj kot 3 kose aa ne pošilja. Kdor naroči 5 kov pdHjeva iste poštnine prosto. Naročila aaj as pošiljajo »a: Prvega maja na Krasu. Ni dovolj odložiti pero in orodje, preobleči se v praznično obleko, pa riče: danes je prvi maji Ako ostaneš v mestu, kjer sta kamen in železo osvojila vsak pedenj zemlje, da bi iz nje ne iznikla sramežljiva narava v obliki dišeče detelje ali pohlevne vijolico, kajti to bi prišlo v navzkrižje z zakoni neizprosne modernosti, ki cvete v zadušljivem ozračju, v vrtoglavosti elektricitete, v počitku razkošja, — ako ostaneš v mestu, pa bodi to tudi prvega maja, te-li to spominja na značaj tega praznika f Morda bodeš videl kako rudečo zastavo, morda tudi rudeče krvi, ako se moderni fanatizem spopade s konservativnim svincem — ali tudi te barve nimajo nič sorodnega z živo rudečico krvavega solnca na iztoku, kteremu pošilja svoj primerni pozdrav narava, oblečena kakor nevesta, s cvetjem in zelenilom... Še več, v mestu tudi pri zamrlem poslu pozabiš na majnik, dočim ga čutiš na polju, četudi reže ozračje ostri in odmerjeni zamahljaj in odjek motike... Na Krasu nisem prvega majnika našel lepote, ki jo ustvarja južno solnce v toplejih krajih, izlasti ob morju, ali tudi med kraškim kamenjem srečal sem se s prvim majem. Vam je to prvi majnik že domač, vi ga razumejete bolje nego jaz, ker ga znate laglje najti, ali dovolite mi, da vam pripomnim: čemu ste tako sebični, zakaj ne pokažete gotovega pota, po 'kterem najde med tem kamenjem tudi tujec lepoto prvega maja v teh vaših "dolinah", v vaših dolih, v vaših klancih in pečinah. Oprostite! Prvi maj pomenja za naš bližnji Kras tudi začetek "sezone", kteri bi se moralo posvetili. več pozornosti. Zato pišem tu teh par vrstic: ne bi li spodbudil zanimanje poklicanih faktorjev, da nam "populizirajo" lepote Krasa in da prično iz njih racijo-nelneje izvajati koristi, ki jih krijejo v sebi. * » » Ni vredno, da vam predstavim s o-je malo društva Vsekakor vam rečena da smo bili v štirih in da so nas spajale najintimneje vezi. Ta okol-nost ni brez važnosti. Vi ste to že razumeli: toliko žalost, kolikor tudi veselje ne morete prenašati sami. V veliko tolažbo je človeku, ako najde v nevolji tovariša, — rekali so stari ljudje — ali tudi veselje in čutstvo-vanje je globokeje, iskreneje, ko ga zamoreš deliti z intimno osobo. Jaz sem na primer prvega majnika prvikrat videl ono sotesko, ki jo skozi stoletja izgloblja v kamenu apnenca Rosandra med hribi sv. Mihaela in Malega Krasa, ter med Borštom in Boljuncem. To je morda najmanji biser našega Krasa, ali mene je navdušil. Do kolena mi je segal nizek boiov gozdič, a doli pod menoj, na desno in levo golo, razjedino skalovje, na kterem plava gorski mir. Rosandra je velika kakor potok, ali ni lena. Nasprotno, na tem mestu, goni štiri mlinska kolesa, toda žitnih polja ne namaka. Ob prvem mlinu ograjena je le mala njivica, ki jo pre-kopavata dva dečka. Polje se razprostira na strani sv. Mihaela, od Bor-šta, Boljunca, Doline proti morju. Gori na Krasu se živi bolj od kamenja nego li od polja. Morda so zato na Krasu tudi srca in značaji kre-meniti! Oddaljil sem se: ali hotel sem vam reči, da je vsa ta lepota napravila na-me tem večji vtis, kajti ravno, ko sem v srcu čutil moč lepote, so se ob strani oglasile tri sorodne duše: div-no je!... Evo, zato sem vam rekel, da sem prvega majnika potoval v družbi. Pa tudi vam priporočam: Ko pojdete obo-žavati naravo, idite v društvu sorodnih vam duš; društvo naj bode manjše, ker bode na ta način močneja tudi sloga. Bilo je šest ura zjutraj, ko smo krenili iz Trsta. Prvi cilj nam je bil "la vedetta Aliee". Oprostite, jaz ne vem slovenskega imena te turi-stiške postaje, do ktere niso napravili planinskih znakov ni naši ni sosedni planinei. Ako ne srečaš kako dobro dušo (kajti človek nima vedno prilike, da vpraša "Piecolo", kteri je najkrajši pot "Trieste — Veduta Alice-Trebieiano), moraš zaupati zdravi logiki razuma, kajti vsi poti vodijo v Rim; vse ceste navzgor vodijo do vrhunea: torej idoči vkreber dospeš na Vedetto___ Mi smo prišli gori po svoji logiki in to preeej hitro. I Na vrhu je pihala preeej močna burja Toda s one višave uživaš pogled na Tint, tudi če ti je klobuk v nevarnosti. Morje, ladije, gruče hiš in streh, bujno zelenje "b<&0ta" in 0202 St. Clair Avmmm, H. Cleveland, Ohio,' tace: na < lovea", meglena «Ui Istre, to > pesem, ki jo pevaš gledajoči Vnanjb lic* ^ahorhnns; to je ftlosdlja, ko mi- r*lii na njftgevo aree, nk file edvod- •li^a 7403 snoja, ti Je vat to Vin s one dišave bolje Troti* sliš, da ai a ene višave se ti duh ojači, misliš, da moreš objeti vse in osvojiti vse. Pouspnite se večkrat, dragi čitate-lji, na vrhunce poluvenca naših hribov, da se od tamkaj ogledate naš Trst. Z onih višav, gledajte kakor orli, na ta kot velemestne ravnine, ki jo obliva severoiztočni del Jadranskega morja, ter se potem navdušeni spustite doli, da se nadahnjeni z veliko idejo borite za svojo, za slovansko prihodnjost Trsta... Prvi maj je; pojdimo dalje v naravo... Kam sedaj f Evo, ravno doli v ravnini neko večjo vas. Kako se imenuje f Moramo li mimo nje, da dospemo v Lipico f Da, pozabil sem vam bil povedati, da smo bili namenjeni v Lipico, in da sem jaz stavil, da pridem tja po sledovih treh planinskih društev.... Ali na "Vedetti" drugo razočaranje: nikjer ni sledu kakim znakom, nikjer sledu o bližnjih vaseh, o oddaljenosti. Udarili smo po glavnem potu in prispeli do Trebič. "Prosim, kje je Trebieianof" vprašal sem italijanski nekega kmeta, da vidim, koliko so napredovali v "uradni" geografiji. — Šior, in glava de ''Piccolo"... Izvrstno, to smo že na Krasu, ki je lavorov venee na irredentski glavi Trsta 1... Planinarskim znakom še ni nobenega sledu, ali jaz, da ne izgubim stave, 8mel sem vprašati *(8edaj že slovensko) onega kmeta še to: "Je li res, da se iz Bazovice pride v Lipico?" A-ha! "Je H res, da vodi ta cesta v Bazovico!" "A-ha!" Naprej! Ubrali smo jo kraj ceste in prišli v Padriče, a potem okolu 10. ure v Bazovico. Na Krasu ne govorite o vodi, ker vam pove Krašovec takoj dve "o onih doli na kamori", tudi če ste kamorista. Vi niste, to vem, ali mislite si, da samo Slovenci č-itajo Edinost? *Xa Krasu vprašajte za vino. "Od-krijem se do črne zemlje — kraškemu vinu." Ali ne kraškemu načinu, kako postrežejo z vinom. V resnici v onem vrtu, kjer smo bili mi, bilo je mnogo naroda, ali to se ne dogaja enkrat na leto; vsa tržaška okolica je velika Meka za "Vinke Loziče", da, tudi antialkoholist bode na Krasu slovesno sedel za mizo in izpustil rek: "ni pravila brez izjeme" — in pil. Zakaj se torej naši dobri Kraševci ne sprijatelje s tem opravičenim običajem težaških izletnikov? Ali te si bodemo bolj natanko ogledali v Lipici, a mi smo dospeli še le v Bazovico. Tri četrt ure hoda od tod, sedaj po enolični ravnini, sedaj po borovem gozdiču, pa ste dospeli v Carsko Selo. Evo, krstil sem ga tako, ker vam je to selo trojezičnih napisov, v kterem se goje cesarski konji. — Lipica. — Rekel mi je nek konjar, da pošiljajo vsako leto iz Lipice v cesarske hleve na Dunaj okolu GO do 70 mladih konjev. Podali smo se v gostilno, ki je jedina v Lipici. Vsi prostori so bili zasedeni: na vrtu sama mladina, nad njo mnogo bljebe-tavih tržaških šivilj. Okolu ene mize so sedeli biciklisti; videl sem tudi kako "inteligenco". "Vina, žena!" rečem neki ženici, ki je nam prišla nasproti, noseč na podložku polno čas in krožnikov. — Sej 'mam zadosti! — rekla je poluglasno sama sebi in ne počastivši me niti z jeduim pogledom, je odšla, Čakali smo še četrt ure; tri ali štiri ženske so hodile okolu, pobirale kozarce in krožnike in zopet zbežale ka kor poparjene. Niso te vprašale ni za grlo ni za želodec; če si jih vprašal za vino ali pivo, odgovorile so ti: Precej, precej, gospodinja... in izginile. Je-li glavno za gospodinjo, da se pobirajo kozarci po mizah f Zdi se, da je tako! Meni na desno so sedela neka mlada tržaška dekleta s svojimi "kavalirji", razpaljenih lic in raz-pletenih las, ki so nekam preglasno govorile in "pevale". Ena njih je izpila vino iz kozarca ter ga potem vrgla v vrt... Razbil se je, a društvo se je zakrohotalo. Eden "kavalir-jev" je gledal za razbitim kozarcem ter napravil neko opazko; in dekleta so se zopet zasmejala. Odšel sem sam v kuhinjo. Tam je stregla, inkasirala in kuhala gospodinja. Okretna je, mala, nekoliko debela, a vesela ženica. Priporočil sem se jej slovenski in dobro sem storil. Rekel sem jej: Priporočam se vam, mati! in skrbela je za-me kakor za sina in tudi drago mi ni računala Ali drugi! Mnogi so prihajali in zopet odhajali, ker niso mogli priti do Saše vina. Drugi so sedli, dobro jeli, pili in... "Paga—re!" — Niso prišli. — "Paaagaaare! — No i vol bori, an-demo Pina, pagaremo 'naltra volta..." Kald so prinesli seboj jedila is Trsta; zajedli so reliko mizo, ispilitri litre vina in mirna Bosna. , .Alt noli v knhinji je fcOo vsega v ofclieL Samo ni bilo nikogar, ld bi nudil m daUL ismt-, 1. maja Tovarn ja jeden ahriaj, ali Slovensko katoliško (L podp. društvo svete Barlw zaZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Foreat City, Pa. Inkorporlrano dne 31. Januarju 1902 v državi PennaylvanUI, -O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IYAN TORNlC, H. porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Opravilna številka A 436|8 OKLIC, a katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I, naznanja, da je umrla dne 13. aprila 1908 v Ljubljani, Hrenove ulice št. 3 posestnica Marija Klun, vdovljena Trost, rojena Dežrnan, zapnstivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediča tudi svojega sina Franceta Trost sedaj nekje v Ameriki. Ker je sodišču bivališče Franceta Trost neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega due pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le 8 ziilasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim skrbnikom. C. kr okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek K dne 25. maja 1908. C&33 NAZNANILO. Glasom veljavnih pravil se sklicuje IZVANREDNI OBČNI ZBOR Slov. Nar. Čitalnice v Clevelandu, Ohio na ponedeljek večer ob pol 8. uri, t. j, 15. junija V ČITALNIŠKE PROSTORE, 5705 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Razlogi izvanrednega občnega zbora so: a) Ureditev sedanjega prostora ali premestitev Čitalnice t pripravnejše prostore. b) Volitev predsednika. c) Volitev blagajnika, (radi odhoda sedanjega blagajnika t staro domovino). d) Volitev knjižničarja. e) Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor ob napovedani uri sklepčen radi pre. male ndeležbe, se zborovanje vrši eno aro pozneje ne glede števila članov. ODBOR. gostilne na našem Krasu, pa tudi v bližnji okolici ne odgovarjajo svojemu namenu, ne znajo postreči gostov, ki sami prihajajo k njim, kaj še le, da bi znali privabiti novih. To je žalostno, kajti od izletnikov bi mogli vsi gostilničarji okolu Trsta dobivati veliko dobička, in da jih je še dvakrat toliko. Trebali bi se samo malo razumeti v svojem poslu. Popoludne smo se imeli z našimi "starimi" iz Trsta sestati v Borštu fn zato smo ob . uri k2renuli na pot. Pri prvi hiši v Bazovici sem moral radi moje stave kapitulirati. Treba je bilo udariti po poljski stezi, a planinci niso vzeli v svoj program j ni ceste med Bazovico in Borštom, lje drugo tablico z nadpisom "Na mali Kras", ali vse to je premalo, toliko za turiste, kolikor za nedeljske izletnike. J. J. Iščem rojaka Josipa MALEČKAR; doma je od Šmagurja, fara Britol, na Notranjskem. Pred enim letom je bival v Clevelandu, Ohio, sedaj pa ne vem, kje je. Kdor ve rojakov za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, zakar mu bodem hvaležna. Anthonia Mahne, Alger Camp, Limestone, Mich. (9-10—6) Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mašilo za čeravno je klanec nad to zadnjo vasjo plei»«te in golobradce, od katerega v f , . ,, . . tednih lepi lasie. brki in brada domU vrlo krasna točka m zelo pristopna aoma matejo, cena $2.501 Potne noge, tudi nedeljskim planincem. Iz Ba- kurje očesa, brado vice in ozeblino Vam zovice do male vasi Jezera — kjer I*,**?* popolnoma Mdnrim » 76c., J da je to resnica se jamCi $&00. Pri aa-— smo rotbi blagovolite denarje po Post Umit pa smo zaman iskali jezera — smo rotiti blagovolil po lepi cesti rabili pol ure, a od tam- Order ponljati. kaj smo zagledali doli nižje pod nami Boršt, a nudi se ti od tukaj tudi krasen razgled na Istro. Po precej dobri poti, ki vodi navzdol, smo kmalo dospeli do postaje v Borštu. Z drugim popoludanskim vlakom je prispelo tudi naše društvo iz Trsta. Izgubil sem stavo in v vili "Professor" (kakor da ni drugega primernejega imena) plačal sem stavo: staro, debelo kokoš — 4 krone 1 Odšel sem s svojimi prijatelji za pol ure do Roeaniire, da pričakam tamkaj v poeziji zapad aolnca prvega majskega. Pot je' Krila tu v prvii na našem if$atu — označena s rudečimi in zelo vidljivimi znaki. Ali niti na ie&nik *>d«tkji, ni na besede, loma da *iak i* kaka da j* daljava. Yefifen* na Svke "S. P. D.", deset minat da- Jakob Wahčič, P. O. Box 69 _____CU8VBUAWD, OHIO Rojaki, naročajte m aa roda", največji bi: IVAN WTtACTtt Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da proda svoja VINO radi svoje kleti. Vino je priznano najboljfts Virtti, pristno in dortMa. Rojaki, ne aamndfta te Ijcfrifrfr fike in posezite po flahtni lcsp^hi, Jugoslovanska Katol. Jednota. dne 24. januaija 1901 t državi Sedež v ELY« 'MINNESOTA* -©—o- URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 0483 Ewing Ave., So. Chieago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta Evropi.) imTŽiŽ Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: M4KS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-Pa. - jaissrijl ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Arenas A Globs Street, ■oath Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Stres t, Calumet, Mieh. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOS AR, KL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni sdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chieago Street, foliet, DL . „ Krajevne druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe adov fta druge listine ns glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Cly, Minii., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ss pošiljajo na pfedsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrl je v Sodrazici Jakob Lavren-Čii, posetnik in ravnatelj ondotne posojilnice, star 66 let, oče odvetniškega kandidata dr. Lavrenčiča. Smrkavost konj se je zasledila pri konjih Štefana Hriba, mesarje, in gostilničarja v Vipavi. Nedavno so mu ustrelili dva konia. Vinska kupčija na Vipavskem je j ostala poslednji čas živ-Lnejša. Od-piodalo se je precej vina. Cena je sedaj 12 do 15 gld. hektoliter. Mnogo dobrega vina je na predaj še zlasti na Erzelju, Planini in Po dragi. Is 8uhorja. Dne 7. maja je upepelil požar vsled strele hišo št. 7 na Bras' u, občina Suhor pri Mehiki. Bila je zavarovana. — Velika nesreča bi bila zadela tudi hiio St. 23 Marka Picdo-viča, ki je oddaljen od pogorele le 20 em, a v veliko srečo je dal cestni podjetnik Antič v pomoč svoje ljudi, ki so uposleni pri njem pri preložitvi ksrlovške ceste mel Hrastom in Bu-šlojo vasjo, tako, da (a hiša ni trpela preveč škode in da požar ni pokončal cele vasi. Nevihta in toča. Iz Javorja pri Litiji: Nedavno popoldne ob 3. uri smo imeli silno nevihto in hudo vreme z nalivom in točo; Sla je skoraj pol ure, debela kakor lešniki in orehi. Na sadnem drevju je napravila veliko škode; tudi na polju in njivah se pozna njeno pogubonosno delo. Posebno pa je škodovalo vinogradom, skoro polovic nam je vzela. Nekteri smo že Škropili ; a galiea ne ubrani toče! MMarija ▼ Mirnipeči. Dne 22. maja je bil na Vrh o vem zopet slučaj smrti. Umrla je 221 etna deklica, edina hčerka premožne hiše. Na novo so zboleli trije, med temi en mofiki. K prejšnjim poročilom je dostaviti, da je umrl, še preden se je bolezen razširila, ne Vel. Kalu en moški — fsnt v najlepših letih. Torej je dosedaj u-mrlo jih 9, med temi 8 žensk — dve deklici in šest gospodinj, ki so vse zaposlile žalujoče može z nedoraslimi otroci. PRIMORSKE NOVICE. Boj kolesarja s strupenim modrasom. Poročs set Ko je nedavno kolesar T. O. vozil iz Trsta na Reko, je imel smrtno nevaren boj z modrasom. Pri cerkvi sv. Pavla onkraj vasi Kaši ee se vije cesta navkreber in kolesar je moral napeti vse svoje moči, da je polagoma dospel ns vrh. Niti opazil ni, da je — ko se je kolo le poma-lem naprej pomikalo — zadel v rep na solneu ležečega modrasa. Kakor bi trenil, je bil modras na kolesu. Kolesar — Boviaee — je že mislil, da je i^aMjim Cesta je pričela silno padati proti Sapijaaam. Da ki a kolesa atočil, niti misliti tri bilo; kolo je z vso flagiostjo drvelo nizdol. Tri Čftrt modrasa je bilo na kolesa ovir del vleke}, se je Jfcviigal, ter čakal tTMMilVs d> zasadi »o rje v eoiescrja, Ko se je cesta zopet obračala proti rebri, je kolesar vedel, da ni druge rešitve. kakor da kolikor naglo s kolesa -ko«"i. Pa tudi od bolečin razdražena /.ival se je pripravljala za obupen naskok; čim bolj polagoma se je pričelo kolo pomikati, tembolj živahno je obračal modras svojo strupeno glavo. Kolesar napne vse svoje moči ter ?koči od zadaj raz kolo, telebne na cesto in se kolikor mu moči še pripuščajo, hitro na noge postavi. A še hitrejši je bil modras. Kolo se je zrinilo ob cestni jarek, a modras se je strahovito hitro droga odvil, prilezel je do sredine ceste — zadnji del nje-irov je bil ves razmesarjen, ker je med vožnjo zadeval ob cesto ter grozno puhal. Ves prizor je videl ob cesti idoč človek, zagrabil je kamenje, ter ^e spravil na strupeno golazen. A a-pravil ni nič. Prvi kamen ni zadel modrasa, pač pa je slutil modras novo nevarnost. In ako bi sam ne bil videl, bi nikoli ne veroval, da se kača spusti za človekom. Grozno žvižgajoč se je modras zapodil proti pri-ilecu, ki jo je pobrisal, kolikor so ga noge nesti mogle. Razdražen modras jo je popihal v bližnje grmovje, ter se nama izgubil. Kolesar je poprosil moža, po imenu Šurina, naj ga spremi do bližnje sapijanske postaje, od koder se je odpeljal na bližnjo Reko. Mož leži doma bolan — bolan od pre-stanega strahu pred modrasom in smrtjo. ŠTAJERSKE NOVICE. Avtomobil raztrgal otroka. V S trasa pri Spielfeldu se je dne 22. maja pripetil ta-le neverjetni dogodek: Zjutraj okrog 8. ure pridirja v Strass avtomobil; da se izogne z lesom naloženemu vozu, ukrene v stran. Tu je v travi sedelo dekletce, ki ga avtomobil zagrabi, mu zmečka nogo ter — odtrga roko. Avtomobil, v kterem so sedeli dve ženski in en moški ter strojevodja. se ustavi in rodja gre r bliž njo hišo, pa ne da bi iskal zdravnika, marveč po — rjuho. Ko so poiskali odtrgano roko, zavijejo otroka v rjuho ter se odpeljejo ž njim proti Gradcu. Otrok je obupno klical svojo mater. Treba pomisliti, kje je Strass in kje Gradec, in da sta v Strassu celo dva zdravnika! Do graške bolnišnice je otrok že davno lahko izkrvavel. In niso imeli niti praviee vzeti otroka kar meni nič tebi nič s seboj. Is boljših nemških krogov. V Ljubnem na Gorenjem Štajerskem so zaprli babiei Capellari in Očqnašek, ker sta pomagali ženam in dekletom boljših rodbin odpravljati sledove prepovedane ljubezni. Uboj zaradi steklenice nama. Pri Sv. Martinu na Pohorju sta brata Viktor in Jos. Vodenik na potu iz gostilne ob dveh popoln oči napadla eo-pivea A. Trdina vlg. Kobilca, ker jima ni hotel izročiti steklenice ruma ter ga s koli toliko časa bila po glavi, da je obležal. Našli so ga Me drogi dan. sieer ie živega, a je kmalu mrl Ubijalca so zaprti, a Josipa Vodeni-ka «o morati sopet izpustiti, ker ae je iskssalo, da je šele — 12 let star. Lep sin. Franc Robnik v Bistrici pri Lembahu na Štajerskem je svoje* mu očetu vrgel vrček s tako silo v obraz, da mu je razbil nosno kost. Robnik je bil rezervni častnik. Pod voz je prišel v Radgoni neki hlapec. Umrl je vsled dobljenih hudih poškodb. Utonil je v Stari N«?vi vesici pri Radgoni triletni otrok gostilničarja Cigana. KOROŠKE NOVICE. Zločin? Pri popravljanju cerkve Sv. Barbare na Koroškem so delavei našli kakega pol metra pod zemljo ob cerkvenem zidu dve okostji moškega spola. Ker pri cerkvi nikoli ni bilo pokopališča, se mora sumiti, da je že pred mnogimi leti kak zločinec pokopal svoji žrtvi na ta kraj. Eno okostje so našli napol stoječe, napol ležeče, drugo pa se je našlo stoječe. Tri poroke v eni družini. V Tancen-bergu pri Gospi sveti na Koroškem so 4. maja obhajali trije pari v eni družini poroko in sicer Makso Ivath in Josipina Drašček navadno, neveste starši Josip in Marija Drašček srebrno, deda Valentin in Ana Drašček pa zlato. BALKANSKE NOVICE. Zarod pijancev. Belgrajski list "Zdravije" poroča: Neko popolnoma razvito in zdravo dekle se je poročilo z 19 leti s pijancem. Iz zakona je bilo petero otrok, od kterih je ,eden imel skrivljene kosti, drugi bolezen sv. Valentina, tretji je bil šepav, četrti je kmalu po rojstvu umrl, peti pa je bil rojen mrtev. — Neko drugo dekle je imelo očeta pijanca. Imela je 22 otrok, med njimi pet mrtvih porodov. Od 17 živih jih je ostalo le šest, ostali prvo leto pomrli na vnetju možganov. — Krvav volilni shod na Srbskem. Belgrad, 25. maja. V Aleksandrovcu so imeli samostojni radikalci volilni shod, h kteremu so prišli bivši ministri. Vladni agentje so skušali pro-vzročiti zmešnjavo. Prišlo je do pretepov, v kterem se je začelo celo streljati z revolverji. Dve osebi sta bili ubiti, mnogo jih je pa ranjenih. Bolgarija opeharjena za sedem milijonov. Sofija, 25. maja. Vojaška komisija, ki je preiskavala nerednosti, ki so se godile pri dobavi topov in drugih vojnih potrebščin, je dognala, da je francoska tovarna Schneider pri tem res osleparila Bolgarijo za sedem milijonov. Bolgarska vlada je naperila proti imenovani tvrdki tožbo RAZNOTEROSTL 0 nosovih. Oblika nosu vpliva odločilno na izraz človeškega obraza. "Znanost" razlikuje pet vrst nosov: rimski, grški, židovski nos, nadalje nos miselca in nos "vnebovzetja". Rimski nos znači pri lastniku baje lastnosti starega klasičnega naroda, namreč odločnost, energijo in stalnost. Grški nos je baje izraz opleme-njene kulture, ljubezen za umetnost in znanost, ostroumnost in zvijačnost. Obenem pa so lastniki takih nosov tudi sužnji svoje po želji vos ti in po-hotnosti. Židovski nos baje priča o pretkan ost i in o smislu za kupčijo v zvezi s spoznavanjem človeških slabosti. Nos miseleev ima široke, krepko grajene nosnice. Take nosove imajo filozofi in učenjaku Nos "vnebovzetja", običajno imenovan le topi nos, imajo navadno le sobarice in subret-ke. Tak nos baje pomeni muhavost, prefriganost in zvijačnost, vsakdanjo modrost, ki se zna z lahkoto in varnostjo gibati na površini življenja. Navadno so ženske s takimi nosovi predrzne, nečimerne in dovzetne za pikanterije. Končno so tudi takozva-ni patologični nosovi, ki se smatrajo za grds. Sem spada takozvani bakreni nos, ki ga imajo navadno starejši gospodje, ki niso abstinenti. Včasih pa je temu vzrok tudi kaka bolezen, n. pr. ozeblina. '1 Krompirjev'' nos je navadno debel na koncu ter ima včasih tudi obliko račjega kljuna. Vrha-nee "krompirjevcev" je takozvani mopsov nos, ki štrli nosnice skoraj naravnost v zrak. Poljaki v jubilejskem sprevoda. V Krakovu se je ustanovil za prireditev poljske skupine v slavnostnem sprevodu odbor, ki mu načelujeta slikar Tetmayer kot predsednik in grof dr. Mycielski, profesor jagelonskega vseučilišča, kot podpredsednik. Umetniško ureditev in vodstvo poljske skupine je prevzel slikar Henryk Uziem-blo, član dunajske umetniške zveze "Hagen". Poljska skupina bo imela dva dela; prvi bo predstavljal kmečko ženitovanje iz krakovske okolice, pri kterem nastopijo kot gostje in sorodniki ženina in neveste kmetje in kmetice iz raznih krajev zapadne Galicije v slikovitih narodnih nošah. Drugi oddelek bo tvoril banderij poljskih kmetov na konjih. Poljski kmetje so znani kot izvrstni jezdeci. Zažgala moža. Nedavno so videli sosedje vhajati dim iz stanovanja Josipa Nagyja, trgovca z drvmi in ogljem v Budimpešti. Poklicali so og-njegasce, ki so kmalu pogasili požar ter našli Nagyja nezavestnega in strašno opečenega v postelji. Isti je bil prošlo noč z ženo popival po krčmah ter se vrnil ž njo vred ob četrti uri zjutraj. Ker so opazili, da je bila postelja polita s petroljem, mislili so, da se je Nagy hotel v pijanosti sam usmrtiti. Ko pa se je pvoti pridne r bolnišnici zavedel, je to odločno zanikal. Vsled tega so zaprli Nagyjevo ženo, ki je končno priznala zločin; rekla je, da ee je hotela moža znebiti, ker je živela ž njim v neprestanem prepiru. Cigani so napadli 19. maja v občini Hasche na Sedmograškem poštnega sela. Polastili so se denarja in zbežali. Neki delavec, ki je bil v bližini ter videl ves dogodek, je, obvestil o-rožništvo, kojemu se je posrečilo roparje ujeti s plenom vred. Poštni sel je smrtno nevarno ranjen, ker ga je nek cigan obstrelil s samokresom, drugi ga pa močno udaril s količem. Poslusaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mepe, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v %je-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. Qf __ | • KT 11 Že dalj časa se opazuje, da je OlOVenSKl lNarOCU potrebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode.v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo-brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri V9e obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO B0LNL Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma* in v kratkem času ozdravim. TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI plača, led ice, jetra, maternica, nos. udi, želodec, očesna su&ica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, k ost oboi, nezmožen za spoln^občevanje in VBE TAJHE jtiOfilA IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVfM HFES0 Z ^AJ^OVEJ&M KACINOM. ^^VaapfiteiJi pttite t Vtfiem Dr. Universal Proda se grocerija v sredini slovanske naselbine. Založena je s sami m"s veži m blagom. Vzrok je namen iti v pokoj. J. RAK, 424 E. 75th St., New York. JOHN VEIVZUL* 1M7 E. tM Street, N. E„ Ctoelsstf, OUs izdelovalec ^kranjskih in nemSkih HARMONIK. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nitke, a delo In dobro. Trivrstni od f32 do PloKe so iz najbolj Sega cinka. Is-Injem tudi plotteiz aluminija, nikeljs ali medenine. Cena trivrstnim ie od $46 do $80. KOV. \J trpežno $45. Plc delujem TJzaflne aro od 10 do IS • 10 do IS < ternem jeziku ter pofti^te na. Scafti • 19 4mUm ti fd S 4» • »opoldne, ▼ taUk ia mM taroi tlollM T *> S aroisr. v naMtfMftm* IT* ANGLEŠČINA ▼ 3 do 6 mesecih. Lepopis je, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo sastonj. Slovenska korespondenčna Sola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi je samo 20 iztisov. Cena 40c.j Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Salcser Co. 109 Greenwich Street, ^ NEW YORK. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash, in bližnjih mestih, kakor: Ravens dais, Ronton, Mackay, Taylor is Bnumclaw, Wash.. nrinorocamo ma fcga zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Bos 701, Black Diamond, Wash Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" ia je s nami v zvezi. FRANK BAKfTRR OO. Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Žjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", > 572 Blue Island Ave., Chieago, 111. kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Ijiiče in ignJnt miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chieago, 111. Na kop se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz-Idravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij I ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenlenl gospod doktor! J ar se Varn iskreno zahvalim sa Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S sposlovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklass« 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. 111 Velecenjem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste uii dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pr i po ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pcmaaojo. V*s še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa ( Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih | pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino [knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-tu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-Išite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : TUB COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE I404WEST 34th STREET. NEW YqRK, N.#vs NajpripravnejSa in najcenejša parubrodna Črta za Sleienee in Hrvate. sv» Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". o REGULARNA VOŽNfJA MED NEW YORKQM, JRSTOM IN REKO. V aaapodaj navaden! nori parobrodi' dwm vitakft Jtalo breažtfni bit fiziil listin b HEW YQRKA za III. razred n *: TESTA............................................. LJUBLJAin....................................... KA&LOtca. ......................................; n> iiytiro TB8TA adi BBKB........................Š6SJ»dm Pavofcrod "MARTHA WASHINGTON" odphija dne 17. jnnija 1908. Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIQA. - PO PUŠČAVI. j (Nadaljevanje.) "Meni je znano; besede pomenijo toliko kot ugaševalei lučij." "Vidiš, sidi! Pri svojih božjih službah, pri kterih so navzoče tudi deklice in ženske, ugašujejo luči." "Halef, pošteno so t© nalimali in nalagali, kdor ti je to povedal. Zamenjali so Džeside z drugimi ljudmi, ki v resnici ugašujejo luči. Kaj še veš o njihf" "V njih tempelnih imajo petelina, kterega molijo, in to je hudič." "Ali je Test" "Res, sidi!" "O,ti ubogi hadži Halef Omar! Ali imajo veliko tempelnovf" "Da." "In v vsakem je petelin t" "Da." "Koliko hudičev bi moralo potem biti! Kolikor jaz vem, je samo eden!" "Da, sidi, samo eden je, toda ta je povsod. Tudi krive angele imajo!" "A, res?" "Znano ti je, da kuran uči, da so samo štirje nadangelji, namreč Dže-brail (Gabrijel), ki je ru el kuds (sveti duh po mohamedanskih pojmih), in ki je z Alahom in Mohamedom trojedin, ravno kot pri kristijanih OČe, Sin in Duh; nadalje Azrail, smrtni angelj, ki se imenuje tudi Abu Jaha; nadalje Mikail m konečno Israfil. Hudičevi oboževalci imajo pa sedem nadangeljev, ki se imenujejo Gabrail, Mihail, Rafail, Azrail, Dedrail, Azrafil in Čemkil. Ali je to prav t" "Prav je, ker tudi jaz verujem, da je sedem nadangeljev." "TiT Zakaj T" vpraša presenečen. "Ker nam to pripoveduje sveta knjiga kristijanov, kterej več vija-mem kot kuranu." "Oh, sidi, kaj moram slišati! V Meki si bil, hadži si postal in več veruješ kitabn nevernikov kot besedam preroka! Sedaj se ne čudim, da hočeš k Džesidom!" "Lahko me zapustiš. Potujem pa sam!" "Zapustišt Ne! Mogoče je, da Mohamed govori samo o štirih ange-ljih, ker ostalih treh ni bilo v nebesih, ko je bil Mohamed tam. Bili so na zemlji, torej jih ni mogel videti." "Povem ti, hadži Halef Omar, da se nikar ne boj hudičevih oboževalcev. Oni ne molijo satana; da, oelo z imenom ga ne imenujejo. Cisti so, zvesti, hvaležni, hrabri in odkritosrčni, kar je redka prikazen pri vernikih. Sicer ee ti pa ni treba bati za tvoje zvelieanje, ker ti ne bodo vzeli vere." "Ali me ne bodo prisilili, da molim hudiča t" "Ne. Zagotavljam te!" "Toda umorili nas bodo!" "Ne tebe ne mene." "Toda umorili so jih že mnogo; kristijanov ne more, temveč samo mo-slemine." "Samo branili so se, ko so jih hoteli uničiti. In za to morijo samo mo-hamedance, ker so njih sovražniki." "Toda jaz sem moslem!" "Tvoji prijatelji so, ker so moji. Ali nisi stregel onim trem možem, dokler niso ozdraveli f" "Res je, sidi. Ne bom te zapustil, temveč šel bom s teboj!" Tu zaČnjem korake po stopnjicah. Dva moža vstopita. Bila sta dva od i regularne pase ve posadke. Pri vhodu obstoj i ta, in eden vpraša: "Ali si ti nevernik, kterega naj vodimo k paši T " Odkar sem se namreč dal naznaniti pri paši, sem odložil kuran, kterega prej nosil okoli vratu, ker tega znamenja romanja v Meko nisem smel ty Vollka zaloga vina in žganja. Marija drill Prodaja belo vino po........70c. gallon - črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gaL (sodček) za...........$16.00 ta obilo* saročlto k priporoča Marija Orill^ 5308 St. Clair Ave., N. EL* Cleveland, Ohio. Gorapagnie Generale Transatiantipe (Francoska parobrodna družba.) mam crta do havre, pariza, Švice, momosta in uubuak Poštni parnilri so:1 *La Pro#ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih močf "LaSavoie" „ „ „ ..................12.U00 „ 25,UJ0 „ „ - « » ..................12,000 ,, 25,000 „ ^ "LaTouraine" „ „ ..................10,000 ,, 12, kot bi ga ne videl in ne slišal. "Ali si gluh in slep, da ne odgovarjaš t" vpraša surovo. Arnavti so surovi in razbrzdani ljudje, ki pri najmanjšem povodu takoj zgrabijo za orožje in streljajo; moj namen pa ni bil od njih ee ugnati v kozji rog. Radi tega potegnem revolver izza pesa in se obrnem do svojega sluge: "Hadži Halef Omar aga, povej mi, Se je kdo v sobi!" "Da." "Kdo jet" "Dva častnika, ki bi rada e teboj govorila." "Kdo ju pošiljat" "Paša, kteremu naj Alah podeli dolgo življenje!" "Ni res! Jaz sem emir Kara ben Nemsi; paša — Alah ga čuvaj! — bi mi poslal uljudnejše ljudi. Povej tem možem, ki imajo na jeziku psovke, mesto pozdrava, da naj se poberejo. Onemu, ki jih je poslal,na j ponovita besede, ktere sem govoril s teboj!" Arnavtska aga takoj zgrabita za svoje pištole in se vprašujoče pogledata. Kakor slučajno obrnem cev svoje pištole proti njima in gledam mračno, kar se je dalo. "Torej, hadži Halef Omar aga, kaj sem ti za po ved al t" Hadži je bil istih tnislij kot jaz. Tudi on je že držal v roki svoje revolverje. S ponosnim obrazom stopi do vrat in reče: "Čujte, kaj vam povem! Ta hrabri in slavni efendi je emir hadži Kara ben Nemsi, in jaz sem hadži Halef Omar aga ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud el Goeara. Slišala sta, kaj vama je zapovedal moj efendi! Pojdita in spolnita njegovo povelje!" "Ne gremo, ker nas je paša poslal!'* "Torej vrnita se k paši in povejta mu, naj pošlje bolj uljudne može! Kdor pride k moiemu efendi ju, mora sezuti čevlje v predsobi in prijazno pozdraviti.'' "Pri ne verniku---." V tem trenutku se tudi jaz dvignem in stopim proti njima. "Ven!" "Naročilo imamo---." "Poberita se ven!" čez sekundo sva bila s Halefom že sama. Paševa aga sta spoznala, da se z menoj ni šaliti. — Orijentalca se mora poznati. Kdor je pri njih zaničevan, si je sam kriv. Nekoliko osebnega poguma in preeej neskromnosti, podpirano po oni lepi čednosti, ki jo imenujemo surovost, ima vedno dober vspeh pri teh ljudeh. Seveda pride človek mnogokrat tudi v položaj, ko ne sme zameriti takoj. Tedaj je pa najbolje, da se naredi, kot: ne vidi nič, ne sliši nič. Seveda treba je vedno poznati razmere dotiČnega kraja in razsoditi, kaj je bolje: potrpežljivost ali surovost, nabasano orožje ali roko v mošnji z denarjem. *'Sidi, kaj si storil!" reče Halef. Bal se je kljub svoji neustrašenosti posledic tega nastopa. "Kaj sem storil? No, oba lumpa sem vrgel iz svojega stanovanja!" "Ali poznaš Arnavte?" "Krvoželjni so in maščevalni." "Res je. Ali nisi videl v Kairi, da je eden njih ustrelil neko žensko samo, ker se mu ni mogla umakniti, ker je bila slepa t" "Da, vide! sem. Teh dveh patronov pa se nama ni bati." "In poznaš pašo?" "On je prav dober mož." "Dober, Bidit Pol Mosula je praznega, ker se ga vsi boje. Ne mine dan, ko ne ukaže naložiti vsaj dvajset ljudem udaree na zadnji del telesa. Kdor je bogat, jutri ne živi več, in premoženje dobi paša. Arabske rodove hujska, da se med seboj pobijajo, in potem gre z vojsko nad zmagovalca, da mu vzame plen. Svojim Arnavtom govori: Pojdite, razbijajte, morite, toda prinesite mi denarja! Oni ga ubogajo, in paša je že bolj bogat kot pa-dišah. Kdor je še danes njegov zaupnik, ga vtakne jutri v luknjo in poju-trajšnjem mu vzame glavo. Sidi, kaj stori z nama t" "Počakajva!" "Nekaj ti hočem povedati, sidi. Takoj, ko zapazim, da kuha kaj zoper tebe, grem k njemu in ga ustrelim." Saj ga niti videl ne boš, ker grem sam k njemu. HAZNAHTLO. Rojakom ▼ Calumetn, Wr-h, Is okolici naznanjsano, da je g. PAUL SHALTZ, 11 Tih Street, Calumet. Mkk, pooUattea pobirati naročnino ss "(Hm Naroda" la ga toplo pripora- Upcsniitvs Jfaroda" NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Za Braddock, Pa., in okolico je naš pooblaščeni zastopnik Mr. JOHN VAROGA, 1005 Wood Way, Braddock, Pa.. ki pobira naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo *' Glas Naroda' Telefon 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waskegas, IU. | priporoča rojakom bvo£ 1 ^ SALOON, ^ j v kterem vedno toči sveže pfcro, dobra Tina in whiskey, ter i ima na razpolago fine | Pošilja densrie v staro domovino salo hitro in ceno?* S zvezi je z Ur. Frank Sakserjem v New Yorko. ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 39165.026*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 11-4- tisoč kron« Letni denarni promet 20 milijonov kron« NAZNANILO. Glavna posojilnica regiatr. zadruga z neom. zavezo v LJUBLJANI, Kongresni trg št 15 obrestuje od 1. januarqa 1908. hranilne vloge po N 411 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uloinik od 100 K. čistih K. 4*75. tPo 4 % naložen denar ae «a oelo leto preje podvoji nego po 4)4$ in za 8 leta preje nego naložen po 4 Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga poilje ▼ nafto poaojflnieo. PoftlJjatTO n&M. ditava >o«red*je trrdka IU. 8AWBB 00., lOt Graenwleh St., KefTni. Upravni svet "Samt Tega jas ne dovolim. Jss grem s teboj!" "Ali te smem vzeti s seboj, če hoče videti samo mene T" "Alah il Alah t Torej moram ostati doma. Toda prisegam pri preroku in pri vseh kalifih; če ne boš danes zveier doma, mn naznanim, da mu hočem razkriti jako važno stvar: vzprejel me bode, in potem ura poženem dve kroglji v glavo!" Govoril je resno, in prepričan sem bil, da bo svojo prisego spolniL Take prisege on nikdar ni prelomil. "Toda Hana, tvoja žena T" "Jokala bo, toda na mene bo ponosna. Moža, ki zapusti svojega efen-dija, ne sme ljubiti." "Hvaležen sem ti, dragi Halef 1 Toda prepričan sem, da se mi ničesar ne zgodi." V kratkem času zaeujem ponovne korake. V sobo stopi navaden vojak. Čevlje je zunaj odložil. "Salama!" pozdravi. "Salam! Kaj hočeš t" "Ali si ti efendi, ki hoče govoriti s pašo?" "Da." "Paša — Alah naj mu podari tisoč let — ti je poslal nosilnico. Takoj pridi k njemu!" # "Pojdi. Jaz pridem za teboj!" Ko zgine med vratmi, reče Halef: "Sidi, alt vidiš, da se bliža nevarnost?" "Zakaj?" "Paša ni poslal k tebi ago, temveč navadnega vojaka." "Naj bo, kdor hoče; samo ne skrbi preveč." Stopim iz sobe po stopnjicah. Ah! Pred hišo me čaka nosilnica in okoli nje skoraj dvajset Arnavtov. Oboroženi so bili od nog do glave, in eden ago v, ki je bil že prej pri meni, je poveljeval. Dva nosača sta držala nosilnico. "Vstopi!" zapove aga s temnim obrazom. Vstopim prav neprisiljeno, ker so bili vojaki mnenja, da sem njih jetnik* Nesejo me v diru, dokler ne pridemo do nekih vrat, kjer počakajo. "Izstopi in pojdi za menoj!" zapove aga s prejšnjim glasom. Pelje me po stopnjicah navzgor, do neke sobe, kjer je čakalo več častnikov, ki so me pogledovali s temnimi pogledi. Pri vhodu je stalo nekaj civilistov, kterim sem bral na obrazu, da se v levjem brlogu kaj slabo počutijo. Naznanijo me takoj, in ko sezujem svoje sandale, ktere sem v ta namen vzel s seboj, vstopim: "Salam aalejkum!" pozdravim, prekrižam roke čez prsa in se priklonem' "Sal---." Paša na enkrat preneha s pozdravom in vpraša: "Tvoj sel mi je povedal, da hoče z menoj govoriti neki Nemec." "Tako je." "Ali so Nemci moslemini?" "Ne, kristijani so." "In vendar si >se drznil mejje pozdraviti z mosleminskim pozdravom?" "Ker si ti moslem, ljubljenec Alaha in ljubljenec padišaha — Bog ga čuvaj! — Ali naj te pozdravim s poganskim pozdravom?" "Tujee, predrzen si!" Pogleda me zvito, lokavo. Paša ni bil velik in zelo suhe postave, in njegove poteze na obrazu bi bile prav vsakdanje, da ni kazal na obrazu izraza lokavosti in grozovitosti. Levo lice je bilo grozno otečeno, in poleg nJega j® stala sreberna posodica, v ktero je pljuval. Vsa njegova obleka je bila svilena. Ročaj njegovega bodala se je svetil v dijatmantih; na prstih se mu je blišealo več dragocenih prstanov in pipa, iz ktere je kadil, je bila najkrasnejša, kar sem jih kdaj videl. Ko me nekaj časa gleda od nog do glave, me vpraša: "Zaikaj se nisi dal predstaviti po svojem konzulu?" '' Nemci nimajo konzula v Mosulu, in drugi konzuli so mi ravno tako tuji kot ti. Sam imaš ostro oko, da spoznaš, kar je prav, in ne potrebuješ konzula, ki bi me predstavil." "Mašalahl Govoriš res drzovito! Govoriš kot bi bil zelo slaven mož!" "Ali bi se sieer drznil tebe obiskati?" Odgovarjal sem mu zelo po domače, kar je nanj naredilo precejšen utis. __(Dalje prth.> Tajnikom društev J. S. K. Jednote. Dne 6. julija izide slavnostna številka Glas Naroda, ki je glasilo naše J. S. K. Jednote, ki praznuje letos meseca julija svojo desetletnico. V tej posebni, slavnostni izdaji bodo priobčene slike vseh glavnih uradnikov v krasni, odičeni skupini. Nadalje obširen oris, kako je Jednota nastala, njeni prvi ustanovitelji, njeno delovanje med slovenskimi, ameriškimi rojaki tekom deset let svojega obstanka. Poseben oddelek je odmenjen za društvene slavnostne dopise v proslavo j?dnotine desetletnice. Na tem mestu opozarjamo vse tajnike društva, podrejenih J. S. K. Jednoti, da pošljejo za to številko zgodovinske podatke svojih društev, namreč: kdaj je bilo njih društvo ustanovljeno, kdo so bili ustanovniki, koliko dobrot je že storilo svojim članom, kdaj se je priklopilo J. S. K. Jednoti, kako je denarno stanje društva, koliko članov šteje in kaj je geslo društva. Potrebna dolžnost vseh društvenih tajnikov je, da dopošljejo za slavnostno izdajo jednotinega glasila, krajše ali obširnejše poročilo. Prejeli fmo že precej dopisov od raznih društev, podrejenih J. S. K. Jednoti, vendar okoli 60 društvenih tajnikov se še ni oglasilo. Gg. tajniki, nikar ne pripustite, da bi uprav vaše društvo ne bi bilo omenjeno v listu, ko praznuje Jednota desetletnico svojega koristnega delovanja. Slavpe društvene odbore še enkrat poživljamo, da naroče tajnikom, da sporoče vse zanimivosti in delovanje njih društva v posebnem dopisu, ki bo natisnjen v slavnostni izdaji. Res, čast tajnikom, ki so že doposlali toliko krasnih dopisov; v zgled onim, ki se dosedaj še niso spomnili, da so tudi oni dolžni napram svojemu društvu, kterega zastopajo in kterega duše so, da pokažejo, kaj zmore njih društvo. Vse dopise, ki se tičejo društvene zgodovine, in ki bodo priob-čeni v slavnostni izdaji, je doposlati najkasneje do 20. junija. To je zadnji rok. Na poznej poslane dopise se ne bo več oziralo, ker dospejo prepozno. Slavnostna številka- izide 6. julija. Ker je že sedaj velikansko spraševanje po njej, prosimo, da društveni tajniki pravočasno naroče določeno število iztisov za svoje člane. Vsa naročila glede posebne izdaje Glas Naroda je doposlati najkasneje do koncem junija. Vsak Član J. S. K. Jednote naj naroči eno številko slavnostne izdaje jednotinega glasila. En izvod stane samo 5 centov. UREDNIŠTVO "GLASA NARODA". I ' • - Ml »oro "t , Ch lcH).ro, IU, MARKO KOFALT, 249|So. Front St, 8TEELTON, PA. I^iporoča sc Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici sa izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in dru ih v aotartld posel spadajočih Stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem. Dalje prodi* tm parobrodae Hm tke sa v stari bij ta vse b i iše parnike in parobrodne orogeter po« nam 4caar)e v staro domovino po'natnuu Mtv Marko Kufalt (e n*š t* ■ mik ta vse poste in ga v*-Ulplo priporočali" FRA »AKSBR Ca : -------- } j r JP* * -v • '*<£ As W * * f < •■i- ^K ® ^ v £ .. * H i k s*)! j • .. y .. " . v JSf * v Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporo-( am avojo moderno gostilno, pod itubiotih "Narodni Hotel/'ns 709 Broad St., eden največjih hotelov v mMtti- napravljenega ' _________ Na razpolago imam čez 25 urejenih sob* sa prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evrope jtka k ohlaja I Za obilen poeet ae priporočam ndanl Boto Gojsovlč, Johostova, Pa. Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete la pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj naSega tobaka za cigaretc ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO 1265-67 Broadway, U6 New York. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drago nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega is-med izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dee. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik Ivan Bo rs tn ar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny. L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. IL tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Blagajnik Ivan AA, 79 High St^ Allegheny. Delegat Ferdinand Volk, 122 42od St., Pittsburg. Odbor: Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny. Anton Lok ar, 28 Troy Hill Road, Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg. Jakob Laurie, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny. Ivan Mastnak, 49 Perry St., Allegheny. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatonig kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a,' 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizo Kolodvora. Vsak rojak ja pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje v staro domovina najceneje in najhitreje po nsiem posredovanju; zastopa nas v vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedets na lim laskavim besedam nižvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK BAKBKR 00. T Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave.( Pueblo, Colo, Tndi naznanjam, da Im^ T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: Mob—c, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih obOni obisk. i Jr' -.« . i^-'-'i':.: ... ■ • --s-.: -