MAMlMi
tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 16.FEBRUAR 2012 / ŠTEVILKA 947, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
MK/ IZOLA
6310 IZOLA
»Nanos«
tople malice od 3,70 € n
Okrepčevalnica
dnevna ponudba po ugodnih cenah telefon: 05 922 31 32
(3 sim«
iko	Pnvol nolzoi Icanono
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743
Povej nekaj lepega
SlaščI* PfofrJAfort
Hazvajai+io po doHKiče
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
Fsgl i

KOSILO-7€ 05/ 6414105 030 239 790
Je čas Valentina in je čas Pusta
Valentina v torek ni bilo veliko videti. Menda so ga mimogrede opazili v kakšni ^ cvetličarni ali kavarni, da bi izolski trgovci služili z njim pa so le pobožne želje. Še sreča, da konec tedna prihaja Pust, ki bo Valentina potolkel do kolen.
(Mef) Iz opaženega je moč ugotoviti, da smo Slovenci še vedno bolj pogani kot kristjani, saj nam Pust pomeni veliko več kot sveti Valentin in da se tisti spopad pri Savici morda le ni končal tako kot nam je pripovedoval Prešeren.
A kaj, ko nam tudi poganstvo ne gre najbolje od rok, saj se tudi Gregorjevo, dan ko se ptički ženijo, ni posebej prijelo med Slovenci, še posebej pa med tu živečimi. Pravzaprav so se v tej prvi polovici najkrajšega meseca zvrstili vse mogoči prazniki, od kulturnega do Valentinovega in od Gregorjevega do Pusta, vendar kakšnega posebnega prazničnega vzdušja ni čutiti okrog nas. Eni pravijo, da je kriv mraz, drugi, da smo krivi
sami.
Razlog, seveda, tiči povsem drugje. V računalnikih. In v internetu in v vseh mogočih socialnih omrežjih, ki danes nadomeščajo posedanje ob cerkveni lipi, v mestni kavarni ali na klopci ob mandraču.
Zakaj za vraga pa bi kdo kupoval kičasta srca in jih prinašal izvoljenki svojega srca, če enak efekt doseže s smajlijem na sms-u ali kratkim sporočilom na Tvviterju, Facebo-oku, s klicem po Skypeu ali celo preko zastarele elektronske pošte. Nove generacije namreč vedo, da rdeča barva medenih src menda ni zdrava, za čokolado pa se itak ve, da redi in dela mozolje. To je vedel celo Prešeren, ko je zapisal: Ne vedel bi, kako se v strup preobrača
vse, kar srce si sladkega obeta. Tehnologija nam je pobrala vse praznike, ki so kakorkoli povezani s pravimi odnosi med ljudmi. Novoletne in božične čestitke potujejo po elektronski pošti, na družabna omrežja se seli osmi marec, prvoaprilske šale so le še na internetu, še velikonočna jajca so na spletu.
Pust pa se ne da. Pusta ni moč spremeniti v nekakšno vsem dostopno odprto kodo. Pust je takšen, kot je bil še takrat, ko je Črtomir izdal svoje poganske rojake in tak je danes, ko večina sogovornikov z družabnih omrežij niti ne ve, kaj poganstvo pomeni.
Pust je Don Kihot realnega sveta v boju z virtualnim svetom. V boju, ki se bo verjetno končal tako kot
Antipasji dnevi
Kar je prav je prav, a takšen mraz se ne spodobi, da moram po Izoli tekat v takšni podobi,
kot kakšen reper z Narkovec grada, ki£3 kljub bundi zebe kot gada.
Se sreča, da je zunaj že noč, sicer bi še kdo poklical na pomoč. Očitno je taka moja pasja usoda, da me je doletela nova pasja moda. Bunda in rokavi s takšnimi odsevi, da se na daleč vidi, kako zmrzujem, ko so zunaj takšni antipasji dnevi.
ticti nn Q3\n
Pogled izolskega športnika
V uredništvo smo pred dnevi dobili zgornjo fotografijo s pripisom, da bi jo lahko objavili kot nagradno uganko. Priznati moramo, da se nam sanjalo ni, kaj je na fotografiji in kaj imajo z njo opraviti izolski športniki, potem pa nam je avtor pojasnil, da gre za pogled iz izolske rokometne dvorane, kjer veter nenehno odkriva streho, vzdrževalci pa jo vedno znova spet pokrivajo. V tej dvorani, pokriti z azbestnimi ploščami, igrajo in trenirajo tudi naši prvoligaški rokometaši.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
komunala
izda - isola
P0NEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882
UR) TEL.: 041/ 650 375

Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
NISO EKOLOGI KRIVI
Globalno segrevanje je pokazalo zobe. Naglo in nepričakovano segrevanje ozračja, na kar so nas ekologi brezuspešno opozarjali zadnjih let, desetletij in, če smo pošteni, stoletij, vsaj oni so prepričani v to, je rezultiralo z ekstremno visokim temperaturami za ta letni čas. Globalno. Visoko v minusu.
Od Sibirije do Maroka, od Amerike do Manile, države in vlade razglašajo izredne razmere zaradi globalnega segrevanja. Izredne razmere zaradi naravnih nesreč. Kot, da obstajajo nenaravne nesreče. Prepričevali in dokazovali so mi (in dobro služili), kako bom živeli med palmami, kar je res. Razrasle so se palme po Kopru, pa tudi v Izoli jih je nekaj, in v tropskih pogojih, kar očito, ni res. No, za vse se najde strokovno pojasnilo. Sibirski anticiklon in morske nevihte nad vzhodnim Atlantikom, preprečujejo vdor toplega zraka nad Evropo, a v vse to se je vpletla negativna arktična oscilacija, da je tako kakor je. Zdaj je vsakem nevednežu jasno, da se globalno segrevanje še naprej dogaja, le da ne vreščimo »vroče, vroče«, ampak zaradi negativne arktične oscilacije in podobnih nevšečnosti tarnamo »mrzlo, mrzlo.« Sibirija na 45 vzporedniku.
Brezdomci so najbolj pogoste žrtve. Sreča, da imamo čisto frišno vlado, pa še ni bilo časa, da bi kdo svetoval, kot tista francoska ministrica, »naj brezdomci ne zapuščajo stanovanj«. Skrb za brezdomce je brezmejna, globalna kot je globalno segrevanje, pregrevanje, zmrzovanje, in zato povsod preštevajo koliko jih je pomrznilo, koliko jih je rešenih, koliko pribežališč in zaklonišč za brezdomce je odprtih, koliko plastičnih krožnikov juhe je zastonj, brezplačno razdeljenih. Nihče ne vpraša od kod in zakaj so brezdomci in rezultat česa so. Naravnih nesreč sigurno ne. Prej so produkt socialne brezbrižnosti, družbene nepravičnosti, novega razrednega razslojevanja in razčlo-večevanja.
Tudi borzni tečaji sledijo globalnem segrevanju in padajo. Ko bodo v minusu, tako kakor padajo delnice Merkatorja, pa ne zaradi tržnih, ampak zaradi borznih igric znanih igralcev, ga bo nekdo za pol ceneje odkupil od Laškega. Ta nekdo se bo pisal Todorič, čeprav se vsi iz tega koncerna delajo, da tega ne vejo. Število brezdomcev se bo povečalo a brezdomci so samo koletaralna škoda takih igric igralcev na borznem parketu. Tudi globalno segrevanje, pregrevanje, ohlajevanje in zmrzovanje ni posledica ekologije, ampak kapitalskega pohlepa v povezavi z državnim aparatom. Do zdaj je veljalo, da ima vsaka država ima svojo mafijo, danes je vse bolj pogosto, da mafija ima svojo državo, vsaj sodeč po številu politikov, ki so na sodiščih. Pa ne zaradi ekologije.
“Črni” biser na Maliji
Investitorji se kljub krizi zavedajo vrednosti zazidalnih zemljišč na malijskem gričevju. Najprej kupijo od preprodajalca zemljišče. Za nakup zemljišča (najbrž tudi delno za gradnjo) pridobijo visoke bančne kredite, več kot 2 MIO evrov, sezidajo 4 stanovanjske objekte, jih oglašajo pri prodaji kot »biser nad Portorožem« in se požvižgajo na pogoje gradbenih dovoljenj, saj če bi gradili tako kot veleva občinski odlok in gradbena dovoljenja, prodaja stanovanj ne bi bila tako tržno zanimiva. Torej, kljub velikemu vložku, še vedno pričakujejo visoko donosnost investicije. Ob tem pa uničijo krajino, lokalno cesto, ki je zgrajena s sredstvi stanovalcev. Hrup tovornjakov, gradbene mehanizacije in prah sodijo seveda poleg. Občina se seveda zadovolji z drobižem za xy število voženj tovornjakov, vse za dobrobit svojega - našega proračuna in mogoče ustrezno zaračunanega komunalnega prispevka, ter s polovico sredstev od nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora. Mogoče si pa želi takih gradenj čim več, saj se da tudi s tem nekako napolniti proračun.
Na evidentne kršitve pogojev gradbenih dovoljenj končno po nekaj mesecih reagirajo inšpekcijski organi, ki ustavijo gradnjo in naložijo investitorju pridobitev spremembe gradbenih dovoljenj, še več, naložijo investitorju odstranitev objektov.
O teh črnih gradnjah na občini nihče nič ne ve, čeprav župan koncem oktobra, v svojih intervjujih najavlja »odločen ne črnim gradnjam na podeželju«. O tem nič ne ve niti predsednik Krajevne skupnosti Korte.
In kaj počne Upravna enota Izola, ki je pristojna za izdajo gradbenih dovoljenj. Vodi postopek tako, da prizadetim stranskim udeležencem v postopku nalaga in postavlja vse mogoče zahteve, da jih onemogoči, tako da lahko legalizira 4 objekte v skladu s predpisi, saj investitorju »ja ne more povzročiti škode«!!!?.
Da bi si sporne gradnje ogledala na terenu ji niti na misel ne pride. V celoti ignorira tudi odločbo inšpekcijskih služb o odstranitvi objektov. Pri tem se niti najmanj ne sprašuje, kaj šele razmišlja, o poštenih namerah investitorja, že pri pridobivanju prvih dovoljenj, če slednji potem zavestno prekrši vsa štiri dovoljenja. In to ne za par centimetrov, ampak kar metrov, tako pri višinskih kotah, skrajnih horizontalnih gabaritih kot odmikih od sosednjih parcel.
In da bo mera polna. Upravna enota Izola okrona svoje delo in nagradi črnograditelja z NOVIM gradbenim dovoljenjem s katerim legalizira objekte, v posmeh javnemu interesu, inšpekcijskim službam, občini, krajanom Malije.
Bravo gospod načelnik upravne enote.
Res je. “črni biseri” so najbolj dragoceni - dajmo jih zaščitit. Pa še nad Portorožem.
Občanka Izole, krajanka Malije (naslovvuredništvu)
Spomladi lani je gradbeni inšpektor izdal odločbo o ustavitvi del zaradi gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, saj je investitor Proloco Jezersko na Maliji dva od štirih večstanovanjskih objektov gradil v neskladju z gradbenim dovoljenjem. Investitor je dal vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja in z vlogo očitno uspel. Seveda pa v izolski občini vsi nimajo te sreče a to je pač stvar osebne novinarjeve ocene, (pojasnilo uredništva)
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
M /LVIHt M 3
Razvojna agencija še ni razvita
Današnja seja izolskega Občinskega sveta bo vsebinsko šibka, saj so z dnevnega reda umaknili edino res vsebinsko točko o ustanovitvi Razvojnega sveta južnoprimorske regije. Tako na dnevnem redu ostaja le sprememba pravilnika o oddaji nepremičnega premoženja v najem, poročilo o tem, zakaj ni mogoče še določiti cen komunalnih privezov, nekaj prodaj majhnih parcel, ena kadrovska zadeva in svetniška vprašanja ter pobude.
Seveda nobenega odločanja na občinskem svetu ne gre podcenjevati in tudi tega ne, čeprav bodo svetniki pri vsebinskih točkah sklepali zgolj o spremembi pravilnika o oddaji nepremičnega premoženja v najem.
Zupan je namreč odločil, da z dnevnega reda umakne točko o ustanovitvi Razvojnega sveta južnoprimorske regije. Menda v vseh občinah udeleženkah še niso dovolj daleč z razpravami o delovanju tega organa, zelo verjetno pa je zastoj povezan tudi z zamenjavo oblasti, saj se ve, kako različni so v Sloveniji pogledi na regijsko organiziranost.
Kakorkoli že, ta nedvomno vsebinska točka je šla “na čakanje” zato se bodo občinski svetniki lahko bolj posvetili tudi spremembam Pravilnika o oddaji občinskih nepremičnin v najem.
Povračilo investicije?
Vsebinsko pomemben je 25a. člen, ki velja v primeru, da najemnik vlaga lastna sredstva v nepremičnino, ki je v lasti Občine Izola. Vsako investicijsko vlaganje mora biti predhodno potrjeno s strani Občine Izola, po izvršenih delih pa tudi pregledano. Potrjena investicijska vlaganja po izvedeni investiciji se smatrajo za vložek najemnika. V primeru, da Občina odpove najemno razmerje pred potekom najemne pogodbe in brez krivdnega razloga na strani najemnika, je dolžna najemniku povrniti znesek, ki ga je vložil v nepremičnino, zmanjšan za višino že zapadlih najemnin, ki se poračunavajo z investicijskimi vlaganji. V primeru, da najemnik predčasno odpove pogodbo ali mu najemodajalec odpove pogodbo iz krivdnih razlogov na strani najemnika, najemodajalec (Občina) ni dolžan najemniku ničesar iz naslova povrnitve investicijskih vlaganj v nepremičnino, ki je v lasti Občine Izola.
Ne glede na navedeno se bodo s pogodbo v vsakem primeru posebej natančneje določile pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Če odmislimo, da zadnji odstavek spominja na tisto vojaško določilo: “če se ne ukaže drugače", se vsebina tega člena zdi logična, žal pa ne rešuje vprašanja, ki je bilo pravzaprav povod za to spremembo, Namreč, gre za usodo lokala “Pri Perotu” in predvsem usodo tam zaposlenih, ki jih tak odlok po eni strani ščiti ob visoki investiciji, po drugi strani pa še vedno omogoča, da se, kljub takemu vložku, pogodba sklene zgolj za obdobje enega leta.
Razpisi naj bodo res javni
Pomemben, čeprav ne povsem jasno utemeljen je tudi predlog spremeb tistih členov, ki govopri-jo o tem, kje morajo biti objavljeni razpisi za oddajo občinskih nepremičnin v najem.
V 4. členu Pravilnika se ta uskladi z veljavno Uredbo in sicer tako, da je potrebno namero o oddaji nepremičnin objaviti zgolj na spletnem portalu Občine Izola, saj se enotni spletni portal ni uveljavil kot sredstvo javnega obveščanja.
1. odstavek 10. člena Pravilnika pa se zaradi ekonomičnosti postopka spremeni tako, da ni več potrebno objavljati javnih razpisov za javno zbiranje ponudb v lokalnem glasilu, temveč se za vsak primer posebej oceni gospodarnost objave v ostalih sredstvih javnega obveščanja.
Potrebno je pojasnilo, da občinska uprava že vse od volitev ni v lokalnem glasilu objavila nobenega javnega razpisa (čeprav bi jih verjetno morala), tako da v tem primeru ne gre za kakšno ekonomsko korist lokalnega časnika. Res pa je, da številni Izolani preprosto niso vedeli, da se kakšen poslovni prostor ali zemljišče daje v najem in so potrpežljivo čakali na razpis v časopisu, medtem pa so razpisi v največji tišini izhajali na spletnih straneh občine in prijavljali so se tisti, ki so zanje vedeli.
Na to so opozarjali tudi člani delovnih teles občinskega sveta, ki so zagovarjali tezo, da je treba z možnostjo najema poslovnega prostora ali zemljišča, občane Izole obvestiti na vse možne načine. Sicer pa tezi, da razpis na spletu ni dovolj pritrjujejo tudi sami predlagatelji, ki v istem predlogu zapišejo, da se enotni (državni) spletni portal ni uveljavil kot sredstvo javnega obveščanja.
In to izkušnjo imajo tudi številni Izolani, ki v teh časih še kako potrebujejo kakšno poslovno vzpodbudo, vendar za veliko večino občinskih javnih razpisov sploh niso vedeli.
O cenah privezov
Na današnji seji občinski svetniki še ne bodo odločali o cenah tako-imenovanih komunalnih privezov v izolskem pristanišču pač pa bodo poslušali informacijo o tem, kako se Občina z državo pogaja glede višine nadomestila za vodno dovoljenje in o drugih ukrepih, ki naj bi omogočili znižanje cen privezov. Komunala Izola je kot upravljavec pristanišča v poročilu o ukrepih za znižanje cen komunalnih prevozov, v začetku tega meseca sklenila, da ne predlaga pomembnejšega povišanja cen, temveč bo pri ceni upoštevala samo letno inflacijo v višini 2%, glede na veljavne cene komunalnih privezov.
Sicer pa pogajanja z državo glede cene vodnega dovoljenja še potekajo, posebej pomembno pa je odločanje o plačilu za leto 2010 in prvo polletje 2011 v višini skoraj 500 tisoč Eur, ki je trenutno na sodišču. Letno nadomestilo je država, po usklajenem nastopu treh obalnih občin, že znižala na 53.211,00 EUR, v Občini pa si prizadevajo, da bi ga znižali na manj kot 30 tisočakov. Nekaj naj bi prihranili tudi z odkupom plavajočih pomolov.	ur
NO za šport in kulturo
V zapisniku zadnj e sej e Nadzornega odbora občine Izole smo lahko prebrali tudi zanimivo informacijo, da je Nadzorni odbor obravnaval predlog Proračuna občine Izola za leto 2012 in se z njim strinjal, obenem pa predlagal županu, da se vsa finančna sredstva (100%) s postavke 1406 Komuniciranje z javnostjo in polovica sredstev (50%) s postavke 1402 Protokol proporcionalno porazdelijo med področji športa in kulture. Mnenje je bilo soglasno sprejeto,, učinka pa, kot vemo, ni bilo nobenega.
Prav tako so člani Nadzornega odbora Občine Izola na isti seji sprejeli sklep o uvedbi nadzora nad vodenjem postopkov javnih naročil in ravnanjem odgovornih oseb v postopkih javnega naročanja Občine Izola.
ur
Ocenjevanje škode zaradi posledic burje
Komisija za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah Občine Izola obvešča vse občanke in občane, da je Uprava RS za zaščito in reševanje dne 13. februarja 2012 sprejela sklep o pričetku ocenjevanja škode na stvareh zaradi posledic burje med 29. januarjem in 12. februarjem 2012 tudi za občino Izola.
»V kolikor ste utrpeli hujšo škodo na objektih, hišah ali drugih stvareh prosimo, da to sporočite na Občino Izola, da lahko pričnemo s postopkom popisa,« sporočajo iz občinske komisije za ocenjevanje škode. Škodo lahko občani prijavijo najpozneje do četrtka 23. februarja 2012 na telefonsko številko 05 66 00 107 ali na mobilno številko namestnika poveljnika Civilne zaščite Občine Izola 040 33 11 30 (Damjan Barut).
Po tem datumu bo komisija po potrebi organizirala tudi terenske oglede za natančnejši popis škode.
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA
Občina Izola obvešča, da je na spletni strani občine Izola www.izola.si (pod rubriko za občana - oglasna deska) objavljeno Javno zbiranje ponudb za oddajo prodajnih mest za leto 2012 v najem. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani ter v vložišču Občine. Več informacij o razpisu lahko dobite po tel 05/6600103 ali po el. pošti na irena.zavrtanik@izola.si
AVVISO SULLA PUBBLICAZIONE DEL BANDO Dl CONCORSO
Si informa il pubblico che sul sito web ufficiale del Comune di Isola www.izola.si (rubrica: Per il cittadino - Albo) e stato pubbli-cato il Bando di sollecitazione pubblica di offerte per 1’assegnazione in affitto di punti vendita nel 2012. La
documentazione riferita al bando e disponibile sul sito web o pre-sso rUfficio protocollo del Comune di Isola. Per ulteriori informa-zioni riguardo al bando gli interessati possono chiamare il numero 05/66-00-103 oppure scrivere per posta elettronica alfindirizzo:
irena.zavrtanik@izola.si.
Turizem--------------------
Degustacijski center s turističnim pridihom
V tretje gre rado in po dveh neuspelih otvoritvah je v torek degustacijski center na Ljubljanski 17 ven-
Na torkovi novinarski konferenci sta župan Občine Izola Igor Kolenc in direktor Turističnega združenja Izola Danilo Markočič predstavila uspešno zaključen projekt, na podlagi katerega je občina pridobila evropska sredstva in uredila degustacijski info center. Sledila je otvoritev novih prostorov na Ljubljanski ulici 17, v popoldanskem času pa je degustacijski info center odprl svoja vrata tudi občanom.
Občina Izola je s pomočjo evropskih sredstev v višini 180.000 evrov v okviru projekta Revi-tas - IPA Slovenija - Hrvaška, na Ljubljanski 17 uredila nove prostore, ki bodo, po besedah Markočiča, primarno namenjeni degustacijskemu info centru, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili najboljša vina Slovenske Istre in druge izdelke tipične za ta okoliš. Poleg tega se je na novo lokacijo preselil tudi Turistično informacijski center, ki bo z usposobljenim osebjem dopolnil ponudbo. “Občina Izola je iz lastnih sredstev prispevala 140.000 evrov za ureditev prostora in nakup opreme centra", je pojasnil Markočič.
“Vodilo pri ureditvi novega prostora je bila predvsem revitalizacija starega mestnega jedra ter konstantna odprtost in dostopnost prostora za domače in tuje goste, ki bodo v novem centru dobili kvalitetne informacije”, je poudaril župan Igor Kolenc.
Spomnimo, da je objekt v Ljubljanski 17 bil najprej namenjen Konzorciju vin Istre, združenju trinajstih vinarjev, ki si je zadal nalogo, da blagovno znamko regionalnega vinorodnega okoliša profesionalno promovira preko takoimenovanega konzorcija. Kot nam je pred časom razložil Matej Korenika, predsednik Konzorcija vin Istre, poznajo podobne oblike promocije predvsem v Italiji, prostori “društva” pa so namenjeni predvsem za promocijo vina v poslovnem smislu, s turizmom pa nimajo veliko skupnega, saj niso odprti širši javnosti ampak imajo funkcijo nekakšne “predstavitvene pisarne”.
Kako bo delovala simbioza med turizmom in vinarji?
Matej Korenika nam je na otvoritvi povedal, da so se z Občino dogovorili, da bo TIC skrbel za degustacijski center v izvense-
zonskem času, medtem ko bodo sami poskrbeli za strokovno vodstvo za čas turistične sezone. “Priznati moram, da smo si prostor zamislili nekoliko drugače. Sicer pa računamo na dobro sodelovanje s Turističnim centrom, s katerim smo se že dogovorili, da nam bodo po potrebi prepustili prostore, ko se bo najavila kakšna večja skupina. ”
Korenika je med drugim še povedal, da so si vinarji zadali nalogo, da bi (končno) združili vinorodni okoliš celotne Istre, ne le Slovenske, pod eno samo blagovno znamko. “Problem je seveda zakonodaja. Hrvaškim vinogradnikom bo ta združitev nekoliko preprostejša, saj se šele pripravljajo za vstop v Evropo in morajo zakonodajo tako ali drugače prirediti. Pri nas pa je zadeva bolj kompleksna a verjamem, da nam bo vendarle to uspelo. ”
Konzorcij trenutno šteje trinajst članov. Korenika pa pravi, da si jih seveda želijo še več: “Težava je v tem, da je članstvo v Konzorciju kar zapleteno in prinaša določeno odgovornost. Pridelek članov mora zadovoljevati kar strog kakovosten kriterji. ”
Svojo uradno otvoritev, oziroma “pogostitev”, pa načrtujejo za konec februarja, ali pa morda začetek marca meseca. Ena od idej, pravi Korenika, je, da bi ljudem predstavili različno pridelane refoške od leta 2005 pa vse do letošnjega in dokazali, da tudi nekaj let staran refošk lahko velja za izvrstno vino.
Naj še povemo, da je Korenika še enkrat več poudaril, da degustacijski center nikakor ni klasičen lokal oziroma gostilna, kjer bi se mimoidoči ustavili na kozarcu vina, temveč je, kot pravi tudi naziv, center, kjer lahko vino degustiramo in seveda tudi kupimo.
Kdo je skril Tic?
Pri selitvi Tic-a v Ljubljansko ulico pa največ skrbi vzbuja dejstvo, da se pisarna, ki je namenjena informiranju in usmer-j e vanju turistov seli iz najbolj vidne točke v mestu v skrito ulico. Župan Igor Kolenc je sicer omenil, da bodo s tem spodbudili turiste, da se podajo v središče mesta in gre za nekakšno oživljanje oziroma revitalizacijo starega mestnega jedra.
Vprašanje je ali se bo to res zgodilo, saj bi ravno Tic moral spodbujati turiste, da se odpravijo v središče mesta, ne pa, da bodo iskali kje se sploh nahaja. Markočič je povedal, da gre za del turistične strategije, saj naj bi v prihodnje postavili še eno pisarno pri vhodu v mesto, ki bi nato turiste usmerila proti Tic-u. Neuradno pa se govori, da je bila umestitev Tic-a v objekt ta-korekoč nujna pri pridobivanju evopskih sredstev. Evropa pač ne bi subvencionirala poslovne pisarne.
V vsakem primeru pa nam bo čas povedal, koliko je bila poteza v resnici racionalna. Pozabiti pa ne smemo niti, da zdaj lahko Občina odda v najem bivše prostore Tic-a na izjemno zanimivi lokaciji. Neuradno naj bi se zanje že zanimali pri enemu od mobilnih operaterjev.
AM
Bomo privabili tudi Čehe?
Prejšnji teden so se združeni izolski in portoroški turistični predstavniki udeležili Mednarodne turistične borze v Pragi. Prvič se je tako na češkem trgu predstavila Slovenska Istra kot nOva zanimiva turistična destinacija.
“Čehom nudimo najbližji dostop do morja, dober standard, zanimive cene, neokrnjeno naravo in zgodovinsko zanimivo okolje”, pravi Danilo Markočič, direktor izolskega Turističnega gospodarskega združenja. Na predstavitvi, na kateri se je dobesedno trlo gostov, novinarjev in turističnih operaterjev, so naši predstavniki postregli goste z lokalnimi “biserčki”:z domačim bakalajem, pršutom, ovčjim in kozjim sirom, slanimi sardončki ter kapljico domače malvazije in refoška. Uspeh je bil seveda zagotovljen. Prisotne je pozdravila in nagovorila v češčini tudi tamkajšnja slovenska veleposlanica mag. Smiljana Knez. Turistični delavci so se vrnili domov zadovoljni, saj je bil odziv na predstavitev zelo dober, če pa si bodo češki turisti vzeli Slovensko Istro za svojo počitniško destinacijo, bomo izvedeli prav kmalu.
M	5
450 tisočakov za reklamiranje rib
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pretirano, ki to niti ni več, je v sredo, 15, februarja pričelo s prvo nacionalno splošno promocijsko akcijo domačih ribogojskih in ribiških proizvodov. Varčevanja so se lotili na zanimiv način,
Najprej povejmo, da ne gre le za promocijo morskih rib ampak gre v veliki meri za promocijo ribolova na kontinentu in tamkajšnjih ribogojnic. A nekaj malega bo morda le kanilo tudi za promocijo morskih rib in morske hrane.
Ribe v vsako slovensko kuhinjo
Osnovni cilj akcije je izboljšati prepoznavnost ribiških in ribogojskih proizvodov lokalnega iztovo-ra oziroma proizvodnje, povečati porabo ribiških in ribogojskih proizvodov na prebivalca ter izboljšati ponudbo ribiških in ribogojskih proizvodov. Izvedba promocijske akcije obsega kombinacijo medijskih orodij, med drugim televizijsko in radijsko oglaševanje, zunanje oglaševanje na jumbo in manjših plakatih, internetno oglaševanje ter spremljajočih promocijskih aktivnosti (promocijske aktivnosti v izbranih gostinskih lokalih in na mestnih tržnicah).
Sestavni del promocijske akcije je tudi spletna stran www.radjemri-be.si na kateri bodo obiskovalci našli recepte za pripravo številnih ribjih jedi in morskih sadežev, pa tudi predstavitve predvsem lokalnih ribjih vrst in morskih sadežev dostopnih na našem trgu. Na spletni strani bodo obiskovalci lahko našli informacije o tem, kako se ribe kuhajo, pečejo, cvrejo, dimijo, sušijo, marinirajo, kako se iz njih delajo salame in paštete ter kje se da kupiti ali naročiti najboljše ribe. Poleg tega bodo dostopne informacije o tem, kako razlikovati med svežimi in starimi ribami ter o številnih vrstah rib in njihovih značilnostih.
Promocijska akcija se bo izvajala do 15. septembra 2012 in se financira iz sredstev Evropskega sklada za ribištvo.
Vrednost javnega naročila znaša 450 tisoč Eur in se financira iz sredstev Evropskega sklada za ribištvo in sicer v razmerju 75 % sredstev evropskega sklada ter 25 % sredstev proračuna Republike Slovenije.
Slovenija kot Evropa
Kmetijstvo in ribištvo si je tudi v evropski integraciji zagotovilo prav poseben status. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi kakšen trgovec, urar, čevljar, frizerka, steklar, avtomehanik, steklar ali krojač bil oproščen plačila najemnine ali dajatev ali pa bi dobil subvencijo, ker je v njegovi panogi kriza. Ali pa, da bi država začela reklamirati njegov izdelek ali storitev, tako kot bo to počela v naslednjih dneh z ribištvom. Ribiči in kmetje so, v primerjavi z ostalimi poklici in obrtmi, lahko ponosni na svoje ministre in ministrstva.
V treh dneh do znanja računalništva
Na Ljudski univerzi Koper bodo v marcu in aprilu 2012 v Kopru izvedli zelo ugodne tečaje računalništva.
Pripravili so 12-urne tečaje za učenje teh vsebin: Word 2010 (začetni tečaj urejanja besedil), Excel 2010 (začetni tečaj za delo s tabelami), Povver-Point 2010 (začetni tečaj za predstavitve) in Excel+ 2010 (napredni tečaj za delo s tabelami). Cena za posamezen tečaj znaša 128 Eur (plačljivo v dveh obrokih). Z vključitvijo v enega od tečajev dobite še lahko do 14 ur brezplačnega učenja drugih računalniških vsebin in video predstavitev osnovnih operacij z orodji Word, Excel in PowerPoint.
Za čiste začetnike bodo pred tečajem (v februarju) izvedli individualno učenje.
Info in prijave: Ljudska univerza Koper, 05/ 612 80 00, info@lu-koper.si
Uradno neuradno
Zakaj fotografiranje?
V	ponedeljek smo od izolskega obrtnika iz starega mesta prejeli naslednje vprašanje, oziroma kar več vprašanj, ki jih javno zastavlja občinski redarski službi.
“Danes sem zalotil da neka oseba fotografira vhode v poslovalnice v Izoli in ker se mi ni predstavila niti legitimirala, mi ni jasno z kakšnom razlogom in namenov je ta oseba fotografirala vhode v lokale. Sam sem ji povedal svoje podatke in telefonsko številko, za primer, da mi bo njen predpostavljeni razložil namen fotografiranja. Vendar se mi ni oglasil in mi ni pojasnil namena omenjenega fotografiranja. Ker živimo v času ko je našo dejavnost najbolj na udaru raznim nepridipravom in, ker so prav danes ponoči vlomili v kar 6 lokalov v Izoli me zanima, če hranite te fotografije na primeren način in koliko časa. Kako je poskrbljeno da nepoblaščene osebe ne morejo dostopati do teh posnetkov. Za odgovor se bom obrnil tudi na pristojne državne organe.
Če ni prišlo do kršitve kakšnega občinskega odloka, zakaj je to fotografiranje sploh potrebno?
Kar pa se samega postopka tiče bi prosil če mi lahko odgovorite ali imajo osebe, ki opravljajo redarsko službo, kakšno izkaznico in kdaj so jo dolžni pokazati. Na vpogled sem dobil le star fotokopiran občinski odlok brez žiga, ki je dostopen vsakomur z malo računalniškega znanja.
Kot obrtnik imam dokaj redne obiske razno raznih inšpekterjev in čeprav jih poznam že več kot 10 let, se mi vedno predstavijo z službeno izkaznico, preden začnejo postopek inšpekcijskega nadzora.
V	tem primeru pa bilo ne buuu ne muuu. Umanjkal je postopek in osnovni bonton. Samo mislim si lahko, kdo je bila ta oseba in kje je zaposlena. Pustni čas se namreč bliža, uniformo si lahko sposodiš v vsakem gledališču ali pridobiš na kakšen drugačen način”.
Kriče] Matic, Zlatarstvo Vagaja
Z avtobusom bo bolnice?
Brez velikega pompa se vendarle dogajajo dogovarjanja glede urejanja avtobusnega prevoza mimo izolske bolnišnice.
Kot je znano je avtobusni prevoznik Veoilija napovedal ukinitev omenjene avtobusne proge od Izole do bolnišnice in takrat so se začela dogovarjanja o tem, kako rešiti problem, ki tare predvsem tiste paciente in obiskovalce bolnišnice, ki nimajo lastnega prevoza.
V začetku februarja so se o možnem vključevanju linije do bolnišnice v koncept mestnega in primestnega avtobusnega prometa pogovarjali najvišji predstavniki treh obalnih občin, predstavnik Direktorata za promet, direktor bolnišnice in predstavniki prevoznika.
Ti so pojasnjevali, da v sedanjih pogojih jutranja vožnja avtobusa od Kopra do Pirana traja 50 minut, če bi vozili čez Markovec pa bi se podaljšala še za 15 minut, s polnim avtobusom pa bi šlo še bolj počasi.
In če bi vse to rešili bi se zapletlo pri denarju, saj je predstavnik ministrstva za promet zavrnil možnost povečevanja koncesijskih kilometrov, ki jih sofinancira ministrstvo, ne nasprotujejo pa, če prevoznik najde rezervo znotraj celotnega sistema prevozov.
Ideja o spremembi linije Koper - Bolnišnica v primestno linijo Koper - bolnišnica - Izola, se zdi vsem sprejemljiva s tem da bo prevoznik ocenil, kateri drugi liniji bi se lahko odrekel na račun te. Poseben problem je zadnji avtobus, ki z bolnišnice odpelje preden se končajo predavanja na srednji zdravstveni šoli in fakulteti za zdravje, tako da so dijaki in študentje prisiljeni uporabljati osebne avtomobile, kar povzroča pravi parkirni kaos ob bolnišnici.	ur
Posvet o novih raziskovalnih pristopih v oljkarstvu
V	četrtek, 16. februarja 2012, s pričetkom ob 9.00 uri, bo v Hotelu Metropol v Portorožu mednarodni posvet o novih raziskovalnih pristopih v oljkarstvu, organiziran v okviru projekta ZOOB insofinanciran v okviru Operativnega programa IPA čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013.
Udeleženci posveta bodo svoje raziskovalne izsledke predstavili in o njih razpravljali v okviru naslednjih vsebinskih sklopov:
-	Splošno o oljki
-	Varstvo oljke (Agrotehnični ukrepi v oljkarstvu)
-	Molekularne raziskave oljke (Kemijske lastnosti oljčnega olja)
-	Biotska pestrost v oljčniku (Interdisciplinarni pristopi)
V	petek, 17. februarja 2012, pa bo strokovna ekskurzija po Slovenski Istri. Čas za predhodne prijave je žal že potekel.
Gori, gori, hrib-----
Tri ledeno hladne, ognjene noči izolskih prostovoljnih gasilcev
V najbolj hladnih nočeh tega februarja je neklajkrat zagorelo, čeprav za kaj takega ni bilo nobenega posebnega razloga, V treh najbolj hladnih nočeh so morali trikrat na teren tudi izolski gasilci, ki so tokrat imeli s seboj tudi nekaj novih gasilskih moči,
V za silo ogretihh prostorih gasilskega doma smo se, po tečaju, ki so ga pripravili za nove gasilske moči, pogovarjali s tremi najpomembnejšimi možmi izolskih prostovoljnih gasilcev. Damjan Barut je predsednik društva, Danijel Žigante je poveljnik izolskih prostovoljnih gasilcev, Albert Godnič pa poveljnik Gasilske zveze in Štaba civilne zaščite. Seveda so vsi trije predvsem operativci.
-	Kako je gasiti travniški požar pri minus 15 stopinjah Celzija?
-	Kruto. To so pač takšne izredne razmere, saj imamo opravka z vodo, tako da smo mokri tudi mi, od spredaj nas greje ogenj od zadaj zmrzujemo v burji, ko pa nehamo gasiti nam začne zmrzovati voda v ceveh in na ročnikih. Ni prijetno.
-	V vseh treh primerih ste pomagali poklicnim gasilcem.
-	Kadar gre za požar na našem območju Center za obveščanje obvesti najprej poklicno brigado, nato tudi nas in če je treba nato še druga društva v občini potem pa še ostale. Pač odvisno od ocene velikosti in nevarnosti požara. Ker so se, kljub mrazu, zaradi suhe trave in grmovja požari hitro širili, so tokrat istočasno poklicali nas in brigado.
-	Koliko prostovoljnih gasilcev vas je bilo v teh dneh na požarih?
-	Samo Izolanov nas je bilo 10 ali 11, med njimi so bili tudi nekateri naši novi člani, ki prav zdaj končujejo tečaj in so bili kot pripravniki prvič na takšni akciji. Sicer pa so se nam pridružili tudi kortežanski gasilci, ki so bili z desetimi ljudmi na vseh treh pogoriščih. Gasilci namreč vemo, da se je treba s takimi požari spopasti naenkrat s čimveč ljudmi, sicer se gašenje strahotno zavleče.
-	Menda so ob zadnjem požaru nad Škoverljakom, nekatere stanovalce celo umaknili iz hiš?
-	Tega ne vemo, to je bilo delo policije, vemo pa, da so iz neke štale spustili živino, v glavnem osle, saj živali ob nevarnosti ognja postanejo zelo nervozne in lahko tudi nevarne.
Je pa taka previdnost na mestu, saj se je požar že na kakšnih 50 metrov približal zgornji hiši in se je širil v tisti smeri.
-	Do kdaj ste bili na terenu?
-	Do treh zjutraj. Gašenje smo končali okoli dveh, nato smo ostali še na straži, naredili obhod in prišli v gasilski dom petnajst čez tretjo. Potem je bilo treba najprej urediti osebno opremo, se preobleči, očistiti opremo za gašenje, tako da smo šli spat ob pol štirih zjutraj.
-	Slišati je, da so bili požari morda namerno podtaknjeni.
-	Uradno tega ne vemo, je pa zelo mogoče, saj je zelo nenavadno, da smo imeli v dveh dneh tri požare na tako majhnem območju in da so se začeli dejansko na istem mestu, ob stari cesti, ki pelje iz Jagodja na spodnji Šared, tam nad petrolovo črpalko in taborniškim domom. Pa tudi to, da so se širili proti Piranu verjetno nekaj pomeni.
-	Je škoda velika?
-	Pri prvih dveh niti ne, saj je gorela predvsem trava in grmičevje, tretji požar pa je prijel tudi nekaj trt in oljk in oljke so verjetno odpisane.
-	V takem mrazu tudi oprema trpi?
-	Seveda. Nam so popokale nekatere cevi, tudi ena od črpalk ni delala, je pa res, da se je izkazal naš “Janša”, kot pravimo staremu tamu, ki smo ga dobili ob odhodu jugoslovanske vojske.
Problem tega starega gasilskega vozila je to, da je staro in da zanj ne moremo več najti rezervnih delov, še gum ne delajo več takih. Zato ob tem ne morem mimo vandalov, ki so nam v zadnjih dneh prerezali že šest pnevmatik na gasilskih vozilih. To je pač zato, ker nimamo prostora za vozila pod streho in so nezaščitena. Očitno je, da jih je nekdo namerno preluknjal.
-	Zamrznila vam je tudi voda v garaži gasilskega doma.
-	Doslej se nam to še ni zgodilo, kar priča, kako hladno je bilo te dni. Tudi voda, ki nam je zamrznila na vozilih ob pretakanju, se v garaži ni odtalila, tako da smo imeli parkirane avtomobile z ledenimi svečami, ki so visele z opreme.
-	Potrebujete torej novo vozilo, a ne kakršnokoli.
-	Ne razmišljamo o nakupu s katerim bi se postavljali, ampak želimo kupiti opremo, ki bo komplementarna z opremo poklicne brigade. Potrebujemo avtomobil, ki stane malo manj, a je bolj prilagojen našim potrebam in ga je hkrati mogoče dobro povezati z opremo in vozili poklicnih gasilcev. Sploh pa najprej potrebujemo opremo, saj eno, razmeroma novo vozilo, že imamo, vendar pa oprema ni povsem kompatibilna s poklicno brigado. Oni s svojimi vozili sploh ne morejo v staro mesto, mi z našim lahko gremo skoraj povsod, je pa res, da opreme s tega vozila ne moremo direktno povezati z njimi ampak nas oni lahko le zalagajo z vodo, drugače pa morajo vleči svoje cevi do požarišča. Recimo, ob nedavnem dimniškem požaru, tam nad Gregorčičevo, smo mi prišli do hiše, poklicni pa so morali parkirati pri cerkvi in bi morali vleči kakšnih 400 metrov cevi.
-	Članstvo je velik problem mestnih gasilskih društev.
-	Na vasi je lažje, ker je to ena od tradicionalnih dejavnosti, v mestu pa imajo mladi tisoč možnosti in zato smo tudi mi imeli zadnja leta nekaj težav s kadri.
Zdaj smo vendarle dobili nekaj več mladih, ki obiskujejo naš tečaj in bodo kmalu pravi gasilci. Problem je osip, saj sta iz prejšnje generacije, ki je štela 23 mladih gasilcev žal ostala le dva. Tukaj je pomembno, da se skupina mladih odloči, da greje med gasilce in potem taka skupina tudi ostane v gasilskih vrstah. Ena teh novih članic dela tudi v izolskem društvu prijateljev mladine in upamo, da bo tam, med otroci, lahko pripravila predstavitev gasilskega dela in morda bomo v bodoče tam dobili kakšno tako skupino mladih, bodočih gasilcev.
-	Ali različne televizijske nadaljevanke o gasilcih povečujejo zanimanje za gasilstvo?
-	Mislim, da so nekatere celo škodljive oziroma nevarne, saj dajejo preveč individualno podobo gasilskega dela, ki pa je predvsem kolektivno. Individualizem v gasilstvu ni zaže-Ijen.
-	Opreme za nove gasilce imate dovolj?
-	Trenutno še nimamo povsem poenotene opreme, vendar smo se odločili, da bomo v tem in naslednjih letih, vsako leto kupili po dve obleki, ki stanejo vsaka po več kot 1.000 Eurov, a so tudi vzdržljive in, če niso poškodovane trajajo tudi po 15 let in več.
-	V načrtu razvojnih programov je bila tudi gradnja novega gasilskega doma.
-	Imamo že narejene načrte za Dom zaščite in reševanja, ki naj bi stal tam med Mehanom in hitro cesto in v katerem bi prostor in skladišča dobili tudi: Civilna zaščita, Rdeči križ, radioamaterji, taborniki .... Žal je tisto območje še komunalno čisto neopremljeno in tudi finančna situacija v državi in občini je takšna, da težko vztrajamo na tem projektu. Predvsem si želimo, da bi bila sprejeta odločitev, da ga bomo nekoč gradili in potem nam bo lažje. Mi vemo, da je vsako vlaganje denarja v sedanji gasilski dom, metanje denarja proč, zato tega ne počnemo, ampak raje kupujemo obleke in čakamo na to, da se bomo nekoč preselili v nov dom. Glede na to, da je dom predviden v neposredni bližini izhoda tunela Markovec, bi morda tudi upravljalec ceste kaj primaknil k izgradnji doma.
-	Z rednim financiranjem ni težav.
-	Moramo priznati, da tisto, kar je bilo sprejeto z občinskim proračunom, redno prejemamo in ker smo realni vemo, da se je treba znajti s tem. In se znajdemo ter zaenkrat normalno opravljamo vse naloge.
D.M.
Četrtek, 16.februar2012, št. 947
------------------------------------------- Ob kulturnem prazniku---------------
Klime so te dni bolj malo grele
Štirinajst super hladnih dni in noči je marsikaterega Izolana pripravilo k razmišljanju o učinkovitejšem ogrevanju stanovanja. Klima naprave s katerimi se ogreva skoraj tretjina izolskih gospodinjstev so namreč bolj malo grele, v primeru izpada elektrike pa bi večina Izolanov zmrzovala.
Izolo je letos zajel mraz, kot ga ne pomnijo že dolgo, če sploh. Prehladno je bilo še za sneg, ki je raje ostal na toplem med oblaki, ali pa na Planici. Najprej smo sicer bili prepričani, da se za tem nenavadnim hladom skriva Burja, a ko je še ta ponehala, živo srebro pa je kljub tmeu ostalo nerodno nizko, smo ugotovili, kaj pomeni globalno segrevanje: zeblo nas bo.
Drugod po Evropi so imeli zaradi mraza velike težave, ki so terjale veliko žrtev. Pri nas tako dramatično na srečo ni bilo, a marsikateri Izolan, ki seje v preteklih letih zanašal izključno na "čudežne" lastnosti klime, ki imajo lastnosti termoske, so se letos, oprostite neprimernemu izrazu, hudo opekli. Klima naprave so se do minus dve stopinji še trudile, nato pa samo še neizbežno dvignile belo zastavo in priznale poraz.
Toplotna črpalka ali klima?
Miran Zajc, energetski svetovalec s pisarne Ensvet-a na Velikem trgu pravi, da kakovostne toplotne črpalke, takoimenovani inverterji, lahko brez težav delujejo tudi do -15 stopinj Celzije. "Na tržišča je veliko toplotnih črpalk, po domače jih lahko imenujemo klime, ki so zelo poceni. Te imajo tudi slab energetski izkoristek. Problematične so tudi starejše naprave, ki imajo ravno tako slabši izkoristek in nehajo delovati, ko se temperatura zniža pod ledišče." Kje je torej rešitev? "Problem je predvsem v takoimenovani "špici", v tistih nekaj tednih, ko je nekoliko bolj mrzlo, kot sicer. Seveda so peči na biomaso, torej na drva ali pelete zelo dober način za ogrevanje, a mislim, da nima smisla kupovati takšno napravo, da bi pokrili to špico. Napravo kupiš, da se boš grel večino leta, v teh dneh pa se pač pokrijemo in potrpimo."
Iskanje rešitve za ogrevanje doma je odvisna od situacije, od izolacije in predvsem od domačega proračuna. Za kakšen nasvet se lahko obrnete na Mirana Zajca, s katerim se lahko dogovorite za pogovor preko Občinskega tajništva na tel. 05/6600107. Sam pa pravi, da žal lahko pomagajo le z nasveti, primeri med seboj pa so zelo specifični in sami ne hodijo na obiske na dom, zato je dobro, če se prej pogovorite še s projektantom stanovanja.
Talno gretje je zakon
Milan Lovrečič iz Izole se poklicno ukvarja z energetskim svetovanjem, zato smo ga prosili za njegovo strokovno oceno težav z ogrevanjem, ki so jih pretekle dni čutili mnogi Izolani.
-	V energetiki velja tako kot v financah: največji zaslužek je prihranek. To pomeni, da je pri energetiki najpomembnejši prihranek, ki ga ustvarimo z dobro izolacjo prostora. To pomeni dobro izolacijo strehe pa tudi izolacijo sten in tal ter dobro izolacijo oken in vrat.
-	Ampak, zgolj z izolacijo se še ne bomo ogreli.
-	Seveda ne a smo naredili polovico dela. Za drugo polovico pa
absolutno predlagam ogrevanje tal in sten. To je ploskovno gretje, ki je najbolj prijetno. V primerjavi z ostaimi grelnimi naravami je sicer za nekaj stopinj manj toplo, vendar je to konverzno gretje, kar pomeni, da na ta način ne ogrevamo zraka ampak steno ah tla. Če se grejemo s klimo je v trenutku, ko jo ugasnemo, mraz, medtem ko toplota sten in tal ostaja, še nekaj časa. Takšno gretje je najbolj ekonomično, najbolj poceni in predvsem najbolj prijetno.
-	V starih hišah je sicer težko doseči dobro izolacijo, saj jih prepiha z vseh strani.
-	Res je, zato se je treba izolacije lotih od prostora do prostora. Najbolj kritična pa je spalnica, saj tam preživimo okrog 8 ur dneva. V kuhinji preživimo dve do tri ure in ker tam kuhamo imamo občutek, da je malo topleje, v dnevni sobi preživimo verjetno še manj časa in tako naprej. Zato je najpomembneje poskrbeti za spalnico, tako za poletno vročino kot za zimski mraz.
-	Veliko Izolanov je bilo prepričanih, da so klime dobra rešitev za poletje in za zimo.
-	To je velika zmota in zavajanje ljudi. Ne obstaja klima, ki bi pri tako nizkih temperaturah, kot smo jih imeli pred dnevi, dobro segrela nek večji prostor, kaj šele stanovanje. Prodajalci bodo seveda trdih drugače a mislim, da so jih nedavne temperature demantirale. Poleg tega so klime energetsko zelo potratne. Takrat, ko uspe hladiti in greti, takrat je še nekako sprejemljivo, če pa ne greje nič je tako, kot da bi metali elektriko skozi okno.
-	Vseeno se je vsaj tretjina Izolanov grela s klimami. Drv skoraj ni bilo videti. Pa bi verjetno bolje segrevala?
-	Seveda, saj za kurjenje z drvi danes rabiš kamin ah posebne peči in če narediš kombinacijo, da po-
Marjan Zajc z energetske pisarne Ensvet. ENSVET je projekt Ministrstva za gospodarsvo, izvajanje dejavnosti financira EKO SKLAD, izvaja pa ga Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane.
leg gretja zraka greješ tudi vodo, ki jo napelješ po steni je to zagotovo zelo učinkovit energent. Po Sloveniji so te vrste gretja že zelo razširjene, pri nas pa skoraj nič, ker pač doslej ni bilo takih temperaturnih razlik.
-	V Izoli imamo kar nekaj velikih objektov, ki so bili te dni podhlajeni, od kulturnega doma do rokometne dvorane.
-	Vsako gretje zraka je potratno in zahtevno. V stari telovadnici Arri-goni imajo močno peč na nafto, vendar dvorane niso uspeh segreti, saj nimajo izolirane strehe. Tudi kulturni dom ima prevelik volumen za takšen način gretja, ki je morda učinkovit tja do minus dve stopinji Celzija, pri minus deset pa enostavno ni učinkovit. Podobno je z rokometno dvorano v Kraški, ki je bila v osemdesetih zgrajena na hitro in je enostavno nemogoče, da bi ogrevali zrak v dvorani.
-	Koliko pa bi si pomagali s sončno energijo?
-	V takšnh razmerah prav nič. Sončne celice v takem mrazu pač dajejo zelo malo energije.
-	Kaj torej svetovati Izolanom, glede na to, da se na vreme ne gre zanašati.
-	Trend vremena je k radikalizaciji, torej visoke vročine in hud mraz. Zato, da ne bom kogarkoli favoriziral ah prikrajšal, predlagam, da se vsake toliko zapeljete do Celja na sejem energetike, ki je enkrat letno, običajno maja meseca. Tam bodo na enem mestu videli vse možnosti izoliranja stanovanj, vse možne proizvajalce elektrike in različne gorilne naprave oziroma naprave za ogrevanje.
-	Kaj pa gradbinci. Tudi oni bi lahko svetovali ljudem.
-	Ne vem, morda kdo tudi to počne ampak, tisti, ki obnavljajo stanovanja so zdaj običajno na kratkem z denarjem, zato pač varčujejo in gradbinci z njimi. Tam, kjer pa so gradbinci tudi investitorji pa se je itak pokazalo, kako delajo. Samo da je in da prodajo. Poglejte samo Celovšle dvore v Ljubljani ah pa Semedelske razglede v Kopru in Stavbenikova stanovanja v Livadah. Vse je zgrajeno po blokovnem sistemu in tam seveda ni nobenega talnega ah stenskega ogrevanja. Ce v mansardi takega bloka najdem vlago to pomeni, da je nekaj zelo narobe v prezračevanju in izolaciji take gradnje.
-	Menda popolna izolacija tudi ni dobra.
-	To so ti novi okenski sistemi, ki so
slabi, če ni urejeno dobro prezračevanje stanovanja skozi zračnike. Seveda pa je izolacija v vsakem primeru najpomembnejša.	ur
St** I
Borbeni poraz šteje kot zmaga
Rokomet
1.	DRL
Cimos Koper - Istrabenz Plini Izola 29 :19 (14 : 7)
Dvorana Bonifika, gledalcev 2000, sodnika: Krstič, Ljubič; delegat RZS: Enes Korič
Cimos Koper: Skoko 2, Dobel-šek 2, Brumen 4, Cemas, Bombač 8(5), Poklar, Džono 1, Škof 11 obramb, Krivokapič 3, Skube
2,	Vran 4 obrambe, Konečnik 2, Rapotec 4, Bogunovič 1, Bundalo, Osmajič
Trener: Fredi Radojkovic Izključitve: 10 minut; 7-metrovke: 5/5
Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič, Jelovčan 2, Dolenc, Božič 5(1), Stepančič, Kojič 2, Bubnič, Čosič 3, Čebokli 3, Ponikvar, Vukovič, Fidel 1, Smolnik 1, Apat 2, Kevič
Trener: Vlado Hrvatin Izključitve: 4 minute; 7-metrovke: 1/3
Tako kot za prvi medsebojni obračun obalnih rokometnih ekip je tudi za drugega vladalo izredno zanimanje. Vsi, ki so prišli minulo sredo v Bonifiko, zagotovo niso obžalovali te odločitve, kajti spremljali so dinamično rokometno predstavo in so skupaj z nastopajočimi pripravili lep športni praznik.
Trener Kopra Fredi Radojkovič ni želel tvegati in je praktično vso tekmo igral s najboljšimi možmi, med katerimi je bila peterica igralcev z zadnjega evropskega prvenstva. Tokrat je tako prišla do izraza kakovostna premoč Cimosa, ki se je tako po pričakovanjih oddolžil za poraz na prvi tekmi.
Domačini so sprva začeli zelo agresivno, kar sta sodnika sprva tolerirala, zatem pa kaznovala z izključitvami. Bolj kot čvrsta obramba je izolske napade zaustavljal vratar Škof, ki je tako preprečil, da bi naši po vodstvu Cimosa s 3:0 hitro ujeli priključek.
Zatem se je razmerje moči kljub temu, da Izolani zaradi obolelosti niso nastopili s polno močjo, vendarle bolj ali manj izenačilo. Videti je bilo, da je pri naših fantih prvoligaških izkušenj še premalo, saj so naredili precej tehničnih napak. Sredi prvega dela tudi niso našli recepta, kako prebiti koprsko obrambo, kar je Cimos spretno izkoristil in z delnim izidom 4:0 že nakazal končnega zmagovalca. V nadaljevanju Koper ni popuščal in je postopno višal svoj naskok. Tekma je bila vse do konca borbena in dopadljiva, s čimer so prišli na svoj račun tudi navijači obeh moštev. Poraz s Cimosom je bil pričakovan in tudi deset golov prednosti ni pretiran neuspeh. Je pa to za naše fante, ki so prvič igrali pred tako množičnim občinstvom, dodatna pozitivna izkušnja. K uspešni izvedbi pa sta poleg igralcev samih in njihovega športnega nastopa pripomogli tudi obe navijaški skupini - Tifozi in Ribari.
Sinoči so se Izolani doma srečali s še enim težkim nasprotnikom, saj so gostili vodilno Gorenje iz Velenja. Pred tem krogom so bili na lestvici šesti. Ali se bo njihova pozicija kaj spremenila pa je odvisno od razpleta tekem naših največjih konkurentov.
Lazar in Hudales najboljša
V	1. kolu državnega prvenstva v kickboxingu zmaga Lazarja in trojno zmagoslavje Hudalesa.
To soboto, 11.02.2012, se je v Zagorju, pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije, odvijalo 1. kolo državnega prvenstva za discipline šemi in light contact ter low kick. Očitno so se člani kluba KiT Izola na to, kar dobro pripravili, saj so domov prinesli, kar nekaj medalj in s tem tudi točk za skupni seštevek treh turnirjev, ki vodi do zaključnega nastopa in letošnjega naslova državnega prvaka.
Mlajši kadeti uspešni
V	disciplini šemi contact sta med mlajšimi kadeti, do 37 kg, nastopila Sebastjan Lazar in Rene Ristovski. Slednji je osvojil končno 4. mesto, dočim se je Lazar, po treh izvrstnih dominantnih nastopih, zavihtel na najvišje mesto in s tem na najboljši način podčrtal svojo kandidaturo za končni naslov državnega prvaka.
Na žalost tokrat preboj v finalni del tekmovanja ni uspel Anžeju Zajcu, ki je nastopil v kategoriji mladincev do 79 kg, ki je tokrat osvojil 3. mesto.
Hudales trikrat najboljši
Med mladinci, do 69 in do 74 kg, je v semi-contactu prepričljivo slavil Jaka Hudales, ki je ponovno nakazal da cilja na osvojitev najvišjih mest, in to v obeh kategorijah, ter s tem potrdil, da dosedanji uspehi niso zgolj slučaj. Za nameček je slavil še v disciplini light-contact, do 69 kg, kjer je v finalu ugnal državnega reprezentanta.
Naslednje kolo državnega prvenstva se bo odvilo 10. marca v Murski Soboti, tako da počitka za te mlade tekmovalce ni.
Sebastjan Lazar v akciji
Keguanje
Izolani premagali tudi mraz
Za Izolane vedno neugodni Hrastničani so se tudi tokrat do zadnjega lučaja upirali domačinom. Res, da je mraz vplival na višje rezultate toda za obe ekipi enako.
Prvi izolski par je priigral le tri keglje prednosti saj je rezultat v dvobojih bil 1:1. V drugem paru Kneževič ni bil najbolj razpoložen vendar je kljub slabemu rezultatu osvojil točko in tako so domačini povedli 3:1 in ustvarili razliko kegljev, ki je na koncu ob neprepričljivi igri domačega zadnjega para, zadostovala za minimalno zmago, katera jih še drži v borbi za vrh lestvice. Pohvaliti gre dosežek gostujočega igralca Prelogarja, ki je navkljub mrazu na kegljišču porušil 609 kegljev. Rezultati Izola 3437 : Rudnik 3412 5:3
Gorjup 574 : Plazar 586 0:1 Širca 597 : Lučič 582 1:0 Kneževič 538 : Mal 532 1:0 Košpenda 596 : Žibret 537 1:0 Kumar 570 : Hočevar 566 0:1 Mars 562 : Prelogar 609 0:1
Lestvica po 13. krogu:
1.Gorica 20,2. Konjice 20,3. IZOLA 20, 4. Silikao 14, 5. Hidro 14, 6. Rudar 13, 7. Škofja Loka 12, 8. Korotan 9, 9. Rudnik 8, 10. Konstruktor 0 točk;
Naslednji vikend bo v Novi Gorici primorski derbi.
Dekleta pa ob 13.oo gostijo ekipo Trebnje II.
(g-g.)
Namizni tenis
Erik Pavlin prvi
V nedeljo je v Zalogu pri Ljubljani potekal 33. Jakhlov memorial v namiznem tenisu za mladinske kategorije. Naši mladi tekmovalci in tekmovalke so tunir dobro odigrali, zlasti naj mlajši so odigrali nad pričakovanji. Nastopili smo v kar petih finalnih nastopih, žal pa je edino končno zmago vknjižil Erik Pavlin.
Pri deklicah do 10 let je Lea Pavlin bila druga. V finalu je tesno s 3:2 izgubila, po povsem enakovrednem dvoboju, proti Katarini Stražar iz Mengeša. Ugodno je presenetila Manca Paljk z osvojenim tretjim mestom. Za uvrstitev med prve štiri je s 3:0 premagala tretjo nosilko turnirja Klaro Vidmar iz Kranjskega Triglava, nato pa v polfinalu izgubila s klubsko soigralko Leo Pavlin.
Pri dečkih do 10 let je za uvrstitev v finale. Matija Novel s 3:2 premagal favoriziranega Roka Trtnika iz Vesne. V finalu pa je nato tesno, s 3:2 izgubil z Marse-lom Šegulo iz Ptuja, ki je bil tudi prvi nosilec na turnirju.
Katrina Sterchi je pri mlajših kadetinjah s 3:1 izgubila v finalu proti Nuši Bolte iz Križa.


V kategoriji kadetov j e brez izgubljenega seta Erik Pavlin pometel s konkurenco. Tudi v finalu je s 3:0 premagal Aljaža Šmalj-celja iz novomeške Krke. Med osem najboljših se je uvrstil tudi Jakob Hodžič, ki je v četrtfinalu s 3:0 izgubil proti Mihi Jamšku iz Interdiskonta iz Raven na Koroškem. Na glavni turnir se je uvrstil še Matej Germek, ki je za uvrstitev med osem najboljših s 3:0 izgubil ravno proti klubskemu kolegu Jakobu Hodžiču. Admir Muratovič je brez večjih težav prišel do finala med mladinci. Tukaj pa je bil žal nemočen proti Denisu Pintarju iz Kranjskega Triglava, s katerim je izgubil s 3:0. Na glavni turnir, in sicer med osem najboljših, se je uvrstil še Andrej Germek, ki je prav tako s 3:0 izgubil proti Pintarju.
Jadranje
13. Navtični veleslalom prizorišče prijetnega druženja
Kranjska Gora je na slovenski kulturni praznik ponovno pokala po šivih. Poleg tekmovalnega dela so jadralci iz Vacht cluba Domžale poskrbeli za druženje in zabavo številnih tekmovalcev, njihovih navijačev ter naključnih obiskovalcev.
Da je bila sreda, 8. 2. zagotovo najlepši in najtoplejši dan v zadnjih 14 dneh, lahko vzamemo za naključje, lahko pa si mislimo, da je želela tudi narava sama poskrbeti za množično udeležbo navtikov na 13. Navtičnem veleslalomu in tako v dobrodelne namene prispevati tudi sama. Skoraj tristo tekmovalcev je v Kranjski Gori pričakala odlično pripravljena proga, ker pa sam veleslalom ni najpomembnejši del te športno - družabne prireditve, so se pričakovanja zabave željnih jadralcev, navtikov ter ljubiteljev morja, tudi po tej plati povsem uresničila.
Proga, ki so jo s 28 količki postavili člani Smučarskega društva Domžale, je bila dobro utrjena in je zdržala vseh 267 tekmovalcev.
S športom v genih
Lucijan Kozlovič je Izolan, pa prav toliko tudi Koprčan, predvsem pa športni svetovljan in eden tistih ljudi, ki v sebi nosijo poseben športni gen. Za njim je bogata športna pot in vrsta priznanj, med katerimi je tudi Bloudkova nagrada za življensko delo, ki jo je prejel leta 2006.
Najhitreje je s progo opravil Furlan Peter s časom 42.51, absolutno drugo in tretje mesto pa sta zasedla člana Burin Vachting cluba, Sušnik Jaka in Ribnikar Žan.
Resnično so bili pogoji za navtični spektakel na snegu več kot odlični - sonce je kljub hladnemu vremenu poskrbelo za prijetno počutje navijačev ter spremljevalcev, piko na I pa je prireditvi dodala Tanja Žagar, ki je s poskočnimi ritmi poskrbela, da tekmovalcev ob čakanju na razglasitev rezultatov ni preveč zeblo.
Najprijetnejši del Navtičnega veleslaloma pa je bila zagotovo predaja simboličnega čeka predstavnici Mladinskega doma Mal-či Belič ga. Olgi Rupnik Krže. Vsi tekmovalci so del Startnine - 1500 EUR, namenili skupini varovancev mladinskega doma in jim tako tudi letos omogočili zimsko šolo v naravi!
V spomin
Daniju Vižintinu
Našemu najbolj zvestemu navijaču, ki je s tribun vzklikal za lepo število generacij izolskih nogometašev. Vedno je bil tam in nas podpiral, v dobrem in slabem. Tudi ko so bili naši navijači le redki, je bil Dani tam.
Hvaležni smo mu za vso podporo, ki nam jo je namenil v vseh teh letih.
Izolski nogometaši.
Lucijan Kozlovič se je že pred dobrega pol stoletja zapisal športu. Najprej je deloval v Partizanu v Kopru in v času šolanja na Visoki šoli za telesno kulturo v Beogradu tudi v Gozdni šoli Partizana v Mozirju. Med delovanjem na koprski gimnaziji je razvil pestro športno dejavnost med dijaki z uvajanjem izbiranja naj športnega razreda in naj športnika šole. Atletski klub Koper je prebudil iz popolnega mrtvila in v njem deloval 14 let kot trener, organizator, »prevoznik«. Njegovi atleti so osvojili več naslovov državnih prvakov v mladinskih kategorijah. Bil je pobudnik in prvi organizator množičnih tekov na Obali, hkrati pa tudi začetnik organiziranih smučarskih tečajev in pobudnik smučanja nasploh v tem delu Slovenije. Prav slednjemu je posvetil največ dela v izolski občini, kjer je bil vrsto let alfa in omega organiziranega izolskega športa kot predsednik Zveze športnih društev in kasneje Športne zveze Izola, bil je pobudnik organiziranja Martinovega teka, ki je od takrat postal tradicionalna tekaška prireditev državnega pomena, bil je med ustanovitelji izolskega Smučarskega kluba in organizator pravega izolskega smučarskega kampa v Zoncolanu. Poleg tega je sodeloval pri številnih akcijah v drugih športnih zvrsteh.
Leta 2006 je na predlog Športne zveze Izola prejel Bloudkovo nagrado za življensko delo v športu in je tako, ob Slavku Demšarju in Vasiliju Žbogarju, tretji Izolan s tem najvišjim športnim priznanjem slovenske države.
Podelitev priznanj najboljšim mladim izolskim športnikom je bila prava priložnost za kratek pogovor s športnikom, ki bo 18. aprila dopolnil krepkih 74 športnih let.
-	Za sabo imaš celo življenje posvečeno športu in počutiš se lahko le kot športnik. Koliko se s športom ukvarjaš danes?
-	Danes se ukvarjam s smučanjem, s tenisom, s hojo in z dviganjem uteži. Najprej zjutraj pol ure posvetim normalnim partizanskim vajam, tistim klasičnim, nič kaj sodobnim (smeh). Opoldan pred kosilom se odpravim na skoraj uro dolg sprehod. Če pa mi vreme tega ne dopušča, pa doma kakšnih dvajset minut potreniram na orbitreku, ki je res dobra zadeva. Popoldan pa nato še malo hoje in še kakšne pol ure dvigovanja uteži. Nič kompleksnega, gre samo za osnovno telovadbo. Delam kar lahko, iz čistega užitka.
-	Imaš še veliko vrstnikov, ki se še ukvarjajo s športom?
-	Ni jih veliko. Ravno v tem času iščem vrstnika, da bi igral malo tenis, ker je moja partnerica zbolela, a težko ga je najti. Žal se starost ne da goljufati (smeh).
-	Je Izola primeren kraj za rekreacijo?
-	Izola je pravzaprav fantastičen kraj. Razen globokega gozda, imamo vse ostalo. Recimo Parenzana.Ko bi le umaknili motoriste, bi bila to resnično enkratna rekreativna pot.
-	Kako ocenjuješ organiziranost športa na lokalni ravni?
-	Danes se je šport že zelo spremenil. Naj povem, da sam ne podpiram profesionalnega športa, ker to ni več šport, temveč služba in s tem pride zraven še veliko stvari. In dokler se profesionalen šport ni tako razvil tudi v naših krajih, je bila Izola pojem iz športnega vidika, potem pa so nas prehitela gospodarsko močnejša mesta. Sam pa še vedno stavim na zdravo rekreacijo. Ta mi največ pomeni.
—--------------------------------Športniki leta 2011 ------
Športnih priznanj je vedno manj
Podelitev športnih priznanj vsako leto pokaže, kako kvalitetno se je delalo v preteklem letu v izolskih športnih društvih. Zadnja leta smo podelili preko osemdeset priznanj, letos pa “samo” sedemdeset, kar je še vedno veliko, a nek “trend” se pač kaže. Med nagrajenci ni tistih športnikov, ki nastopajo na najvišjem nivoju.
Včeraj je župan Igor Kolenc podelil priznanja uspešnim izolskim športnikom lanskega leta. Teh je letos sedemdeset, torej sedemnajst manj kot lani in štirinajst manj kot še eno leto prej. Morda je tudi naključje, da je do upada prišlo v letu, ko je izolski šport dobil pol manj denarja, kot leto poprej.
Na spisku pa ni omenjenih tistih nekaj športnikov, ki tekmujejo na najvišjem nivoju, recimo: Vasilij Žbogar, Vesna Dekleva Paoli, Anton Žlogar, Mitja Gasparini, ali pa celotne ekipe RD Izola, a takšni so pač pogoji za dodelitev priznanj, ki so vseeno bolj namenjena mlajšim športnikom, kot pa “profi-jem”. Kljub temu pa so vendarle dodelili “posebno” priznanje rokometašem za vstop v prvo ligo in Žbogarju kot naj jadralcu leta 2011 in prvemu Slovencu, ki nastopa na America’s Cupu.
1.	skupina:
Balinanje:
Balinarski klub Korte Kevin Božič (dečki) za 3.m. štafetno zbijanje na_DP, za 3.m. dvojice na DP Massimo Škrlič (dečki) za 3.m. dvojice na DP
Tilen Babnik (dečki) za 3.m. štafetno
zbijanje na DP
Jadranje:
Jadralni klub Burja:
Lin Pletikos (Optimist) za nastop za drž.rep. na EP, za 3.m. na DP Taš Kolman (Optimist) za nastop za drž.rep. na EP Judo
Judo klub Izola:
Lea Knez (v kat. do 48 kg st. deklice) za l.m na DP, (v kat. do 48 kg kadetinje) za 3.m na DP
loana Buzoiu (v kat. do 52 kg st. deklice) za 3.m na DP Kegljanje Kegljaški klub Izola:
Gaja Stegovec (posamezno) za 3.m. na DP
Kickboxing:
Klub borilnih veščin KiT:
Sebastijan Lazar (šemi contact, ml. kadeti do 32kg) za 3.m. na DP Rene Ristovski (šemi contact, ml. kadeti do 37kg) za 3.m. na DP Namizni tenis:
NTS Arrigoni:
Erik Paulin (ml.kadeti) za nastop za drž. rep., za l.m. dvojice na DP, za
2.	m. posamezno na DP, (kadeti) za
3.	m. dvojice na DP
Katrina Sterchi (ml.kadetinj e) za nastop za drž. rep. na EP in za 2.m. dvojice na DP (kadetinje) za l.m. ekipno na DP (mladinke) za 2.m. ekipno na DP Ples
Plesni klub Titty dance:
Sandra Grlj (hip hop, solo pionirke) za nastop za drž.repr. na EP
Ribištvo - Športni ribolov na morju
MRK Menda:
Gabriele Steffe (kadeti - posamezno) za 3.m. na DP v šp.ribolovu z obale
Veslanje
Veslaški klub Argo Izola:
Sebastjan Markežič (enojec) za l.m. na DP
Veslaški klub Izola:
Nicole Blaževič (dvojni dvojec) za nastop za državno reprezentanco Lara Hrvatin (dvojni dvojec) za nastop za državno reprezentanco
2.	skupina:
Balinanje:
Balinarski klub Korte:
Blaž Andrioli (mladinci) za 3.m. na
DP - štafetno zbijanje
Anel Hujič (mladinci) za 3.m. na DP
- štafetno zbijanje
Jadranje:
Jadralni klub Burja:
Domen Vasič Stepančič: (Optimist) za nastop za drž.rep. na SP, za l.m. ekipno na DP
Jakob Božič (raz. 470) za nastop za drž.rep. na EP, za l.m. na SP - srebrna skupina, za l.m. na DP (raz. Laser Radial) za l.m. na DP Nina Vovk (raz. Laser Radial) za nastop za drž.rep. na SP Tim Podlogar (raz.Laser Radial) za
3.	m. na DP (člani), (raz.Laser Standard) za 2.m. na DP (mladinci)
Jakob Perne (raz. Evropa) za l.m. na DP
Kirn Pletikos (raz. Laser 4.7) za 4.m. na EP, za 2.m. na SP, (raz. Laser Radial) za l.m. na DP Kickboking:
Klub borilnih veščin KiT:
Jaka Hudales (šemi contact, mladinci) za nastop za državno reprezentanco, za l.m. na DP do 63kg, za l.m. na DP do 69kg, za 3 .m. na EP do 63kg, (light contact, st. kadeti) za l.m. na DP do 63kg
Anže Zajc (šemi contact, st. kadeti) za 2.m. na DP nad 69kg Petja Blažič (šemi contact, st. kadeti) za l.m. na DP nad 79kg
Namizni tenis:
NTS Arrigoni:
Urška Čokelj (kadetinje) za nastop za državno reprezentanco, za 2.m. dvoji-
ce na DP, za l.m. ekipno na DP, (mladinke) za 2.m. ekipno na DP (članice) za 3.m. ekipno na DP Maja Milenkovski (kadetinje) za nastop za državno reprezentanco, za l.m. ekipno na DP, (mladinke) za 2.m. ekipno na DP, (članice) za 3.m. ekipno na DP Ples
Plesni klub Titty dance Tej Jenko (break dance) za nastop za drž.rep. na EP (solo mladinci), za
4.m. na SP
Jure Vidakovič (break dance) za nastop za drž.rep. na EP (solo mladinci)
Žan Carli (break dance) za nastop za drž.rep. na EP (solo mladinci), break team za 3.m. na DP (člani)
Ribištvo - Športni ribolov na morju
MRK Menda:
Vid Črnigoj (ml.mlad. posamezno) za 3.m. na DP v šp.ribolovu z obale Nik Kocjančič (st.mlad. posamezno) za l.m. na DP v šp.ribolovu z obale
Rokomet:
Rokometno društvo Izola:
Dušan Fidel (ekipno) za nastope za drž.reprezentanco (kadeti)
Jure Jelovčan (ekipno) za nastope za drž.reprezentanco (mladinci)
Žiga Smolnik (ekipno) za nastope za drž.reprezentanco (mladinci) Veslanje:
Veslaški klub ARGO Sanja Savanovič, za nastop za drž. rep. na EP, (enojec) za 2.m. na DP, (dvojni dvojec) za l.m. na DP (mladinke)
Miguel Frumen (dvojni dvojec) za 2.m. na DP, (dvojec brez krm.) za
2.	m. na DP (mladinci)
Tarin Čokelj za nastop za drž.rep. na EP in MSP (dvojni dvojec) za l.m. na DP, (enojec) za l.m. na DP (mladinke)
Ptah Butinar (dvojni dvojec) za 2.m. na DP, (dvojec brez krm.) za 2.m. na DP (mladinci)
Karin Srakar (dvojni dvojec) za 3.m. na DP (mladinke)
Eneja Vrenjak (dvojni dvojec) za
3.	m. na DP, (enojec) za 3.m. na DP (ml.mladinke)
Veslaški klub IZOLA
Tomaž Kekič (dvojec) 3.m. na DP
Matej Pregare (dvojec) 3.m. na DP
3,	skupina:
Jadranje:
Jadralni klub BURJA:
Sebastjan Prinčič (razred 470) za nastop za drž.rep. na SP, za l.m. na DP Mitja Mikulin (razred 470) za nastop za drž.rep. na SP, za l.m. na DP Davorin Vuga (raz. Melges 24) za g l.m. na DP	f
Mitja Hrvatin (razred Fireball) zal
1.	m. na DP
Nik Pletikos (razred Laser) za nastop za drž.rep. na EP in SP, za 3.m. na DP Kickboxing:
Klub borilnih veščin KiT:
Dušan Lamut, za nastope za držav, reprezentanco, (light contact) za l.m. na DP do 63kg, (light contact) za 5.m. na SP do 63kg
Raniš Smajlovič, za nastope za držav, reprezentanco (kick light contact) za
2.	m. na DP nad 94kg
Namizni tenis:
NTS Arrigoni:
Jana Ludvik (članice) za 3.m. ekipno na DP, za 3.m. posamezno na DP, za
3.	m. dvojice na DP, za 3.m. mešane dvojice na DP
Kristin Fatorič (članice) za 3.m. ekipno na DP
Alenka Ačimovič (članice) za 3.m. ekipno na DP
Ples
Plesni klub Titty dance Jernej Ličen (break dance) za nastop za drž.rep. na SP (solo člani), (break team) za uvrstitev v drž.reprezentanco (člani)
Vasja Žikovič (break dance) za nastop za drž.rep. na SP (solo člani), (break team) za uvrstitev v drž.reprezentanco (člani) za 3.m. na DP Amir Sefič (break dance) za nastop za drž.rep. na EP (solo člani)
Maruška Trebše (break team) za uvrstitev v drž.reprezentanco (solo člani) za 3.m. na DP
Anel Plaveč (break team) za uvrstitev v drž.reprezentanco (solo člani) za 3.m. na DP
Aleksandar Mišan (break team) za uvrstitev v drž.reprezentanco (solo člani) za 3.m. na DP
Ribištvo - Športni ribolov na morju
MRK Menola:
Vesna Pucihar (ekipno) za 2.m. na
DP v šp.r. iz čolna z roko
Gabrijel Glavina (ekipno) za 2.m. na
DP v šp.r. iz čolna z roko
Stojan Babič (ekipno) za 2.m. na DP
v šp.r. iz čolna z roko
Rajko Kalan (ekipno) za 3.m. na DP v
šp.ribolovu z obale
Edi Glavina (ekipno) za 3.m. na DP v
šp.ribolovu z obale
Janez Pucihar (ekipno) za 3.m. na
DP v šp.ribolovu z obale
Veslanje:
Veslaški klub Argo Izola:
Andraž Krek (enojec) za l.m na DP Rajko Hrvat (lahki enojec) za nastop za drž.rep. na SP za l.m. na DP Gosti:
Dean Kočevar »RD Izola« - predsednik (priznanje za uvrstitev v 1. državno ligo)
Trenerji:
Danilo Božič (priznanje za 10 let delovanja v športu)
SMEROKAZI
Četrtek -16. februar 2012
Kulturni dom Izola - ob 18.00
UČILNA ZIDANA
Plesni Studio L A I.
PETEK -17. februar 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00 Tone Partljič
SPRAVA, komedja
Režija : Boris Kobal / Igrata : Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin Na silvestrski večer se srečata bivši domobranec FRanc, ki živi v Avstraliji in bivši partizan Jože, ki živi v domu ostarelih. Vso noč se spoznavata, a dlje od ugotovitve na kateri strani se je kdo boril, ne zmoreta. Nasmejali se bomo večni slovenski travmi!
Mestna knjižnica Izola
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
NADALJEVALNI TEČAJ - 2. stopnja FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
za osnovnošolske otroke. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni vsako sredo od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo. Au revoir!
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov,... info (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi.info 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
•	Razstavljajo v mesecu februarju: Razstava keramičnih izdelki Ayane Pešec in Nevenke Mulej, ki se navezujejo na njuno potovanje po Avstraliji. Razstava fotografij Črta Butula, in gobleni Julije Lupine.
•	četrtek, 23. februar 2012 ob 19.00: filozofsko-spoznavni večer z naslovom Človek in Zemlja -sprememba notranje klime. Predavanje odstre pot nastanka novega človeka in nove Zemlje, ki v novem času skupaj zaplešeta skozi medkozmični prostor v melodiji sfer in ritmu vodnarja. Zemlja in človek sta močno povezana. S spreminjanjem Zemlje se spreminja tudi človek. Trenutno se Zemlja intenzivno spreminja, kar močno vpliva na vse ljudi. Zaradi naraščajočega stresa in pritiskov je marsikdo izgubil notranji mir in ravnotežje. Kako ostati sredi teh viharjev stanoviten kakor hiša, zgrajena na trdnih temeljih? Obstaja pot, ki človeštvo pelje iz te slepe ulice. Najdemo jo, ko odpremo srce Besedi svetlobe, ki nas kliče. Znanost imenuje to Besedo vibracija. Zdaj vplivajo na nas vibracije vodnarja, ki spreminjajo stari čas v novega. Ali smo pripravljeni sodelovati z novimi kozmičnimi danostmi? Smo se pripravljeni spremeniti? Bi svoj stari način življenja zmogli opustiti zavoljo novega, bolj plemenitega in vzvišenega? To lahko storimo samo z drugačnim, novim zavedanjem. Na poti ozaveščanja se spremenita naša notranja klima in klima Zemlje, saj sta soodvisni. Novo zavedanje se razvije le tako, da smo popolnoma prisotni v vsakem trenutku, tukaj in zdaj. Vstop je prost.
razstava
unikatnih umetniških mask
Društvo »KVART« - vizualna kultura in umetnost / arte e cultura visiva v sodelovanju z galerijo »Apeiron« in ateljejem akademskega kiparja Marka Zelenka v starem jedru mesta Izola prireja svojstven karnevalski dogodek, razstavo unikatnih umetniških mask, ki so jih izdelali člani »KVART-a«: Paride Di Stefano, Irena Ple-šivčnik, Tanja Plešivčnik, Tea Poles, Katja Smerdu, Marko Zelenko in Martin Zelenko. Društvo »KVART«, ustanovljeno lansko leto v Izoli, druži mlade kulturne in umetniške ustvarjalce, ki s svojimi dejavnostmi želijo prispevati k oživljanju tradicionalnih veščin in običajev ter k iskanju njihovih inovativnih in kreativnih rab.
Razstava mask je obiskovalcem na ogled v kiparskem ateljeju na Ljubljanski ulici 41, vsak dan od srede 15.2. do petka 17.2. od 16h dalje. Pustni navdušenci, ne zamudite!
Vabimo vas na otvoritev razstave
DIVJI V SRCU
SILVESTER PLOTAJS SICOE ALEKSU KOBAL JURIJ KALAN
ki bo danes v četrtek, 16. februarja ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 14. marca 2012.
.1; A- v; Cc. č

V\: -
JURIJ KALAN
ALEKSU KOBAL	SILVESTER PLOTAJS SICOE
“Divji v srcu” niso formalna umetniška skupina s enotnim konceptualnim, izhodiščem. So le trije slikarji (kipar Mirko Bratuša tokrat ne sodeluje), ki cenijo podobo, ki iskreno in predano izražajo idejo svojega sveta v tradicionalno zastavljeni obliki likovnega dela. Združeni pod vsebinskim okriljem “srčne divjosti" ostajajo ustvarjalci, posamezniki precej samonikli v lastni, osebni drži umetniškega dejanja. Znotraj lastnega govora in izreka, ki je glede na vsakega izmed njih precej različen, pa so enotni v uporabi figuralne osnove, usmerjenosti v vsebinskost obravnave sodobnosti, lastnega okolja, intimnosti..
Razstava v Galeriji Insula prinaša pred gledalce večinoma novejša dela avtorjev nastala v lanskem letu.
Manziolijeva Palača
četrtek 16.2.2012 ob 19.00 Odprtje razstave izdelkov, ki so nastali v okviru arheoloških delavnic za odrasle. Andragoške delavnice so se izvajale v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli, pod mentorstvom specialistke mozaične umetnosti Megi Uršič Calzi (izdelava mozaika), akademskega kiparja Marka Zelenka (kamnoseštvo) in univ. dipl. arheol. Snježane Karinja (antičninakit).
ATEUEDUKA piran
Vabimo vas na otvoritev razstave
“ jpg slike”
SIMON KASTELIC
ki bo v petek, 17. februarja 2012 ob 19. uri.
Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6
razstava slik ,,MO JA SLIKA
članov izolskih likovnih društev LIK in TUBA Izola,
upravna stavba zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu,
Piazza Duca degli Abruzzi, 1, v 6. nadstropje.
razstava batikov na svili
Janja Sever Gombač »štirje elementi«
Razstava bo odpm do 24. februarja vsak delovni dan p delovnem (asu.	J
Razstava bo odpm do 24. februarja vsak delovni dan v delovnem (asu.__________________________
Hotel Krka Strunjan Vojko Aleksič -Krajine’
- Piran, Strunjan
Galerija Alga / Kristanovtrgl
Vanda Vremšak Richter
“Tihi svetovi “
razstave slik
Galerija Herman Pečarič Piran
KATJA SMERDU
ROKA IN ZNAK
Pot žice in življenje besed žični objekti in kaligrafski zapisi

UraKultura
Kot bi rekli: Obala ■ ke bala
60, večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« sicer ni potekal v izolskem slengu, je pa bilo o tej jezikovni zvrsti veliko zanimivega povedanega, namreč, kot gosta večernega klepeta sta se v pogovoru z Natašo Benčič prestavila Mirna Buič in Erik Toth, nemara najboljša poznavalca izolskega slenga.
Mirna Buič in Erik Toth sta namreč avtorja Slovarja izolskega slenga. Prva izdaja slovarja je izšla julija 2010, zajemala je približno 500 gesel, pri izboru katerih sta se poskušala čim bolj izogibati narečnim izrazom, prav tako niso vsa zajeta gesla dosledno izolsko-slengovska, veliko je namreč tudi takšnih, ki jih lahko slišimo tudi drugod po Sloveniji, se pa v Izoli precej množično uporabljajo v sporazumevanju z vrstniki.
Nova, dopolnjena izdaja, ki je izšla pred dvema mescema, vsebuje 760 gesel, dodana so še števila in kratka zgodbica v slengu, ki je nastala izpod peresa devetošolca ene od izolskih osnovnih šol, na koncu knjižice je beležka. Novo izdajo krasijo tudi ilustracije Martine Ljubič in Bojana Planinca.
Času primerno je slovar doživel tudi svojo virtualizacijo, najprej v spletni obliki, potem s postavitvijo spletne strani, ki ponuja tudi možnost listanja po prvi izdaji slovarja, spremljanja novosti projekta, ter podajanja mnenja in predlogov za njegovo dopolnitev.
Sprožilci ideje o nastanku tovrstnega slovarja so bili »šumi v komunikaciji« s koprskimi kolegi. Pogosto se je namreč dogajalo, da je zaradi različnih slengovskih izrazov prihajalo do lukenj v sporočanju med Izolani in Koprčani, kar je naravnost klicalo po slovarju. Avtorja priznavata, da so jim bili že pri nastajanju prve izdaje v veliko pomoč prijatelji in znanci, ki so jima preko mailov, esemesov in objav na socialnih omrežjih pošiljali tipično izolsko izrazje.
Avtorja pravita, da je osnovni namen in cilj slovarja dokumentiranje načina sporazumevanja izolske mladine, širši namen je nuditi edinstven izdelek, ki bi hkrati služil kot vpogled našim zanamcem in prikazal sleng kot enakovredno jezikovno zvrst, ki igra pomembno vlogo pri vsakdanjem sporazumevanju med vrstniki in pri (samo) identifikaciji posameznikov ter skupin.
Mirna Buič je podiplomska študentka etnologije in kulturne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer pripravlja doktorsko nalogo na temo jezikovnih ideologij in govornih praks v Izoli. Jezikovne ideologije so vsa mnenja, ki jih izražajo ljudje o jezikih, narečjih, govorih, ki jih uporabljajo ljudje v Izoli. V tem kontekstu se ukvarja s percepcijo priseljencev in vključevanjem njihovega jezika v naš kulturni prostor, z jezikovno problematiko italijanske manjšine, s statusom slovenščine, hrvaščine, srbščine, albanščine in vseh ostalih jezikov, ki »sobivajo« v Izoli. V nalogi presoja tudi načrtovalno jezikovno politiko.
Erik Toth je podiplomski študent oziroma mladi raziskovalec na Univerzi na Primorskem, njegovo področje raziskovanja je razbojništvo, tihotapstvo in banditizem na področju severozahodne Istre vse do 19. stoletja. Pri svojem raziskovanju se ukvarja z razlogi in načini tihotapljenja ter tihotapskimi potmi. Oba sta bila vedno zelo dejavna v Klubu izolskih študentov in dijakov, kjer sta si v okviru različnih projektov in delavnic, nekatere sta tudi sama vodila, naredila zalogo socialnih, komunikacijskih in organizacijskih znanj, spretnosti in veščin, ter si ustvarila socialno mrežo, kar jima nedvomno koristi pri nadaljnji karierni poti. K. Orel
Kapitan barke in dobre volje
Kulturni praznik v Kortah
Letošnji kulturni praznik smo dostojno proslavili tudi v Krajevni skupnosti Korte in sicer s prireditvijo v večnamenskem prostoru tamkajšnje Podružnične šole, namesto v dvorani Zadružnega doma, ki je zaradi mrzlega dneva nismo mogli dovolj segreti.
Ob prepolni dvorani so starši in ljubitelji kulturnih dejavnosti prisluhnili otrokom Vrtca in Podružnične šole ter Ženskemu pevskemu zboru KD Korte. Program je izzvenel kar ponosno: izpostavljena je bila želja, da bi šolo še naprej ohranili, saj je bila prva v Slovenski Istri in je prav, da ji z recesijo ne bi »spodnesli tal pod nogami«.
Želim si, da bi kraju povrnili kulturno lice pa ne samo ob kulturnem prazniku! Kmalu bi lahko obudili nekdanje majske »dišpete«: nekoč so se namreč v Kortah, na prvo nedeljo v maju, zbrali župani naših vasi in z »županom za Slovence«, torej na skupščini - parlamentu, razpravljali o svojih problemih in postavljali prošnje, pritožbe ...
Nekateri prav zato ime kraja razlagajo kot dvor (corte, curtis = dvor). Ob tej priložnosti se je zbrala mladina in postavila svojo novo »fantovščino«, svoje »pravo« pa izvršila z dišpeti osovraženim ali pokloni priljubljenim. Podobni običaji so v obliki takoimenovane »majence« živi še v tržaški okolici. Najlepšo izvedejo v Dolini pri Trstu.	NM
V odsotnosti Dr. Marise Tuljak -Višnjevec, ki je obležala zaradi viroze, se je ta ponedeljek v gostilni Istra predstavil izolski kapetan s pipo Alessandro Kerin - za vse prijatelje Sandro.
Mizar, morski volk in - kot je sam povedal - zadnji rojen Pirančan, je že od otroških nog gojil željo, da bi postal ladjedelec. Tako je začel izdelovati ladijske makete, kar ga je kmalu pripeljalo do tega, da je postal mednarodni prvak v izdelovanju le-teh.
Pred sedemnajstimi leti je začel izdelovati in nadgrajevati svojo barko, ki jo lahko vsi danes občudujemo v izolskem mandraču, saj jo je gradil v svojem prostem času kar 7 let.
Pri sedemnajstih je prvič poprijel za kitaro, ki je od takrat postala njegova stalna spremljevalka, skupaj z nepogrešljivimi orglicami. Na to kitaro, čudovito dvanajststrunko, ki ima že več kot 40 let, še danes rad zaigra in spravi v dobro voljo vse, ki ga obkrožajo. Na tokratnem večeru sta se mu pridružila še kitaristka Marjetka Popovski in harmonikaš Marino Sinkovič, tako da so vesele note odmevale še dolgo v noč.
Prihodnji ponedeljek se nam bo predstavil izolski ribič, ljudski godec in športnik Marino Sinkovič.
Pust 2012
Bo zmagal pust ali zima?
Pustovanje je tudi v Izoli vsako leto bolj prisotno. Lani smo predali ključ, letos pa bomo gostili še pravo pustno povorko, ki bi bila menda še bolj številčna, če ne bi letos zima stopila pred pust še dodatno okrepljena z burjo in mrazom. Kdo bo torej zmagal? Mi navijamo za pust.
Pust že tradicionalno preganja zimo, letos pa zgleda, da bo imel še posebej veliko dela. In kot kaže, bo zima zmagala.
Letošnji, že 4. Istrski karneval, se bo moral boriti še z nižjimi temperaturami, kot doslej. Mraz bo nedvomno vplival na množičnost prireditve, a tistih, ki na pust veliko stavijo, niti to ne bo ustavilo.
Peter Može s Turističnega gospodarskega združenja nam je povedal, da se bo letošnje pustovanje v Izoli začelo v petek, ko bo na sporedu pustno rajanje za najmlajše. “Vpetek bo na Lonki na sporedu predaja ključa slovenske Istre otroškemu Karnevalu. Najprej bodo ob deseti uri Lonko napolnili otroci z vrtcev, nato pa ob enajstih še šolarji vseh izolskih Osnovnih šol. Pričakujemo skoraj tisoč otrok.” Morda bo tisoč šem dovolj, da se bo zima tudi letos ustrašila pusta. Petkov dopoldan bo glasbeno popestrila Lea Sirk, svoje pa bodo dodali tudi izolski Bebi, koprska Kozica, skupina Steps, sveže kroštole, na prizorišču pa bo prisoten tudi Radio Capris, ki bo z rednim javljanjem opozoril širšo javnost na dogajanje na Lonki.
Če petkovo pustovanje ne bo dovolj, pa bo zimo poskusila pregnati Obalna povorka. Jutranji del Istrskega karnevala se bo odvijal v Kopru, v Izoli pa je povorka predvidena ob 14.00, zaenkrat pa so prijavljene samo tri skupine. “Žal sta mraz in burja očitno marsikoga prestrašila.
A takoj ko se je temperatura začela dvigati, smo dobili še nekaj klicev in realno pričakujemo še nekaj skupin več, čeprav uradno še niso potrjene. A glede na to, da je to prva izolska povorka, smo že zdaj zadovoljni z odzivom.” Može pravi, da je prijavljena tudi ena skupina, ki šteje 40 članov in voz. “Morda pa se bo ob primernih pogojih še kakšna koprska povorka prišla predstaviti v Izolo. Pričakujemo tudi dober obisk, posebej pa bi se rad zahvalil Gostilni Istra, Gostilnici Gušt, Lonka baru in Past Foodu Veni, ki so prispevali nagrade za skupinske, pa tudi samostojne maske. ”
Sicer bo “uradni” del sobotnega pustovanja začel ob koncu povorke, ponovno na Lonki, ko bodo ob 15.00 uri zaigrali Čuki.
Zaradi povorke bo Sončno nabrežje zaprto od 13.00 do 17.00 ure, a, kot pravi Može, se bodo prilagodili dogajanju in v primeru, da bodo ugotovili, da je varnosti zadoščeno, bodo spuščali avtomobile še pred koncem. Ni problema, če le uspejo odpihati letošnjo zimo. ur
Kaj pa Valentinovo?
No, čeprav je Valentinovo že za nami, smo se v uredništvu vseeno odločili odkriti od kod ta praznik, saj je večina ljudi prepričanih, da gre za nekakšen ameriški potrošniški praznik.
A ima precej daljše korenine od ameriških.
Nekje okoli leta 200 je v Rimu vladal Klavdij II (Klavdij Gotski).
Ko je rimskim vojakom prepovedal sklepati zakonske zveze, naj bi jim takrat na pomoč, skrivoma, priskočil škof Valentin. Zaradi neupoštevanja zakonov so škofa obsodili na smrt in tako je postal mučenik sv. Valentin. Postal je mučenik, ker je pomagal zaljubljenim. In zaradi tega si zasluži vsaj en praznik, menda. V Izoli ‘Valentinovega" skoraj ni bilo opaziti saj trgovine in lokali v teh dneh zaradi Valentina niso spremenile svoje običajne podobe, razen seveda nekaterih redkih izjem.
Gre za praznik, ki ga nismo nikoli preveč vzeli za svojega, pa čeprav je nam, Primorcem, še bližji kot ostalim, vsaj geografsko, če že ne vsebinsko. Če pa gre le še za en potrošniško usmerjen praznik, pa raje ne bi razpravljali.
Res pa je, da pogrešamo vsaj kakšno malo bolj tematsko okrašeno izložbo, glede na to, da je večina le teh takorekoč enakih kakšnih 363 dni v letu, ker pač odštejemo novo leto in pust.
Pa še ta očitno ni pustil premočnega vtisa med trgovci in gostinci, saj je že pred vrati, pustnega vzdušja pa od nikoder.
Morda ga je odpihnila mrzla burja, morda pa nas bo še presenetil. Res pa je, da ob sprehodu po mestnih ulicah skorajda nimamo občutka, da smo prevozili Valentina in že skorajda ulovili Pusta.	pm
Ni čisto jasno ali je kulturnemu prazniku bolj škodil mraz ali ukinitev Ministrstva za kulturo. Vemo pa, da so največji slovenski umetniki ustvarjali v času, ko ni bilo ne slovenskega kulturnega ministra ne ministrstva. Zato so mrazu uspešno kljubovali tudi člani društva Tito, ki so točno na dan kulturnega praznika v svojih prostorih brali Prešernovo in tudi svojo poezijo. Menda so nekatere rime celo zmrznile.
OBVESTILO O POPOLNIH ZAPORAH ZARADI PRIREDITVE
OTROŠKI ISTRSKI KARNEVAL 2012 V IZOLI
Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe javne prireditve »OTROŠKI ISTRSKI KARNEVAL2012« v Izoli dne 18.02.2012, organizator TURISTIČNO ZDRUŽENJE IZOLA, skladno z dovoljenjem Urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj Občine Izola za zaporo cest, št. 371 - 18/2012 z dne 23.01.2012,
izvedel dne 18.02. od 13.00 do 17.00 ure popolno zaporo Sončnega nabrežja in dela Velikega trga
ter ulic, ki križajo prireditvene površine ter ustrezno spremenil prometni režim, v območju izvajanja prireditve in njeni bližnji okolici. V času popolne zapore obvoza ni.V tem času bo moten promet v starem delu Izole. Za vsa vozila bo na prireditvenem prostoru promet prepovedan.
Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa.
Vse prizadete prosimo za razumevanje.
CHIUSURA COMPLETA DELLE STRADE PER MANIFESTAZIONE Dl CARNEVALE
Per consentire lo svolgimento della manifestazione pubblica “Corteo del Carnevale istriano per bambini 2012”, il giorno 18 febbraio 2012 dalle ore 13.00 alle ore 17.00, forganizzatore, UUNIONE TURISTICA Dl ISOLA, acguisito II permesso da parte deH’Ufficio attivita economiche, investimenti e sviluppo infrastrutture comunali del Comune di Isola (prot. n. 371 -18/201, datato 23. 01.2012),
effettuera la chiusura completa di Riva del Sole e una parte di Piazza Grande
come pure delle altre strade e vie che attraversano l’area interessata, modificando di conseguenza il regime di traffico nelfarea e nelle immediate vicinanze della stessa. Durante la chiusura delle succitate strade non sono previste deviazioni. Nel centra di Isola il traffico šara guindi interrotto. AlUnterno dellarea in cui si svolge la manifestazione šara vietata la circolazione a tutti i veicoli.
Chiediamo ai conducenti di avere pazienza e di rispettare la segnaletica stradale e le disposizioni degli organi competenti.
Ci scusiamo anticipatamente per gli eventuali disagi.
Nič nam ne morejo
Zur na snegu in na toplem
Šolarji 5. razredov OŠ Livade so preživeli čudovit teden šole v naravi v Cerknem. Kljub nizkim tempoeraturam so veliko smučali pa tudi kopanje v bazenu ni manjkalo. Da o žurih ne govorimo..
Zaskrbljeni zaradi pretiranega mraza, ki je bil napovedan, smo se zelo, zelo toplo oblekli, se oborožili z dobro voljo in se v četrtek 9. februarja odpravili dogodivščinam naproti. In teh je bilo v teh petih dnevih preživetih na snegu res veliko. Ne samo, da imamo v Livadah že izvrstne smučarje, ki so svoje znanje še nadgradili, naši smučarji začetniki so nas zelo presenetili. Še pri -15 °C so bili najbolj vztrajni, saj kar niso in niso hoteli odnehati. In njihov trud je bil poplačan, saj so dokazali, da brez padcev prevozijo tudi večje strmine in pri tem uživajo.
Pa nismo samo smučali. Ker Primorci ne moremo brez kopanja, smo se pred spanjem sprostili še v bazenu. Pohod v zimskih razmerah je bil nagrajen s kepanjem in valjanjem po snegu. Cerkljanski laufarji so nam prikazali njihov tradicionalni običaj Laufari-jo in maske, tudi obisk muzeja je bil zanimiv. In še in še bi lahko naštevali...
A znali smo tudi zažurati. Zadnji večer s posebno postrežbo večerje Patrika in Lana, pa zanimiv program vseh sodelujočih učencev. In disko, petje in ples... vsega pa tudi ne smemo izdati...
In kaj se je v naših sobah zgodilo ponoči ???.... Na delo je prišel duh: stari Vincek in nam razdejal sobe.
Joj, kako bi še ostali, a je bilo treba domov. Škoda! Le zakaj najlepše stvari tako hitro minejo... Hvala vsem krasnim učencem 5.a in 5.b razreda, da smo preživeli nepozabne trenutke. Hvala Patriku, Lanu, Sari, Niki in Hani - duhovitim učiteljem smučanja, ki so bili čudoviti.
Utrujeni, a izredni zadovoljni razredničarki Martina in Sabrina
Štipendije 32 študentom
Po 110 že podeljenih štipendijah v preteklih treh letih, jih bo letos, že četrtič zapored, kot nagrado in spodbudo za nadaljnje uspehe prejelo 32 najboljših študentk in študentov Univerze na Primorskem Na ta način jim tUniverza finančno pomaga na študijski poti, obenem jim je ponujena možnost pridobiti delovne izkušnje že med študijskim procesom, odpirajo pa jim tudi vrata do kasnejše zaposlitve v izbrani organizaciji. Vlagatelji v sklad si na ta način obetajo najboljše študente UP, ki jih lahko zaposlijo po zaključku študija.
Vlagatelji v Štipendijski sklad UP so podjetja, občine in tudi članice univerze; v prvem sklopu sta tako podžupana Mestne občine Koper, Alberto Scheriani, in Občine Ilirska Bistrica, Dušan Grbec, ter predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, Lada Tancer, podpisali tri štipendijske pogodbe.
Mirella Baruca
Občni zbor s polko
Tradicionalno so se januarja v Izoli zbrali člani Kulturnega društva harmonikarjev Izola. Zbralo se jih je preko 40. Seveda občni zbor takšnega društva ne more miniti brez slovenske pesmi in harmonike. Poslovili so se od leta v katerem so organizirali tri uspešna srečanja harmonikarjev v Izoli in skovali načrte za komaj začeto leto.
Harmonike so raztegnili člani društva stari od 5 do 80 let. Z njimi pa je zaigral tudi predsednik društva Marino Sinkovič, ki je najbolj zaslužen, da društvo že sedmo leto združuje prijatelje harmonik in glasbe, s.s.
Tudi briškola je kultura
V torek, 7. februarja, so učenci italijanske osnovne šole Dante Alighieri na prav poseben način proslavili slovenski praznik kulture. Tema kulturnega dneva je bilo obujanje lokalne istrske tradicije skozi eno izmed najbolj priljubljenih iger s kartami pri nas - briš-kolo. Učenci od šestega do devetega razreda so se tako vrnili v čas, ko še ni bilo televizije in računalnikov in so si ljudje dolge zimske dni krajšali s klepetom in kartami. V kratkem uvodu je upokojeni učitelj Egidio Novel predstavil zgodovino in tradicijo igre ter razložil pomen posameznih kart. V šolski jedilnici se je po seznanitvi s pravili in kratkem uvajanju, začel turnir v dvojicah. Skupinskemu delu so seveda sledili še četrtfinale, polfinale in finale, kjer je, v športnem vzdušju, nagrado osvojila dvojica Pia Chersicola in Tim Korošec. Za nagrado sta, tako kot je običajno, prejela pršut in zvrhano vrečo sladkarij. Otroci so po odigranem turnirju izrazili željo, da bi turnir postal tradicionalen in da bi se v bodoče lahko pomerili tudi z učitelji.
Ob tem naj še dodamo, da se v tekočem tednu zaključujejo vpisi v L razred devetletke in da je vpis v šolo z italijanskim učnim jezikom dober.
V prihodnjem letu bo tako v šolske klopi po dolgem času sedlo dvajset novih prvošolčkov. Zadnje številčnejše generacije so bile pri vpisih v šolskih letih 1991 do 1993. Učitelji in bodoči učenci se nadejajo, da bodo skupaj preživeli še veliko lepih in veselih šolskih trenutkov.
Blaž Kastelic
Predzadnja
KRIMINALIJE
Strelca so našli
Policisti PP Izola so 27. novembra 2011 v jutranjih urah prejeli klic, da je nekdo pred gostinskim lokalom v Izoli v zrak streljal s pištolo. Takoj so odšli na kraj, vendar storilca ni bilo več tam. Aktivno so nadaljevali s preiskavo in pri tem odkrili dva storilca, in sicer moška, stara 25- in 23-let iz Izole. Obema je bila 11. februarja 2012 odvzeta prostost in sta bila pridržana po 157/2 ZKP. Na podlagi odredbe sodišča so policisti pri njiju opravili hišno preiskavo in pri 23-letniku našli tudi prepovedano drogo.
Zoper oba so policisti podali kazensko ovadbo na pristojno sodišče za kaznivo dejanje, in sicer za 25-let-nega Izolana za povzročitev splošne nevarnosti, za 23-letnika pa za povzročitev splošne nevarnosti v zvezi s pomočjo in za neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami.
Mulci zgodaj začnejo
29. januarja 2012 so izolski policist pri izvajanju nalog prijeli 17-letne-ga Pirančana in 18-letnega Izolana. Ugotovili so, da sta vlomila v dve prikolici v avtokampu v Izoli. Obema so odvzeli prostost in ju pridržali po 157/2 ZKP do 6 ur. Zoper oba bodo policisti podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, in sicer za kaznivo dejanje velike tatvine.
Veliki napitki
Policisti so 5. februarja 2012 dobili obvestilo občana, da sta v enem od objektov v Izoli dva moška, ki bi lahko bila vlomilca. Na kraj so odšli takoj in v okolici objekta prijeli dva moška, 34-letnega in 23-letnega Izolana. Ugotovili so, da sta poskušala vlomiti v aparat z napitki v tem objektu. Policisti so oba pridržali do 48 ur po 157/2 ZKP. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil so ugotovili, da sta v zadnjem obdobju vlomila še v dva avtomata z napitki v Izoli. Na podlagi odredbe sodišča so policisti pri osumljenima opravili tudi hišno preiskavo in pri 34-letniku našli predmete iz vloma.
Zoper oba bodo zaradi velike tatvine podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Pazite kaj kupujete
V	noči s ponedeljka na torek prejšnjega tedna so neznani storilci vlomili v gradbeni kontejner na gradbišču bodočega študentskega doma na Livadah. Odnesli so stroj za kotno brusilko, vrtalni stroj in baterijsko pištolo za fugiranje. Za storilci poizvedujemo. Vse, ki bi karkoli vedeli o dejanju pozivamo, da koristne informacije sporočijo na Policijsko postajo Izola, številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200.
Slabo je bežal
V	torek je voznik osebnega avtomobila v Izoli trčil v parkirano vozilo, nato pa odpeljal s kraja. Povzročitelja so policisti izsledili in mu vročili plačilni nalog zaradi povzročitve nesreče in pobega s kraja.
Suša, mraz pa še tatovi
V	četrtek je občan na Policijski postaji v Izoli naznanil, da so mu vlomili v pomožni objekt v Polju in mu ukradli več kosov orodja. Policisti so ugotovili, da so iz lope odnesli kosilnico, agregat, več kosov orodja in nahrbtno škropilnico. Preiskava se nadaljuje. Policisti občane pozivajo, naj čimbolj poskrbijo za svoje premoženje in tako zmanjšajo možnosti, da postanejo žrtve kaznivih dejanj.
Kaj za vraga tam iščejo
V	noči s četrtka na petek je nekdo vlomil v prostore doma Dva topola. Po zaključku preiskave bodo policisti zoper storilce napisali kazensko ovadbo.
Sumijo ga
V	petek se je na Policijski postaji v Izoli zglasil občan in prijavil, da mu je nekdo na parkiranem osebnem vozilu v Kortah že nekajkrat prerezal kabel katalizatorja. Policisti so sum osredotočili na storilca in nadaljujejo z aktivnostmi za raziskavo dejanja.
Ne bo kompleten
Isti dan je nekdo s parkiranega osebnega avtomobila pri ladjedelnici ukradel registrsko tablico. Druge tablice mu ni uspelo sneti z vozila, zato je kraj zapustil. Sledi kazenska ovadba.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Zamenjam ali prodam trosobno stanovanje v Izoli za manjše ali pa za manjšo hišo v zaledju. Tel.: 031 641 541
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. tel 051 341 907
ODDAMO
-	Oddam enosobno stanovanje (30m2) na Belvederju, opremljeno za daljše obdobje, tel 041 845 940
-	Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2.. Cena : 500,00 EUR 051-634-390
-	Na mirni lokaciji v Jagodju oddam 1-sobno stanovanje (38m2). Stanovanje je v hiši, je na novo umeščeno in opremljeno. Najemnina je 350 EUR mesečno. Več informacij na 041-536-549.
Vozila in plovila
-	Prodamo avto Daevvo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel: 031 613 494
Razno
-	Ugodno prodam električni masažni fotelj v dobrem stanju + usnjeni dvosed in tro-sed. tel 040 880 565
-	Ugodno prodam zložljivo tovorno prikolico za osebni avtomobil. Tel. 05 641 36 80 ali 041 369 939
-	Praznimo klet. Vino (refošk in malvazijo) prodajamo po 1 Euro za liter. Prodamo tudi večstolitrske plastične posode primerne za vinarje ali ribiče. 041 613 299
Delo
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. Tel. 041 821 569
-	Okna PVC (60x60cm) 2x bela za 100 eur in ventilator mini- segrevanje, gretje za 6,99 eur prodam, tel 041 546 984 -Zaposlimo Ž (blagajničarko , V.stopnja izobrazbe) delo je troizmensko za določen čas s poskusno dobo. Prijave pošljite na email: casino.izola@siol.net.
-	Vas zanima delo v igralništvu, delovno mesto INTERNI NADZORNIK(m/ž). Pogoj je: zaključena V.stopnja ali višja strokovna izobrazba,znanje italijanskega jezika,pošljite vaš življenjepis po elektronski pošti na naslov casino.izo-la@siol.net.
NAJDENO
- V sredo, 8.2.2012 smo v tunelu v Jagodju (Parencana) našli črno kapuco, ki se je najbrž snela komu z bunde. Če jo lastnik želi nazaj, naj pokliče na tel. 05 641 63 90.
Pride čas, ko ustavi se korak, ko čvrste korenine, pomagajo, da bolečina mine.
Ustavil si korak
dragi mož, ata, nono in pranono
Dani Vižintin
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste mu pomagali v najtežjih trenutkih in nam stali ob strani.
Vedno tvoji Pavlina, Denis, Suzana, Darjo, Sanja, Uroš, Luna, Julija, Nina, Martin, Boštjan in Maša.
Izola, februar 2012
V noči z nedelje na ponedeljek so vlomili v več lokalov v okolici Manziolije-vega trga. Tudi v galerijo Rex, kjer pa niso našli nič zanimivega.
Zahvala
Ob prehitrem slovesu od dragega brata
Žarka Kovačiča
se iskreno zahvaljujemo doktorju Pešiču, ki ga je v zadnjih dneh obiskoval na domu in vsem prijateljem in znancem, ki ste ga na izolskem pokopališču pospremili na njegovi zadnji poti.
Brat Srečko z družino
Izola, februar 2012
Smo že pozabili na mraz?
Morje ne zamrzne vsak dan in zato so ledene morske sveče na svetilniku bile še posebej zanimive. Morje in burja sta dobila umetniški navdih.
Udeleženci Šole v naravi v Cerknem s priznanji za smučarsko znanje.
Tunel Parencane v Jagodju je bil te dni še posebej zanimiv za fotografe. Končno smo tudi Izolani dobili Postojnsko jamo.
Zaščiten drevored pinij v Strunjanski dolini. Tudi izolski drevored na Prešer-	V Sončni dvorani so prejšnji teden odprli skupno razstavo likovnih
novi je zaščiten, razen za gradbince Stavbenika, ki jih to bolj malo briga.	del članov obeh izolskih likovnih društev. Lik in Tuba.