LPžiffimyiST*?ntwr^ ggftsrfir
Cena 1 Din
■
Leto III. (X.), štev. 244
Maribor, petek 25. oktobra 1929
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam £«k. xav. v Ljubljani it. 11.409 Volja mesečno, prejeman v upravi ati po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra11 v Ljubljani, PreSernova ulic* it. 4
Okrožni inšpektorati
so nadaljni členi v verigi no** upravne organizacije naše države. Z zakonom od 3. tm. predvidena ustanovitev okrožnih inšpektoratov je z uredbo min. predsednika Živkovima, izdano včeraj, postala dejstvo. Na podlagi te uredbe se ustanovi v vsaj državi 22 inšpektoratov, Po večini tam, kjer so bili dozdaj sedeži velikih županij, ne bodo pa sedeži banovin. V dravski banovini bo inšpektorat v Mariboru za območje dosedanje mariborske oblasti izvzemši Medjimurje, ki ie pripadlo savski banovini. V savski banovini bodo trije inšpektorati (v Ogulinu, Varaždinu in Osjeku), v vrbaski banovini dva (v Bihaču in Jajcu), v primorski eden (v Mostarju) v drinski trije (v Tuzli, Užicah in Šabcu), v zetski trije (Dubrovniku, Prijepolju. in Kosovski Mitroviči), v dunavski štirje (v Vel. Bečkere-ku, Kragujevcu, Smederevu in Somboru), v moravski dva (v Kruševcu in Zaječaru) ter v vardarski trije (v Bitolju, Štipu in Prizrenu).
Razveseljivo je, da so v Beogradu uvideli potrebo ustanovitve inšpektorata v Mariboru, katero smo mi takoj prvi dan Do objavi zakona od 3. tm. utemeljevali in kojo zahtevo je vsa naša, zlasti gospodarska javnost z vso odločnostjo podprla.
Kakšen bo delokrog in kakšne bodo na-•oge okrožnik inšpektorjev? Že zakon od 3. tm. pravi v § 22., da bodo okrožni inšpektorji pomožni organi bana v vseh poslih javne varnosti na področju podrejenega inšpektorata in v vseh ostalih poslih, ki jih določi notranji minister na Predlog bana. Notranji minister, min. Predsednik Zivkovič, je v svciji včerajšnji uredbi podrobneje določil pristojnost ?krožnih inšpektorjev z določbami, da ’*najo 1.) skrbeti za javno varnost, 2.) Nadzorovati uradovanje oblasti in organov obče uprave, delo občinskih uprav in Njihovih organov, ter organe ustanov, ki podrejene oblastvom obče uprave, in izdajati navodila oblastvom obče u-Prave za uspešno vršenje službe. Zlasti ®°do morali okrožni inšpektorji vsem Sreskim načelnikom ter političnim oblastvom in organom dajati odredbe za čuvanje javne varnosti, predvsem pa skriti za državno varnost, za osebno !n kovinsko nedotakljivost in za ohranitev Javnega reda. Pregledovati bodo morali Poslovanje oblastev občne uprave in o stalno pošiljati banu poročila. Sprejemati in reševati bodo morali pritožbe "oti nepravilnostim oblastev in njihovih organov, pozivati uslužbence na odgovornost za nepravilnosti v službi in izven "Je ter poročila po izvršeni preiskavi Predložiti pristojnim oblastvom v na-rnii 0 reševanje. Postopati bodo morali Dri/ v5pravl,nosti tudi, če ne bodo dobili
‘tožb, ampak bodo osebno izvedeli za Pravilnosti oblastev ali organov notra-ti inUprave- Seveda bodo morali preiska-lo?n 5Jgotoviti tl,di vse, kar jim bo pred-VrSm i v u£°tovitev. Vse posl« bodo na in ?žnl inSpektorji kot organi ba-svoi*J7ie*ove"i imenu ter mu bodo o to, * elu in ° stanju uprave v inspek-
Porn*i mo[a11 &sa do časa pošiljati obenem s predlogi.
Strel na princa Umbertn
PONESREČEN ATENTAT ITALIJANSKEGA REVOLUCIJONARJA FER-NANDA DE ROSA NA ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA UM-
BERTA V BRUSLJU.
BRUSELJ, 25. oktobra. Tik pred uradno razglasitvijo zaroke italijanskega prestolonaslednika princa Umberta z belgijsko princezinjo Marijo Josipino, bi postal prestolonaslednik kmalu žrtev atentata. Ko je namreč hotel princ položi:! na grob Neznanega junaka venec, se Je preril skozi množico k njemu neki mladenič. Naperil je nanj revolver. V trenutku, ko je hotel sprožiti, ga je udaril neki stražnik po roki, nakar se je krogla zarila v tla. — Atentator je bil takoj aretiran. Piše se Fernando de Rosa in je rodom Iz Milana. Star je 21 let In je študiral v Parizu pravo. Pri zaslišanju je priznal, da je name-
raval prestolonaslednika Umberta ustreliti. Iz Pariza se je pripeljal v Bruselj z jutranjim brzovlakom. Takoj po povratku z groba Neznanega junaka sta prestolonaslednika Umberta posedla belgijski kralj Albert in princezinja Marija Jo-sipina, ki sta mu čes'itali k srečni rešitvi. Imenom svojih vlad so mu čestitali tudi vsi v Bruslju akreditirani inozemski diplomatski zastopniki.
BRUSELJ, 25. oktobra. Razen Fernan-da de Rose ie policija aretirala tudi viso-košolca Luigi de Tascola, ki se je skupno z atentatorjem pripeljal iz Pariza.
Boj na nož proti (lanom kabineta Liapiev
UMOR TREH SODNIKOV IZ SEVLJEVA NA BOLGARSKEM. — ROPARSKI POGLAVAR UZUNOV NAPOVEDUJE UMOR VSEH ČLANOV SEDANJE BOLGARSKE VLADE.
SOFIJA, 25. oktobra. Vsa bolgarska javnost je pod vtisom strašnega dogodka, ki se je pripetil včeraj na cesti med Suhim dolom in Sevljevom. Razbojniška tolpa zloglasnega roparskega poglavarja Veljka Uzunov, ki je že dolgo trepet cele severne Bolgarske, je ustavila avtomobil, v katerem so se peljali: predsednik sodišča Kunčev, državni pravdnik Mančev ter sodnika Dočev in Stojanov. Roparji so vse popolnoma izropali, nato pa jih ubili in pustili sredi ceste. Le sodnika Stojanova so pustili pri življenju, ker je prosil zanj neki ropar.
Krvavi dogodek je povzročil velikansko razburjenje in silno senzacijo. Vlada je razpisala za aretacijo Uzu-nova 300.000 levov nagrade. Pogreb umorjenih sodnikov se bo vršil na dr-
. ..... nuni—T1
Zaleski u Bukarešti
BUKAREST, 25. oktobra. Včeraj popoldne sta v poslopju zunanjega ministrstva poljski zunanji minister Za-leski in Mironescu pasafirala poljsko-rumunsko razsodiščno pogodbo. Pogodba je sklenjena za 5 let in je napravljena po vzoru sličnih pogodb z drugimi državami. Pogodba se lahko po dveh letih odpove z obojestransko obvezno šestmesečno odpovedjo.
Žavne stroške.
Roparski poglavar Uzunov je naslovil na bolgarsko prebivalstvo pismo, v katerem naznanja, da so bili navedeni sodniki umorjeni iz maščevanje za razne po nedolžnem obsojene člane njegove roparske družbe. Dalje naglaša, da bo nadaljeval boj proti vsem, ki so mu napotu, predvsem pa bo poskrbel, da bodo pogini-
li	vsi ministri sedanjega krvavega kabineta Ljapčeva. Njegova sveta stvar je, da osvobodi bolgarskega delavca in kmeta teh pijavk, ki pijejo njihovo kri. Kdor se bo temu upiral, bo brez pardona ubit.
Uzunov zaključuje svoje pismo z besedami: »Živela bodoča delavska in kmečka vlada! Uzunov, predsednik revolucionarne balkanske skupine«.
Panika na neu/yar5ki borzi
NEWYORK, 25. oktobra. Včeraj so bile na efektni borzi zaznamovane zopet katastrofalne izgube. Nič manj kot za 14 milijonov akcij je menjalo lastnike, pri čemer znaša pri akciji izguba do 50 dolarjev. Včerajšnje izgube so dosegle skupno 18,881.000 dolarjev. Paniko je povečalo še dejstvo, da borza ni bila kos navalu. Popoldne so se sestali vodilni bančniki, ki so nato izdali pomirljivo objavo.
Uredba končno predvideva v smislu zakona od 3. tm., da se bodo okrožnim inšpektorjem po potrebi na predlog bana in po sklepu ministra notranjih del dodelili tudi še razni posli obče uprave. To je vsekakor važno. Nedvomno je velikega pomena, da bodo okrožni inšpektorji, ako bodo svoje gori navedene naloge vestno in objektivno vršili, mnogo pripomogli k točnosti in ekspeditivnosti oblastev in organov obče uprave. Potrebno pa bo tudi še, da se jim dodele za njihova področja nadaljna pooblastila, -da bodo lahko razne manjše in nujne zadeve tudi sami reševali v imenu bana, da ne bo n. pr. trebalo ljudem iz Prekmurja, Dravske doline in Slovenskih gor. za vsako malenkost riski-rati pota v Ljubljano, ker je to vedno zvezano z zamudo vsaj poldrugega dne in z znatno povišanimi stroški. Upamo,
moderna mladina
BERLIN, 25. oktobra. V kinu v Schonebergu je bila včeraj popoldne rtapovedana filmska predstava za mla dino. Kino je bil nabito poln mladine. Ker pa je namesto predstave sledilo predavanje, je nastal v kinu strašen hrušč. Otroci so protestirali z žvižganjem in vpitjem, končno pa so napadli predavatelja ter ga pretepli, raz bili stole, svetiljko in šipe. Šele policija je napravila red. Med tem pa se je zopet zbralo pred kinom okrog 200 otrok, ki so pod vodstvom nekega 151etnega dečka nadaljevali demonstriranje, tako da so morali kino-po-slopje braniti pred razjarjenimi fantalini napadalni oddelki policije. Cela vrsta 12—141etnih dečkov je bila aretiranih.
Podoben incident se je pripetil pred včerajšnjem tudi v Lucku, kjer so otroci naskočili marijonetno gledališče, demolirali dekoracije in demon--striralj tudi pred gledališčem.
j da bo banska uprava v tem smislu stavila ministrstvu za notranje zadeve nemudoma potrebne predloge.
Kdo lahko postane okrožni inšpektor? Po zakonu od 3. tm. mora okrožni inšpektor biti dovršen pravnik z najmanj
12	leti državne službe, od katerih mora zopet biti najmanj 6 let politično-upravne službe. Vendar se pa lahko brez ozira na te pogoje imenujejo za okrožne inšpektorje tudi dozdajnl veliki župani. V interesu državne misli in zdravega poslovanja državne uprave je nedvomno, da se postavijo na Čelo okrožnih inšpektoratov povsod ljudje z najboljšo upravno kvalifikacijo, ne bilo bi pa priporočljivo, da bi bili imenovani ljudje, ki so bili svoječasno vrženi v upravno službo iz popolnoma drugega miljeja kot eksponenti partijskih interesov.
HOLLYWOOD, 25. oktobra. V laboratoriju neke filmske družbe se je pripetila včeraj zjutraj velika eksplozija, nakar je takoj nastal v poslopju požar. Pogrešajo 10—20 oseb, ki so bile tedaj zaposlene v laboratoriju.
Ljudska univerza.
Dr. Halmovo predavanje »Pregnan
v	Sibirijo«, se bo vršilo jutri, v soboto, dne 26. t. m. ob 8. zvečer v veliki kazinski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji. —
Zopet avomobilski karambol.
Komaj sta minula dva tedna, odkaf se je pripetila na državnem mostu strašna avtomobilska katastrofa, že beleži mariborska kronika nov karambol, ki sta ga zakrivila dva avtomobilista, ki pa nista iz Maribora. Na vogalu Kopališke ulice in Aleksandrove ceste je zavozil ljubljanski šofer v avto ptujskega šoferja Jakoba K. in ga občutno poškodoval. Škoda znaša okrog 6000 Din. Šoferja sta baje vozila v zelo zmernem tempu z brzino 10 km, toda ljubljanski šofer jfe zavozil preveč na levo in onemogočil pasažo avtomobilu, ki je privozil z nasprotne strani. Zadevo bo obravnavalo sodišče.
Tatvine.
Včeraj je neznan storilec ukradel na Kralja Petra trgu izpred neke trgovine kleparskemu mojstru Josipu Serjancu dvokolo znamke »Ger-mania«, vredno 2700 Din, z električno dinamo-svetiljko 1,123.375. Pred nakupom svarimo! — V Danjkovi ulici št. 8 je neznan dolgoprstnež ukradel Heleni S e g u 1 i n raznega perila v vrednosti 240 Din. — Celo hidrante kradejo. Na križišču Magdalenske in Fošove ulice so zlikovci odnesli železno ploščo hidranta. Bržčas so jo pobrali zbiralci starega železa in jo prodali kakemu prekupčevalcu.
Vreča sladkorja na Ptujski cesti.
Sinoči je neki mariborski avtomobilist opazil na cesti v Loki vrečo kristalnega sladkorja, jo pobral in odpeljal v Maribor. Kje je bil sladkor sto-vorjen, se doslej ni moglo ugotoviti, tudi se ne ve, kateri voznik jo je zgubil. Dognalo pa se je, da je bila vreča naložena pri trgovcu Schmiedu in namenjena nekemu ptujskemu trgovcu. Uvedena je preiskava.
Težka nezgoda.
Sinoči je v Lobnici pri Rušah padla po nesrečnem slučaju gospa Oktavija Brozovič tako nesrečno, da si je nalomila levo roko. Rešilni oddelek je odpremil ponesrečenko v bolnico.
K reorganizaciji policije
OBMOČJE BODOČEGA POLICIJSKEGA PREDSTOJNIŠTVA V MARIBORU NAJ SE RAZŠIRI TUDI NA VSO OKOLICO MESTA.
Maribor, 25. oktobra.
Z reorganizacijo policijske službe v nagi državi, v kateri ostane državna policija samo na sedežih banovin, dočim preide povsod drugod v občinsko upravo, je občutno prizadeto seveda tudi naše mesto. Po novi odredbi bodo morale namreč občine same vzdrževati ves varnostni aparat, le gmotno slabšim občinam bi dajala država v to svrho podporo. Položaj pa je dandanes tak, da so sploh vse večje občine v naši državi v težki finančni krizi, ki postaja že naravnost nevzdržna. Povsod iščejo občine za ravnovesje proračuna nove vire dohodkov, novi dohodki pomenijo obenem novo obdavčenje občanov, novi davki pa niso nikjer simpatično sprejeti, čeprav so za redno občinsko gospodarstvo neobhodno potrebni. Naravnost izključeno je zato, da bi občine pri težkih razmerah, v katerih se nahajajo že sedaj, mogle prenašati še novo težko breme, ki se jim nalaga z vzdrževanjem varnostnega aparata. Tu jim bo pač morala priskočiti država na pomoč s tem, da bi sama krila izdatke za vzdrževanje. Vsak drugačen izhod se nam zdi skoro nemogoč.
Pa to le mimogrede. Sedaj, ko gre za reorganizacijo policijske službe v Mariboru, je potreba tudi določiti teritorij bodočega policijskega predstojništva v našem mestu. Tudi ta stran zadeve ni pri nas tako enostavna, kakor morda marsikje drugje. Zato je prav, da se tudi o tčm razpravlja v naši javnosti.
Zakon določa namreč, da obsega območje policijskega predstojništva teritorij dotične mestne občine. Mipister notranjih pa lahko razširi to območje tudi na neposredno mestno okolico.
Da tvori mesto Maribor s svojimi okoliškimi občinami Krčevina, Pobrežje, Studenci in Tezno naravno celoto, o tem danes ni potrebno več razpravljati. Da se te okoliške občine spojijo z mestom najbrže že z uveljavljenjem novega zakona o občinah, o tem so uverjeni celo okoliški odločni nasprotniki take spojitve. Zakaj na-
ravnemu razvoju se da sicer nekaj časa ustavljati, a preprečiti ga ne more nikdo. Za priključitev je pa ravno sedanja doba, ko se vse reorganizira in postavljajo no-
vi	temelji bodočnosti, najbolj ugodna.
Četudi ni priključitev okoliških občin k mestu še izvedena, je v interesu javne varnosti, da se območje bodočega policijskega predstojništva v našem mestu razširi tudi na Krčevino-Lajtersberg, Pobrežje, Studence in Tezno in sicer že takoj v začetku poslovanja. Potreba za tako razširitev policijskega predstojništva leži na dlani in je v interesu javne varnosti, v interesu mesta in tudi v interesu prizadetih občin samih. Če se ne motimo, je teritorij sedanje državne policije v Mariboru že razširjen tudi na te štiri okoliške občine, namreč na papirju. To se je zgodilo že v prvih letih po prevratu. A do faktičnega izvajanja te na-redbe ni nikoli prišlo, ker je finančna stran tudi pri državni policiji igrala veliko vlogo in mesto, da bi se število stražnikov povečalo in bi opravljali službo tudi v okolici, se je še občutno znižalo, tako, da njih število komaj zadostuje za mesto.
Rešitev vprašanja varnostne službe v naših okoliških občinah, bi seveda ne o-bremenila mestne občine. Saj so okoliške občine same primorane prevzeti bremena, seveda v pravem sorazmerju, za kolikor se bo ta postavka zvišala radi njih.
Okoliške občine pa so že itak primorane same skrbeti za varnostno službo. Da pa to izvajajo sedaj bolj po domače, je razumljivo. Saj nima nobena izmed njih uniformiranega stražnika. Le v Studencih opravlja nočno policijsko službo občinski sluga v policijski uniformi. Torej bodo z razširjenjem območja bodočega policijskega predstojništva res nekoliko prizadete te občine. A v sedanjem času vendar ne gre, da bi v neposredni bližini mesta vladale v pogledu javne varnostne službe prav take razmere, kakor v kaki zapuščeni hribovski vasi. Zato je potrebno, da se območje bodočega policijskega predstojništva raztegne tudi na bližnjo okolico mesta.
(Dariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 25. oktobra. Zaprto.
Sobota, 26. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Delavska predstava.
Nedelja, 27. oktobra ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Kuponi.
Pondeljek, 28. oktobra. Zaprto.
Torek,«29. oktobra ob 20. uri »Piskro-vez«. Premij^ra, ab. B.
Nedelja v mariborskem gledališču. Da pride tudi občinstvo, ki se rado nasmeje, na svoj račun, se ponovi v nedeljo, 27. t. m. velezabavna poljska komedija »Morala gospe Dulske«, ki je pri premijeri iz-vala salve smeha. V naslovni vlogi nastopi ga. Dragutinovičeva.
Prva letošnja operetna predstava na marlb. odru. V torek, 29. t. m. se vrši prva letošnja operetna predstava in sicer se vprizori Leharjev »Piskrovez«, ki je zelo melodijozna in učinkovita opereta iz meščanskega, deloma iz vojaškega življenja. Nastopi ves operetni ansambl in otroški zbor. Režira g. Harastovič, dirigira g. Herzog, pvič nastopi na njej na novo angažirani tenor g. Ivelja. Predstava se vrši za ab. B.
Blouaškf peuci u mariburu
Danes popoldne so prispeli v Maribor slovaški učitelji, da končajo zvečer v dvorani »Union« svojo koncertno turnejo Po Jugoslaviji. Povsod, kjer so slovaški učitelji koncertirali, so bili naravnost sijajno sprejeti in koncerti izredno dobro obiskani.
Posebno pa se je včeraj izkazala zopet bela Ljubljana, že na kolodvor so prispela vsa pevska društva in množica drugega ljubljanskega občinstva ter navdušeno pozdravljala slovaške goste. Do pravih ovacij pa je prišlo zvečer pri koncertu, kjer so divne mehke slovaške pe-
smi naravnost užigale razvajeno ljubljansko publiko.
Sio bi torej skrajno mučno in žalostno, če bi ravno Maribor, ki se je ob čeških obiskih sicer vedno izkazal, to pot odrekel. Bilo bi to tem bolj neprijetno, ker so Slovaki prvič pri nas, ker proslavimo s koncertom tudi češkoslovaški državni praznik in bomo imeli v svoji sredi tudi reprezentanta češkoslovaške republike.
Vsi oni, ki si še niso kupili vstopnice, naj samo pomislijo, kako bi bilo nam, če bi prišli prvič na Slovaško in bi bili tam hladno sprejeti, — če bi morali naši pevci tam nastopiti ob prazni dvorani? In Češkoslovaška je že tolikokrat gostila ter z najiskrenejšimi čustvi sijajno sprejemala na stotine in stotine jugoslovanskih zborov, zlasti tudi slovaška metropola, mesto Bratislava ob Donavi.
Maribor naj torej nocoj izkaže svojo nacijonalno, kulturno in patrijotično zavest!
Na svidenje zvečer pri koncertu!
Ana Karenina.
Leta 1873. je pričel pisati Tolstoj ->Ano Karenino«. V tem času je doživljala Tolstojeva rodbina nesrečo za nesrečo. Umrli so drug za drugim trije otroci, dve teti in grofica sama je nevarno obolela. Vpliv teh nesreč se pozna. Tolstoj ne piše več v »Ani Karenini« o ljubezni z ono mladostno poezijo, kakor je še v »Vojni in miru«. Ljubezen je postala viharna, poltena, nasilna. Ljubezenska norost prevladuje in se stopnjuje skoro do peklenske zapeljivosti, ko med plesom razkrije Vronski svojo ljubezen nedolžno lepi Ani, v črnem baržunu z venčkom spominčic, Ani zažare lica, a ne od veselja, ampak kakor od plamenov požara v temni noči. Ljubezenska norost razpojle kri te pametne žene, te ljubke mlade matere in se naseli v njeno srce, dokler ga popolnoma ne stre... Tolstojevi večeri so v Grajskem kinu od 29. oktobra dalje.
Za lesen in zimo KARO-čevlje. .VI.
Mariborski	in
Foxtrot in 5himmy u zraku
Smrtni skok Jz višine 1000 metov. — Velike atrakcije zračnih akrobatov. — Sen-zacijoneini spored.
Presenečenje, ki nam ga je obljubil prireditelj nedeljskega letalskega mitinga — mariborski Aeroklub — torej ne bo izostalo. Brzojavno je davi napovedala He-dy Schuhmannova, slovita nemška pilo-tinja, svoj prihod. V Maribor prispe jutri zvečer in bo v nedeljo popoldne skakala na letalsko akrobatskem meetingu s padalom iz višine 1000 metrov, kar bo k že itak senzacijonelnemu sporedu v obilni meri prispevalo in ga obogatilo. Tako se bo maribor^i Aero-klub docela oddolžil za lanskoletno prireditev, ki ni nudila kot se je pričakovalo, dočim bo letošnji letalski dan nudil več, kakor pa se da z besedo in pripovedovanjem obljubiti.
Letalski meeting bo nudil same novosti, ki jih zmore le najpopolnejša zrako-plovska tehnika sodobnosti. Izdelki tvrdke Katzenstein - Raab razpolagajo z lastnostmi, ki dovoljujejo vse zračne akrobacije. So izredno občutljivi pri manevriranju in prehajajo z lahkoto iz lege v lego, iz figure v figuro. Pilot Anton Raab, solastnik aeroplanskih tvornic, je mojster nedeljskih mojstrov. Letalo obvlada s tako spretnostjo, da se o njem brez pretiravanja lahko trdi, da pleše v zraku foxtrot in shimmy. Izredno zanimiv je tudi manever skupine, grupno letenje. Izredna novost pa bo brezmotorno letalo, ki ga bodo več sto metrov v zraku odklopili od »P.elikana« in bo pod vodstvom pilota Raaba pristalo na letališču.
Zračni akrobat Kellner je senzacija posebne vrste. Njegova vratolomna izvajanja na krilih in pod trupom letala so presenetljiva. Gledalcu Zastaja dih, kadar se dvigne v stojo na krilih, ali pa se obesi z nogami za njihajoči trapeč.
Nedeljska prireditev bo izredni dogodek za naše mesto in za vso oblast. Prireditelj se je tudi potrudil za primerno reklamo. Že včeraj popoldne so letala trosila nad mestom propagandne letake, danes in jutri pa jih poneso v okolico: Ptuj, Ormož, Ljutomer, Pragersko, Slov. Bistrica, Rogaška Slatina, Celje, Žalec, Šoštanj, Dravograd, Slovenjgradec, Ruše itd. Povsod se bodo letalci producirali z zračnimi akrobacijami, tako, da je računati na rekorden poset, radi česar se obiskovalce posebej opozarja na disciplino na letališču. Sleherni posetnik se ima brezpogojno in točno ravnati po navodilih rediteljev. Podrobnosti so razvidne z lepakov.
Kraljeva zahvala.
O	priliki 10 letnega jubileja društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru je bil od zborovalcev odposlan na Njegovo Veličanstvo kralja udanostni br-zojav. Na to je prejel društveni predsednik od ministra dvora sledečo zahvalo: »Gospodinu Dragotinu Gilčvertu, predsedniku Društva odvetniških in notarskih uradnikov, Maribor. Gospodine! Primiv-ši.sa zadovoljstvom izraze udanosti i tople pozdrave, podnešene u ime društva odvetniških in notarskih uradnikov prili-kom društvene desetgodišnjlce, Njegovo Veličanstvo Kralj blagovoleo je narediti mi, da Vam izjavim Njegovu srdačnu zahvalnost. Minister dvora B. D. Jevtič 1. r.«
Novi člani vrhovnega zakonodajnega sveta.
Dosedanji člani vrhovnega zakonodajnega sveta, dr. Josip Šilovič, Gjorgje Ne-storovič in Daka Popovič, ki so postali bani, so razrešeni in imenovani na njihova mesta za člane vrhovnega zakonodajnega sveta: dr. Metod Dolenc, vseučiliški profesor v Ljubljani, dr. Prvislav Griso-gono, bivši minister in dr. Slavko Šeče-rov, bivši minister. —
Madžarsko poštno letalo pristalo na našem ozemlju.
Včeraj je radi megle in neugodnega vremena pristalo na našem ozemlju v vasi Hrastovec pri Št. Lenartu madžarsko poštno letalo. Oblasti so odredile komisijo, ki bo danes odšla na kraj zasilnega pristanka, da ugotovi razloge kršitve zakoha o zrakoplovstvu. Komisiji sta dodeljena sreski poglavar dr. Ipavec in major 45. pp. g. Mičič. —-
Nova nadloga popotnlkov-prosjakov.
V	Mariboru so se že pred dobrim mesecem pojavili nemški dijaki iz Rajha, ki po mariborskih dvoriščih z vijolino in kitaro zabavajo meščane. Selijo se iz ulice v ulico in zopet vračajo. Nemški stanovalci so jfm izredno naklonjeni in jih obsipajo z darovi v denarju in naturi Godi se jim prav dobro, kar dokazuje tudi dejstvo, da se ne morejo ločiti od našega mesta, ki prav nič ne čuti potrebo po njihovi glasbeni umetnosti, zlasti ker ni na posebni višini. Za mlade prosjake bi se pač lahko malo pobrigale oblasti.— Koncert v moški kaznilnici v Mariboru*
Kaznenci mariborske kaznilnice so pri* redili z dovoljenjem ravnateljstva v nedeljo 20. t. m. v proslavo 120 letnice ustanovitve Ilirije in 401etnice obstoja kaznilnice v centrali zavoda koncert, ki je bil namenjen le kaznencem zavoda. Navzoči so bili tudi g. višji ravnatelj N. Vrabl I kaznilniškimi uradniki in pazniki. Koncert je obsegal poleg slavnostnega govora 7 moških zborov, 3 orkest. točke in 2 deklamaciji. G. višji ravnatelj je v jedrnatem govoru orisal veliki pomen Ilirije oživljene in podal zanimivosti 40 letnega razvoja kaznilnice. Proizvajale so se skladbe: V. Novaka, O. Deva, D. Jenka, Dr. B. Ipavca, B. Batianovskega in E. Fiille-krussa. Obe deklamaciji: Molitev za domovino (C. Golar) in Pjesma pjesmi (Z* Jovanoviča) sta se izredno posrečili* Sploh so se vse koncertne točke proizvajale docela brezhibno, za kar gre v prvi vrsti zasluga g. kaznilniškemu nadučitelju Cizelju, ki neumorno žrtvuje mnogo časa in se trudi, da je ustvaril iz ljudi, ki niso imeli pojma o petju in godbi pevski zbof in orkester, da že lahko nastopata javno* S pesmijo in godbo se blaži težko življenje nesrečnežev-kaznjencev, ki za hip pozabijo na svojo nesrečo, in mnogi izmed njih napravijo vsled tega trden sklep, da se bodo poboljšali. Zato bodi prisrčna hvala g. višjemu ravnatelju Vrablu, ki zna ceniti v kaznilnici petje in glasbo, ter g. nadučitelju Cizelju za njegov neumorni trud in marljivo sočustveno delo na polju vzgoje kaznencev. —
Mariborska gremljalna šola
K našemu pod gornjim naslovom objav ljenemu članku v št. 243 nam je poslal Trgovskij gremij pojasnilo, iz katerega izhaja, da obiskujejo gremijalno šolo iz* ključno samo trgovski vajenci, dočim obl* skujejo vajenci vseh obrtnih panog obrtno nadaljevalno šolo, katero pa ne vodi gremij, marveč pri mestni občini obstoječ poseben šolski odbor. Kar se tiče jezika na trgovski nadaljevalni šoli, pojasnjuje gremij, da je pouk popolnoma slovenski! razen srbohrvaščine se pa poučuje P° tedensko eno uro tudi nemščina. Ker se sprejemajo sedaj trgovski vajenci samo? najmanj 2 razredoma meščanske ali druge srednje šole, sploh nimamo na greffli' jalni šoli učencev, ki bi ne obvladali slovenskega jezika. —
Vlom na Dravskem polju.
Vlomilci &o posetili te dni gostilničarju Brusa pri Sv. Miklavžu. Pri kovaču Korenu so ukradli velik železni drog, s katerim so potem previdno odstranili okeff ske križe. Odnesli so iz gostilniške sobe razna jedila in se oskrbeli tudi s pijačo* Stikali pa so zlasti po blagajni, v katen pa so našli samo nekaj drobiža. Orožni-štvo je marljivo na delu, da izsledi te nočne viteza, ki vsako leto vznemirjajo naše prebivalstvo. —
Razne novice Iz mariborske bolnice.
Pri »Kovini« na Teznu nameščeni ” letni pomožni delavki Rozi Ozimič je zine čkal stroj desno roko. — Z alkoholom se je zastrupila 181etna Alojzija Dolenc 1* Aleksandrove ceste. V navalu zmedenosti je popila večjo količino žganja. — Sedlarski pomočnik 18-letni Milan Platov-šek si je pri delu prebodel levo roko. —’ Z nožem so obdelali v Poljčanah 24-let-nega posestnikovega sina Janeza Znida^ ja ter ga zelo nevarno ranili na desn prsni strani in na levem nadlehtju. r škodbe so težke narave, storilci pa so vsi pod ključem. —
Propagandni polet nad Mariborom*
Srečni posestniki ob tej priliki ulo nih letakov naj se poslužijo ugodnosti, jim jih nudi tvrdka L. Ornik, Koroš <■
9, pri nakupu vsega blaga, kakor je v’ kih navedeno. —
V M ari Do ra, dne 25. X. 1929,
Mariborski V E C E R N I K Jutra
Ktran
Kal le pravzaprav taborništvo?
NAZAJ NA POT, KI JO JE ZAČRTAL THOMPSON SETON!
Že davno so slavni pedagogi spoznali posledice pretirane duševne vzgoje, ki odklanja vsako vzgojo telesa. Stari Rimljani so imeli pregovor: »Meus sana in corpore sano«, vedeli so, da more le v zdravem telesu bivati zdrav duh. Rabelais, Komensky, Pestalozzi, Basedow, Thoreau, posebno pa še ,ean Jaques Rousseau, ki je skoval geslo: »Nazaj k prirodi!«, so klicali svoje sodobnike ven v čisto veličastno prirodo. Toda njihovi uspehi so bili majhni ali pa jih sploh ni bilo.
Prvi, ki je našel praktično in pri sedanjih družabnih razmerah pr ;cej lahko dostopno pot iz nezdravega mestnega življenja, je bil kanadski prirodopisec. pisatelj in slikar Ernest Thompson Seton. Ustanovil je »Indijanske gozdovnike« (Wooderaft In-dians). S tem je položil temelj za novo, prirodno, univerzalno, vzgojno metodo mladine. Organizacijo je razdelil na družine, rodove in plemena, vodstvo je imela mladina, nadzirali Pa so jih odrasli.
Štiri leta kasneje se je sestal v Angliji z generalom Robertom Baden-Po\vellom, ki je ves navdušen stopil v vrste Setonovih sotrudnikov. Kmalu pa je izstopil. Leta 1908. je napravil novo organizacijo »Združenje dečkov izvidnikov« (Boy Scouts Associaton).
V	to svrho je vzel glavne ideje Seto-novega gozdovništva in jim dodal nekaj svoje vojaške prakse. Svoje skavte je naslonil na vladajoča konservativna politična načela in gesla, zato je imel tudi več uspeha kot Seton. ki se izogiba v svoji organizaciji vseh političnih načel in gesel. Že leta 1910. (2 leti po ustanovitvi) je bilo že okrog pol milijona skavtov. Gozdovništvo se je omejilo samo na Severno Ameriko. Pa še tu ga je potisnil skavtizem v ozadje.
S svetovno vojno pa je prišel tudi Prevrat v skavtskih vrstah. Vsled vojne so namreč prišli nekateri principi skavtizma precej ob ugled. Skavtski pokret je nekako zvodenel, zgubil svoj čar in padel na stopnjo dobrodelnih in športnih društev. Taborenje in življenje v naravi je stopilo v ozadje.
Po svetovni vojni je nastal tudi pri nas v Evropi preokret, ki stremi za tem, da se vrne taborniška ideja nazaj na pot, ki jo je zarisal Seton. Glavno zaslugo ima pri tem angleški Pisatelj in slikar John Hargrave, ustanovitelj gozdovniškc bratovščine »Kibbo Kift« (Silnih). Pod vplivom tega pokreta sprejemajo skavti vede ali nevede, hote ali nehote, posamezne oblike in točke gozdovništva, katere so pred vojno smešili kot »indijansko in rdečekožno šaro« ter jih odklanjali.
Taborniški pokret je razcepljen na ta način danes na dve glavni skupini: na gozdovništvo (ang. Wooderaft) in izvidništvo (ang. Scouting).
Gozdovništvo je zgrajeno na popolni samoupravi mladine, pod nadzorstvom odraslih, na demokratičnih načelih, na principu federacije ter pov-darja romantičen in estetski moment. Pri skavtizmu pa prevladuje avtokra-tičen princip centralistične organizacije in vojaška metoda. Drugače je Praktičen program obeh smeri precej Podoben. Obe se udejstvujeta socijal-Po s tem, da vrše posamezne organizacije rediteljsko službo pri javnih Prireditvah, samaritansko in sanitetno službo ter druga opravi'
i
.Združenje slovenski* tabornikov lZST), čegar pravila so bila od ministrstva potrjena pod štev. Sl. 3802., z dne 8. julija 1925., sloni na podlagi Se-tonovega gozdovništva. To pa vsled tega ker ni nobenega upravičenega vzroka, jemati deloma skvarjene ko-P‘Je, če je na razpolago original, ki £e je v 28. letih svojega življenja izkazal za najboljšega. A kljub temu je zaoi- s^ovenska gozdovniška organizma nepristranski naziv »taborniki«, loma tudi zato, da povdari ono toč-s katero stoji in pade ta nova
tah)?''na. metoda. t. j. taborenje. Brez °renja ni taborništva!
Član ZST (gozdovnik) je lahko vsakdo, brez ozira na spol, starost in stan, ki je v moralnem oziru neoporečnega značaja, ne pije alkoholnih pijač in ne puši, dokaže, da so mu znani nameni in bistvo taborništva ter je pripravljen slediti stezi gozdovništva.
Starši in vzgojitelji, dajte vaši deci in mladini dovolj prostosti, zraka, solnca, gibanja in prirode. Dajte ji priliko, da si ojači in utrdi telo in dušo s taborenjem, da se seznani na podlagi taborniške turistike z našo lepo domovino, da se navžije njenih krasot. Da si ugasi žejo po pustolovskih nag-nenjih v čistem studencu zdrave romantike. Da dobi s skupnim življenjem smisel za vzajemnost in disciplino, da se odvrne od pogubonosne poti alkohola in nikotina.
Pustite vašo mladino, da pohiti v prostem času iz duhomorne, telo osla-bujoče tesnobe mračnega in zaprašenega mestnega zidovja ven v čisto prirodo, da si postavi sredi gozdne jase svoje bele \vigwame.
Pa tudi na vas same se obračamo. Vabimo vas, da se nam pridružite. Da se seznanite z novo univerzalno, prirodno, vzgojno metodo. Da nam po-morete vzgojiti pionirje, ki si bodo izklesali s svetlimi sekirami taborniške ideje pot skozi močvirnato šumo predsodkov in laži zavožene civilizacije, v smeri vzhajajočega solnca nove kulture, ki nam napoveduje prerod in boljšo bodočnost človeškega rodu.
Naj gre naš klic po vsem Mariboru do vas vseh, ki ste bolni mesta in civilizacije in ki hrepeneče gledate gozdove ter gore v daljavi.
Mariborska mladina, dijaštvo In ostali mi vas kličemo: Pridite!
Župno načelstvo!
Sovjetski književniki in politika
V zadnjih časih se ne samo v moskovskih literarnih krogih, temveč tudi v sovjetskih političnih krogih mnogo razpravlja o tem. ali je »pisatelj prost vsakih političnih obveznosti ali ne?« Vse življenje v sedanji sovjetski Rusiji je namreč tako prežeto s komunistično politiko, da posega ta politika globokg tudi v področje umet-mosti. Se več! Sovjetske oblasti se neprestano trudijo, da napravijo umetnost čim bolj politično, ne glede na to, ali je gledališka, likovna ali književnost. Doživljaj književnika Pilnjaka, ki je skušal opisati sovjetsko življenje in je ni pri tem politično pobarval. je izzval velik literarni škandal in preganjanje pisatelja od strani oblasti. Posledica tega dogodka je serija razprav »O književnikih in njihovih odnošajih napram politiki«. Na eni od teh razorav, ki se je vršila v Moskvi, so se komunistični pisatelji trudili dokazati, da se pisatelji v sovjetski Rusiji ne smejo ponašati napram komunistični stvari kot neinte-resirani opazovalci, temveč morajo svoje talente podrediti nalogam epo-he. V razpravo so posegli pisatelji Ivanov. Polonski in Kanatčikov. ki so odkrito nriznali, da so se mnogi pisatelji. ki žive v sovjetski Rusiji, popolnoma odvrnili od sovjetske ideologije. »Oni opazujejo sovjetsko sedanjost skozi ključavnico « je rekel Kanatčikov. To veha v prvi vrsti za Pilnjaka. Govorniki so večinoma na«dašali, da je anolitika meja nesposobnosti. Ako živi' pisatelj v sovjetski zvezi, potem je njegova dolžnost, da je pristaš komunistične politike.
Za 80 mllijonou dolarjeu ukradenih automobilou
V Zedinjenih državah je bilo preteklo leto ukradenih skupno 116.000 avtomobilov v vrednosti 80 milijonov dolarjev. Te številke izvirajo iz poizvedb, ki sojih izvršile zavarovalne družbe. Dalje je bilo ugotovljeno, da so 90 odstotkov ukradenih avtomobilov kasneje sicer zopet našli, vendar v zelo pokvarjenem položaju. Največ avtomobilov je bilo ukradenih oktobra in novembra meseca, najmanj pa februarja.
Rnekčote o uelikih možeh
Znani francoski vojskovodja, general Moreau, ki je bil velik nasprotnik Napoleona, je bil posebno znan po svojih mojstrskih umikih. Ko so nekoč v krogih Napoleona omenili tudi Moreaua, je rekel cesar:	»Gotovo,
Moreau je velik general, vendar ima precej podobnosti z bobnom.« Radi te nenavadne primere so navzoči prosili cesarja za pojasnilo. In Napoleon je odgovoril: »Tudi bobna ni slišati prej, dokler se ne udari nanj«.
•
Pri Rippachu je prosil mlad oficir maršala Bessieresa za dopust, da po-seti svoje starše, ki so stanovah v bližnjem mestu, ker je bil oče težko bolan. Maršal je pogledal mladega moža in rekel: »Pojdite! Vidim, da vam je znana zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji!«
Napoleon je vprašal nekega oficirja za njegovo starost.
»Star sem 30 let, Veličanstvo!«
»In še niste napredovali?«
»Žalibog, Veličanstvo, zaostal sem vsled ponovne smole in zoprnih slučajev.«
»Prosite za takojšen odpust iz armade«, je nato odgovoril Napoleon, »kajti oficirjev, ki imajo smolo, ne_ potrebujem in jih ne^morem uporabiti!«
Saksonski poslanik na pruskem dvoru, pl. Globig, je potoval iz Berlina v Draždane. Na povratku na svoje poslaniško mesto je prispel pozno ponoči v Berlin. Pred vhodom v poslopje se je voz ustavil in oficir, ki je imel službo, je poslanika vljudno vprašal: »Oprostite, kdo ste?«
»Jaz sem kraljevi saški poslanik na berlinskem dvoru, pl. Globig,« je sledil odgovor.
»Dobro,« je pripomnil oficir, toda to mi nič ne pomaga. Jaz moram vedeti. kaj je vaš pravi, ne pa postranski poklic!«
Ljubauni roman
Ves Pariz se smeje bogatemu Ame-|rikancu Barowu, ki je že nekaj mesecev dvoril lepi mladi igralki Bar-tout, ki se sicer ni proslavila kot umet nica, a je bila zato splošno znana radi svoje lepote. Amerikanec se je odločil. da osvoji srce lepega dekleta z originalnim darilom. Sešil je deset denarnic v obliki knjige in poslal darilo devojki, v katero se je tako strastno zaljubil. Naslednjega dne pa mu je ta pri sestanku rekla:	»Pričakujem
nadaljevanja vaše povesti...!« Toda Amerikanec, ki nikakor ni hotel, da bi se ta »povest« nadaljevala brez prestanka, je sešil še deset denarnic — v vsaki bankovec za tisoč dolarjev — zraven pa je priložil potem listič, na katerega je napisal:	»Konec
drugega in zadnjega poglavja«. Naslednjega dne pa je dobil od igralke pisemce s sledečo vsebino: »Ne ljubim avtorjev, katerih povesti se tako hitro končajo!« In tako se je končal ljubavni roman Amerikanca, ki ga je stal 20.000 frankov, usoeh pa je bil ta — da se mu je smejal ves Pariz.
Talmoua spalnica
Pred kratkim se je vršila v Parizu z velikim uspehom javna dražba zbirke »moskovskega kneza«, pravnuka slavnega francoskega maršala Neya. Na dražbi je bilo tudi pohištvo znamenitega gledališkega igralca Talme. Sicer priprosto, a zato iz samega plemenitega materijala napravljeno spalnico je kupil neki zbiratelj za 270.000 frankov. Se višjo ceno, 400.000 frankov, je dosegla okrogla miza, ki je bila leta 1906. napravljena za Napoleona. Tvrdka Duveen je kupila dotično mizo po naročilu vlade in sicer z zakonito prekupno pravico, sicer bi bila miza izdražena gotovo še za višjo ceno. Dragoceno mizo bodo postavili v gradu Malmaisonu, kjer lahko vsakdo občuduje najlepše Napoleonove objekte, razen onih, ki so 'spravljeni v muzeju za dekorativno
1	umetnost.
Kdo je morilec?
Iz Milana se poroča: Justična pomota, ki Je spravila dva nedolžna človeka v zapor, je sedaj s priznanjem razbojniškega poglavarja Pollastra pojasnjena. Sante Pollastro, strah severne Italije, ki ima na vesti nešteto umorov in vlomov, je bil pred meseci aretiran v Franciji in izročen italijanskim oblastem. Ker ga sigurno čaka dosmrtna ječa, je Pollastro najbr-že mnenja, da en zločin več ali manj sploh ne prihaja v poštev. Zato je poklical k sebi preiskovalnega sodnika in mu izjavil, da mu veleva njegova razbojniška čast, da reši dva nedolžna človeka iz zapora: delavca Car* rega in Leggera, ki sta bila 1. 1922. od porotnega sodišča obsojena vsak na 30 let težke ječe. Porotniki so ju namreč proglasili kot morilca bančnega blagajnika Ahila Casalegna iz Tor-tone. Čeprav sta oba dokazala svoj alibi in obupno naglašala popolno ne« dolžnost, je vendar izdalo sodišče samo na podlagi indicij to usodno razsodbo.
Tri leta kasneje, leta 1925. je šla po italijanskih listih senzacijonalna izjava kolesarskega prvaka Girardenga. Ta je namreč poročal listom, da se mu je po njegovi zmagi v pariškem velodromu pridružil neki rojak, v katerem je spoznal znanega bandita Pollastra. Pollastro mu je čestital k velikemu uspehu in je med razgovorom izjavil, da sta bila delavca Car-rega in Leggero popolnoma po nedolžnem obsojena, ker je on izvršil umor v Tortoni.
Takoj po svojem povratku v domovino, je podal Girardengo enako izjavo tudi na sodišču. Kaj je bilo torej enostavneje, kakor obnovitev procesa? Toda temu je nasprotoval italijanski zakon. Šele tedaj, ako je obsojen kdo in je zločin maščevan, se more tamkaj obnoviti kak proces. Pollastra pa ni bilo mogoče dobiti, on se je pojavil sedaj tu, sedaj tam... in oba delavca sta morala od tedaj še štiri nadaljna leta prestati v ječi.
Sedaj pa je končno Pollastro vendarle v rokah pravice in je tudi že sam iz lastne inicijative prevzel roparski umor pri Tortoni na svojo dušo. Sedaj ga lahko obsodijo, sedaj čaka obe nedolžni žrtvi po sedemletnem zaporu vendarle svoboda. In proces proti Pollastru ter njegovim tovarišem, ki se bo vršil te dni v Milanu, bo gotovo odkril tudi vse skrivnosti zločina v Tortoni.
Boj za mickieu/iczeuo čedščino
Pred varšavskim sodiščem se je vršila te dni zanimiva razprava radi posestev slavnega poljskega pesnika Adama Mickiewicza, in sicer na tožbo njegovega v Parizu živečega vnuka dr. LjucR”^ Goreckega.
Adam Mickiewicz je moral, kakor znano, leta 1831., ko je cesar Nikolaj z oboroženo silo potlačil poljsko vstajo, pobegniti v Pariz. Enaka usoda je zadela tudi Antona Goreckega, enew ga izmed voditeljev vstašev. Ruska vlada je potem zaplenila posestva obeh. Pozneje se je sin Goreckega poročil v Parizu s hčerko Adama Mickiewicza, Marijo. Iz tega zakona izvira dr. Ljudevit Gorecki, ki je torej vnuk velikega poljskega pesnika.
Dr. Gorecki je vložil sedaj na varšavsko sodišče vlogo, v kateri zahteva povračilo onega dela posestev svojega starega očeta, ki je prišel od tega zaplenjenega posestva sedaj pod Poljsko. Zanimivi proces je vodil znani varšavski odvetnik dr. Siszow-ski in ga je dobil. Varšavsko. sodišče je namreč ugodilo tožbi dr. Goreckega in obsodilo poljsko državo, da mora na poljskem ozemlju nahajajoči se del teh posestev vrniti vnuku velikega poljskega pesnika.
Rimski cesarski kipi
Na dosedaj neraziskanem ozemlju otoka Kiosa, na katerem je bilo za časa rimskega cesarstva tudi rimsko gledal'?'V je odkril neki arheolog veliko število kipov nadčloveške velikosti, ki predstavljajo razne rimske cesarje in odlične dame. Izkopavanje se nadaljuje.
TTOaTTbofslcJTF C ^ ^ N T
'v'Mrfrr0'rr3ffr2r:x7T9?9^
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedevlnskl roman iz starih Benetk
201
»Aha!« si je mislil policijski načelnik. »Tisti slavni železni obroč, o katerem sem govoril bodočemu dožu beneškemu, se je zopet nekoliko zoži!«
Vrgel je preobleko raz sebe in stekel v največji naglici v Bembovo palačo.
Bralec je prisostvoval razgovoru, ki se je vršil med obema poštenjakoma in v katerem je Bembo skušal pokazati s svojim vedenjem, da ga nikakor ne mika ostaviti Benetk. Gvido Džennaro pa skušal pretresti škofovega duha, da bi našel v kakršnemkoli njegovem vzkliku vsaj trohico resnice.
Ml vemo, da se je posrečilo obema:
Bembo je mogel zapustiti Benetke, ne da bi bil zbudil tudi le najmanjši sum...
In policijski načelnik je zadobil popolno gotovost, da je Roland Kandiano obsodil tudi Bemba na smrt.
Samo ena točka je ostala nejasna:
Zakaj ni Roland zapletel tudi škofa v to obširno zaroto, ki je bila podobna žarečemu ognjišču, v katerem je koval orožje svojemu maščevanju?
XV.
Pod Mostom Vzdihljajev.
Roland je odšel iz cerkve, ne da bi opazil policijskega agenta, ki ga je bil policijski načelnik nastavil. Sicer pa je verjetno, da se ne bi bil vznemirjal, tudi če bi ga videl. Navdajalo ga je eno izmed tistih duševnih razpoloženj, v katerih postanejo važni dogodki navadne malopomembnogtl, ker stremi vsa misel človeka proti eni sami točki.
Dejstvo, veliko dejstvo, edini dogodek v Rolandovi duši je bila njegova čudna, presenetljivo silna razburjenost spričo nevarnosti, ki je pretila Leonori.
To razburjenost je vredno osvetiti.
Rekli smo, da je nevarnost sama skrbela Rolanda šele v drugi vrsti. To, čemur se je- čudil in kar se mu je zdelo največje važnosti je bilo, da se on toliko razburja. Kajti v tem dejstvu je videl neovrgljiv dokaz, da je njegova ljubezen do Leonore ostala ista kakor bivše dni, ko je bila še njegova zaročenka in so jih nazivali »ljubimca beneška«, takrat, ko je hitel vsak večer na olivolski vrt, in pozneje še, ko se je dvigalo ime Leonore iz dna njegove podzemeljske ječe kakor obupna molitev. Zdaj je ni ljubil bolj kakor takrat, in je ni ljubil manj. Ljubil jo je še vedno, s tem je vse povedano.
Roland je razumel zdaj morda prvikrat v svojem življenju, da je bila ta ljubezen absolutna, odločilna in neomajana že od prvega trenotka; začutil, da nosi v svojem srcu čuvstvo, ki se upira vsakršnemu vodstvu premišljene volje; in zbal se je samega sebe ob vrtoglavi misli, da nosi v svojem srcu nekaj, kar je močnejše od njega samega.
Razumel je, da po tolikih nesrečah in tolikem trpljenju živi on samo še zato, ker živi še Leonora.
Če umre ona, umre tudi on.
Če bo živela ona, bosta živela oba.
Nič ni pomagalo, da je obkladal njen spomin z zaničevanjem in sovraštvom. Dejstvo vseh dejstev, pred katerim ga je bilo skoraj groza, je bilo, da se je njegovo življenje popolnoma zrastlo z življenjem Leonore.
Mimo tega je postalo vse, kar je prinesel današnji dan, manj važno, da brezpomembno.
In odslej je bilo mogoče samo še eno vprašanje:
Rešiti Leonoro.
In Roland se je skoraj celo uro boril z občutkom, ki ga poznajo samo duše, ki jih je usoda obdarila s strašno zmožnostjo, slutiti nesrečo.
Videl je Grimanija, kako -je bliža Leonori; videl ga je zamahniti z morilnim orožjem; videl je njo, kako leži na tleh znak, bleda in iztegnjena, ter kruto trpi in se mu smehlja vseeno... in ta namišljeni prizor ga je navdal s tolikšno bolečino, da ga ne bi bila mogla skeleti bolj, tudi če bi bila resnična.
Ta dan je bil eden najstrašnejših, kar jih je doživel dotlej ako izvzamemo tistega, ko je izvedel nezvestobo Leonore — ali vsaj to, kar je on imenoval njeno nezvestobo.
Kako je preživel ta dan?
Ni dvoma, da je blodil precej časa po Benetkah semintja, dajoč se voditi samo misli, ki je bedela v njem. Gotovo je, da se je enkrat med tem časom pokazal nedaleč od palače Altieri; in agent, ki ga je nadzoroval po nalogu Gvida Džennara, ga je videl, kako je stal okrog petih popoldne dolgo časa v bližini palače Grimani.
Ko se je zmračilo, ga najdemo zopet blizu Mostu Vzdihljajev. S svojim bistrim duhom in svojo zmožnostjo izvajanja in sklepanja je bil Roland naposled spoznal, da mora biti tukaj središče njegovih operacij in da se bo na tem kraju pripravila in odigrala vsa nocojšnja drama.
Nataknil si je črno krinko na lice. Tako je čakal, stoječ spredaj na majhni gondoli.
Na njegovi desnici je ležala vrsta nabrežij Velikega Kanala s trgom Sv. Marka.
Na svoji levici, na ovinku pri doževski palači je videl Most Vzdihljajev.
Naenkrat je zagledal, kako se porniče iz dalje po kanalu majhna barka, ki jo je obračal en sam veslač. In že sam pogled na tega moža ga je presunil s čudnim občutkom. Spoznal ga je še tisti hip. Bil je Grimani.
Čoln je zdrčal mimo njega ter se ustavil nekoliko dalje spredaj pred mostom. Tam je bila pravcata gneča senc, nakopičenih po visokih zgradbah jetnišnice, palače in Mostu Vzdihljajev.
Grimnanijev čoln je prispel k jetnišničnemu zidu.
Na tem kraju ga ni bilo mogoče videti od nobene strani.
Toda nekdo ga je videl: Roland: Njegove plame* neče oči so se bile prijele Grimaniza in ga niso več izpustile.
Preteklo je nekaj minut.
Takrat je začul Roland pljuskanje vesel.
Samo oči so se mu nekoliko zakrvavile, in njegov obraz, ki je bil smrtnobled še pred par trenotki, se je pobarval z rahlo rdečico.
Rahel drhtljaj je stresel njegove roke; nato je mahoma zopet prebledel kakor zid. Počasi, počasi se je bližala gondola; spredaj je stal brezbrižno in nemo njen barkarol.
Leonora ni sedela pod šatorom, nego čisto zadaj.
Bila je sama.
Glavo zavito v črno šarpč, rame orgnjene s pla* ščem, tako se je prepuščala zibanju svojega čolna.
Kaj je imela opraviti tu?
Zakaj so jo njene edine vožnje na izprehod vodile po dvakrat na teden pod Most Vzdihljajev?
Kakšnega premišljevanja, kakšnih očitkov vesti, ali kakšnih na je prihajala iskat?
Kdo ve? Morda je hotela poslušati ječanje jetnikov, ki je včasih kalilo mračno tišino tega kotička...
Morda je hotela vedeti, kako je trpel on!...
Roland je ob pogledu na Leonoro začutil tisti nenavadni sunek, ki stare človeku ude in mu izžme možgane.
Rolandov čoln se je dotaknil z bokom Leonorine gondole,
Leonora ga je videla.
In ga je spoznala.
In brez glasu, brez moči, vsa zamirajoča je čakala, kaj bo.
Ta sekunda je bila obema polna groze in slasti obenem.
In tudi zdaj, vzlic sili ljubezni, ki jih je tirala drugega k drugemu, vzlic svetlemu žarenju njenih oči, ki so se klicale s svojimi pogledi, topečimi se v nezavednih objemih hrepenenja, tudi zdaj si nista rekla ničesar izmed bistvenih reči, ki so jima trepetale v dnu src in duš.
Roland je poklical k sebi vse sile svoje volje, da je zadušil v sebi vzkrik svoje vzradoščene in bridke strasti.
In čudež, kljub vsemu, kar ga je navdalo v tem trenotku, se mu je posrečilo izpregovoriti... izprego-voriti hladno, z glasom, ki mu je odmeval v lastni notranjosti in vzbudil njegovo začudenje:
»Bežite... vrnite se v svojo palačo... za nič na svetu se ne pokažite v Benetkah, preden mine mesec dni...«
Ali ga je Leonora slišala?
Slišala je njegov glas.
Toda ali je razumela smisel njegovih besed?
To ni verjetno.
(Nadaljevanje sledi).
 ...........
Maft oglasi, M •HriHjov poer*. tfovalne in M«ljaln« nwn*n* •bCInttva: maka beseda 30 p, Mjmanjli tntask Dl* O*
: Mali oglasi
Žsnftve.dopieoMMje in ogla« si trgovskega aM rektamnaga anatejai vsaka balada 50 p; MjmMjit snasak Die 10'—
Čedno opremljena soba
s separatnim vhodom se odda. Kosarjeva ulica 52 (na koncu Koroščeve ulice).	2730
Mirna zakonca brez otrok
iščeta sobo s štedilnikom ali mesto hišnika. Naslov v upravi »Večernika«.
2727
Lepa, dobro ohranjena
perzijska preproga, modra z fres bor-duro na prodaj. Na vpogled dnevno razen sobote v česalnem salonu Fettich, Maribor, Ulica 10. oktobra. 2724
Mizarstvo Anton Marušič,
Pristaniška ulica (vogal Pristan) se priporoča cenjenemu občinstvu za vsakršna v to svrho spadajoča dela od najenostavnejše do najiinejše vrste. — (Renoviranje starega pohištva). Cene zmerne, solidna in točna postrežba.
2643
Dijake sprejmem
na stanovanje takoj, tik šol. Naslov v upravi Večernika. ________________2716
Meblovano sobo oddam
takoj boljšemu gospodu. Naslov v u-pravi lista.	2714
Dnevno sveže
2543
kislo zelje
v znano dobri kvaliteti priporoča
N. Berdajs, Maribor, Trg svobode
KAIENUEJEaSTRUPI
Vsak sc lahko igraje odvidt zdravju škodljivem kajenju, z našimi „EX“-tabletamt. V 14 dnevih prestane tudi naj-strastnejši kadilec kaditi, ako vzame „EX*-tablete dnevno trikrat. So popolnoma neškodljive. Omot Din 30’— In poštnina. Cela kura pet omotov Din 146'—, Iranko.
2407	Razpošilja	po povzetju
«Aurora* Sekt. 19, Novisad, Zeljeznička 38.
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Novo otvorjena trgovina I s premogom in lesom |
I
Tinnauer
Maribor Gregoričeva ul.9
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
se priporoča cenj. občinstvu za blagohotna naročila.
Postrežba točna in solidna!
BRITVICE
Gillette, Mem extra,
Mem de Luxe, Mond extra, Timor In vse brivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Rosina
Vetrinjska ulica it. 26.
Narodno Enciklopedijo (Stanojevič)
prodam za Din 400. Naslov pove uprava lista.	2719
Hladilnik za gostilno
ali domačo uporabo v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi Večernika.	2711
Zakonca brez otrok
gresta za hišnika, mož ključavničar. Naslov pove uprava Večernika. 2712
Lep velik lokal,
pripraven za delavnico ali trgovino takoj oddam. Taborska ulica 8.	2707
Sprejmem takoj ali s 1. novembrom 1929
dva dijaka v celo oskrbo. Din 700.—. Maistrova ulica 16,1. nadstr. — Istotam oddam elegantno meblirano sobo, separatni vhod, električna luč, dvema osebama. Cena po dogovoru. 2708
Meblovano sobico oddam
takoj eni osebi. Koseskega 35.
2715
Odda se lepa soba in kuhinja s 1. novembrom. Dr. Rosi-nova ul. 16.	2702
Pisarniška moč
z večletno prakso išče zaposlenja. Ponudbe na upravo pod »Nastop takoj«.
2679
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomever, Gosposka 39.	2286
Zanesljivo dekle,
srednje starosti išče mesto postrež-nice za nekaj ur dnevno. Naslov v u-pravi Večernika.	2709
Dostojevski s
lelo Itepančikovo
humoristični roman
prevod Vladimira Levstika
ii
Broširana 44 Din, vezana v platno 56 Din.
Po pošti pa 2 Din več.
Tiskovna zadruga v Mariboru
Aleksandrova cesta 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Stanko Detela
Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik v Mariboru.