151. številka. Ljubljana, v četrtek 4. jnlija 1895 XXVIII. leto SLOMŠKI NAROD. Izhaja vaak dan sveder, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., Ra Četrt leta 4 gld., za jeden meeec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 ki-. na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje ae od Itiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 18, Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Makedonska revolucija. Prebivalstvo Makedonije je do zadnjega časa živelo v dosti dobrem razmerju s Turki. Bilo je nasajeno turškega gospodarstva in nasprotstvo mej kristijanstvom in islamom se je komaj opazilo. Preminjati pa se je jelo to razmerje tedaj, ko je bila Bolgarska postala svobodna in neodvisna. Zapadna civilizacija je jela uplivati na Bolgarsko, bolgarska inteligencija se je naučila drugače živeti, kakor se živi pod turško vlado. Z makedonskih krajev so zlasti imovitejši ljudje pošiljali svoje sinove v šole na Bolgarsko in na evropska vseučilišča. Ti so s6 po zvršenih študijah nastanili v svobodni Bolgarski in jeli delovati za osvobojenje Makedonije izpod turškega iga. To je povsem naravna stvar, prav kakor to, da te agitacije niso ostale brez uspeha. Povsod zlasti pa ob bolgarsko-makedonski meji se je prebivalstvo makedonsko bavilo s politiko in je razširjalo idejo osvobojenja po celi deželi. To prizadevanje je izdatno podpiralo bolgarsko časopisje, ki je makedonske vojake neprestano klicalo in vabilo na upor. Turški uradniki so sicer zabranili vsem bolgarskim listom vstop v Makedonije, so močno ovirali občevanje, s tem pa le še pospeševali prizadevanja revolucionarjev. Vesti, katere prihajajo z bojišča, so z malimi izjemami resnične. Najprej so se osnovale tri ustaške čete. Prva se je utaborila blizu Karpine in po dvadnevnem boju razgnala turško četo. Drugo vodi star revolucijonar Nikola Gerojka, ki je že razgnal blizu Koče turšk bataljon, tretja pa je ople-nila in požgala turško vas Istibani. Arnavti prihajajo Turkom na pomoč. Boj zoper Turke se je začel na vseh ob bolgarski meji ležečih krajih, zlasti mej Pčino in Krivo, v Vranju, v Crvenem Gradu, okoli Kratova. V celi tej pokrajini je bilo zadnje dni mnogo krvavih bojev, a ustaške čete se množe in na pomoč jim prihajajo bratje iz Bolgarske. Mnogo Bolgarov se je že čez mejo utihotapilo v Makedonijo. V celi Bolgarski se nabirajo darovi za ustaše, orožje se jim nosi čez mejo in po vsi Bolgarski odmeva vzklik: Osvobodimo makedonske brate! Smrt Turkom! Časopisje podpira krepko to akcijo v korist ustašem onkraj Rila in javno mnenje zahteva čedalje glasneje in odločneje, naj potegne Bolgarska meč iz nožnice in naj hiti na pomoč rojakom. Vse kaže, da se pripravljajo tam doli velike dogodbe. Jelo je grmeti in bliskati — bo-li tudi strela udarila ? Državni zbor. Na Donaji, 2. julija. V današnji seji se je zaključila generalna debata o državnem proračunu iu začela se je specijalna razprava. Generalni govornik OOlitra dr. Kaizl je po-vdarjal, da njegova stranka ne zmatra dovolitve drž. proračuna za zgolj formelno stvar, potrebno v drž. interesu, ampak tudi za izraz zaupanja vladi in to je povod, da glasuje mlad očes k a stranka konsekventno zoper proračun. Tudi je zoper trditev, da je v naši državi uradniško ministerstvo jedino umestno. To ni res in pr:i-- tako ni res, da je naj-pametneje, če nastane zopet razmerje, kakor je bilo pred koalicijo 1. 18i)0. ideja porazumljenja mej Cehi in Nemci je jako zapeljiva, a sedaj ni čas popisovati, kako ra2merje bi potem nastalo. Princ Liechtenstein je trdil, da so plemenitaši rojeni za narodne voditelje. Proti temu se mora odločno pro-testovati. Voditelj more postati tisti, kdor se odlikuje s svojim znanjem in s svojim delovanjem. Exner je odbijal očitanje, da so levičarji kapitalistična stranka. Da pa so to res, kaže njih zagovarjanje volilnih privilegij vseh imovitih strank. Situvacija v parlamentu je kritična, tako da bi moglo državno krmilo preiti celo v roke opozicijonalnih strank. Pol itični principi opozicije so taki, da bodo prej ali slej morali obveljati in zato se tolaži s Schmer-lingom: Mi lahko čakamo. Generalni govornik pro dr. Beer je polemi zeval z raznimi prt dgovorniki, obžaloval, da se davčna reforma ni dognala, zagovarjal postopanje svoje stranke glede volilne reforme in glede celj- skega vprašanja. V tem oziru je povdarjal, da se je ves čas, kar je poročal o naučnem proračunu, potegoval za interese vseh narodov. Pri celjskem vprašanju pa je šlo za srčno zadevo nemškega na roda in zato ta stvar ni bila malenkostna. Na vrsto so prišli stvarni popravki. Poslanec baron Wassilko je odbijal Steinwendrove ugovore glede dogodb za časa otvoritve novega vseučili-škega poslopja v Gradci in je zatrjeval, da vse, kar je rekel, je resnično. Posl. dr. S t ei n vvender mu je ugovarjal. Ko je govoril še poročevalec posl. Szcze-panowski, se je razprava zaključila in zbornica je z veliko večino sklenila, naj se o državnem proračunu začne specijalna razprava. Pri specijalni razpravi je pri poglavju „najvišji dvor" govoril samo posl. dr. Kraus, ker sta dr. Vašatv in Bfeznovskv se po naročilu svojega kluba odpovedala besedi. Pri poglavju „državni zbor" so govorili poslanci Polzhofer, Kaiser, dr. Lueger, kateri je ostro prijemal dualizem in pojasnjeval, zakaj je dobro, da davčna reforma ni obveljala ter dr. S c h e i c h e r. Pri točki „ministerski svet" so govorili poslanci Gessmann, ki je zahteval, naj se urede plače državnih uradnikov, Fuchs, Sil in Sokol. Končno je predsednik naznanil, da se je pl. Plener odpovedal mandatu, kar je obudilo splošno senzacijo. Ko se je še vzprejel nujni predlog glede podpore nekih po uimah priiadetih krajev, se je seja zaključila. Na Dunaji, 8. julija. V današnji seji se je nadaljevala specijalna razprava o proračunu. Pri poglavju „ministerski svčt" je govoril dr. V a i a ty j grajal, da ni imenovan češki minister, in zahteval, naj se odpravi izjemno stanje in odstavi namestnik Thun, ki je „prototip nezakonitosti". Predsednik je radi tega izraza poklical Vašatvja k redu. Doktor Strnad. (Spisal Fr. G o ve k ar.) (Dalje.) III. Bilo je že po polnoči. Sama sva sedela v celovški kavarni. V štirinajstih dneh svojega bivanja v koroški metropoli vžila in ogledala sva vse, kar naju je moglo vsaj malo zanimati. Družbe nisva imela, niti je nisva iskala; častniška družba s tistimi neslanimi pogovori nama ni ugajala, zato sva se jej po možnosti odtegovala ter bila navezana le bolj drug na drugega. Ob nedeljah in praznikih na Vrbsko jezero, v židovsko-nemško kolonijo Poreče, na Otok ali pa k knežjemu stolcu sredi Gospesvetskega polja, — to so bili najini izleti. Navadno pa sva sedela pri časnikih v kavarni, razgovarjala se, pila kavo in pušila časih pozno v °oč. Saj trudna nisva bila in najina služba v vojaški bolnici je bila zelo lahka. Tako tudi nocoj. PrebravŠa večino časnikov tudi slovenski dnevnik je bil mej njimi — kramljala sva zopet o važnem in nevažnem, o Ircih, »rbih, o anarhistih in klerikalizma, vse vprek. Končno pa je pričel govor tudi o zasobnih rečeh. Strnad mi je pravil o načrtih svojega bodočega zdravniškega delovanja, o svojem bratu nadporoč-niku, ki mu je baŠ danes pisal, da je zopet pobil v dvoboju nekega zagrizenega Madjara, zatem o svoji zaročenki, o svoji poroki ter o svoji preveliki sreči, katero vživa v ljubavi do te nežne, blage, udane golobice. Z demostensko zgovornostjo mi je slikal njen lepi značaj, odkritosrčno narav, opisoval vse njene čednosti . . . saj zaljubljenec ne prehvali nikdar svojega uzora dovolj temeljito! „Ne moreš si misliti, koliko sem pridobil s to ljubeznijo!" — mi je pravil. „Vsa moja notranjščina se mi je ublažila, oplemenitila; —■ postal sem tako miren, sočuten, dočim sem bil prej tako nezbran, hladen in sebičen.11 „ln si li preverjen o neomahljivosti svoje zvestobe ?u — usodi I sem se ga vprašati. „Popolnoma. Nobene ženske ne vidim, za nobeno se ni malo ne zanimam; zdi se mi, da sem odmrl za ves ostali svet, zakaj vse moje misli, moji čuti in strasti strinjajo se le v njej, moji dobri Reziki!" „Čudovito si se spremenil. Ko sva bila še na Dunaju ..." „Veruj mi, da nisem bil tedaj v istini nikoli srečen! A sedaj je moja jedina želja še, da si ustanovim čim lepše in ugodnejše domače ognjišče, kjer bom osrečeval in osrečevan v tihem rodbinskem krogu.u V tem trenotku je prihrumela v kavarno družba že precej razvnetih častnikov raznih regimentov in šarž. Prihiteli so k nama; nekateri so bili nama že znani, drugi so se predstavljali, pa že klicali tarok karte. Samo jeden, vitek gospodič postal je za tre-notje kakor neodločen mej vrati, a samo za hip, takoj na to yi bil pri naši mizi, kjer so mu tovariši uslužno prepuščali najugodnejše mesto. nMon Dieu," — je vzkliknil — „s tema gospodoma se še ne poznamo. Privatist Sch . . ." Predstavila sva ee. — Zapazil sem pa takoj, kako je uprl vitki gospodič začudeno svoje oči v lepi obraz mojega prijatelja, kako je švignil njegov pogled parkrat gori in doli po njegovi elegantni postavi, ki je bila v tesni uniformi z dvovrstnimi gumbi še Bimpatičnejša. „Gospod doktor, igrate biljard? — Jedno partijo!" Strnad je prikimal in šla sta po svoje keje, on in ona, ki je bila samo sedaj privatist Sch,.., sicer pa Marta Sch . , . Strmela sva oba, a molčala, ker se je i ostala Pri poglavju „dispozicijski fond" se je uneta daljša razprava. Posl. Pernerstorferje priporočal vladi, naj skuša doseči spravo mej Čehi in Nemci in naj nikar ne misli, da so uradniki vri izvratni. Delavsk list je bil konfiskovan, ker je bivše ministre raz-žalil. Tisti uradnik, ki je zaukazal to konfiskacijo, mora biti izredno aervilen, ker si ne more misliti, da bi kak minister mogel zopet privaten človek postati. Tudi na volilno reformo ne sme vlada pozabiti. Pravi se, da so tisti državo ohranjujoči elementi, ki kaj imajo. To ni res. Prav masa je državo ohranjujoči element, torej delavec. Kadar bodo jedenkrat delavci v zbornici, bodete videli, kako so izobraženi, dosti holj kakor plemenitaši. Če zna kak grof pravilno pisati, se zdaj ves svet čudi. Posl. Hofman: Wellenbof je ponavljal zatrdilo, da vse, kar se je govorilo iti pisalo o dogodbah za časa cesarjeve navzočnosti v Gradci, je neresnično. Posl. dr. Grego r e c je govoril zoper trozvezo, zoper dualizem, zoper razmere v Bosni in zoper liberalizem. Govorili so še dr. S c h e i c h e r , dr. V a š a t y in grof Palf fy. Pri poglavju „skupne zadeve" se je govorilo precej ostro. Posl. dr. L u e g e r je rekel, da je treba tudi pri nas upeljati navado, da se bo o skupnih zadevah govorilo tako, kakor v madjaraki zbornici. Minister unanjih del se mora osvoboditi upliva Židov in Mailjarov, ker ti podkupujejo veljavo države na Balkanu s tem, da tlačijo Rumune in Srbe iu motijo naše zveze z Rusijo. Judeomadjari so krivi ne-porazumljenja mej Avstrijo in Rusijo. Kolik je njih upliv, se je pokazalo pri Agliardijevi-aferi. Žalostno je, da so konzuli v inozemstvu največ židje. Ca je naša trgovina propadla, so tega največ krivi židje. Razmerje glede dajatev za skupue zadeve bo pre-meniti. Sedaj se hkrati pripoveduje, da so ogerake tinance postale r.labše. Za časa Wekerla so bile linance dobre. Ali je Wekerle ves denar odnesel? Ne, ali govori se sedaj, da so linance slabše, ker se bo moralo kmalu rešiti vprašanje o svoti za skupne potrebe. Dualizem je posledica madjarskega izdajstva 1. lUGti. in če se hočemo izkopati iz te sramote, je to le naša dolžnost. Morda bo grof Kielmannsegg eneržijo, katero je imel časih, pokazal tudi glede Ogerske. Vem, da se je svinjska kuga k nam zanesla le, ker se je na Ogerskem več tednov prikrivala. Pa vender se vlada ne upre Ogerski. Govornik predlaga resolucijo: „Vlada se pozivlje, da energično zastopa politične in gospodarske interese tostranske držtvne polovice. Ko sta še govorila poslanca F u r n-k r a n z in P u r g h a r t, je minister grof K i e 1 -mansegg v imeni vlade izjavil, da smatra državnopravno razmerje z Ogersko za fakt, kateri mora braniti, da pa bo vedno krepko zastopal gospodarske koristi tostranske polovice države. Ko je še govoril poročevalec Szczepanovvski, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v torek. družba vedla, kakor bi jej bil ta njen nastop že znan in navaden. Družba častniška je zasedla dve igralni mizi deloma k taroku, deloma k šahu; kot nasprotnik vaake igre ostal sem sam ter opazoval igralce. Marta, katero sva že parkrat videla na konji ali biciklju v družbi različnih gospodov, bila je nama že precej časa znana po obrazu in po govorici. Slišala sva zlasti v olirir.sk1 menaži marsikaj o njej. Sešla sva se pa ž njo osebno nocoj v prvič. Oblečena je bila prav drzno, originalno: nekaka ruska moška obleka s tesnim, dolgim jopičem, s širokimi dokolenskimi pantaloni in visokimi lakiranimi črevlji; na prsih pod vratom je imela veliko zavosljano kravato temne barve, na glavi pa okroglo čepico, koketno pomaknjeno na desno uho, katere ni odložila tudi pri igri. Barva baržunaste obleke je bila rujava. Gracijozno se je kretala mej vso igro; lahnih korakov je tekala sedaj na to, sedaj na ono stran, legla na rob mantinela ali pa spretno suvala kroglo za svojim hrbtom. Vihteča svoj kej, je z neko ratinirano koketnostjo, kateri pa je znala nadeti značaj pripro-■ tosti, razvijala vse čare svojega života. Njeno živahno črno oko pa je časih zažarelo, kakor se o poletnih večerih pobhskava nad gorami iz elektrike polnih oblakov. _ ^na'jc pribd V IJublJ»nI, 4. julija. Mladočehi še ne pričakujejo, kakor se je izrazil Kramar proti dopisniku „Moskovskih Vjedomostij", da bi že mogli vstopiti v prihodnjo državnozborsko večino. Mladočehi se ne bodo spuščali v nobene dvomljive poskuse. Češko narodno življenje je že dovelj silno, da ga ne bode ovirala nobena sovražna vlada. Sedaj še nemško liberalna stranka ni dovolj razpala, v bodoči koaliciji bede desno krilo levičarjev hodilo roka ob roki 8 češkimi veleposestniki in s tem drage levičarje si popolnoma odtujilo in stranka se bode razbila. To bode začetek napravi zdravih razmer v državi. Mladočehi so vedno pripravljeni vzprejeti pošten mir, katerega podlaga pa mora biti načelo narodne jednakopravnosti in pa varstvo manjšine. Dopolnilne državnozborsko volitve na Moravskom V Novem mestu na Moravskom je pred-včeraj voljen za poslanca v državni zbor s 627 od 1024 oddanih glasov MladoCeh dr. Stranski. Staro-češki kandidat je dobil :>'.)."> glasov. V Olomucu je pa voljen s 1847 glasovi liberalni župan vitez Kngel. Češki kandidat Začek je pridobil 918 glasov, socijalni demokrat Hvanek pa 93 glasov. Protestantje na Ogerskem. Pri instalaciji distriktnega višjega nadzornika L*szharya niso bili zastopani senjorati Nitra, Trenčin in Liptova, ki zastopajo 45 občin. Jedna občina je poslala celo ugovor proti novi razdelitvi distrikta. Razdeljeni so tako, da imajo povsod Madjari večino. B:iš zaradi tega pa slovaški senjorati niso prišli k instalaciji. Novi višji nadzornik je v govoru izrazil svojo nevoljo nad neza8topanimi senijorati in zapretil, da bode on gledal, da se s cerkveno avtonomijo ne bode izpodkopala hegemonija madjarskega naroda. On hoče z nasprotniki živeti v mira. Liberalizem je načelo protestantov in on upa, da se bodo pod tem geslom sporazumeli. — Mi pa mislimo, da se Slovaki nikdar ne ogrejejo za liberalizem višjega nadzornika Laszharvja. Vstaja v Makedoniji. Madjari so še nedavno hlinili svoje prijateljstvo do Bolgarije. Celo zahtevali so prejšnje leto v delegacijah, da bi Avstrija zastavila ves svoj upliv, da velevlasti priznajo bolgarskega kneza. Ko se je pa začela vstaja v Makedoniji, pa zopet kažejo vsi madjarski listi svoje navdušenje za Turke. Po njih mnenju nimajo Bolgari nobene pravice, mešati se v Makedonijo. Turčije ne sme nikdo ovirati, da s silo naredi red v svoji deželi. Ko bi pa le bilo treba kojega posredovanja, bodo pa že evropske vlasti preskrbele, in se nikakor stvar ne prepusti Bolgariji. V Sredci bodo sedaj pač vedeli, kakšne prijatelje imajo v Madjarski. Kriza v Srbiji. Kralj bil je dne 2 t. m. vsprejel radikalna vodji Pasiča in Grujića. Govori se, da misli sedanje ministerstvo odstopiti in se je kralj pogajal z omenjenima radikalnima vodjama, da hi sestavila novo radikalno ministerstvo. Ker pa radikalci le pod gotovimi pogoji prevzetno sestavo nove vlade, se ne ve, če se je doseglo kako sporazumi je nje. Ženska emancipacija v Prusiji. Ko se je razpravljalo o več prošnjah, da bi se ženske dopuščale k zrelostnim izpitom na srednjih šolah, je izjavil vladni zastopnik, da vlada ne misli več temu se ustavljati. Posebno novi državni kancelar nima nič zoper to, če se ženskam dovolijo večje pravicu, posebno nima vlada nič proti temu, da ženske napra vijo državne zdravniške izpite in začno {zdravniško prakso Položaj v Angliji. Lord Roseberv je v nekem londonskem klubu govoril o položaju v Angliji. Rekel je, da se bodo unijonistični liberalci popolnoma spojili s konservativci in bodo torej imeli v An gliji le dve veliki stranki, konservativno in liberalno Liberalci pojdejo v volilni boj v znamenju reforme gospodske zbornice. Dopisi. Iz *lJtr«>KM ti*J£w Pr> Ložu, 2. julija. (Po shod u.) V našem kraju začela je žalibog tudi razprtija mej klerikalno in uarodno stranko. Dasi smo imeli do zdaj dovolj povoda o tem pisati, vendar smo molčali v nadi, da se stvari predrugačijo, poboljšajo. Pa zelo smo se goljufali. Najprej ustanovili so klerikalci s pritiskom, silo in prilizovanjem „katoliško politično društvo", zdaj na tihem rujejo proti tako lepo razcvitajoči se posojilnici in hranilnici, a vse to ni »e dovoli '■ prišlo je tako daleč, da sosed soseda, sin očeta, brat brata sovraži zavoljo tega, ker noče ta ali oni po piščalki našega mla- dega gospoda Petra plesati. — Kdo pa je ta mož, bo vprašal marsikdo? Kapelan je v Starem trgu, mož, ki ne more brez družbe živeti, kakor je sam rekel. Prišel je k nam pred dvema letoma. Začetkoma je zahajal rad v družbo, kegljal, igral, bil vesel in dobro došli gost povsod. Pozneje pa začel je svoji mreže nastavljati in konec tega je boj, ki gre pri nas skoro sa življenje in smrt. Liberalcev pri nas nikdo ni našel. Umna glava Petrova pajih je kmalu nekaj iztaknila in iz teh nastalo jih je — sam Boo; ve — a pardonl sam gospod Peter ve, koliko. Dne 30. julija bi morali imeti ljudski shod. Povabili smo vse naše ljudstvo, naj sliši pravico in zve, ali js pri nas res liberalizem? Dalje hotela sta naša poslanca, deželni in državni, podati svoj račun in ljudstvo podučiti, kako stoje politične stvari pri nas. Ko so imeli katol. politični shod, bili smo mi toliko taktni, da, smo o tem molčali in pustili stvar mirno razvijati se, češ, ako gre za dobro, bo obstalo, slabo pa bo itak preminulo. Drugače pa je bilo pri našem shodu. Opojena, nahujskana in oo pamet spravljena druhal ni postila ne govoriti, ne zborovati, da žandarmerija morala je priti, da se ni unel prepir in pretep, kakor tam kje mej divjaki-culukafri. Vse to uprizoril je naš blagi Peter, njega pomočnik Stanko in konečno priskočil je na pomoč še cirkniški petelin. Ko so volili predsednika zboru, so se seveda jedni za tega, drugi zopet za druzega oglasili. Pa gospod Peter je svoji engaževani druhali zapovedal, tistega, ki se je prvi zoper njegovega kandidata oglasil: „Ven ž njim M In res, zgrabljen je bil, tepen in raztrgan, postavljen tja v kot, kjer naj premišljuje, kaj se pravi proti kapelanu glasovati. No pa, gospod Peter! konec tega: »Ven ž njim", bo c. kr. okr. sodišče v Loži odločilo, ker tam ga bodo podučili, kako se mora olikani človek proti ljudstvu, ki je poduka potrebno, obnašati. Sploh bo pa sodišče in c. kr. okr. glavarstvo o tem marsikaj govoriti imelo. Tak mož, ki v kaplanijo vabi može na prepovedane hazardne igre, tak mož naj bi torej ljudstvo vodil! — Komaj teden je pretekel, ko se je moral kot priča hazarduega igranja v svoji kaplani j i pri c. kr. okr. sodišči zagovarjati in pričati, in tak mož upa pred ljudstvo stopiti, ga poduče vat i in voditi! Sram Vas bodi dejanja dne 30. junija! Preprečili ste zborovanje, a onemogočili ga niste, ako Bog da, naše ljudstvo ni še v Vaših rokah, v kratkem vidimo se zopet; verjemite pa, da bomo v drugič znali skrbeti, da tudi Vaša druhal, pijana in nahujskana po Vas, ne bo mogla naše dobre stvari motiti, in ljudstvo bo spoznalo, kdo je njegov prijatelj, kdo hoče in želi blagor njemu. Upamo, da so časi, ko je gospodovala zvijača in laž, pri kraji. Kako je z Vašim miroljubjem, naj le to služi v dokaz: Vaš tovariš rekel je, da greste na misijon v Grabovo, a Vi peljali ste se v Ljubljano, agitirat zoper gospoda Koblarja. Dosegli ste svoj črni namen za zdaj, a kakor rečeno, onemogočili nam našega niste! Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. julija — (Mi smo krivi!) Sinočni ^Slovenec" skuša dokazati, da smo škandala, v Starem trgu — mi krivi. To je tako, kakor če bi tolovaj izza plota ubil mirno mimo idočega človeka in se opravičeval: sam je kriv, zakaj pa je tod prišel. Sicer pa vprašamo slavno „ Slo vence vo" uredništvo: Misli te-Ii, da ne vemo, da ste jednega vaših definitivno nastavljenih agitatorjev na vaše stroške iz Ljubljane poslali na dan shoda v Stari trg in čemu ste ga tja poslali'? Mislite li, da nam ni znano, da je ta vaš agitator že dvakrat sodeloval pri razganjanju shodov, katere so priredili vaši nasprotniki, in je torej v tem poslu že izurjen ?! — (Kres na čast sv. Cirilu in Metodo) bodel a, kakor smo že poročali, danes zvečer ob 9. uri prižgali na Drenikovem vrhu šišenska čitalnica in podružnica sv. Cirila in Metoda. — (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana") priredi v nedeljo dne 28. t. m. svojo in t'Tiio dirko na cestni progi mej Logom in Vrhniko. Program obsega štiri točke. Odbor daje s tem to društvenim članom na znanje in se bodejo natančnejša določila kakor tudi prijavnice vsakemu Člana še posebej doposlale. Nadalje razpisuje odbor Častno nagrado za največ prevoženih kilometrov v 1. 1895., in dve častni nagradi za najboljši rekord na 50 in 100 kilometrov. Vsa natančnejša poročila daje klubni rednik g. B o h i n e c. — (Izlet.) Telovadci in trobentači „Ljublj. Sokola" napravijo v nedeljo 7. t. m. zasobni popo-ludanski izlet na Grosuplje (v civilni obleki). Pri neugodnem vremenu preloži se izlet na prihodnjo nedeljo. Rodbine in prijatelji društva dobro došli! — (Nova potresna teorija.) Piše se nam: Kdor prečita vrsto nemilih dogodkov, koje na naši zemlji provzročuje solnce po Zengerjevem mnenji, razloženem v nSlov. Naroda" številki od zadnjega četrtka, najbrže vzklikne: prva in jedina motnja« kojo je zlato solnce v svojem veličastnem sijaja pač . le nehote proizvedlo, je Zengerjeva teorija. Zenger-jevo izvajanje ima dve polovici: v prvi so perijodni dogodki na solncu z 12—13 dnij dolgo dobo (prav za prav 12 6 dnij), v drugi pa perijodni dogodki na in v zemlji, in ti se ujemajo z onimi. Glede dogodkov na solncu izjavil je znamenit astronom, da so Zengerjeve fotografije nepravilno pridobljene, in njegovi nvrtinci v solnčni atmosferi" so le učinek napačnih in napačno izpostavljenih plošč. Podlaga Zengerjevi teoriji je toraj prevara ; uganjka pa nam je način, kako se ustanavlja 126 dnij dolga obhodna doba viharjev, potresov, vulkanskih izbruhov itd. na zemlji. Zenger pravi: „Die folgende Tabelle gibt die Tage der Culmination beider um 180° von einander in heliocentrischer Lange abstehenden Sturm-centren der Sonnenphotosphiire unter der Annahme, dass zu izrgend einer Zeit gerade am 1. Jiinner eines bestiramten Jahres eine solche Culmination und damit verbundener Erdsturm stattfiinde: 1. Jiinner, 13. und 25. J; t nner, 7. und 19. Februar u.s. \v." Jasno je, da teh usodnih dnij ne more značiti isti datum dolge vrste let, nego se od leta do leta nekoliko premakne. K ljubu temu in če prav je tabela ustanovljena le kot vzgled čisto samovoljno, sestavil je Zenger 29 tornadov iz leta 1794. do 1857. le po mesečnem datumu in potem sklepa: „Hieraus geht hervor, dass keines der Tornadodaten um mebrals GTage von den Daten der Tabelle abvveicht, oder um eine Viertel-Sonnenrotation oder halbe Dodekade, einmal etvvas friiher, dann \vieder etvvas spilter eintrit', so dass die Mittel eine genaue Uebereinstimmung zeigen". Zenger sicer šesti dan imenuje „Kalme" in vender še dogodke prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega dne pred usodnim dnem in za njim prišteva na „Storungstag". Ali je možno, da bi se karkoli zgodilo še na kak drug dan v 12 do 13dnevni dobi? V istini je torej Zengerju vsak izmej 36f> dnij leta „Storungstag", ali z drugimi besedami: dogodke vseh dnij leta zmeče na 865 : 126 = 29 dnij in tako ima dokaz o „perijodičnem porušenju zračnega ravnotežja" itd. Komur se tako postopanje zdi verojetno, tistemu rečemo, da je samovoljno, nikakor pa ne znanstveno. Zengerjeva „teorija" pač nobenega več ne bo speljala na led. Jalova je še bolj kot Falbova. S. — (Škropljenje ulic.) Po stari navadi tožijo ljudje, da se ulice dovolj ne škrope. V pojasnilo bodi povedano, da se v K leča h voda noč in dan črpa in da se ves dan, od jutra do večera, škropi z vsemi šestimi škropilnicami, kar jih ima mesto. Tlak se tam ne more škropiti, kjer je živahen promet in so izložbe trgovcev, ker bi se trgovci za to lepo zahvalili, koder pa to ni, se itak škropi. Da pa se pri sedanji vročini cesta prej posuši, predno pride škropilec spet tja, ni čuda I — (Ljubljansko barje) Zaradi racijonalne izboljšave ljubljanskega barja se bode še letos sešla enketa zastopnikov vseh interesovanih taktorjev. Izreči ji bode na podstavi dolgoletnih domačih izkušenj, zlasti pa temeljitih preiskav dr. Fr. Si-tenskega, profesorja višje poljedelske šole v Taboru, svoje mnenje, oziroma staviti konkretne predloge za končno rešitev barskega vprašanja. Prof. Si-tensky je prepotoval celo ljubljansko barje in je natančno proučil. Preiskal je šoto, spodnja tla, kamenje in zemljo. Svoje študije je popisal v posebnem poročilu, ki je jako zanimivo in nadebudno. Zato hočemo nekoliko priobčiti iz njega, nadejajo se, da se bode vsakemu barjanu in Ljubljančanu, ko bode Čital naslednje vrstice, oveselilo srce. Že sto let so deželna in državna oblastva pozorna na Ljubljansko barje. Narava nama ga je že tekom časa preobrazila in je ponekod storila bolj pristopno kulturi. Melijoracija njegova ni nikakor tako težka kakor kje drugje, četudi je veliko, ker šota je dobra in površje sposobno za izboljšavo; tudi je dovolj rudninskih in gnojilnih snovij. lin rje ni pregloboko, le tu in tam je bolj grezasto. V spodnjih plasteh je zelo razkrojeno in polno dušika. O tem se lahko prepriča vsakdor po bujni rašči mnogih, ne pregloboko 8egajočih dreves, na pr. smrek. Prof. Sitensky je videl na stotine barij v severni in srednji Evropi, ali on pravi, da je javeljne katero drugo, ki bi bilo pripravnejše za obdelovanje nego naše. Obilo naplavljeni apneni svišč po Ljubljanici in nje dotokih je dragocena tvarina. Dober materijal ob robu barja so tudi kamenene razpad I i ne z obližnjih gričev, prhlenina od premogovega skrilavca, apno južnih bolmov. Najpoglavitnejše, najizdatnejše in najcenejše gnojilo pa bi bile mestne fekalije, katere sedaj izpuV-ajo v Ljubljanico ali jih drugače tratijo. Le-te naj bi izvažali iz javnih zavodov: bolnic, vojašnic, šol, itd. na močvirje. Le nevednost ljudi j v barskih razmerah je kriva, da ni že zdavnej barje postalo najrodovitnejše polje. Seveda so kulturi nasprotne poplave. Zato bode treba vodno vprašanje natančno proučiti, sosebno vse razmere in tokove podzemskih vod. Zlasti bode previdno ravnati, da se podtalna voda ne spravi v prenizko lego, ker s tem bi se ponesrečilo vse delo. Koder je dosti naplavine, zlasti peščene, je smeti poglobočiti, drugod ne. Poglobitev vodnega površja bi znašala komaj več nego 80 cm, ako ne bi povsodi prekrili barja. Za prekritje bi se lahko dobilo dovolj peska 8 trebljenjem Ljubljanice in nje dotokov. Ta pesek bi bil tudi jako dober za mešanje z drugimi snovmi iz spodnjih plastij in bi zlasti ugajal nekaterim sadežem. Ljubljansko barje, ki je največje v Avstriji, bode gotovo še kdaj preobilen vir domačega blagostanja, ako se vsi odločilni faktorji resno poprimejo dela in za nii u je j<, racijonalno melijoracijo, kakoršno ua-svetuje prof. Sitentkv. — (Okrajna učiteljska konferencija za logaški okraj) bode 17. t. m. v Dolenjem Logatcu. Na dnevnem redu so te točke: 1.) N-tgovor predsednikov in imenovanje njegovega namestnika. 2.) Volitev dveh zapisnikarjev. 3.) Poročilo nadaorni-kovo o stanju šol. 4.) Poročilo o podrobnem učuem načrtu iz računstva za ljudske šole logaškega okraja. Poročevalec g. učitelj Ivan Šega. 5) Najnovejši pojavi na pedagoškem polju. Poroča za knjižniški odbor g. učitelj Ivan Šega. (!) O pravo -pisju v ljudskih šolah. Poročevalec g. nadučitelj Janko Leban. 7.) Izber učnih knjig za šolsko leto 1895/9G. Poroča za stalni odbor g. nadučitelj Janez Kernc. 8.) Poročilo knjižničnega odbora ter volitev dveh pregledovalcev računov. 9) Volitev knjižničnega odbora. 10) Volitev stalnega odbora 11.) Samostalni nasveti. 12) Po konferenciji volitev jednega zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet. — (Nesreča.) V nedeljo dopoludne utonil je v Savi mej Radovljico in Globokim pri takozvanih p minah* 221etnl Franc Golmajer z Zgornje Lipnice. V družbi treh drugih fantov šel se je kopat, pa ko je skočil v vodo, prijel ga je najbrže krč in zginil je kmalu v vrtincih in valovih. 01 ostalih treh ni mogel noben skočiti za njim, ker so vsi trije že preplavali Savo in bili že na drugi strani. Popolu-dne šli so ga iskat in IGleten fant, ki ss je srčno spustil v vodo, dasiravno se nobeden drug izmej navzočih ni upal, privlekel ga je, ko se je tretjič potopil pod vodo, iz glohočine 4 m k kraju, odkoder so pa prenesli na njegov dom. — (Zdravstveno stanje ) Osepnice so v nekaterih občinah kočevskega okraja ponehale popolnoma, v družili pa seje zdravstveno stanju zboljšalo, tako da sta zdaj samo še dve občini z 7 vasmi, v katerih se nahajajo bolniki. V poslednjem času so umrle 4 osobe. Izmej vseh dozdaj zboleli li 125 osob, jih je 100 ozdravelo, 10 umrlo, 15 pa je še bolnih. — V Sinjem vrhu v črnomaljskem okraju sta samo še dva bolnika za osepnicami in se je nadejati, da bolezen skoro poneha. — V Sturiji v postojinskem okraju se je prikazala vratica in se je morala zapreti tamošnja ljudska šola. — i „Riimovamento" — „Pensiero Slavo".) Goriški „11 Rinnovamento" je nehal izhajati. Njega izdajatelj in urednik g. Ivan Kušar javlja, da je pristopil uredništvu tržaškega list« „11 Pensiero Slavo" in vabi naročnike „Rinnovamentove", naj doplačajo kolikor treba, da hodo dobivali mesto naročenega lista „11 Pensiero Slavo". — i Iz raznih toplic) V Doberno poleg Celja je prišlo do konca minulega meseca nad 300 osob; v Krap ino pa v istem času nad 900, * (Črnogorski prestolonaslednik) je dovršil te dni svoje 24. leto. „Glas Crnogorca" je izšel tem povodom v slavnostni obliki. * (Bicikl v službi politike ) Ko je minulo nedeljo sir Arthur liigge lord Salisbury na svojem posestvu v HatHeldu vzprejel kraljice povelje, da sestavi novo vlado, je bilo treba to vest kar preje mogoče naznaniti konservativnim zbobnačem in Balfouru. Ker je zarad nedelje vozilo le malo vlakov, jo mislil lord Salisbury na posebni vlak. A njegov zasebni tajnik Mr Scbomberg M Donnel je vedel za bolje sredstvo. Vsedel se je na bicikl in bil v 1 uri 20 min. v Carlton-klubu, glavnem taboru konservativcev, kjer je našel vse, katere je iskal, izvzemši Balfoura. Cez 10 minut ee je odpeljal v Uxbridge in tam našel tudi Balfoura, ki je takoj odrinil v London. * (Velikanska steklenica) Slavni Heidel-berški sod je dobil tekmeca v industrijski razstavi v Bordeauvu, namreč velikansko vinsko butilko, visoko 40 metrov. Ta velika steklenica je sestavljena iz posamičnih steklenih plošč, ki so zvezane s svincem in železnim ogrodjem in ima več etaž. Spodaj je vinska restavracija, do vrha pa peljejo stopnice, kjer je kiosk, v katerem ima prostora 35 osob. Iz tega kioska, ki je podoben z žico obvezanemu šampanjskemu zamašku, je krasen razgled po vsej razstavi. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Dra-gotin Žagar, deželni blagajnik v Ljubljani, 5 kron za god sv. Cirila in Metoda s pristavkom, da bi ubogemu slovenskemu narodu sveta solunska brata obudila zopet kacega Slomška, čigar duh se, žal. čedalje bolj izgublja izmej nas. — G. Ivan Poč kar v Ljubljani 1 krono. — Gdčna. Zori K veder v Loškem potoku nabranih 16 kron G vin., katere so darovali gg.: Fajdiga 10 k. in M. Krže 2 k. 6 v. (iz Sodražice) ; potem gg. Franc Koy 2 k., Andrej Cvar in Ivan Kveder po 1 k. — Cirilo-Metodove i v Ljubljani 8 kron. — G. Ciril Globočnik uradnik banke „Slavije" 1 krono. Skupaj S1 kron G vin. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gosp. A. Areelin, učitelj v Ljubnem pri Podnartu, 6 kron, katere je darovala vesela družba v gostilni gosp. M. Ambrožič, in sicer: gg. Ivan Pezdič, Alojzij Pezdič, gdčna. Frančiška Ambrožič, Jakob Ambrožič Anton Pezdič in A. Arselin, vsak po 1 krono. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Za slovensko šolo v Velikovcu so od 10. aprila do 20. junija t I. darovali: SI. upravništvo „Mirovo" v Celovcu mej koroškimi Slovenci nabra-uih 288 gld. 35 kr.; si. hranilnica in posojilnica v Sinči vesi na Koroškem 100 gld ; si. posojilnica v Smihelu 100 gld.; rodoljubni celjski Slovenci po g dr J. Dečku 100 gld.; — večje svote so izročili: al. tamošnja posojilnica 25 gld., g. dr. J. Dečko, dr. J. Sernec, M. Vošnjak po 10 gld., drugi duhovniki in svetni gospodje po 6 gld. itd.; Slovenke in Slovenci v Aleksandriji po gosp. Ivanu Semiču 63 frankov; r. vč. raonsignor Ivan Tomšč vojaški župnik v Gradcu, kot volilo 12 gl. g. A. Š. po g. Fr, Hrasovcu, vpok. c. kr. sodniku v Gradcu 11 gld.; si. posojilnica v Vitanji 10 gld.; (15 gld. je odločila letos pri občnem zboru kot prispevek za pokroviteljino); vč. g. A. Bsrca, bo-štanjski župnik, 10 gld ; vesela družba pri zabavi društva „Vodnik" v Dolini pri Trstu 10 gld.; vesela družba v Globasnici po g. F. Kandutu 12 k; g. dr. H. Schmirmaul, zdravnik v Mariboru, 5 gld : gosp. Martin Kocbek, c. kr. notar v M&renbsrgU na Stirskem nabranih 5 gld.; vč. g. Alojzij Kum mer, župnik v Retečah pri Loki, 2 gld. ; vč. g-kurat Lovro Rozman 2 gld.; vesela družba v gostilni g. Val. Kolenca v CemJftnlku po g. učitelju T. Petrovcu 2 gld.; vč. g. Jožef Zičkar, župnik v Vitanji, 1 gld. 50 kr.; in č. g. Matija Skorjaneo, kapelan v Vitanji 1 gld. 50 kr. — Zgradba Veli-kovške šole lepo napreduje; to poletje še prid* stavba pod streho. Rojaki I Pod p i raj mo velevažn * delo, da ae čim preje ondi vzgaja deca v versko-dinastičnem-narodnem duhu! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Dunaj 4. julija. Poslanska zbornica bo > torek in morda še v sredo razpravljala o celjski postavki. Glasovalo se bo po imenih. Neobhodno je potrebno, da bodo vsisloeanski poslanci n a v z o č n i. Dunaj 4. julija. V današnji seji poslanske zbornice je pri poglavju „ministerstvo notranjih del" posl. S p i n č i č obširno in ostro kritikova] politično upravo na Primorskem, dokazujoč, da je naperjena zoper Slovane in zahtevajoč, naj se jej že naredi konec. Beligrad 4. julija. Ministerstvo Kristic je podalo ostavko. Najbrž se sestavi prehodno ministerstvo s Strmcem na čelu. Beligrad 4. julija. Policija je konfisko-vala veliko število za Makedonijo namenjenih bolgarskih proklamacij. Bruselj 4. julija. Osrednji odbor delavske stranke je sklenil, prirediti v kraljevi navzočnosti v LUttiehu velike republikanske demonstracije. Vlada dela obsežne priprave, da jih uduši. Prebivalstvo se boji, da utegne priti do krvavih bojev. Narodno-gospodarske stvari. — C kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic javlja, da se bodo dne 1. julija 1895 dospeli kuponi 4° „ prijoritetnih obligacij železnica Lwov-Crnoviee-Jassy emisije 1894 in kuponi 4#/» prijorit. obligacij proge Ljubljana-Karanik od termina dospelosti pri glavni blagajnici tega glavnega ravnateljstva na Dunaji XV. Schonbrunnerstrasse <» izplačevali. — C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic javlja, da se je z razglasom v BWiener Zeitung" razpisalo oddajanje in postavljanje daljnjega dela železnih mostov za Dunajska mestno železnico, in da se ponudbo v z prejemaj o najdalje do dne 22. julija t. 1. pri imenovanern glavnem ravnateljstvu. Pogoji in drugi pripomočki so na vpogled pri stavbnem ravnateljstvu na Dunaju VI. Mariahilferstrasse št. 12G. Meteorologično poročilo. Julij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 3. S*, zvečer 7368 93r6* C si. jvz. d. jas. 4. 7. zjutraj 7.17H 208°C sl.ssvz. vč. jas. o-o n 2. popol. 7373 85*9* C sr. vzh. d. jad. Srednja včerajšnja temperatura 23-4« C, za 52' nad normalom._^^b«^— ID-a.r^.a.jslsa- boiza dne 4. julija 1895. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°,. . . . Ogeraka zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4"j„ .... Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice........ London v i sta.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 8. julija 1895. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 2f>0 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke f>°/0 po 100 gld. . Zemlj, obč. avstr. 4,/»°/0 zlati zast. liati Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke pO 200 gld. . Trauiway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . , Papirnati rubelj......... (856—2» 101 gld. 25 kr. 101 n 50 n 123 N 70 o 101 ■ 55 ■ 198 n 50 B «♦9 n 85 ■ 1077 B — n 408 n 75 a 121 ■ 10 59 n 27«/ ) n 11 a 85 a 9 n 61 >» 46 n 05 a B m 67 n 150 gld. 75 kr. 196 n — a 131 n 25 a 199 a » _ n n 23 a — ■ 23 a 50 * 175 » — ■ n — a 1 - 30 n Učenec primemo izobražen, vzprejme ae takoj v trgovino Alojzija Pogačnika v Cerknici. Veliko presenečenje! Ker nam je došlo naročilo, naj popolnoma razprodamo našo Dunajsko veliko lilijnlko, takorekuč podarimo najlepše in najkoristnejše stvari. Prodajamo 35 komadov za samo gld. 2'— in sicer: Lepo pozlačeno uro, na minuto natančno in točno iduća, za kar se garantuje; 1 prekrasna pozlačena verižica za ure, ki se vsled lepe izdelave le teško more razločevati od pristno zlate; 1 elegantna kravata za gospode, najnovejša facona; 1 prekrasna igla za kravate s simil-briljantom: 6 komadov ti m h žepnih robcev; 1 prekrasen častniški porte-monnaie iz usnja; 1 prekrasen naprsni gumb s simil-briljan-tom, ki je jako dobro imitovau ; 1 prekrasen ustnik za smo tke; 1 par mehaničnih mansetnih gumbov iz double-zlata; 1 elegantna pariška brofia za dame; 10 komadov najfinejšega angleškega papirja za pistna; 10 komadov najfinejših angleških zavitkov in vrbu tega prekrasen uporaben predmet kot grati9-priloga. Vseh 35 komadov gld. 2.—. Vsakdo bode priznal, tla je ura sama več vredna, nego stane vseli M5 komadov, in se sploh garantuje za to, da dobro gre. Naj sleharni porabi priliko, ki se mu nudi zdaj in nikoli več potem, in naj naroči, dokler zaloga traje, s C, kr. poštnim povzetjem pri VViener Grand-Filiale Ch. Jungvvirth, Krakov DUtlfJtraise 64 E. (801—3) NH. Kar bi komu ne ugajalo, se vzame nazaj. Otroški vozički v veliki izberi, nova pošiljka došla. Cena od f5 jflcl. naprej pri (863—3) Fr. Stampfel-u v Ljubljani na Kongresnem trgu, Tonhalle. Plemeniti raki! Sveže tovljeni, skadool, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta. 10O—120 komadov lepih namiznih rakov gld. 3*— velikih „ „ n 3 50 velikanov z dvema tolstima debelima škarjema .... „ 440 solo-velikanov, izbrane, največje živali, od 15 otm. naprej „ 550 Jamči se za to, da dospo živi, skacoči. Gosje perje! m sknbljeno z roko, blifičeče belo, gld. 125, isto perje neskub-Ijeno 85 kr., puh blifičeče belo, non plus ultra gld. 225 funt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja Hcnr. Sclmplra. Buczacz, Galicija. Opazka: Referencije so na razpolaganje. (743-23) 75— 80 a 55- 60 n 32— 35 m 1 P da U n -o Le h Id efl m m frli-3 m Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po ■mIIIi, bolečine v rokah, iiokhIi, v Uriti ter v živcih, otrpnete ude in kite Itd. Dotiiva se pri (820-26 l Inilriu Trnhfirzj - ju lekarnarju v Ljubljani. 1'oNilja *ie * obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradci C. lr. |18tm ratiaičljilvo mtr. drž, železnic Izvod iz voznega reda TTOl"«L ■fS od 3.. 3-u.aa.i3aL 1©©S. prlkadeJui In odbajalnl 6ul — caul m , •aJaaJOTMMMtn šmmt, Bradajeevropeki ftaa j« krajnaaa« iin ▼ ljub. m 1 adbantl naprej. Odhod Is LJnblJan« (ju*, kol.) OS 1». ur* B m*n. p** mmH oeebm Tlak t Trbta, Foutobal, Beljak, Ce-leve«, yrmcaentf.it«, Tjjnhno, o.. Bolsthal t Atiaaee, Iaohl, Onu. itm, SoLnearred, Lend-Gaateio, Zeli na jeaeru, Inornoat, Curth, Sterr, Lino, Rudejevke, PlaenJ, Marijin, »»r«, K*er, Karlov« vara, Fraji' ©ove Tara, Prago, Lipeijo, Dunaj Tla Arnat.tten. OS A. uri lO wn.it*. ttjutral motani vlak t Noto meeto, Kooevje. OS 7. *fi tO min. tj* t nt) oaebnl vlek ▼ TrhU, Pomahal, Beljak, CV lovec, Franaanefeete, Ljubno, Dunaj, 6.« Salathal t Bolnoffrad, Dona rim Aautettan. O* 11 -rt BO min. etopofaeetvt« oaebnl Tlak t Trhli, Pontahel, lleljak, Oalo»«0, Pranfiouafoiitc, I.julmo, Snlmthnl, Solnokfr.nl. OS 19. %*rt SS min. popon+ttnm maia.nl Tlak t Novo meato, Koć.Tje. OS 4. uri popot*t, Pontabla, Trblaa. OS B. urt 4 min. *rtmf*mr oaebnl vlak a Dunaja preko Amat.ri.na la LJnbnea>a, Beliaka, Oelovoa, Pontabla, TrbISa. OS 9. uri AS min. —H» metani vlak I* KooavJa, Novega Meeta. Kinin lega ob nedeljah in praanikih ob JO. uri 40 minul avaoer oaobni Tlak ia Loeeo-Bleda. Odhod la LJubljane (drt. kol.> OS 7. aart »3 aaatv*. ttfutraj t Kamnik. ■ *■ ■ OB . }k),HJurfni . . g Bt m BO m .i #*f p 9 „ IO. ,, lO „ amrrv ,, „ (alednjl Tlak le ob nedeljah In praanikih.) Prihod T LJubljano (drž. kol.). OS O uri 9B min. »Jutru) ta Kamnik. . 11. m 1B . etofH>fw4l«ae B „ (5—145) I i G' 91 «VO j i atHV »Sr*** t| , it. B BB m «wr . . (alednjl Tlak U oh nedeljah ln praanikih. S tem izjavljam, da za vse dolgove, ki jih je napravila gospa 9Iarfeltt Breznik, ne prevzamem nikiike plačilne dolžnosti. (867) Jakob Breznik. Zrreizi Medic v Novi vasi pri Rakeku vzprejms takoj za prod&jalnico z meSanim blagom. pri dotičniku. Pogoji se izved«> (858—2) Stanovanje na deželi, po potresu prav nič poškodovano, '/4 ure od Krnn|n» z 2 ali 3 sobami, v prijetnem in zdravsm kraju Gorenjske, l vrtom in v obližji s senčnatimi go'di s prijetnimi setab&či, — oddn tnkoj ees poletje nll is celo leto p«» prstv uvodni t-enl. — Kje? pove uprav-ni&tvo ^Slovenskega Naroda". (870—1) Za obilne tolažilne izrazo odkritosrčnega sočutja mej mučno bolezn jo, o smrti in po^rebn n;ii nepozabnega iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta, gospoda Franca Polak^a veleposeiitnika in gostilničarja v Trbovljab SS t•. 1 i častno in mnogobrojno spremstvo rajnoega do zadnjega mu počivališča, za mnogobrojne prekrasne vence, za milo in v srce segajoče petje pred biso žalosti in ob grobu, za goreče molitve mej sprevodom itd, zahvaljujemo se najprisrčneje tt>m potom vsem darovateljem vencev, vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem udeležencem pogrebnega sprevoda, posebno preč. domači duhovščini, slav. učiteljstvu trboveljske sole in vodenskib sol, ki je mej sprevodom vodilo Šolsko mladinci, slav. občinskemu odboru in njega iupanu, slav. pevakemn društvu BZvonu, slav. rudarski godbi in slav. gasilnemu druStvu, ravnatelj TI g. Terpotitz-u, gg. dr. Flieg-u in (iraeff-u, vsem gospodom uradnikom trboveljske premogokopne družbe in drugim OSebam. Vsem skupaj in vsakemu posebej bodi Se jedenkrat izrečena nasa najprisrcnejsa zalivala. ,HriH) Trbovlje na Vodi, din' :i julija 1895. Žalujoča rodbina Polak-ova. Cesarsko-jubilejske cerkveno-1 zgradbene srečke a 1 gld. Žrebanje že v četrtek! <-'<"-» O-h AHH aoldinariev dobitek •» Ve V W g gŽSBT Srečko priporoča J*. O. Ivlayer I_i3"UL"blJa.iil. Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod. rLa-o^g-ocajn-ej^irn-i p o gro j i. Pojasnila se dajć na tl«rlj<* Tcir«kSR|Je cesti Mi. 19. II. iinclK otvoril svojo podružnico z vsakovrstnimi gasilnimi stroji, orodjem ia opravo, kakor tudi s kmetijsko-gospodarskimi stroji. Dovoljujem si p. n. oblastnije, gg. interesente, posestnike, občinska poglavarstva in slav. gasilna društva uljudno naprositi, da me v tem novem podjetji bl&govole kakor dosedaj tudi v bodoče s svojim zaupanjem in z obilimi naročili počastiti. Zagotavljam, da bodem vsako najmanje naročilo strogo solidno izvršil m v vsakem oziru p. n. naročnike zadovoljil. Z odličnim spoštovanjem («69-i) jR. A. SMEKAL. lzdaj.iUslj m odgovorni urednik; Josip No Hi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".