V Ljubljani v vtorek 28. julija 1863.
M
1
Oznan Za navadno dvestopno
vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 » v v dvakrat, 10 " » » trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta3 , 20 , , , začet. „ 1 „ 76 „ „ B
po pošti: za vse leto 1 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. „ 2 „ 5 „ - -
NATRIJ.
Rokopisi se ne vračujejo.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
mt. eo.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj I.
Z veliko žalostjo oznanjamo Slovencem, da je 24. dan t. m. proti večeru v 68. letu svoje starosti za boleznijo na jetrih umrl po daljšem trpenji čestiti duhovnik gospod
Gregor Rib ar,
sakristan in orglar škofijske cerkve in slavno znan slovenski komponist. — Bog mu daj večni mir!
Oznanilo.
Prosimo vseh tistih čestitih gg. slovenskih pisateljev, ki mislijo še kaj sestavkov poslati za knjigo dr. Bleiweisu na čast, naj jih pošljejo do 15. dneva avgusta meseca, ker potem se spisi začno vredovati, in torej bode pošiljanje prepozno.
Vredništvo.
Cestni zakon.
Posl. dr. Toman: prosim besede. — Ces. namestnik baron pl. Schloissnigg: prosim, le nekaj bi rad opomnil. Gosp. baron Apfaltrern je djal: če je deželni zbor samo za to, da zakone potrjuje, kakor jih svetuje vlada, potem ga prav za prav ni treba. Prosim, da se vrnemo na to, da je zako-nodajstvo narejeno iz vlade in zbora; sicer bi se enako moglo reči, ako vlada mora potrditi, kar je sklenil deželni zbor, potem vlade ni treba. Na tem je vse, da se odbor in vlada poravnata, zložita. Iz razgovora je gospoda lehko razumela, da je vlada uže odnehala, če premislimo njene poprejšnje nasvete; kajti v §. 22. vladinega nasveta nikjer ni imenovan deželni odbor; zdaj pak se je na ravnost pritegnilo, da je primerno, naj bode tudi treba slišati deželni odbor o tej stvari. Dalje se je pristavilo, da mora vlada v odločenem času osnovati drugo volitev; dal se jej pak je prav kratek obrok (termin), o kterem nečem obširnejše govoriti; ali menim, da bi 4 tedne tudi uže bilo zadosti. Zarad take premembe, mislim, da bi se vlada sama ne ustavljala. Pri §. 22. se je tedaj res uže vlada pobogala se zborom. Da bi pa zahtevali, naj se vlada mora vsekakor podati, menim, da to ni še nastopek zakonite ustave. — Posl. dr. Toman: prosim besede. Govoril bodem samo nekoliko besed. Tu moram povedati, da sem tiste misli, ktero pripovedujejo besede: „dajte cesarju, kar je cesarjevega, in narodu (volk), kar je narodovega." Kar se mene tiče, tudi za trdno mislim, da ima vlada pravico društva
razpuščati. Vendar bi se ne oziral tako zelo na politično nevarnost tacih družeb ali odborov, ktere bi tudi ne stavil na ravnost v isto vrsto z društvi sploh. Ko govorim te besede, oziram se na celoto naše ustave. Vlada ima pravico razpustiti državni zbor, pravico razpustiti deželni zbor, torej mora tudi imeti pravico, da razpusti tak odbor. Toda želeti je, naj bi se to zgodilo samo po dogovoru z deželnim odborom, in z druge plati, ako bi deželni odbor zapazil pri tacem odboru kako pomanjkljivost, naj bi mogel tudi deželni odbor prvo besedo pregovoriti, da se razpusti tak odbor; torej se mi zdi v tej zadevi, da bi najprimernejše in tudi najugodnejše bilo, naj bi se tako postavile besede, da bi se sklenilo, naj bi smela prvo besedo govoriti oba: deželni odbor in deželna uprava, in naj bi se oba med seboj pobogala, — da bi tedaj ostal §. 22., kakoršen je bil v odborovem poročilu, samo da bi se mu še pristavil nasvet gosp. svetovalca deželnega sodstva pl. Strahla. — Prvosednikov namestnik pl. Wurzbach: drznil bi se le opomniti, ako bi se nasvet potrdil tako, da bi vlada vezana bila na to, naj bi se zgovarjala z deželnim odborom, in ako bi to pomenilo, da bi odbor moral privoliti, potem bi vlada ne mogla razpustiti cestnega odbora, kadar bi 'se jej zdelo potrebno, ako bi tega ne pritrdil deželni odbor. Mislim torej, da bi najpripravnejše bilo, skleniti, kakor smo pri srenj skem zakonu, in odobriti v tej reči odborov nasvet. — Poslanec Kromer: prosim besede. Tudi jaz moram govoriti besedo samo za odborov nasvet, in-sicer zato, ker bi se ne mogli zlagati se srenjskim zakonom, ako bi obveljal nasvet gosp. pl. Strahla ali gosp. barona Apfaltrerna, ker tudi v srenj skem zakonu odbor nima pravice, da bi razpustil srenjski zastop, ampak oglobiti (kaznovati) ga more le z najvišo globo 20 gld. Samo vladi je tudi v srenjskem zakonu prihranjena pravica, da sme srenjski zastop čisto razpustiti. Da se torej cestni zakon zloži se srenjskim zakonom, torej bi svetoval, naj se v §. 22. med prvi in drugi oddelek vtaknejo besede: „ki sme tiste odbornike, kteri ne izpolnujejo svoje dolžnosti, oglobiti z najvišo redovno globo 20 gld." Po-
tem bi se tedaj §. 22. glasil: „ako se pritoži srenja kacega kraja zarad tega, kar je sklenil odbor, ali kakor je zvršil kak račun, naj ta pritožba pride v roke deželnemu odboru, ki sme tiste odbornike, kteri ne spolnujejo svoje dolžnosti, oglobiti z najvišo redovno globo 20 gld. Deželna uprava sme zarad važnih vzrokov razpustiti cestni odbor, ako to da vedeti deželnemu odboru, in potem v 14 dnevih osnovati drugo volitev." — Ta nasvet je bil podpiran. — Posl. pl. StrahI: prosim besede, samo da bi nekaj malega odgovoril temu, kar je pred menoj povedal čestiti g. Kromer. Zdi se mi, da je vendar bistven razloček med srenjskim in cestnim odborom, kar se tiče razmerja z deželnim odborom. Pri srenjskem odboru je srenjski imetek poglavitna stvar, s ktero bode imel srenjski odbor najbolj opravek; pri cestnem odboru pa bode prikladati morala tudi deželna blagajnica, ktero hrani deželni odbor. To reč si tako mislim: bilo bi mogoče, da bi cestni odbor ne dovršil kacega naročila, ktero bi mu dal deželni odbor, ki ima vendar le čuti nad deželnim imetkom. Deželni odbor potoži političnemu uradu, kteri pa o tej stvari ne naredi nič. Deželni odbor potoži ministerstvu z enakim vspehom, ali prav za prav nevspehom. Kaj pa je deželnemu odboru zdaj početi ? Nima pravice, da bi stopil še kakošen korak dalje, in tedaj mora pokojno trpeti, dokler ni pomoči od kake strani. Vladi nikakor nisem hotel kratiti pravice, da bi ne smela razpustiti cestnega odbora, ali isto pravico bi rad hranil, in sicer da bi se oba med seboj pobogala, tudi deželnemu odboru, ker mislim, da bode moral pomagati deželni imetek prav pri cestnih rečeh in sicer pri deželnih cestah, in da bi torej neko moč tudi moral imeti deželni odbor v tej stvari. Ko bi pa tako ne obveljal moj nasvet, potem se popolnoma pridružim nasvetu g. Kromerja, ker ta daje vsaj zakonilo deželnemu odboru za njegove naredbe v cestnih zadevah.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Gorice. 24. julija. —. 22. dan t. m. sti bili pri tukajšnjem c. k. sodstvu zarad hudodejstva dve razpravi, jako važni Slovencem za tega delj, ker sti bili prvi v Gorici čisto po slovenski napovedani, razpravljani in razsojeni. O tej priliki je prvosedoval g. Zorer, za državnega pravdnika je bil g. Defacis in za zagovornika g. dr. Tonkli. Vsi trije gospodje so djanski pokazali, da jim ravnopravnost ni prazna beseda, in da jim gladko teče slovenščina, ki je popolnoma sposobna vsakej političnej razpravi, ako so le v jeziku izurjeni tisti, ki razpravljajo. Da bi se povsod obresničila ravnopravnost, zato je treba, naj se uradovanje povsod le izroči tacim, ki deželni jezik dobro umejo govoriti in pisati; sicer bodemo vedno imeli mnogo nasprotnikov, ki bodo še po 20 letih vpili slovenščini, da je „barbarski jezik." Vsacemu, kdor ima kaj opraviti z ljudmi, prva potreba je, da je v deželnih jezicih dobro izurjen. Še dan denes nahajamo dosti slepih roditeljev, ki svojega sinka raji dade podučevati v francoščini ali angleščini, nego v slovenščini, kar se nam zdi tako nepametno, kakor nas lomi smeh, kolikorkrat vidimo prodalnico necega tukajšnjega menjevalca, ki svoj posel oznanja na dveh deskah v treh jezicih: v italijanskem, nemškem in francozkem — škoda je, da ne tudi v turškem — samo slovenskega ni, dasitudi ob tržnih dnevih Slovencev po ulicah mrgoli vse polno, Francoza pa nikjer ni videti, ako po naključji kteri ne pride v naše mesto za kako uro ali dan. — Kakor slišimo, volili bodo v Tominu 24. dan avgusta meseca letošnjega leta novega poslanca za goriški deželni zbor. „No-vice" in „Naprej" sta živo priporočala tem volilcem g. dr.
Tonkli-ja, kije tudi vreden tacega priporočila, kajti vse ga spoštuje, ker je posten katoličan, iskren rodoljub in zna-čajen mož. Tudi nam je dobro znan, da je res t&k, torej ga srčno priporočamo tudi mi Tomincem, Bolčanom in Cer-kljanom, da si ga soglasno izbero za svojega zastopnika, in da raji poslušajo take svetnike, kteri jim dobro žele, pa ne tacih, kteri bi jih radi prevarili. Volitev je uže pred pragom, torej Tominci, Bolčanje in Cerkljanje! gledite, da ne zamudite pravega časa, ker potem bi vam bilo zastonj vse kesanje, ko bi v goriškej zbornici sedel, namesti g. dr. Tonkli-ja, kak nasprotnik slovenskega naroda!
Iz Tržaške okolice. 24. julija. M—. Uže dvakrat smo čitali v ,,Napreji" o krasnej slovesnosti in lepem spominku, kteri je darovan g. dr. Ivanu Bleiweisu v spomin dvajsetletnega truda za omiko slovenskega naroda. Kar pa ni moglo popisati pero v časniku, to sta nam o tej slovesnosti prav na tanko ustno povedala g. Ivan Nabrigoj iz Proseka in g. Luka Martelanec od sv. Jerneja pri Trstu, ktera je bila čitalnica sprejela v naročje svoje veselice. Od radosti so nam solze igrale v očeh, ko sta popisovala. Tudi mi smo krepki Slovani, in kolikor gorkejše je solnce pri nas, toliko bolj nam je srce vneto za slovenski narod, in dasitudi imamo okoli sebe mnogotere narode, s kterimi se moramo pečati, vendar le vedno slovenski govorimo; slovenske nove pesmi, zdaj to, zdaj uno, po naših cerkvah pojo stari in mladi, in celo tuji narodje jih radi hodijo poslušat. Naj bode torej tisočera zahvala slavnemu vrtniku, ki neutrudno uže 20 let obrezuje in zaliva ljubo mladiko slovenskega izobraževanja in napredovanja!
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Pri kmetijskej razstavi v Hamburgu je tudi g. Fidel Trpinec dobil veliko bronasto svetinjo za zbirko kranjskih semen in druzih pridelkov.
—	V nedeljo 26. dan t. m. ob šestih popoldne je bil pogreb g. Gregorja Riba rja. Zadnjo čast so mu izkazali prečestiti župnik škofijske cerkve gosp. Jožef Zupan, mnogi korarji, duhovniki in bogoslovci, ki so po navadi krasno peli same Riharjeve pesmi. Mrliča so nesli gimnazijski dijaci, in spremljala ga je velika množica ljudi — bilo jih je gotovo nad tisoč. Težko nam bode namestiti rajnega, čegar arije spadajo med najlepše, najn&rodnejše. Rihar je gotovo zaslužil, da bi mu hvaležna domovina postavila spominek na grobu, kakor si ga je uže sam za veke postavil med narodom po Vodnikovih besedah:
Ne hčere ne sina Po meni ne bo; Dovolj je spomina, Me pesmi pojo!
Tu naj samo še pristavimo, da bi se zgodila vsemu slovenskemu narodu velika škoda, ko bi njegova zapuščina prišla v napčne roke.
—	24. dan je zopet v Savi utonil g. Kučera, hlapon-ski voditelj pri vožnji po železnici; zadel ga je mrtud, precej ko je v vodo prišel. — 24. dan t. m. so našli pri Mostah v Ljubljanici tistega dečka, ki je bil utonil v Trnovem.
Dunaj. Nj. veličanstvo pravijo, da pojde prve dni avgusta meseca v Gastein.
—	Po sklepu Nj. veličanstva 19. dneva t. m. ni bil potrjen kranjskemu deželnemu zboru zakon, o učilniškem pa-tronstvu in o tem, kdo bode plačeval stroške za poslopja ljudskih učilnic, ker se je načelno (principiel) ločil zakon kranj-
skega deželnega zbora od • vladnega načrtanega zakona o tej stvari.
—	Namestu Balabina prevzame zdaj na Dunaji baron Knorring, poslanski svetovalec, začasno poslanstvo.
—	12. seja poslanske zbornice je bila 24. dan t. m., in zdaj so zopet odložene seje menda celo do začetka sept. meseca.
11. seja poslanske zbornice. Prvosednik Hasner; na dvornih sedežih nadvojvoda Kari Ferdinand; na ministerskej klopi: Schmerling, Lasser, Rechberg, Plener, Degenfeld, Hein, Mecsery, Wickenburg, Burger. Poslanec Liebig dobi 4 tedne, poslanec Riccabona pa 2 meseca odpusta, ker sicer piše, da bi se moral odpovedati poslanstvu. Prvosednik oznani, da je dobil 2 vprašanji, prvo državnemu, drugo pravosodnemu ministerstvu. Prvo je podal poslanec Cupr s tovarši, naj bi se namreč bolj po enakej meri med gimnazijske učitelje delil njihovega plačila pomnožek, izvirajoč iz povikšane učnine; drugo vprašanje pak je podal posl. Bendela (archimandrit) s tovarši, rekoč: „rutenski časnik „Slovo" pripoveduje, daje rutenski profesor bogoslovstva na levovskem vseučilišči P. Cerlunčakievič v učilnici rekel svojim poslušalcem: „ecclesia schismaticorum est sinagoga diabolorum", in Bendela vpraša, ali je to vladi znano ali ne, in ali pravosodno ministerstvo te reči ne ukaže preiskavati?
Rechberg je odgovarjal vprašanju poslanca Tintija in njegovih tovaršev, kako seje namreč zadostilo za to, ker so ruski vojaci v bojih prestopali avstrijsko mejo itd. Minister je rekel, da je ministerstvo vnenjih oprav za vsak, v tem vprašanji imenovan prigodek pisalo svojemu poslancu v Petrograd in glavnemu konsulatu v Varšavo, zahtevaje za te reči zadostek v prihodnje pak potrebno paznost, da bi se več ne primerilo kaj tacega, in da je žalovala ruska vlada in veliki knez Konstantin, ker se je to zgodilo, obetaje poln zadostek; da je bil ujeti mož izročen, veliki knez Konstantin pa da je bil poslal pribočnika, kteri naj bi vse na tanko ovedel; ruski častnik da je bil prinesel v Levov ta-le zadostek: 1) žalobo ruskega carja in velicega kneza Konstantina zarad tega, kar se je zgodilo; 2) poveljniki so kaznovali tiste, ki so bili krivi, da se je prestopala meja; 3) poškodovani dobe polno vračilo; 4) nastopnina (einstandsgeld) se povrne, in tudi r^dovina ubitega vojaka dobi spodobno odmero; 5) dneven ukaz je vikše poveljnike ostro posvaril, naj ne prestopajo več meje; častnik da je povračilo v novcih dal levovskemu ces. namestniku; da se je dalo sestri ubitega vojaka 1200 gl. a. vr. povračila; po dnevnem ukazu da so bili sicer še boji ob avstrijskej meji, ktera pa ni bila več prestopljena, in da to priča, da je dnevni ukaz storil, kar je namerj&val, in torej se je zgodilo vse, kar zahteva meddržavna pravica. Na to je odgovoril minister Mecsery vprašanju gg.: Potockega in Kinskega. Kar se tiče prvega vprašanja: „ali je zarad prigodkov, ki so bili 16. julija, dovoljna vlada sporočili deželnih uradov?" pravi Mec-sery, da se je 16. dan t. m. streljalo še le potem, ko so ljudje kamenje metali v vojake, izpolnujoče svojo dolžnost, kar so potrdili uradovi in zasobni ljudje, in da-si je vladi žal, ker se je to zgodilo, da se jej pa vendar zdi nepotrebno daljše preiskovanje, kajti ne dvomi o zvestobi svojih uradov. Kar se tiče druzega vprašanja: „ali bi namreč vlada ne hotela na Gališkem, vzlasti pa v Krakovu, naročiti gosposkam, naj bi ne bilo streljanja na ljudstvo, predno bi se mu ne reklo, naj se razkropi," odgovori minister, da tega ni treba naročati, ker gosposke uže po zakonu morajo ljudstvo razganjati, vojaci pak da se imajo držati samo povelij svoje službe. Vprašanju: nali se je krakovska telegrafija v obliki in v materi-jalnej zadevi obračala po svojih naročilih, ko ni dala, da bi se državnemu poslancu Zyblikieviču telegrafovalo o krakov-
skem hrupu," odgovori, da so zapisani v državnem zakoniku ukazi, ki o tacih prilikah telegrafa ne dovolijo tistim zasobnim poročilom, ki so zoper zakon ali javno blagost; kadar se zgodi kaj tacega, da se mora to oznaniti vselej tistemu, ki je hotel telegrafovati, in morajo se mu povrniti novci; po zakonu pak da so znane stopinje, po kterih ima hoditi pritožba zarad enačili dogodkov; da se je tedaj obračala telegrafija po svojih naročilih v obliki in v materialnej zadevi; zakoni pak da so enaki vsem državljanom, torej tudi državnim poslancem; da je pa dalje bilo tisto poročilo tako, da je devalo na sum gosposke in vojake; da ni namreč res, da je bilo streljanje zarad žvižganja, ampak zarad lučanja s kamenjem, in sicer še le potem, ko so bili vojaci uže zadeti. Kinskemu, zarad Poljakov, ki morajo prisiljeni prebivati ondi, kamor jih deno, odgovori minister, da je cesarska vlada s Poljaki v dvojnem razmerji, prvič, ker je velika država, in drugič, ker s Poljaki mejo deli. Med narodi pak da so načela; eno izmed le-teh načel, da ukazuje državam, naj krepko vpirajo, da bi se ne mogli zbirati in zopet nemirovati vpornici, ki so pobegli čez mejo; da je avstrijska vlada morala to dolžnost izpolnti, posebno ker je boj z vporniki; da vlada vpornikom ni mogla dati popotnih listov, ker se je bilo bati, da bi se ž njimi zopet ne vrnili na bojišče, in ker jih ni mogla domu poslati, zato jih je morala poslati kam, od koder ne smejo nikamor; da tudi vlada meni dalje, da zakon, dan 27. oktobra 1862. leta (zakon osobne svobode), ne ometa načela meddržavnih pravic. — Potem je odgovoril minister Wickenburg vprašanju dr. Stamma in njegovih tovaršev, kako se namreč pregleda-vajo šine železne ceste, in rekel je, da vlada nima pri tej stvari druzega preiskavanja razun tistih komisij, ki so nalašč za to postavljene 16. dan novembra 1851. leta, in da 12 let zadosti priča, da je to dovolj, ker 1862. leta se je po železnici prepeljalo 11 milijonov popotnih in 172 milijonov stotov (centov) blaga, pa da samo enkrat so bili vozovi stopili s ko-lesnic zato, ker se je bila šina pretrgala na lambach-gmun-denskej stranskej železnici, pa da se ni zgodilo tudi tačas nobenemu človeku nič žalega. Razlagal je dalje, da v Avstrii samo dve društvi delati šine za železnico, in sicer avstrijsko društvo državne železnice, pa društvo južne železnice, ki ima delalnico v Gradcu; da prvo dela uže 8 let brez kake tožbe; kar se pa tiče druzega društva, da je vlada osnovala komisijo pravičnih, veščih mož, naj bi pregledali njeno delo, ker se je bilo uže pred le-tem vprašanjem državnega zbora nekaj razglasilo, da šine tega društva niso dobre, in da komisija ob svojem času oznani, kakove šine je videla. — Zdaj še le so drugič brali nasvet dr. Miihlfelda, naj bi se prena-redil §. 7. bilježniškega reda. Poročevalec dr. van der Strass je vzroke razložil temu nasvetu, ki želi, naj bi po sedaj bi-lježniku (notar) več treba ne bilo biti krščanske vere, ako lioče dobiti službo. Ta nasvet je brez kacega razgovora potrdila večina; tudi ministri so za-nj glasovali. Za tem je bil na vrsti preudarek državnih dohodkov in stroškov za 1864. leto. Poročevalec dr. Herbst je svetoval, naj bi se izvolilo v poseben odbor 36 poslancev, kteri naj bi se najprvo med seboj posvetovali o tem preudarku. Obveljal je tudi ta nasvet brez kacega razgovora. Izvoljeni so bili gg.: pl. Kaiserfeld, dr. Giskra, Degli Alberti, baron Doblhof, pl. Hopfen, grof Potočki, Schlegel, Herbst, baron Eiselsburg, pl. Groholski, Skene, Taschek, Winterstein, Gschnitzer, Kirchmayr, baron Tinti, grof Vratislav, Lohninger, vladika Litvinovič, baron Ingram, Kuranda, Brine, Schindler, Hagenauer, grof Evgeni Kinsky, dr. Stamm, dr. Demel, Wohlwend, pl. Bachofen, pl. Tschabuschnigg, pl. Szabel, Jusyčinski, dr. Lapenna, grof Hartig, dr. van der Strass in pl. Rosthorn.
Salcburg. 22. dan t. m. zjutraj je šel pruski kralj iz Salc-burga v Gastein.
Trojedina kraljevina. V hrvaškej vasi Tisovcu so se bili 6. dan t. m. kmetje zarad pašnikov tako sprijeli, da so jih morali miriti žandarji; tudi streljalo se je, in en kmet je ustreljen, štirje ranjeni.
—	Za južnoslovansko akademijo je kriška županija v velicem zboru 20. dan t. m. dovolila 6000 gld. v obligacijah, in sklenila, da se bode po županii zopet nabiralo v ta namen.
Češka. Novi praški župan dr. Bčlsky je dal 300 gld., naj se razdele po Pragi med uboge družine.
—	Odstopili so od tiskarne tožbe, ktero je imel g. Skrey-žovsky, vrednik lista „Politik," zarad kaljenega javnega mira.
Moravska. „Wanderer" je slišal, da bode po duhovskej svečanosti na Velehradu 25. in 26. dan avgusta meseca letošnjega leta v Brnu posvetna veselica, ktero je uže dovolilo c. k. policijsko vodstvo. V Brni se o tej priliki snidejo vsa slovanska pevska društva iz Moravske, iz Češke in z Dunaja.
—	20. dan t. m. je bil gorkomer v Brnu pod milim nebom padel pod 0, in zjutraj so bili travnici vsi beli, kakor bi sneg ležal po-njih. Debeljači in korunu (krompirju) se perje drobi, kakor sežgano, da torej od teh sadežev ne bodo ljudje imeli nič pridelka.
Galicija. 20. dan t. m. so v Krakovu pri nečem ključarji dobili 480 zavitkov smodnika, ki so ga vzeli; uže spet so bili o tej priliki po ulicah zbrani žvižgajoči ljudje; ali vendar se ni zgodilo ničhujega.
—	Iz Bohnije se čuje, da gozdje gore, in jako menijo, da jih zažigajo nalašč ljudje, ki so prijatelji vpornikom, in zato kmetje sami ustanavljajo izmed sebe srenjske straže.
Ogerska. „Wanderer" piše, da bode v Pešti izhajal nov slovanski list, ki bode nasprotoval panslavizmu (?), kakoršnega razodeva Hodža, Hurban in Pavlini.
Erdeljska. Več erdeljskih poslancev je bilo pri važnejših ogerskih poslancih : pri nekdanjem dvornem kanclerji baronu Francu Kemeny-ji in pri grofu Miku, da bi se pogodili. Poslanstvo je bilo prav uljudno prejeto, ali vendar mu je bilo odgovorjeno, da sedanji deželni zbor ni sklican na zakonitej podlogi, in da se ga torej mora ogniti vsak, kdor se hoče držati zakonitosti. Ogerski poslanci so 22. dan t. m. vsi vzeli slovo od grofa Creneville-a; baron Kemeny, grof Miko in vladika Hay-nald pojdejo na Dunaj s posebnim pismom.
Ruska. Beremo, da pojde rUski poslanec Balabin z Dunaja, ali da vendar za njim pride na Dunaj drug poslanec, da torej ne jenja diplomatična vez med Petrogradom in Dunajem; drugi listi pa govori, da pojde samo za 3 tedne v Petrograd na pogovor s knezom Gorčakovim o sedanjih političnih važnostih; ali časnik „Presse" pripoveduje, da govore poročila iz Pariza in Londona, da sta tudi v Petrograd poklicana gg. pl. Budberg in baron Brunov.
—	Ruska vlada nareja mnogo steklenih priprav, ktere bodo imele tako moč, da bodo pod morjem skrite, in ladije v zrak metale in drobile.
—	Časniki zdaj govore, da se ima po Ruskej začeti vojaški nabor 1. dan novembra in zvršiti 1. dan decembra meseca, in da bode vseh vojaških novincev do 650.000.
Poljska. Padel je glas, da misli poljska narodna vlada 3,000.000 rubljev po sili vzeti na posodo od prav bogatih, ki so uže vsi popisani s pristavkom, koliko pride na kterega.
—	Iz Litovskega je čuti, da je grof Adam Pustovski ustreljen posled Muravijevovega povelja. — V Plocku se je pri Dobrovi bojeval 14. dan t. m. Jasinski in Vaver, imejoča 2000 vojakov, s 5000 Rusov, 15. dan t. m. pri Komarovu in 16. dan pri Porzodrii; ta dan je tudi bila pri Miastkovu bitva.
—	Po varšavskej gubernii so zdaj kmetje morali stopiti v straže, ki love vpornike in tiste, kteri jim pomagajo.
—	Beremo, da so 21. dan t. m. 200 ljudi iz varšavske trdnjave pripeljali, ter potem poslali na Rusko. — Rzevuskemu je ukazano, da ne sme Felinskemu nič pisati, ako neče pisma v ta namen izročiti komisii za bogočastje.
—	18. dan t. m. je bil pod Grabovskim boj pri Bialo-brzegu, in 19. dan pod Tačanovskim pri Kurku in prod Vierzbickim na Lublinskem.
—	„ Wiener Ztg." pa pravi, da zadnjih, po časopisih razglašenih poljskih bojev, ali ni bilo, ali pa so bili nesrečni Poljakom.
Srbija. Poklonjena je uže hiša, v kterej naj bi se osnovalo srbsko vseučilišče, in minister narodnega izobraževanja neki je prosil licejskega profesorstva, naj bi naredilo tej stvari črtež; ali — Bože mili, čuda velikoga, ili grmi, il* se zemlja trese! profesorji so odgovorili, da Beli grad ne potrebuje vseučilišča!
Vlašlta. Tistih 400 vojakov, o kterih smo uže dvakrat pripovedovali, da so šli po vlaškej zemlji, neki da so 14. dan t. m. vlaški vojaci obkrožili in primorali, da so odmetali orožje. Njih vojskovod je bil nekak Jez, kar pa gotovo ni pravo ime. — 23. dan t. m. so vpornici poskušali prekoračiti Prut pol milje pod Rusko Novoselico, in iti v Besarabsko; toda ruski vojnici so jih vrnili.
—	Rusi neki so prestopili karabogdansko mejo, ko so podili poljsko četo, toda so jih Rumenci krepko zavrnili, vzemši jim vse topove.
Francozka. Minister Drouin de Lhuys je uže pisal avstrijskej vladi, naj pove, ali se misli pridružiti zapadnim vladam ali ne?
—	„Presse" pripoveduje, da se francozka cesarica Evgenija zelo boji vojne, in da je nalašč zato šla v Vicby k cesarju Napoleonu, da bi ga prosila, naj vse dobro premisli, predno kaj začne.
—	„Memorial diplomatique" pravi, da zapadne države pošljejo Ruskej še enkrat vsaka svoje pismo enacega zahte-vanja. Ta pisma še ne bodo zadnji razgovor, ali vendar potem se bode ravnalo po druzem poti, nego do zdaj.
Bavarska. Pišejo, da se bavarski kralj v Regens-burgu snide z Nj. veličanstvom, avstrijskem cesarjem.
Slovanska apostola ss. Ciril in Metod.
To knjigo je po najnovejših in najboljših virih v češkem jezici zložil g. dr. Jan Ev. Bily, župnik brnske vladiko-vine (škofije) na Moravskem, na slovenski jezik pa preložil g. Ivan Maje iger, profesor v Mariborji. Letos, ko se po vsem slovanskem svetu veličastno praznuje tisočletnica sv. Cirilu in Metodu na čast, ni treba pripovedovati, da je prišlo to delo o pravem času med Slovane sploh, in po g. Majci-gerji tudi še posebej med Slovence, ki do zdaj nismo imeli tako obširno popisanega vsega živenja svetih slovanskih učiteljev, kterima se nam je zahvaliti za luč krščanske vere in tudi za prvo pisavo in izobraževanje slovanskega jezika. Hvaležni smo torej g. profesorju, ki je v ugodnem času dovršil potrebno delo, ktero živo priporočamo vsem rodoljubim in pobožnim Slovencem, ker ta knjiga ni samo zgodovinski jako važna Slovanu, ampak tudi lepo je prestavljena, in izvrstno natisnena v Pragi pri Karlu Bellmannu na ličnej četvorki, imejočej 26 pol in 19 izbornih drevorezov. Preverjeni smo, da jo bodo Slovenci povsod prav obilo in radi kupovali.
Loterija 25. julija 1863. Trst: »T. 78, 55, 14, 2.
Dunaj 27. julija. — Nadavek (agio) Brebru 11.25.