N» očuiaa za »vstro-ogrske kraje za celo leto ¡040 K, za pol leta •r)-20 K, za ietlt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta t> K, za četrt Ifita 8 K; za Ameriko za celo leto H K, ch pol leta 7 K,
Gladilo jugoslovanske socialna demokracija,
3*:»«?«o««,»»»* fcSavlltt» 10 v.
Reklamacijo so poitmae Kefiraakirana plama tpy« ¡»¡"¡M*,. UmvpM t* e» vrtenj®, lakaja«. Ea»*!«)«* patii-mttn (JSiriH» BS m m) Kt «skrut SO »i»., ."»¿krti p* <Sen»T»ru.
T-ai-muTiriiifinr •—
67. štev.
■vv—«f-frrt-iv
V Ljubljani, v soboto, df?e 22. avgusta

Leto XI.
NASLOVA: Za dopiia in rokopii« m list: Uredništvo «Bdečoga Prapora», Ljubljana. — Z« denarno potiljalve, naročila na litt, reklamacija, inaerat* 1. t. d.: UpiavniStvo •Kdetoga Prapora», LJubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Nerimsko krščanstvo.
Rimskokatoliški klerikalizem sovraži socializem in socijalno demokracijo iz dna duše. Vsak dan princa za to nove dokaze. Enkrat zagrmi fanatičen župnik ali kaplan na teci nad «rdečimi brezverci», da bi morali pri tisti priči poginiti vsi do zadnjega, če bi bila božja strela taka kakor duhovniška beseda; drugič izda papež encikliko, v kateri «razkriva» vso pregrešnost socialistiških idej; pa pride kak katoliški «učenjak» in vrti znanost kakor janjčka na ražnju, dokler ne «dokaže», da je socijalizem poguben za ta in oni svet.
Oglašajo se od časa do časa posamezniki tudi V katoliški cerkvi, ki bi radi sprijaznili papizem z znanostjo in s socializmom, a te bele vrane ostanejo v oficielni cerkvi brez veljave in navadno morajo preklicati svoje «heretične» nauke, ali pa sleči duhovniško obleko,
Krščanstva je pa tudi v nerimskih cerkvah, v katerih ne velja papeževa nezmotljiva avtoriteta in zanimivo je opazovati, kakšno stališče zavzemajo napram socializmu taki nekatoliški kristjani.
Na Angleškem je najbolj razširjena takozvana anglikanska, protestantovski podobna cerkev, ki velja tam za državno. Organizirana je približno tako kakor katoliška, ima škofe, ne priznava pa papeža. V nadškofijski palači v Lambethu, v londonskem mestu, so imeli anglikanski škofje zadnje tedne peto konferenco, ki se je bavila največ z razmerjem med cerkvijo in življenjem. Posebno važnost je dobila konferenca vsled tega, ker je sledila neposredno pananglikanskemu kongresu, na katerem so bili poleg duhovnikov tudi laški enakopravni udeleženci. Zaključni sklepi konference so zbrani v posebnem pastirskem listu, kateremu je dodanih 78 resolucij.
Že na kongresu se je mnogo govorilo o socializmu in v zmislu socializma, ne da bi se bilo slišalo mnogo ugovora. Med duhovniki anglikanske cerkve je že dolgo močna socialistična zveza. Dolgoletni socialni demokrat George Lansbury in socia-ltstični poslanec Summerbell, ki sta oba Anglikanca po veri, sta na kongresu zagovarjala svoje socialistično stališče in amerikanski škof Spalding iz Utaha se jo izjavil ne le za socializem sploh, ampak naravnost za marksistični socializem, ki je podlaga socialne demokracije.
Škofovska konferenca pa pravi o tej točki:
«Konferenca priznava ideale bratstva, na katerih se temelji socialno-demokratično gibanje našega stoletja. Spominjajoči se zgleda našega mojstra, ki je razglasil neprecenljivo vrednost vsakega človeškega bitja v obličju božjem, poziva konferenca cerkev, naj posveti svoje simpatije gibanju, ki stremi za pravičnim ravnanjem z vsemi in za resnično priložnostjo, živeti pravo človeško življenje, s svojimi simpatijami pa priporočati gibanju duha našega gospoda Jezusa Kristusa, na katerem spočivajo vsi upi človeške družbe. Uerkev ima nadalje dolžnost, porabiti vsako priložnost, ki jo daje meščanska družba, da se izkaže koristno. Demokratično gibanje našega stoletja daje tako priložnost. Ono ima za temelj ideale bratstva, svobode, vzajemne pravičnosti in podpore. Priznavamo, da je v tem idealni živ nauk našega Gospoda in njegovo posebno zanimanje za slabe in zatirane. To so praktične resnice, razglašene od starih prorokov in od našega Gospoda potrjene z vso popolnostjo njegovega nauka in življenja. Pozivamo cerkev, naj raz-motriva, če se je in koliko se je oddaljila od teh resnic. Kolikor je demokratično in industrialno gibanje oživljeno od teh resnic in išče za vse, zlasti za slabejše, priložnost, živeti resnično človeško življenje, pozivamo vse kristjane, naj aktivno sodelujejo v gibanju.»
To so seveda besede in nikdar ni bila beseda tako močna, kakor razmere, ki jih vstvarja življenje. Vse rohaenje katoliških klerikalcev ni moglo ustaviti razširjenja socialne demokracije v katoliških deželah, pa tudi lepi nauki anglikanskih škofov ne bodo izpreobrnili angleških in amerikanskih izkoriščevalcev. Ampak velikanska je vendar razlika med anglikanskim, ali pa kakim katoliškim, recimo Jegličevim pastirskim pismom. Takih besed se ne sliši iz ust katoliškega klerikalca, tudi ne če se imenuje dr. Krek.
Anglikanska cerkev ne bo privedla do zmage socializma, ki se mora bojevati in zmagovati s svojo močjo. Ampak če se mora oficielna cerkev tako pečati ž njim in prihajati do takih sklepov, smemo pač verjeti, da socializem napreduje in da je že danes velika njegova moč.
Ruska kri.
Ruska vlada bo protežirala in finansirala vse« slovansko razstavo.
Ruska vlada bo podpirala vseslovansko idejo.
Ruska vlada bo olajševala Slovanom potovanje po Rusiji.
Vse to in še marsikaj razglašajo naši rodolju-barski listi, da bi med Slovenci vzbudili ljubezen do ruske vlade, katero hinavsko zamenjujejo z ruskim narodom.
Kakšna pa je v resnici ta blagoslovljena vlada, katero poziva duševni velikan Lev Tolstoj neprenehoma, da naj zapre njega, ne pa nedolžne ljudi, ki čitajo njegove knjige P
Kje je vzrok, da bi se Slovenci ogrevali za Nkolajevo in Stoljipinovo vlado P
Nekemu angleškemu časnikarju je Stoljipin, ki se menda nekoliko sramuje pred tujino, dejal, da se sedaj ne izvršuje več kakor po 15 smrtnih obsodb na mesec. Že to bi bilo grozno, če bi bilo resnično. V vsaki državi se smatra vsaka justična usmrtitev za nekaj nenavadnega in po pravici za
PODLISTEK.
Strahovi.
Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem.
Opomin vsem dobrim katoličanom.	Dalje.
Nujnim gospodarskim zakonom sledeč, koncentrira kapitalizem gospodarsko moč boljinbolj v posameznih rokah. Ker je ta resnica silen dokaz za socializem, so si kapitalistični mogotci najeli «učenjake», ki naj bi dokazali, da ni take koncentracije. To je namreč tudi grozota kapitalizma — in ena izmed največjih! — da s svojo denarno močjo gospoduje nad duševnim delom. Služiti mu morajo ne le roke, ampak tudi glavr, če nočejo zanemariti — želodca. A tega strahu ne vidijo oni, ki jim je socializem polnočna pošast.
Najeti učenjaki torej trdijo, da so kapitalizem ne koncentrira. Pomagati jim mora uboga statistika, s katero delajo, kakor svinja z mehom. Metoda, katere se poslužujejo, je čudovito enostavna, n. pr. {
V Žabjem Gradu je bilo lani 5 velikih davkoplačevalcev, 320 samostaloih mojstrov in trgovcev« Letoa so samo štirje veliki davkoplačevalci, pa 336 samostalnih malih obrtnikov in kupčevalcev. Torej P Razvije se srednji stan, ne pa veliki kapitalizem,
Kdor misli rajši s svojo glavo, pa verjame in Si prihrani trud. Seveda si prihrani tudi spoznanje»
Enega velekapitalista torej ni več v Žabjem gfadu. Kaj pa je t njim, sicer ne bi ta enojka
dokazovala še ničesar, naj se je zgodilo ž njim karkoli. Če je umrl, je težko verjetno, da bi bilo prišlo njegovo bogastvo malim mojstrom v roke. Če je prišel na boben, so se najbrže polastili njegovega imetja bogatejši kapitalisti. A če preiskujemo, izvemo, da se je le odselil, ker si je v žabjem Gradu že toliko nagrabil, da poslej lahko špekulira v Gekinskem Mestu.
Ampak večje število malih obrtnikov! To je dokaz!
Počasi. Vprašajmo, koliko je med letošnjimi samostalnimi lanskih! Sto ljudi je v stari veri, da ima rokodelstvo najbolje jasli, poskusilo srečo; toda petdeset izmed onih, ki so lani še mojstrovali, je obesilo samostalnost na klin, da ni bilo treba obesiti svojega telesa tja. Petdeset takih, ki so delali s tremi, štirimi pomočniki, dela zdaj z enim ali nobenim pomočnikom in s kakšnim vajencem. Sto takih, ki so jedli petkrat na teden meso, ga ima še ob nedeljah in praznikih na mizi.
Izkazi akcijskih družb, kartelov, trustov o svojih dohodkih potrjujejo resnico, da se tam zbira kapital in da tudi tam slabejši polagoma odpadajo, posamezniki pa postanejo absolutni vladarji. Koliko je v Ameriki trustov, koliko pri nas delniških družb, v katerih ima že danes eden večino deležev v svojih rokah in kadar se mu poljubi, lahko za-pove vse druge k hudiču!
Koncentracija kapitala je neovržno dejstvo. Ustavlja jo, kolikor je v sedanji družbi mogoče, socialistiCuo delo: strokovne organizacije, zadruge
i. t. d. A če bi tega ne bilo in bi se smel kapitalizem razvijati brez upora svojih sužnjev, bi moral priti dan, ko bi imelo malenkostno število biljonarjev ves gospodarski svet v svojih krempljih. Vse ljudstvo bi jim bilo gospodarsko zasužnjeno, a tudi politično, ker temelji vsa politična moč na gospodarski, Tedaj bi bila uničena vsaka druga samostalnost in zavladala bi tiranija, kakršne še ni doživel svet.
Kdo verjame, da bi vse človeštvo prenašalo tako živinsko tlačanstvo? Kdo ne razume, da bi se uprl ves svet, ker bi se moral upreti? In da bi premagal ves svet peščico svojih zatiralcev? In da bi zmagujoče človeštvo prevzelo v «svojo režijo», kar bi bilo že zbrano na enem kupu ...?
Absurdna je ta misel. A zakaj? Le zato, ker človeštvo ne čaka na zadnjo uro, ampak tisti, ki vidijo in čutijo nevarnost, se pbstavijo pravočasno pokoncu. Otrok se ne zaplodi, kadar že umirajo starši; kapitalistična družba ima svojega naslednika že v sebi: kakor se ona stara, tako se on razvija.
Bogastvo se zbira na posameznih maloštevilnih kupih; delavna sredstva, vstvarjajoCa bogastva, so last kapitalistov, katerih število se tako zmanjšuje, kakor kapital sam narašča. A že se organizira delavsko ljudstvo, da bo pripravljeno, ko bo treba, da prevzamejo producentje sami produktivna sredstva in ž njimi odločevanje o delu.
Sovražniki socializma, zavadni ali nezavedni hlapci kapitalizma, ustavljajo razvoj, kolikor pač morejo. A kje je moderni Jozua, da ukaže solne»,
nekaj strašnega. Blagemu Stoljipinu se zdi 15 obe-šencev na mesec malo.
A tudi ta «nizka» številka je — neresnična. Ruski časopis «Rječ» je prijel ljubeznivega ministrskega predsednika in je sestavil statistične podatke o smrtnih obsodbah in usmrtitvah, kolikor jih je mogel dobiti. Ta je objavil sledeči pregled
za prvo polletje 1908:
Smrtnih obsodb je bilo
meseca januarja........116
» februarja......•	122
» marca.........184
» aprila.........106
» maja.........217
» junija....... . .	131
Skupaj . .	856 Usmrtili so pa, kolikor se more natančno dokazati
meseca januarja........43
» februarja........56
» marca.........47
» aprila . . . . • ....	49
» maja..........81
» junija............54
Skupaj . . 330 oseb.
A ta statistika je pomanjkljiva. Mislilo bi se po navidezno malem številu justifikacij, da je car pomilostil toliko oseb. Toda politični zločinci se na Ruskem le redkokdaj pomiloste. Ampak poročanje o izvršenih smrtnih obsodbah je tako pomanjkljivo, da se ne more sestaviti popolnega pregleda. Obsodbe same pridejo še navadno v javnost, četudi ne vselej, o izvršitvah se pa izve prav malo. Včasih se poroča, da je car potrdil toliko in toliko smrtnih obsodb, potem pa nastane molk. Navadno se usmrčujejo obsojenci v temni noči, kje zunaj mesta in živ krst ne izve, kaj se je zgodilo. Ministrski pomočnik Makarov je moral priznati, da vlada sama ne ve, koliko smrtnih obsodb se izvršuje vsak dan.
Po posameznih mestih se dele sodbe za prvo poletje tako:
V	Varšavi je bilo obsojenih 150, v Kijevu 91, v Rigi 83, v Lodžu 53, v Odesi 50, v Peterburgu 47, v Moskvi 39, v Jekatariaoslavu 36, v Revalu 34, v Harkovu 24, v Permi 23, v Vilni 21 oseb i. t. d.
Usmrtilo pa se je:
V	Varšavi 46, v Lodžu 36, v Kijevu 30, v Odesi 27, v Kazanu 18, v Jekatarinoslavu 18, v Rigi 17 oseb i. t. d.
Stoljipin in njegovi tovariši bi radi dopovedali svetu, da je na Ruskem sedaj konstitucionalno življenje. Če bi bilo res, se ne bi toliko morilo. Radi bi napravili vtisk, da je revolucija mrtva. Krvave žrtve dokazujejo, da ni res. Revolucija bo živela, dokler ne zmaga.
naj obstoji? Sava se z jezovi lahko ustavlja tu-patam; končno bo vendar stekla v Donavo in v morje, če bi se mi tudi na glave postavljali.
Delavna sredstva morajo postati last sploš-nosti.
Brez take rešitve je nemogoča socialna enakopravnost. Če bi namesto Morgana, Goulda, Rothschilda dobili Brittič, Srakar, Skopnik tovarne, železnice, jame i. t. d., bi ljudje postali njih sužnji. Izpremenilo bi ae nekaj v visokih sferah, nič pa ne v nižavah ljudstva. Samo če imajo vsi vse, kar je za delo potrebno, ni nihče več odvisen od posameznika ; samo vzajemna odvisnost ostane, ki pa pomeni prav toliko, kakor svoboda in sicer največja svoboda, ki se more misliti na zemlji. Taka odvisnost se ne čuti več, ker je vsak v povsem enaki meri odvisen od vseh drugih in se na ta način vse odvisnosti vzajemno izravnajo in odpravijo.
Z gospodarsko enakopravnostjo gre vštric politična. Kjer ne more nihče gmotno vladati nad drugim, izgine sploh vlada v današnjem zmislu. Posledica gospodarskega socializma je popolna demokracija, v kateri odločujejo vsi. Kakor so vsi služabniki, so tudi vsi gospodarji. Nihče ni služabnik drugega človeka, temveč družbe; socialistična družba ne bo družba hlapcev, tudi ne družba avtokratov, pač pa družba enakopravnih ljudi, prva človeška družba, v kateri bodo vsi člani res ljudje«	(Zaključno poglavje sledi.)
Politični odsevi.
Pomiloičenje. «Wiener Zeitung» objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na pravosodnega ministra Kleina, s katerim cesar pomiloščuje vse osebe, ki so bile do dneva razglašenja te odredbe obsojene radi razžaljenja kake osebe cesarske hiše, oziroma radi obeh teh zločinov, v kolikor ni kazen še izvršena. — Nadalje so pomiloščene vse osebe, ki so bile do dneva razglasitve te odredbe od kakega kazenskega sodišča obsojene v zapor, ne večji nego dva tedna ali v denarno globo ne večjo nego 150 kron, ako niso bile prej že kaznovane, in sicer v kolikor niso te kazni še izvršene. Ako je bila poleg kazni na svobodi izrečena tudi denarna kazen in ako kazen na svobodi in nadomestna denarna kazen ne znašati skupaj več nego dva tedna. — Vsem osebam, ki so bile pravomočno obsojene v kazen na svobodi na ne več nego tri mesece oziroma na denarno kazen, ako niso bile že prej kaznovane, fo izpregledane posledice kazni, ki nastopajo vsled zakonitih predpisov, kakor so n. pr. izguba aktivne in pasivne volilne pravice v javna zastopstva. — Končno je 562 osebam odpuščen ostanek kazni, 190 osebam pa kazen na svobodi in denarna kazen.
Beckovi vladi se baje prav dobro godi. Dne 18. t. m., na cesarjevi jubilejni rojstni dan, je bilo vse oficijozno časopisje blaženo, da je v državi vse tako lepo mirno, da se nič ne maje in da cesarju ne bo treba skrbeti o političnih krizah. Gospod Beck torej verjame, da je zdrav kakor riba v vodi in z njim vse ministrstvo. Torej bi stopili dne 3. novembra, ko se zopet snide državni zbor, vsi znani gospodje pred parlament. Gospod Korylowski in gospod Marchet bi imela prav tako utrjene sedeže, kakor Gesmann in Cbenhoch, kljub vsem viharjem v poljskem klubu, kljub davku za žganjarje, kljub Wahrmundovi aferi in kljub klerikalni poželjivosti. Bomo videli,
Glasovi, da odstopi Marchet in da postane grof Stürgkh naučni minister, pa vendar ne utihnejo. Grof Stürkgh je danes mož 59 let star; služil je v naučnem ministrstvu od 1. 1886. ter postal tam 1. 1894. dvorni svetnik in mu je bil poverjen srednješolski referat. Njegova politiško-parlamen-tarna minolost je jako pisana. Leta 1891. je bil izvoljen za državnega poslanca v fevdalnem vele-posestvu na nemškoliberalni program. B I je član združene levice, in ko je ta razpadla, se je pridružil ustavovernim veleposestnikom ter si prizadeval pridobiti si celo vodstvo te stranke. V državnem zboru je bil vedno eden najbolj vnetih zagovornikov složnega postopanja Nemcev proti Slovanom, in ko se je v starem parlamentu bojevslo za slovenske pa-ralelke na celjski gimnaziji, je igral Stürkgh v tem boju tako odlično vlogo, da je po osnovanju teh celjskih samostojnih razredov resigniral na uradno mesto v naučnem ministrstvu. Leta 1901. je bil imenovan za tajnega svetnika. Staroliberalizem, kot čigar predstavitelj je bil grof Stürkgh splošno priznan, je počasi in brez hrupa zamrl, toda njegov bivši reprezentant ni hotel z njim vred završiti svoje politiške kariere. Pri lanskih volitvah na temelju splošne in enake volilne pravice je nastopil grof Slürkgh naenkrat na podlagi krščansko-soci-alnega programa. Kandidiral je v kmetiških občinah okraja Fehring-Radgona ter v svojih kandidatskih govorih proglašal in prisegal na vsa načela kršč. soc. politike. Rekel je, da se bo v interesu kme-tiškega prebivalstva boril za skrčenje šolske dobe na kmetih; da se bo odločno postavil proti iz-ključenju verskega pouka iz šole ter proti temu, da bi se staršem pustila pravica odločevati o verskem pouku svojih otrok; izjavil se je odločno za neločljivost katoliškega zakona; prisegel je, da je v narodnem oziru skrajni nemški nacionalec in seveda tudi črnorumen — in vkljub vsej tej nakopičeni svetosti in dobroti je celo med štajerskimi kmeti pogorel, in konec bi bilo njegovega politikovanja, da se ga ni Beckova vlada, ki take vsestranske genije posebno čisla, usmilila in ga poklicala v gosposko zbornico. Tej svoji univerzalnosti na ljubo ima ta mož postati naučni minister.
Glede na irbsko trgovinske pogodbo je zadnji ministrski svet baje sklenil, da jo uveljavi na podlagi takozvanega pooblastilnega zakona. Ofkielno še ni potrjena ta vest, vendar pa je verjetna. Agrarci so torej pogoreli s svojimi oderuškimi nakanami, kar bi bilo prav zdravo, kajti greben jim je že tako rastel, kakor da bi ne bilo v Avstriji nobenih drugih interesov razven agrarnih. Vladi je morala stvar itak prizadejati hude muke, kajti ministrski svet je trajal pozno v noč in ko je bil končan, se ni moglo za nobeno ceno izvedeti, kaj da je sklenil.
Zaradi «velesrbske» žarote je hrvaška vlada že kar zdivjala. Vsak dan zapirajo po deželi več ljudi, a prav po osebah, ki jih vtikajo v zapore, je očitno, da je vsa zarota velikanski politični hum-bug v prid Rauchovi in morda tudi Wekerlovi vladi. Tu zapro kakšnega popa, tam kakšnega kmeta; če bi bili Srbi res tako organizirali «revolucijo», bi moral človek misliti, da jih je vse skupaj pamet zapustila. Tedenca teh aretacij je pa jasna; prav od manj inteligentnih ljudi upajo Rauchovi pan-durji, da bodo na umetna vprašanja preiskave dajali nerodne in neumne odgovore, ki bi se dali potem lepo sestaviti, da se konstruira obtožba. Kajti doslej se to državnemu pravdniku baje še
ni posrečilo, ker vkljub vsem fintam ni dobil dovolj materiala. — Sedaj se je začel Rauch znašati tudi nad časopisi; zaprli so odgovornega uradnika «Pokreta» in «Obzora», baje zaradi nekega dopisa iz Kostajnice, v resnici pač zato, da bi se neodvisni časnikarji ustrašili. Čimbolj pa Rauch dirja, tem večja bo njegova končna blamaža.
Denunciant Naatie se čuti čudovito varnega pod zaščito vlade in sodišča. Junak je tožil urednike «Pokreta», «Obzora», «Agramer Tagblatta» in socialno-demokratične «Slobodne Riječi» zaradi razžaljenja časti ali obrekovanja. Menda upa, da ga bo sodišče smatralo že za tako veliko zver, da bo sodilo kar po njegovi volji.
Hrvafiki klerikalci so povsem podobni svojim milim bratcem po drugih deželah. Od začetka je bilo verjetno, da imajo svoje žegnaue prste vmes pri gonji zoper Srbe. A stvar postaja čimdalje lepša. Jezuitovsko «Jutro», umazan list, ki ga vzdržuje «Pijeva družba», ščuje že ves čas kakor pijano proti Srbom; končno se je pa nesramna cunja polotila še socialnih demokratov, češ, da so tudi oni zapleteni v zaroto. Prav po farizejsko omenja, da je poslanec sodrug K orač Srb, kar pomeni v klerikalnem žargonu prav toliko, kakor da je sodrug Korač «veleizdajalec». Hrvatski socialni demokratje se ne bodo zbali rimljanskih policistov ; ampak za celo afero je tudi to značilno. Rauch, Frank in klerikalci marširajo pod eno zastavo in skupaj konstruirajo «zaroto», ki naj bi uničila vse, kar skupaj sovražijo. Vsa gonja ne meri le proti Srbom, ampak proti vsej opoziciji in prav posebno proti socialni demokraciji. JČim bolj pa se bodo Rauchovci zaletavali v socialno demokracijo, tem bolj gotovo si bodo polomili vratove.
Ogrska vlada je nervozna. Vsi njeni načrti pokajo in čimbolj se približuje jesen, tem bolj pisano gledajo gospodje ministri. Vlada si je hotela zagotoviti stalno, zanesljivo večino na ta način, da bi se združilo vse stranke, ki so jo doslej podpirale, v eno. Z «načeli» si ni preveč belila glave; da bi le dobila mameluke skupaj, pa bi bilo dobro. A «neodvisni» se nič kaj ne ogrevajo za to fuzijo in do jeseni skoraj ni več upanja, da bi se posrečila združitev. Nič manjša skrbi ne dela vladi volilna reforma. Kakor so bili doslej bahavi, tako so sedaj poparjeni: cesar namreč še ni dal načrtu reforme svoje predsankcijs in pluralna volilna pravica visi še v zraku. Najbrže tudi obvisi tam, kajti če bi prišla pred parlamenat, bi se dvignil po de-deželi vihar, kakršnega še ni doživela Ogrska. Umevno je torej, če obhaja gospode kurja polt.
Nemfiki klerikalci imajo letos svojo parado, kojo imenujejo «Katoliški shod», v Dii?seldorfu. Aranžirati znajo take reči res imenitno, a da jim je zunanja slika v Dusseldorfu tako uspela, imajo zahvaliti tudi ondotnim liberalcem, ki imajo mestno upravo v rokah, pa so vendar olajšali klerikalcem vse slovesnosti, kakor da bi bila to njih hlapčevska naloga, Nekdanji ponosni liberalizem ne propada samo na Slovenskem, ampak po vsej Evropi. Črni koncil v Dusseldorfu je čenčaril kajpada tudi o avstrijskih razmerah, kjer je «uboga cerkev tako hudo preganjana», da bo kmalu od napuha počila. Neki henediktinec, grof Goden iz Prage, je besedičil o Wahrmundovi aferi in o «preganjanju» ljubih «katoliških študentov». Grmel je proti svobodni šoli in proti socialni demokraciji m zbor je tako stokal in zdihoval, da so se pobožni bratci nazadnje menda v svojih solzah kopali. Ostali so pa vendar črni.
Angleški kralj Edvard baje kmalu obišče turškega sultana v Carigradu.
Bivfet miki poslanci, ki so bili obsojeni za< radi viborškega manifesta, so bili dne 19. t. m. večinoma izpuščeni iz zapora.
Mod Nizozemsko ia Venecaelo se je razpor, o katerem smo že poročali, poostril, ker je poslala venezolanska vlada nizozemski na njene zahteve odgovor, s katerim ni nizozemska nič zadovoljna. Začetkom septembra namerava nizozemska vlada odposlali križarko «Friesland» v venecolan-ako vodovje in eventuelno blokirati ondotne luke. Amerikanski poslanik Bedupri je dejal nizozemskemu ministru za zunanje zadeve, da >e zvezne države ne bodo upirale nizozemski akciji, Če se omeji na blokado in na druga mornariška sredstva ter ne zasede venecolanske zemlje,
Na Portngalakem so zaprli orožarja Hektorja Ferreira in enega njegovih uslužbencev, ki sta bila baje prodala možu po imenu Buica karabin, s katerim je ustrelil kralja.
V Perziji so se zadnji čas razmere za šaha zelo poslabšale. Vodja ustašev Satah Kan je potolkel Rakim Kanovo četo tako temeljito, da je v divjem begu zapustila Tabris. Novoimenovani guverner Aiu ed Davle ni mogel v mesto. Satah Kan je predložil šahu sledeče zahteve: 1. Voditelji, ki so doslej poveljevali šahovim četam, se morajo kaznovati; 2. Ustava in parlament se mora zopet vpeljati; izreči se mora popolna amnestija z garancijo angleškega poslaništva, če izpolni šah te zahteve, bo Satal Kan s svojimi oboroženimi me« Sčani podpiral novega guvernerja, če ne, bo nadaljeval boj.
M§ M Prapor"!
Pozor!	Pozor!
V četrtek, 27. t. m. točno ob Vs8. zvečer = bo v areni „Narodnega Doma" =
ljudski shod
s sledečim duevnim redom:
1.	Draginja, vlada in ljudstvo.
2,	Velesrbska zarota in jugoslovanska socialna demokracija.
Sodrngi in somišljeniki!
Draginja v Ljubljani je ostala izza Vaših zadnjih sijajnih manifestacij neizpremenjena. Agrarni izkoriščevalci se pripravljajo še na nove napade, na novo podraževanje živeža, v vladajočih krogih pa ni nikjer opaziti znamenja, da bi se oderuhom po-strigel greben. Zato ne sme ljudstvo držati križem rok, temveč se mora pripraviti na odločen boj za svoje interese.
Na Hrvatskem je začela Rauchova vlada pod pretvezo nekake fantastične «zarote» preganjati vse, kar ne pleše, kakor žvižgajo Raucbovci in klerikalci; tudi v naše sodruge na Hrvatskem se je začela že zaletavati in mi, ki smo jim najbližji, ne moremo gledati tth progonov ravnodušno, kakor komedijo na gledališkem odru. Prav sedaj je naša dolžnost, da jim pokažemo svojo neomajno solidarnost.
Shod je torej telo važen in treba je, da se ga ndeleiite vsi! Iz Vaše polnoštevilne udeležbe naj nastane sijajna manifestacija za teptane pravice narodov in zs svobodo potlačenega ljudstva.
T« shod bodi izraz Vale nepremagljive solidarnosti.
Vaša socialistična in človeška dolžaost je, ne le da se udeležite shoda, ampak da tudi živo agi-tirate povsod za sijajno udeležbo, s katero počastite sami sebe.
Ob obeh točkah se bodete seznanili z vele-zanimivimi podatki.
Na svidenje v četrtek v areni «Narodnega Doma»!
Sklicatelj.
Shodi»
Idrija. V sredo zvečer se je vršil pri nas obilno obiskani javni shod rudarjev z dnevnim redom: 1. organizacija rudarjev in 2. zahteve rudarjev v sedanji dobi. K prvi točki je govoril sodrug Ign. Sitar iz Trbovelj. Razložil je na podlagi statistike, kaj vse zmore dobra organizacija. Sodrug AnL Kristan pa je poročal o rudniškem nadzorstvu, o akordu v rudnikih, o minimalni mezdi za rudarsko delavstvo ter o starostnem zavarovanju rudarjev, njihovih vdov in sirot. Shod bo brez dvombe obrodil obilo sadu, ker bodo še tisti rudarji, ki so sedaj zunaj organizacije, pristopili v isto.
Hrastnik- v nedeljo, dne 16. t. m., sta bila v Hrastniku dva shoda, in sicer shod rudarjev popoldne, na katerem sta govorila ob obilni udeležbi zborovalcev sodr. Mihael C obal iz Zagorja in sodr. Ign. Sitar iz Trbovelj, zvečer pa shod steklarjev. — V Hrastniku bi bilo potreba še boljše organizacije nego je. Delavci v kemični tovarni, delavci v cementarni, pa tudi sami rudarji bi se vse bolj morali pobrigati za organizacijo, nego se brigajo. Steklarsko delavstvo pa je izborno organizirano; to se vidi glavno na zaslužku.
Strokovni pregled.
Kbor profesionistov iz tobačnih tovarn.
Na Dunaju so se zbrali dne 15. in 16. t. m. v «Delavskem Domu» v Otakringu odposlanci pro-fesionistov, ki so vslužbeni v ces. kr. tobačnih tovarnah, na svoj zbor. 21 tovarn je odposlalo 29 delegatov in sicer: Dunaj-Otakring 4. Dunaj-Renn-weg 1, Stein 1, Hainburg 2, Linec 2, Švac 1, Celovec 1, Knežak 1, Ljubljana 1, Budjejovice 1, Tabor 2, Sedlec 1, Lanckron 1, Joachimstal 1, Sternberg 1, Hodonin 2, Jihlava 1, Novi Tešin 1, Krakov 1, Monasterzyska 1, Viniki 2. Državno strokovno zvezo je zastopal sodrug Nader; od zveze ■ocialno-demokratičnih poslancev je prišel brzojavni pozdrav. Podružnice zveze tobačnega delavstva, med njimi ljubljanska, so brzojavno pozdravile zbor.
V predsedništvo so bili izvoljeni sodrugi Karol Für 11 (Dunaj), Bernhard Fiebich (Hodomio), Gregor Dom as ar (Viniki) in Jan Novak (Hodonin).
Prva točka dnevnega reda je bila «Plačilne, delavne in invaliditetne razmere». Poročal je sodrug Pat term a an, ki je v prvi vrsti opozoril
na razvoj organizacije tobačnega delavstva. Z raznih strani se je poskušalo, ustanoviti samoslalno organizacijo profesionistov. A tu bi le oslabilo moči tobačnega delavstva, profesionistom pa ne bi nič koristilo. Samostalna organizacija je že zaradi tega nemogoča, ker je v vseh tridesetih tobačnih tovarnah samo 750 profesionistov, ki se dele na 7 narodnosti. Profesionisti žel« stabiliziranja kakor delavci po delavnicah ces. kr. državnih železnic. Naenkrat se ta cilj ne more doseči, torej se more iti korak za korakom. Tudi se morajo najprej odstraniti številne plačilne kategorije in akordno delo. Nevzdržljive so razmere, da se ne izplačuje v tobačnih tovarnah niti tista bolniščina, ki jo predpisuje zakon in da ostanejo vdove in sirote tobačnih delavcev brez vsake oskrbe. Z vso močjo je treba delati, da se izpopolnijo bolniški zavodi v tobačnih tovarnah. Ce izpolnita generalno ravnateljstvo in finančno ministrstvo zahteve delavstva, ki so predložene v spomenici, da se zvišajo rente obnemoglih in da se vpelje preskrba vdov in sirot, se bo vsaj nekaj izboljšalo.
Razprave so se udeležili odposlanci Helm (Hainburg), Domasar (Viniki), Hinner (od ces. kr. severne železnice), Schubert (od drž. tiskarne), Mašek (Budjejovice). Tröster (Sedlec) Paupil (telefjnski delavec), Fürst (Ottakring), Strutynski (Monasterzyska), Verovšek (Ljubljana), Kutner (Linec), Htrman (Joachimstal), Redl (Hainburg), Rossmann (Celovec), Podhradsky (Tabor), Sochacky (Novi Tešin), Vopravil (Otakring), Petzka (Otakrmg) Hochtl (Fürstenfeld), Neumann (Jehlava), Rieder (Dunaj), Fiebich (Hodonin), Felda (Krakov/, Kadlec (Otakring).
Vsi govorniki so podali mnogo materiala v dokaz, da se mora vpeljati stabilizacija in da se morajo odstraniti nevzdržljive delavne razmere v tobačnih tovarnah. Zlasti se je povdarjalo, da se mora odpraviti ponižujoče preiskavanje delavcev. Po zaključnem govoru poročevalca se je soglasno sprejela sledeča resolucija, ki se vjema s predloženo spomenico tobačnega delavstva:
«Profesionisti C3S. kr. tobačnih tovarn prosijo že leta in leta za ureditev svojih delavnih razmer; odgovor je bil vedno zanikujoč. Kako bi se dale urediti razmere?
Vsak v tcbaino tovarno sprejeti profesionist, brez ozira na to, kakšne obrti se je izučil, naj ostane, če dobi v tobačni tovarni delo svoje stroke, eno leto provizoričen. Ko preteče to leio, se vpiše v delavski osebni knjigi na določeno mesto in po štirih letih, torej skupaj po petih letih službe se stabilizira.
Ce oboli, ima pravici na polno plačo, dokler plačuje tovarniška bolniška blagajna bolniščino. Prometni bolniški blagajni mora pripadati po najvišjem razredu. Razliko m?d bolniščino in plačo poravna generalno ravnateljstvo in sicer na ta način, da vzame tovarniško vodstvo bolniščino in izplača popolno plačo bolniku.
Plače se urede na ta način, da ostane sedanja tedenska mezda z zahtevanim zvišanjem veljavna, sedanji plačilni razredi se pa reformirajo tako, da odločuje službena doba. Vsako drugo leto se tedenska mezda avtomatično zviša za 1 krono. Do leta 1911 velja v spomenici navedeno zvišanje, t. j. leta 1909 se zvišajo plače za 10, leta 1910 za 5 in leta 1911 zopet za 5 odstotkov. N. pr. Danes ima profesionist z 10 službenimi leti 25 kron na teden. Leta 1909 se zviša plača za 2 K 50 vin., leta 1910 za 1 K 25 vin., leta 1911 za 1 K 25 vin, potem pa vsako drugo leto za 1 krono. S 35 službenimi leti doseže ta delavec 41 kron na teden.»
Konec prih.
Domače stvari.
Klerikalnih laži zoper socialno demokracijo ni konca ne kraja. Odkar imajo Pijevo društvo, jih ta fabricira kar na cente in slovenski pobožni listi jih seveda ponatiskujejo z nebeškim užitkom. Pred kratkim je bilo velikansko obrekovanje nemških sodrugov v Strassburgu in Muhlhausenu, češ, kako strahovito so gospodarili v mestni upravi. Našel se je pa meščanski profesor Martin Spahn, sin znanega voditelja klerikalnega centruma, torej gotovo ne prijatelj socialnih demokratov, ki objavlja v časopisu «Tag» sledeče: «Pred šestimi leti so se občinske volitve v Strassburgu in Muhlhausenu prvič izvršile z vspehom za socialno demokracijo. V Muhlhausenu je takoj dosegla večino, v Strassburgu najprvo tretjino sedežev, potem pa 16 od 35 mandatov ter je postala vsled razprtij med meščanskimi strankami vladajoča. Takrat sta bili ti mesti občutno zaostali v socialno-političnih ozirih; tudi sicer je bilo v primeri z drugimi mesti marsikaj važnega, zlasti kar se tiče cest, kanalizacije i. t. d. slabo. Medtem je dobil Muhlhausen povsem novo lice in tudi v Strassburgu se razmere neprenehoma izboljšujejo.» Tako sodijo nasprotniki socialne demokracije. Ampak klerikalci bodo dalje lagali.
Slaven mož je postal «Kopeniški stotnik», čevljar Voigt. Ko so v Rixdorfu izvedeli, da je pomiloščen, je bilo hipoma vse po koncu. Zbrala se je tako ogromna množica, da kar ni mogel dospeti do doma in sprejem je bil tak, kakor da se je pripeljal vsaj kak eksotičen vladar. Velika četa policije je morala skrbeti za red. Tudi prihodnje dni ge je ljudstvo neprenehoma v velikanskih gručah zbiralo pred hišo, v kateri stanuje s svojo
sestro. Od vseh strani dobiva vabila, naj pride predavat o svojih doživljajih in ponujajo se mu ogromni honorarji. Da imajo ljuije še toliko humorja, j« veselo. Da hočejo nekateri zaslužiti ž njim, je kapitalistično. A da je življenje v naši družhi taka loterija, je pomisleka vredno. Stradal je človek, prezebal je, nič ni poznal kakor bedo; pa se mu posreči imenitna hudobija in če sprejme najboljše ponudbe ter ostane zdrav, postane morda še roiljonar na najpoštenejši način. Taka je notranja logika kapitalistične družbe.
Uboga preganjana cerkev! Dunajski nadškof Gruscha je priredil dne 18. t. m. slavnosten obed. Udeležili so se ga: Minister 7.a zunanje zadeve baron Aehrenthal, skupni finančni minister baron Barian, ministrski predsednik baron Beck in vsi avstrijski ministri. Tja gredo, kamor jih vleče srce.
V žkedenjskih plavžih blizu Trsta je nastala v sredo zjutraj vsled izlivanja pliaa iz cevi velika eksplozija. Pol plavža se je podrlo, skoraj vse šipe so bile pobite. Dva delavca sta lahko ranjena, bkedenjsko podjetje je last kranjske industrialne družbe.
The Royal Wonder Bio, kinematograf v Lat-termanovem drevoredu konča v nedeljo svoje predstave. Vspored je ta teden jako zanimiv. Priporočamo obisk prav toplo. Si ke so res krasne, poučie in zabavne.
Poljedelska stavka v Parmi, ki je sedaj končana, ker je žetev in košnja pri kraju, daje i klerikalcem zopet priliko, da napadajo socialne { demokracijo. Hudobno je to že zaradi tega, ker so I to stavko vprizorili in vodili sindikatisti, ne pa I socialni demokratje. Hudobija je, če pisarijo kle-j rikalni časopisi, med njimi seveda tudi krščanski / «Slovenec», da so delavci uničevali stroje in kdove kaj že. Posebno ligvorjanska je pa trditev, da so delavci oškodovali s svojo stavko kmete. «Resnicoljubni» in «izvrstni poučeni» katoliški šmoki naj bi se bili nekoliko informirali o razmerah, kajti če bi jih človek vprašal, kje so tisti «kmetje», bi jih spravil v velikansko zadrego. Kakor je že v Fur-laniji, je tudi tam vsa zemlja v krempljh veleposestnikov, ki se pečajo s kmetijo prav toliko, kakor predstojnik kakega industrialnega kloštra z žganjem samostanskih likerjev. Prav zaradi tega je v Italiji mogoče, da imajo poljedelski delavci mečae organizacije. Pa kaj so našim patentiranim kristjanom mar razmere v Italiji ? Doma bi radi naščuvali kmeta zoper delavce in namen jim posvečuje sredstva.
Ali bi, ali ne bi — dali Bosni ustave. Tako se sprašujejo sedaj avstrijski «odločilni» krogi in bržčas štejejo gumbe, da bi dobili odgovor. Kon-stitucionaloa Turčija in absolutistična Basna, to je res spričo Evropa neroden položaj. Ampak vladalo se je tako prijetno brez parlamenta in brez odgovornosti I Toda če se ne vpelje parlamentarizem zlepa, se je bati viharjev, kajti konstitucionalne zahteve prihajajo vendar od ljudstva. Ampak kaj se vse izpremeni, če se vpelje! Dogodki na Turškem, ki to razveselili ljudstvo, niso nič mikavni za mogotce. Vpeljava parlamentarizma je zmirom nekoliko podobna revoluciji. Tudi v Carigradu ni bilo vse opravljeno z nalogom, da se izvrše volitve, ampak nastala je velikanska selitev iz vladnih od» delkov, iz sultanovih palač, iz mesta in iz dežele sploh. Možaki, stoječi na vrhuncu moči in slave ter podprti z bogastvom, so čez noč izginili v prepadu ničnosti. Kakor velikanski potres je učinkovala ustava. Vse to vedeti, pa posnemati vzgled, je hudo. Pa bo vendar moralo biti. Še prav pred kratkim, pod živim vtiskom turških dogodkov so visoki dostojanstveniki bagatelno izjavili, da ostane to brez vpliva na Bisno, češ, tam so posebne razmere in bosensko ljudstvo še ni zrelo za ustavnost. A kmalu so začeli skoraj matematično izpregle-davati, kdaj da bo zrelo. «Ustava se upelje, a šele v treh, po drugih cenitvah v petih letih.» Pa nI minilo štirinajst dni, pa že razpravlja ministrski svet na Dunaju do pozne noči, kaj početi z Bosno. Da ne more biti na dnevnem redu drugo vprašanje kakor ustava, je jasno. In bilo bi koristno, če bi se kmalu rešilo to vprašanje v pravem svobodomiselnem zmislu, kajti slepec mora videti, da je napetost prevelika; če se ne odpne pravočasno, mora počiti, V jubilejnem letu pa menda ne bi bilo lojalno in patriotično, provocirati viharje.
0 omalovaževanja učiteljstva poroča «Uči» čiteljski Tovariš» sledeče:
«Gornjegrajski predstojnik c. kr. sodišča, g. Grebenec, je sklical na 6, t. m. ob 10. uri osnovni shod društva za varstvo in oskrb mladine v veliko dvorano gornjegrajske graščine. Učiteljsko društvo je že prej nameravalo isti dan zborovati v Bočni, ali radi važnosti takega društva je preložilo svoje zborovanje v Gornji grad. S tem je bilo omogo-gočeno, da se učiteljstvo udeleži prepotrebnega društva. V dvorani smo videli nekaj c. kr. uradnikov, nekaj županov, oziroma občinskih odbornikov, nekaj zasebnikov, med temi več žensk, štiri duhovne, čez 20 učiteljev in učiteljic. Shod je otvoril sklicatelj g. Grebenec z nagovorom, v katerem je povdarjal, da bodimo pri tako važnem shodu edini, složni, pustimo strankarstvo na stran, temveč po geslu «Viribus unitis» delujmo vsi v prid naše mladine. Nato je sam predlagal v predsedstvo te-le gospode s za predsednika dekana Dovnika, za padpredseonika župnika Dekortija, za zapisnikarja kaplana Berka in za namestnika c. kr. kancelista Fluxa. Tedaj za
predsedstvo ustanovnega shoda za varstvo in oskrb mladine ni bil od navzočih c. kr. uradnikov, učiteljev, županov i. t. d. nihče sposoben, pač pa je nadstrankar gospod Grebenec oktroiral v to predsedstvo kar tri duhovnike. Oktroiral — ker ni dal svojega predloga niti na glasovanje. Ogorčeno je bilo zlasti učiteljstvo zaraditega. In to po vsej pravici. Kdo ima več z mladino opraviti kakor ono, kdo pozna otroke bolje kakor ono, kdo je za mladino dosedaj največ deloval, se zanjo trudil — ali ni bilo to — učiteljstvo? Pa pride c. kr. deželno-sodni svetnik g. Grebenec, mož, ki hoče biti vedno nad strankami — sicer pa je v Gornjem gradu že večkrat pokazal svojo klerikalno stran — in oktroira v predsedstvo, obstoječe iz štirih oseb, kar tri duhovnike. Predsednik učiteljskega društva tov. Kelc je nato vstal in protestiral proti takemu «nad-strankarskemu» postopanju. Nato je os t a vilo učiteljstvo zborovališče, zakaj ako c. kr. deželno-sodni svetnik g. Grebenec misli, da ni razen duhovnikov nikogar, ki bi bil sposoben sedeti v predsedstvu osnovnega shoda «Društva za varstvo mladine» — pa naj se le sam senči pod plaščem duhovnikov. Učiteljstvo ve, kake važnosti je tako društvo in bo gotovo vedno podpiralo take in enake institucije — tembolj, ker se gre za nežno mladino. C. kr. deželnosodni svetnik g. Grebenec pa naj nikakor ne misli, da bo z učiteljstvom ko-mandiral ali hotel ž njim pometati, mi bomo stali krepko na braniku za naše pravice in bomo vedno zahtevali to, kar nam pristoja — če bo morda g. Grebencu všeč ali ne.»
Besede so možate in učitelji imajo prav, če so ogorčeni. Ampak če polože roko na srce, morajo vsaj na tihem priznati, da ni to ravnanje prav nič čudno. Tudi ni čudno, da kažejo klerikalci učiteljem pest, kakor bi jih imeli že popolnoma pod petami. Slovenskim učiteljem se namreč nič več verjame, da imajo rogove in da jih znajo pokazati, ker so jih doslej vedno skrivali. Večina jih služi že leta in leta liberalni stranki, kljub temu, da jih je vedno smatrala za peto koio, da jih je prezirala in da jih je le izkoriščala, kadar je bil čas za volilno agitacijo. Delavci so, a vdinjali so se buržoaziji. In sedaj, ko dobivajo leskovo plačo za svojo zvestobo, še ne verjamejo, da so tepenil
Raznoterosti.
Ktipeniiki stotnik, čevljar Voigt, ki je tako imenitno blamiral nemški militarizem, da se je smejal ves svet, a je bil obsojen na 4 leta ječe, je sedaj pomiloščen in izpuščen. Odsedel je 18 mesecev ječe. Stradati mu odslej ne bo treba, ker so prijatelji humorja nabrali zanj toliko denarja, da bo lahko čedno živel.
JftdMB.
Focor!
fužina ti žeja...
du	oslabljen in truden
postane vsak delavec, kateri ai v vročih dnevih gasi žejo s pivom in vinom.
Veselje do dela in moc
pa al »hrani vsakdo, ki uživa :za ugašanje žeja: 6aio ohlajene kave „ EnrHo". I Ta „Enrilo" zvretek ae pripravlja na zelo priprost načia. Vaemi k 1 litru vode kake 2 polni žličici = 10 gramov :Franckovega: kavnega namestka „Enrilo", pusti to t aatMt dobro kuhati, pri 1. vretju lkrat zmeSaj, pusti 3 minute, da se ustoji, odlij zvretek, prideni nekaj ia pusti, da se vse to (:v posodi i ledom napolnjeni:) ohladi.
liter t« okusne kave „Enrile" stan« s sladkorjem vred samo
ar 3-4 v.
Dela ve« prinaša torgj ta :Enrito: Kot aredst»o proti žeji precejšnji prihranek v tednu nasproti vinu in pivu.
Ako se z mlekom jt kam „Enrilo" (:l gramov m Vtftn vrt»}
iaSrtn a^atMk k tati --»i»«
ffovost! Najnovejše! flovost!
Izšel je pravkar
knjižnice časopisa «Naprej» ki obsega krasno d<*lo sodruga Etbina Kristana
Cena 30 vinarjev.
Vsakdo si mora kupiti in prečitati to delce, če hoče pr?v razumeti socializem.
Proti KteriKalizmn!
Ali ste že prečitali znamenito brošuro
„Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost"
katero je spisal vseučiliški profesor cerkvenega prava dr. L. Wahrmund?
Dobi se v prodajalni „Delavske tiskovno družbo" v Ljubljani, Dunajska cesta SO.
Razprodaja.
4 pare čevljev za K 7—-.
Po nakupu velike množine čevljev se oddajo čevlji kratek čas po sramotno nizki ceni, 2 para moških in 2 para ženskih čevljev z nabitimi močnimi podplati, modni, elegantni, močni. Velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo K ?■—. Razpošilja se po povzetju. Zamena dovoljena. Ako blago ne ugaja, se denar vrne.	4—1
D. Kessler, Krakov 95/246.
® © @
Gostil» u TirjiHcn trgi 5t. 1 (4 SnpancičcVi hiši).
Tam se točijo prava naravna vina: Istrijansko belo in črno, dalmatinsko, goriško ter vino iz slovečih Brionskih otokov. Vedno sveže pivo vrček po 20 vinarjev. Dobra kuhinja. Vsled naraščajoče draginje :::: cene jako zmerne. ::::
Točna postrežba i
Za najmnogobrojnejši obisk se priporoča
® 4_2	voditeljica.
g © g
i
®
Krtino pravi
Thlerryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali K/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s pateotnim zaklepom 5 X.
Thierryevo centifolijiuo milo
proti vsem, še tako starini ranam, vnetjem, poškodbam, po račiei, kislini, kašlju. krču slabem teku i. t d., 2 lončka 3 K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na :
275
EeKartiar A. Thierry V Pregradi pri ftog. Slatini.
33—19	Zaloga večinoma po lekarnah.
The Royal Wonder Bio
The graetest Bio-Theater ol the world. V soboto 22. in nedeljo 23. avgusta 1908
velite seozacijooalne predstave
v Latermanovem drevoredu.
Samo dva dni ta vspored:	6
Velezanlmlvo. V Ljubljani še nikoli predstavljano.
„preko ffirike".
Nadaljevanje VII. do IX. Lov na leve. (Izvirni posnetek.) Afriška idila.
Umetnlikc točke iz Bio- Variété i
1. Pasja dresura. 2. Čudoviti čebeljnak. (V barvah). 3. Brata Maxim in Bobi. — Hči železniškega čuvaja ali: Napad na pacifiško železnico. Dramatični prizor v več slikah. Velezani-mivo. — Maščevanje. Drama v mnogih prizorih. — Vesele vsakovrstnosti. — Peklenski kovači. — Potovanje na luno. Velik kinematografski prizor v 30. slikah. Krasno kolorirano. Po delih Jules Vernea.
Predstava traja dveinpol uri. OD nedeljah i« praznikih dve predstavi: OD 4, in pol 9, uri zvečer, Nikdo naj ne zamudi ogledati! Zadnji teden!
Začetek ob pol 9. uri zvečer.
CENE : Loža za 4 osebe 6 K, fotelj 1 60 K, t. nro-stor 1 20 K, II. prostor 80 v, III. prostor 60 v, IV. prostor 40 v. Za mnogobrojni obisk prosita L. Geai, ravnatelj. M. Gavrič, poslovodja.
Naznanilo.
Ob štiri stoletnici Trubarjevega rojstva spominja se prvega slovenskega reformatorja tudi slovenska socialno - demokratična stranka. Te dni izide že brošura
„Primož Trubar in slovensko Ijudstfo"
v založbi «Delavske tiskovne družbe v Ljubljani».
Opozarjamo sodruge in vse delavske organizacije na to brošuro. Gena bode kolikor mogoče nizka. Prosimo, da se že sedaj naroče na to zanimivo in obenem zelo aktualno brošurico.
Štiristoletnico Trubarjevega rojstva pa proslavi socialno - demokratična stranka tudi s tem, da izda v založbi «Delavske tiskovne družbe» zanimivo protiklerikalno brošuro:
„V dobi klerikaliia"
ki bo obsegala nad vse poučno čtivo o klerikalizmu.
Želimo, da bi se te dve brošuri kar najbolj razširili med slovensko ljudstvo. S tem se bo tudi najbolj proslavil spomin Primoža Trubarja.
¡ta delo tedaj!
rci/u. *y <skm0Hho
Xàt&ri i&hjo	po ceni in.
xtfrnealJiiKrpotovati ruy'se obmtfe
<ySùrwnJ?ï/Û7ietetXa
p Jfy'utpani yCbiaàvorak» i dtjfèseï
KAVARNA
g§ *
preje ,Tedesco( v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi, Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
is^srassssisssBassasH
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec In Laški trg
v Cjubljani
Telefon Itev. 108.
Telefon Štev. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodoib in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI.
26-6
«j sifWttfsi SilM ill H
'{toka i», ify Urapjti t