s
^ošstitoa olačana v gotovini
Leto VIII, št. 243	Ljubljana četrtek 13. oktobra 1927	Cena 2 C in
c= iznaja o ti 4. r)utra|. =
Slane neaccno Din 25—. ca mo-ttmstvo Dm »o-— neobvezno.
Oe)as> oo t ari tu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knailova alica štev. 5/L Telelon št. 2072 in 2804, ponoči tudi it. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnIStve: LJubljana, freiernor«
ulica it. 54. — Telefon St. 2036.
tDsenttni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št. 149«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celic, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana St 11.843 • Praha čiska 78.180. Wlen, Nr. 105.141.
Umetno zavlačevanje izbruha krize
Verifikacijski odbor odkriva škandal za škandalom
V normalnih razmerah bi morala vlada že demisijonirati. —
Gosp. Vukičevič se boji odločitve__Nemogoča situacija v ve-
rifikacijskem odboru
Beograd, 12. oktobra, p. Politična si-
tuacija se je po včerajšnjih dogodkih v demokratskem klubu in po debati v ve-rikacijskem odboru skrajno poostrila. Politični krogi so pričakovali in napovedovali, da bo danes v vladi prišlo do definitivnega razčiščenja med g. Vuki-čevičem in demokratskimi ministri. Ako bi živeli v normalnih razmerah, je nesporno, da bi se to tudi dogodilo in le v kaosu, v kakršnem smo, je mogoče, da se nevzdržna in nezdrava situacija vleče še naprej.
Situacija g. Vukičeviča bi se dala označiti nekako tako-le: On je zahteval, da demokratski klub sklene in izrazi zaupanje vladni politiki in režimu, katerega on vodi. A demokratski klub je mesto tega izrekel zaupanje g. Ljubi Davidoviču, ki smatra, da je potrebno, da se Vukičevičev režim čimprej zruši. Zaradi tega se je smatralo, da bo gospod Vukičevič na današnjem sestanku z demokratskimi ministri zahteval, da se jasno izjavijo ali za g. Davidoviča ali za njega. Očividno pa se to ni zgodilo. G. Vukičevič si ne upa razčistiti situacije, ker ve, da bi to neminovno moralo izzvati njegov padec. Tako izgleda, da se je odločil zavlačevati to neurejeno stanje še za nekoliko časa. Jasno pa je, da dolgo to ne more iti.
To dokazuje tudi debata v verifika-cijskem odboru. Tam so danes razpravljali o pritožbah proti volitvam v mostarskem in sarajevskem okrožju, kjer sta bila nosilca vladnih list dr. Laza Markovič in dr. Srškič. Dokazi za nezaslišane zlorabe, nasilja in sleparije so bili tako mnogobrojni in dokumentirani, da je vsa debata izzvala najmuč-nejši vtis in da celo člani radikalne stranke, ki sicer cinično branijo vsako stvar, niso mogli imeti toliku moralne sile, da bi zagovarjali tudi ta dejanja. V mostarskem volilnem okrožju so pri zlorabah in nasiljih pridno sodelovali tudi klerikalci, ki pa kljub temu niso mogli priti do mandata. Uporabljala so
se, kakor je dokazala današnja debata, vsa sredstva od napadov z revolverji in odvzemanja vode opozicijonalnim kmetom do odkritih falzifikacij volilnih tiskovin in presipavanja kroglic.
Demokrati se nahajajo v verifikacij-skem odboru v zelo delikatnem položa^ ju. Vezani so še po dejstvu, da so v vladi in nimajo polnomočja, da bi že v verifikacijskem odboru otvorili krizo zato so ves dan iskali možnosti raznih kompromisov. Toda ta njihova taktika je izzvala negodovanje pri SDS in pri HSS. Obstojala je resna nevarnost, da bi se prijateljski odnošaji med temi strankami zaradi te taktike poslabšali. V toku popoldneva so se zato sestali delegati SDS in DS na intimni konferenci. na kateri so razpravljali o politični situaciji. Medtem se je nadaljevala debata v verifikacijskem odboru in je imelo priti do verifikacije mandatov v sarajevskem okrožju. Tukaj pa je na> stal preobrat. Demokratski člani so se uprli, da bi glasovali za verifikacijo radikalnih mandatov ter zahtevali, da se odločitev o sarajevskem okrožju od-godi do jutri. Radikali so morali na to pristati.
Ta korak demokratov je napravil velik vtis. Vedno bolj se vidi, da današnja koalicija obstoja samo še formalno in da se bo razbila ob prvem kritičnem vprašanju.
G, Vukičevič v avdijenci
Beograd, 12. oktobra, p. Danes opoldne je bil predsednik vlade Vukičevič na d v o» ru. Pred njim je bil na dvoru minister Ku« manudi. Pred avdijenco g. Vukičeviča se je vršila seja demokratskih ministrov s predsednikom vlade. Demokratski ministri in g. Vukičevič so v razgovoru z novinarji izjavili, da komunike demokratske stranke ni «nič strašnega® in da ni potrebno, da bi demisijonirali. G. Vukičevič je ostal v d v o« ru eno uro. Po avdijenci je pred novinarji povdarjal, da je situacija normalna in da ni nobenega razloga, da bi podal demisijo.
Dolga seja ministrskega sveta
Sejo je vsa politična javnost pričakovala s silno napetostjo, po seji pa so ministri zatrjevali, da radi bolezni g. Marinkoviča o politični situaciji sploh niso razpravljali
Beograd, 12. oktobra p. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 6. do 10. Ministri so novinarjem izjavili, da na seji niso razpravljali o političnem položaju (!) Počakati hočejo, da bo g. Marinkovič ozdravil, nakar se bosta pomenila on in g. Vukičevič. Po zatrdilu ministrov je bila zato današnja seja ie poslovnega značaja. Posamezni ministri so poročali o zakonskih načrtih, ki jih nameravajo predložiti parlamentu.
Finančni minister je izjavil, da je zadovoljen z izdelavo budžeta in s tem, da so ministri pravilno razumeli potrebo redukcij. Prihodnji proračun bo tako za celo milijardo manjši od letošnjega. Minister za javna dela je predloži! zakonski načrt o gradnji cest, minister trgovine ie referiral o sklenjenih trgovskih pogodbah, ki bodo predložene Narodni skupščini v ratifikacijo, minister pravde pa je poročal o zakonu o sodiščih.
Minister za socijalno politiko je referiral o stanovanjskem vprašanju in izjavil, da bo še pred 1. novembrom predložil Narodni skupščini zakonski predlog o ureditvi tega vprašanja. Minister poljoprivrede je povdarjal potrebo, da se predloži zakon o me-
lioracijah ter zakon o pospeševanju živinoreje. Minister za agrarno reformo je napovedal zakonski načrt o regulaciji agrarnih odnošajev. Sklenjeno je bilo, da se ustavi kolonizacija v Južni Srbiji, dokler ne bo ta zakon sprejet.
Ministru saobračaja je bila odobrena nabava nujnega žebzniškega materijala v iznosu 700 milijonov dinarjev. Odobreni so bili stroški za popravilo kolodvorov v Kra-gujevcu in Gornjem Milanovcu, ki sta trpela po potresu, in za druga manjša popravila na progah Lazarevac-Čačak in Beo-grad-Niš v skupnrjn iznosu od približno 670.000 Din Zagrebški direkciji so bile odobrene nabavke v iznosu 6 in po! milijona dinarjev. Finančni minister je referiral o zakonu glede izenačenja davkov, zakon naj bi stopil v veljavo 1. januarja 1929.
Po seji ministrskega sveta je g. Vukičevič konferiral z začasnim predsednikom skupščine dr. Peričem o načinu, kako naj se delo v verifikacijskem odboru skrajša, da se bo mogla Narodna skupščina 20. Okt. definitivno konstituirati. Verjetno je, da se bo Narodna skupščina sestala že 16. oktobra. O tem se bo odločilo jutri na sestanku šefov parlamentarnih skupin.
Novi porazi radikafov
v verifikacijskem odboru
Škandalozne volitve v Bosni in Hercegovini. — Radikali sami priznavajo falziiikate volilnih zapisnikov. — Demokrati ponovno glasujejo z opozicijo. — Tuzlanski veliki župan in njegovi sreski poglavarji izročeni sodišču
vo!» Precitani so bili nato volilni zapisniki, katerim se je jasno poznalo, da so falzifid-rani, seveda na korist vladnih radikalov. Poslanec Pešifi je zahteval pojasnila glede teh falzifikatov. Radikalni poslanec Kobasiea je moral pod težo predloženih dokazov priznati, da so ti dokumenti v resnici falzificir.mi, dokazoval pa je, da falzifikati niso imeli vpliva na rezultat volitev. Poslanec Šutej (HSS) je zahteval, da se razveljavijo volitve v vsem sarajevskem okrožju.
Poslanec Juraj Demetrovič (SDS) je kon« statiral, da so to taki slučaji, da mora člo« veka faktično prijeti groza. Bosna, ki je bila središče nacionalistov in oseb, ki so se žrvovale za to državo, danes govori, da je bilo boljše pod Avstrijo. Tega je kriv današnji režim, režim nasilja in korupcije. Poslanci niso bili izvoljeni, ampak kratko* malo imenovani, z nezakonitostmi vsiljeni. Zakaj se ne dela raje kar tako, kakor je storil Primo de Rivera, ki je enostavno z ukazom postavil svoje poslance. Dr. Deme« trovič je zaključil svoj govor z izjavo, d3 se vladna večina ne bo ozirala na te do« kumentarne dokaze, vendar pa zahteva že z ozirom na odkrito priznanje poslanca Kos basice, da se vsaj tretji mandat na listi dr. Srskiča ne verificira, ampak postavi pod anketo.
Pod vtisom Demetrovičevega govora so demokrat-ki člani odbora nato res izjavili, da ne morejo glasovati za verifikacijo teh mandatov. To je izzvalo veliko zaprepa« ščenje pri radikalih in seja je bila p rek i« njena, da bi se mogla vladna večina dogo« voriti. Vendar pa tudi na konferenci vlad« ne večine ni prišlo do sporazuma. Demo* krati niso hoteli pristati na to, da bi veri« ficirali vse mandate sarajevskega okrožja. Predsednik verifikacijskega odbora je za« radi tega predlagal, naj se glasovanje od« godi do jutri, na kar so demokrati pristali.
Debata o mandatih v travniškem okrož« ju je pokazala, da so se tam dogajale slič« ne stvari kakor v sarajevskem, vendar pa je vladna večina po kratki debati verifici* rala vse mandate tega okrožja, nakar je prišlo na vrsto tuzlansko okrožje. Poslanec dr. Behmen, ki je sam član vladne večine, je v svojem govoru strahovito napadal ve« likega župana Jovana Zeca, češ da so on in njegovi sreski poglavarji zagrešili toli« ko nezakonitosti, da se morajo staviti pred sodišče. Stavil je tudi tozadevni predlog. Nastop dr. Behmena je napravil na radi« kale porazen vtis. Opozicija je klicala: «Oho! Končana je koalicija. Zavezniki ti« rajo drug drugega pred sodišče!« Po krat« ki debati so bili sicer tudi mandati tuzlan« skega okrožja verificirani, pač pa je nato opozicija skupno z Demokratsko zajednico sprejela Behmenov predlog, da se veliki župan tuzlanske oblasti Jovan Zec in vsi njegovi sreski poglavarji izročijo sodišču. Proti so glasovali ter ostali v veliki manj« šini radikali in dva klerikalca ter s tem doživeli blamažo, da je večina verifikacij« skega odbora obsodila delovanje velikega župana tuzlanske oblasti.
Seja je bila nato zaključena in se nada« ljuje jutri dopoldne.
Beograd, 12. oktobra, rp. Današnja seja verifikacijskega odbora je bila mestoma zelo viharna in je rodila inarsikako presenečenje. Mnogo komentarjev je vzbudilo v vseh političnih krogih dejstvo, da so Slani Demokratske zajednice ponovno nastopili »roti radikalom in glasovali z opozicijo, dočim so klerikalci dosledno branili nasilja in zlorabe, ki so jih izvajali radikali v Bosni in Hercegovini. Tudi potek današnje seje verifikacijskega odbora je pokazal, da stojimo tik pred razsulom vladne koalicije.
Po prečitanju zapisnika je predsednik preči tal pismo gosp. Miloša Vukičeviča, sina ministrskega predsednika, katerega mandat, kakor znano, ni bil verificiran, ker gosp. Vukičevič še nima predpisane starostne dobe. Gosp. Vukičevič sporoča, da ne more predložiti krstnega lista, ker je šaba-ška cerkev v vojni pogorela in so uničeni tudi vsi zapiski.
Nato se je pričela debata o spornih mandatih v mostarskem okrožju. V tem okrožju je bilo vloženih izredno veliko število pritožb, ki slikajo strahovit teror, ki so gi vršili radikali skupno s hrvatskimi klerikalci. Pritožbe dalje trde, da je nosilec vladne radikalne liste gosp. dr. Laza Markovič porabil za agitacijo v mostarskem okrožju nad 2 milijona Din in si priboril dva mandata le z nasiljem, tatvino kroglic in raznimi drugimi zlorabami. Prvi je govoril radi-čevec Barisa Smoljan, ki je predložil obširen dokazni materijal o zagrešenih nezakonitostih. Tudi član Demokratske zajednice Šalih Baljič je ostro nastopil proti radi-kalskemu volilnemu nasilju, naglašujoč, da je dr. Laza Markovič kupoval glasove in da je bila vsa državna in cerkvena oblast v službi radikalne stranke. Radikal Stepo Kobasica je zagovarjal dr. Lazo Markovica, demokrat Dragotin Pečic pa je nato predlagal, da se izročita radi falzifieiranja volilnih spisov sodišču predsednik volilne komisije Branko Mihačinovič in zapisnikar Salko Kr-ničevič.
Radičevec dr. Krnjevič je v svojem govoru naglasil, da je 800 njegovih pristašev pred sodiščem priseglo, da so glasovali za HSS, da pa so bile vse te kroglice pokradene. Nastalo je splošno prerekanje med opozicijo in radikali, tako da je izgledalo, da bo moral predsednik prekiniti sejo. Ko se je nemir nekoliko polegel, je povzel besedo poslanec SDS Juraj Demetrovič in zahteval, naj širša parlamentarna anketa preišče postopanje dr. Laze Markovica in vse proti njemu iznesene obtožbe. Govornik je apeliral na demokratske poslance, naj glasujejo za ta predlog, češ, da je v teh slučajih brez dvoma kršen pravni red in so demokrati baš v včerajšnjem svojem komunikeju zahtevali zaščito pravnega reda. Večina pa je vse predloge opozicije zavrnila in verificirala vse mandate mostarskega okrožja. Seja je bila nato zaključena in se je nadaljevala ob 4. popoldne.
Popoldne je odbor začel debato o mandatih v sarajevskem volilnem okrožju. Tudi v tem okrožju so bile vložene pritožbe, ki navajajo naravnost neverjetne zlorabe zakona. Ko so se čitale te pritožbe, je vzkliknil Stjepan Radič: <To so dokumenti za Žene-
V pričakovanju nadalinih ukrepov bolgarske vlade
Naša vlada pričakuje razpust makedonske organizacije. - Ne-uzadovoljiva izjava g. Ljapčeva. — Nezadovoljstvo bolgarskih
nacionalistov
Beograd, 12. oktobra, p. V teku današnjega dne ni bilo nobenih novih momentov v jugoslovensko-bolgarskem sporu. Naš poslanik v Sofiji Nešič je kategorično deman-tiral vesti gotovih bolgarskih listov, ki so objavili neke fingirane izjave, ki so baje izvirale iz našega poslaništva v Sofiji. Po teh izjavah je bila jugoslovenska vlada popolnoma zadovoljna z odredbami, ki jih je dosedaj storila bolgarska vlada. Jugoslovenska vlada pa smatra proglašenje obsednega stanja v Petriču in Čustendilu kot pričetek odredb, ki bodo dovedli do razpusta makedonske revolucionarne organizacije m do aretacije krivcev štipskega in prejšnjih atentatov.
Sofija, 12. oktobra, p. Včeraj so posetili zunanjega ministra Burova francoski, angle ški in italijanski poslanik ter mu sporočili željo svojih vlad, naj stori bolgarska vlada vse, da ohrani dobre odnošaje z Jugoslavijo Današnji listi obširno poročajo o tem posetu in dostavljajo, da je bil odgovor zunanjega ministra zadovoljiv. Vlada meni, da so koraki, ki jih je podvzela, dovoljna garancija, da se ohrani mir na Balkanu.
vajanjih zamerja člankar vladi, da se je zatekla k tako rigoroznim ukrepom in naglaša da se mora za vsako ceno izogniti bratomorni borbi s komitaši. Članek končuje z ugotovitvijo, da nihče ne more prisiliti Bol garije, da podvzame mere, ki bi lahko do-vedle do ostre medsebojne borbe na naci-jonalnem polju. Tega mišljenja so tudi mno gi sofijski politiki, ki naglašajo, da je bilo obsedno stanje proglašeno v prvi vrsti zaradi vpadov emigrantskih tolp z jugoslo-venskega ozemlja, ker zatrjujejo vladni krogi, da se organizirajo te tolpe na jugo-slovenskem teritoriju.
»Demokra; Veski Zgovor« se bavi s sedanjim položajem in piše, da je mir za Bolgarijo absolutna potreba, in če je kaj Bolgarov, ki so drugačnih misli, potem iih ie treba spomniti na to, da mora biti vsaka na-cijonalna politika osnovana na ohranitvi svobodne in neodvisne bolgarske države, in da ie treba to politiko dovesti zopet na tisto linijo, ki se je drži volja pretežne večine bolgarskega naroda. Ljudstvo ima pravico od svojih vlad zahtevati, da mu zasiguTajo miren razvoj.
Ljubljana, 12. oktobra.
Napetost med našo kraljevino in Bolgarijo je znatno popustila in položaj se splošno presoja ugodno, skoro bi se moglo reči, optimistično. Proglasitev obsednega stanja v obmejnem predelu Bolgarske je napravila zelo ugoden Vtis; obsedno stanje ni nastopilo samo v bolgarski Makedoniji v okrožju Pe-triča in Džumaje, marveč v izven te ležečem čustendilskem okraju, kjer je bilo prav tako že od nekdaj zelo važno središče in izhodišče komitskih akcij proti naši meji. Obsedno stanje na naši meji se še ni proglasilo, odkar obstojajo spori zaradi napadov makedonstvu-juščih. Zato se je pravilno to tolmačilo kot znak, da se je Bolgarija vendarle odločila za ugoditev našim zahtevam in za energičnejši ali boljše — sploh za nastop proti makedonstvujuščim. Ta ugodni vtis se je še ojačil z izjavami vnanjega ministra Burova, ki je, kakor smo takoj naglasih prvikrat, izrekel na račun inicijatorjev atentatov pomembne besede, ki se morejo prav tako tolmačiti kot napoved, da bo sofijska vlada slednjič zavzela stališče zoper vodilne kroge atentatorske akcije.
In v tem tolmačenju je izvor pomir-jenja, ki je nastopilo med obema državama, ne morda v dejstvu obsednega stanja samega. Iz izjav in odredb bolgarske vlade smo upravičeno sklepali, da ji je več za dobre odnošaje z nami in za nadaljevanje zbliževalne akcije nego za simpatie makedonstvujuščih.
Ta čas pa so prišle izpovedi ujetega atentatorja in drugi argumenti, ki so rezultat obširnih preiskav na jugu. Iz njih je povsem jasno razvidno, kakor se je seveda zvedelo že vnaprej pred preiskavami, da izhaja vsa zločinska akcija na našem jugu iz dobro organiziranega središča na Bolgarskem. S tem smo takoj pri jedru zadeve, to je pri vprašanju »Notranje makedonske revolucionarne organizacije«, ki je za vse odgovorna, ker dela načrte za napade, jih pripravlja in nudi potrebni materijal vseh vrst. In na reševanju in rešitvi tega problema se bo preizkusila dobra volja Bolgarije, tu se bo moralo pokazati, ali je Sofija iskreno pripravljena nadaljevati zbliževalno akcijo.
Revolucionarna organizacija makedonstvujuščih se je že proslavila v Evropi. Porotna sodišča na češkem, na Dunaju, v Italiji so imela v zadnjem času opravka z morilci, ki so se izgovarjali samo na povelje za umor, ki so ga dobili od organizacije. Pri vseh teh atentatih pa je šlo le za interne spore med makedonstvujuščimi, zato se vna-njih držav niso tikali. Ali kljub temu so inozemski časopisi naglašali, naj make-donstvujušči, oziroma Bolgari obračunajo svoje zadeve doma in naj ne nadlegujejo inozemstva s svojimi krvavimi aferami.
Kako bi šele povdarili svoje želje inozemci, če bi bih krvavi atentati naperjeni proti njihovim državnim funk-cijonarjem in institucijam, če bi krogle in bombe atentatorjev nosile smrt med njihove lastne sodržavljane! In mi naj bomo ona izjema, ki naj pripušča, da vladajo na našem jugu še vedno razmere, kakor v dobi turškega barbarizma. Bolgarija bo morala prej ali slej priznati, ne samo pred nami, marveč pred evropskim forumom, da se ne sklada z mednarodnimi pravnimi in moralnimi pojmi, ako tolerira na svojem teritoriju organizacijo, ki izvršuje program atentatov zoper naše državne osebe in institucije in to sama javno priznava. Mi smo izrazili skepso, če bo Bolgarija to storila že sedaj, kakor bi se dalo sklepati iz proklamacije obsednega stanja, dosedaj pa še nimamo razloga, preklicati svoj pridržek.
In tu se ustavi optimistična presoja situacije. Naš sofijski poslanik je moral te dni opozoriti na to, da ne smatra obsednega stanja za končni ukrep, potreben za likvidacijo spora, marveč šele za uvod; pričakuje sodnega nastopa proti inicijatorjem in organizatorjem atentatov, proti centralni organizaciji makedonstvujuščih samih.
Ali smemo upati, da bo sofijska vlada ugodila naši želji in s tem definitivno odstranila poglavitno, mirno lahko rečemo: nepremostljivo oviro iskrenemu sporazumu in zbližanju med nami in Bolgari? Sobranje je sklicano na 15. t. m.; ali je pričakovati, da bo tam padla odločitev na ugodno stran? Prelom bi bil velik, saj se čita v sofijskih listih že sedaj o opasnosti notranje vojne proti makedonstvujuščim, v slučaju, da bi vlada delala pod vtisom Nešičevih pretenj. Ali kakor je težka odločitev, potrebna je in prej ali slej jo bo Bolgarija morala napraviti.
Negotovost je tedaj ostala kljub temu, da je napetost popustila; od nadaljnih ukrepov sofijske vlade je odvisno, ali bo popustila še nadalje, ali pa se pre-vrgla nenadoma zopet v novo napetost. Ako je točna reprodukcija izjave Ljapčeva, češ da je proklamacija obsednega stanja dovolj izdatna odredba vlade zoper komitaške neprilike. nam nudijo v Sofiji malo, premalo, da bi mogli biti zadovoljni
Za pospešenje verifikacijske debate
Beograd, 12. oktobra, p. Začasni pred« sednik Narodne skupščine dr Perič je no« coj pozval k sebi šefe parlamentarnih sku« pin, da jim predlaga, naj se debata v veri« fikacijskem odboru čimprej konča, ker se mora po ustavi 20. oktobra sestati Narod« na skupščina, da se definitivno konstituira. Za debato v verifikacijskem odboru je po« trebno sedem dni, tri dni za tisk odboro« vega poročila in šest dni za razpravo v Narodni skupščini. To bi trajalo do 23. t. m., a že 20. t. m. se mora sestati Narodna skupščina, da se konstituira. Zato prosi gg. Pribičeviča in Radiča, ki sta bila edina prisotna, naj pristaneta na to, da se skraj« ša debata. Gg. Radič in Pribičevič sta mu odgovorila, da se bosta o tem dogovorila ter mu jutri odgovorila.
Kako udušuje mehikanska vlada generalski upor
Mexico City, 12. oktobra, (be.) Glasom obvestila vojnega ministrstva je bilo od« puščenih 20 brigadnih generalov in štirje diviziiski gererali zandi svojih zvez z vsta« ši Od početja upora je bilo 18 generalov in 64 drugih častnikov ustreljenih. Želez« niški promet v južni Mehiki je še vedno prekinjen.
Karlovška oblastna skupščina
Karlovac, 12. oktobra. Oblastna skupšči« na je danes sprejela celo vrsto uredb, na« našajočih se na interno poslovanje oblast« nega odbora in posamezne odseke. Pred« sednik oblastnega odbora Milan Banjič je podal obširno poročilo o dosedanem delu oblastnega odbora in oblastne skupščine ter o načrtih za bodočnost. Na predlog po« slanca Branka Sikirice (SDS) se je vršila tudi razprava o tatvini kroglic pri občin« sirih volitvah v Majuru. Sprejet je bil sklep, da se vloži zoper krivce tožba. Oblastna skupščina je nato razpravljala še o prehra« ni pasivnih krajev in je sprejela tozadevno več konkretnih sklepov. Razprave so bile vseskozi stvarne in sprejete v nailenšem soglasju z večino, ki jo tvorita SDS in HSS. Zasedanje oblastne skupščine je bilo po današnji seji zaključeno.
Nemčija dobi zopet afriške kolonije
Tokio, 12. oktobra, s. Iši, zastopnik Ja« ponske v Društvu narodov in poslanik v Parizu, je izjavil, da je v Društvu narodov opažati čedalje manj odpora proti temu, da se Nemčiji povrnejo kolonije. Verjetno je da bodo Nemčiji vrnjene afriške kolo« nije.
»U t r o« objavlja izjavo ministrskega predsednika Ljapčeva, ki povdarja, da so ukrepi, ki jih je poduzela vlada na jugoslo-vensko-bolgaTski meji jamstvo za ohranitev miru, reda in zakonitosti v Bolgariji. Organ nacijonalno liberalne stranke »Nezavisnost« komentira na uvodnem mestu proglasitev obsednega stanja in povdarja med drugim: Vlada nikakor ne želi, da bi dobila javnost vtis, da je podvzela te korake šele po pret-nji Nešiča, da bo zapustil Bolgarijo, če vlada ne bo podvzela energičnih korakov proti makedonskim revolucionarjem. Obsedno stanje je blo proglašeno v prvi vrsti v svr-ho zaščite bolgarskega teritorija pred napadi s katerekoli strani. V svojih nadaljnih iz-
Prekooceanski poleti
Newyork, IZ oktobra, (lo.) Letalo miss Elder <tAmericain Girl» so opazili na 41 stopinji širine in 65/64 stopnji dolžine. Le« talo je v izbornem stanju in polet preko Oceana se vrši popolnoma normalno.
Warnemiinde (Meklenburška). 12. okt. s. Hidroplan D 1230 je danes ponoldne ob 13.21 startal za polet na Azore. Letalci na« meravajo pristati v Amsterdamu in jutri zjutraj nadaljevati polet.
Berlin, 12. oktobra, (bc.) Letalo Heikel je danes opoldne startalo za polet okoli Evrope. Po kratkem času je bilo prisil je« no, da pristane, ker se je pojavil pri hlacRi« nem aparatu defekt.
Radikali ne vedo ne kod ne kam
Sklepi Demokratske zajednice so povzročili med radikali veliko zmedo. — Nekateri pledirajo za pogajanja z demokrati, dragi jih a priori odklanjajo, zopet tretji zahtevajo odstop g. Vukičeviča in sestavo koncentracijske vlade pod vodstvom g. Nin-
čiča
pa naj bi dobil Kak drug resor. Razen tega bi prepustili demokratom prvega podpredsednika Narodne skupščine in jim dali v notranjem ministrstvu državnega podtajnl-ka z velikim delokrogom.
S takimi ponudbami je prišel g. Vukičevič tudi na konferenco demokratskih ministrov ki so po včerajšnjih sklepih demokratskega kluba v dokaj mučnem in deli-kataem položaju Kot protikoncesijo je g. Vukičevič zahteval, naj demokratski ministri na Primeren način desavuarajo včerajšnji komunike demokratskega kluba m zabrišejo za vlado porazen vtis Davfdovlče-ve zaupnice. Razumljivo pa je, da demokratski mhrstri bre' pooblastila svojega kluba ponudb g. Vukičeviča niso mogli akceptirati.
Zanimivo je, da so sedaj tudi radikalni centrumaši in pašičevci zavzeli zopet odločen afront proti g. Vukičeviču Obe skupini povdarjata, da je nadaljne sodelovanje med radikal! in demokrati pod vodstvom g. Vukičeviča nemogoče. Zlasti pašičevci na-glašajo. da bi bil razcep radikalne stranke neizbežen, če bi se g Vukičeviču posrečilo, da ostane še nadalje na krmilu in si osvoji tudi predsedstvo stranke. Pašičevci smatrajo, da le sedaj napočil trenotek za definitivm obračun z g Vukičevičem. Kot glavni akter proti g. Vukičeviču nastopa g. Nastas Petrovič.
Beograd, 12. oktobra, r. Vem emir j en je, ki ga je izzval seočnji komunike demokratskega kluba v radikalnih krogih, so dogodki današnjega dne, zlasti pa složen nastop opozicije in demokratov v verifikacijskem odboru, še stopnjevali. Vedno bolj se kaže, da so vukičevičevci bitko definitlvno izgubili, kar bo sledilo, so le še zadnji obupni napori g. Vukičeviča, da se obdrži na krmilu. Razvoj dogodkov kaže vedno jasneje, da je z. Vukičevič s tem, ko je sprožil s svojim ultimatom debato v demokratskem khibu, hoteč Izzvati razcep demokratske stranke, dosegel baš nasprotno ln samemu sebi odžagal vejo v radikalni stranki
Q. Vukičevič si zaman prizadeva, da bi pred javnostjo prikril vznemirjenje nad usodo svoje vlade. V razgovorih z novinarji negira važnost zaupnice, ki jo i e izrekla Demokratska zajednica g. Davidovi-6u, v njegovi najožji okolici pa priznavajo, da smatra tudi on situacijo za brezupno. Značilno je, kaj piše o krizi današnje »Vreme«, ki trdi, da je dobilo od »intimnega sotrudnika g. Vukičeviča« naslednjo izjavo:
»Mi obžalujemo, da demokratska stranka ni ostala pri tem, kar je bilo dogovorjeno o priliki osnovanja sedanje vladne koalicije in kar se je že začelo izvajati. Zdi se, da le pri demokratih prevladalo razpoloženje, da se ta koalicija poruši; apetit, ki ga kažejo demokrati, zlasti pa zahteva po ministrstvu notranjih zadev, vod] nujno do razpada koalicije. G. Davidovič in njegovi prijatelji so stavili za podaljšanje koalicije take pogoje, da radikali ne bi mogli pristati niti na to, da se o tem pogajajo. Pa četudi bi bilo še tokrat zmagalo stališče dr. Martakoviča, nimamo nobene garancije, da bi se te trzavice ne obnovile. G. Davidovič in njegovi prijatelji ostanejo v klubu in i2rabili bi vsak ugodni trenotek, da znova načno ta vprašanja. Zato ie bolje, da se situacija že sedaj deii-nltlvno razčisti, ker bi taka vlada tudi v bodoče ne mogla složno izvajati določenega programa.«
Resignaciio, ki odseva iz te izjave, potrjujejo tudi današnje neprestane konference g. Vukičeviča z radikalnimi ministri in njegovimi najožjimi prijatelji. Razpravljali so o sklepu Demokratske zajednice in o demokratskih zahtevah. Kakor se zatrjuje, bi bili vukičevičevci pripravljeni pristati na nekatere zahteve demokratskega kluba, zlasti na eventualne osebne spremembe v vladi, ki bi omogočile davidovičevcem večji vpliv na politiko vhde. Govorilo se ie o tem, da bi stopila v vlado mesto dr. An-gjelinoviča in dr. Sumenkoviča znana ožja pristaša g. Dav'doviča, poslanca gg. Milan Grol in Pera Markovič. Grol naj bi prevzel ministrstvo prosvete, Pera Markovič
Tudi centrumaši se pripravljajo, da otvo-rijo v radikalnem klubu ofenzivo proti g. Vukičeviču. Iz njihovih vrst so se danes širile vesti, da je v radikalnem klubu brez pašičevcev 60 do 70 poslancev ki ne odobravajo politike g. Vukičeviča in bi hoteli videti radikalno kombinacijo, kateri bi na-čelovala oseba iz centroma Tozadevno so se razširile danes že vesti, da pripravljajo centrumaši kombinacijo radikalov, demokratov SDS in HSS. Taki vladi bi nače-loval po vsej priliki g. Ljuba Jovanovič, dočim bi bil stvarni vodja bivši zunanji minister dr. Ninčič. V teh krogih prevladuje namreč bojazen, da bi lahko demokrati prehiteli radikale in oživotvorili parlamentarno demokratsko unijo, s čimer bi bila radikalna stranka za nedogledno dobo potisnjena v podrejeno vlogo ali pa celo v opozicijo Zato si prizadevajo, da bi pridobili za svojo kombinacijo vse v poštev prihajajoče stranke, zavedajoč se, da bi značila opozicija za radikalno stranko ha-rakiri v Vojvodini in Južni Srbiji ter veliko oslabitev v Srbiji sami Ali bo ta kombinacija uspela, danes še ni mogoče reči Gotove stvari pa govore za to. da bi bili pašičevci in centrumaši pripravljeni da razcepijo radikalno stranko in se pridružijo parlamentarni uniji Usodo g Vukičeviča pa smatrajo razen njegovih najožjih prijateljev vsi radikali že za zapečateno.
Klerikalne kandidature za zbornične volitve
Zanimivo odkritje «Domoljuba»: nosilec klerikalne obrtniške Hste je g. Ogrin, nosilec klerikalne trgovske liste pa g. Jelačin
Zbornica nepolitična, kakršna bi sploh morala biti, ter se je pečala le s strokovnimi in gospodarskimi problemi Šele z gg Je-lačinom in Ogrinom je zanesla SLS v Zbornico dnevno politiko, s komisarijatom teh dveh gospodov pa izpremenila to trgovsko, obrtniško in industrijsko korporaci.io v absolutistični klerikalni pašaluk.
To ve danes vsak zaveden trgovec in obrtnik in ga <Domoljubove» laži ne morejo o čem drugem prepričati. Prav tako je pa tudi res, da je SLS utihotapila v volilni imenik Zbornice TOI nad 3000 konzumar-fckih in drugih volilcev, ki nimajo v Zbornici prav ničesar iskati in ki sta jih SLS in g. Jelačin spravila med volilce samo zato, da bi 2 njimi dobila umetno večino nad pra vimi trgovci in obrtniki Ne gre torej za boj med SLS in <Žerjavovimi> demokrati, marveč gre za boj med klerikalno politično kou-zumarijo ter organisirano trgovino in obrtjo.
Jasno je pač, da napredne politične stranke v tem boju ae morejo držati rok križem, ampak da smatrajo za svojo dolžnost, da pomagajo ogroženi svobodni trgovini in svobodni obrti, katero hoče SLS oropati stanovskega in strokovnega zastopstva.
Še eno laž <Domoljuba, je treba pribtti. laž, da so cdemokratje Zerjavove vrste razbili sporazum s svojimi pretiranimi zahtevami.} Resnica je namreč ta, da je SLS napram zastopnikom <Obrtne 'sveže, ter napram zastopniku < Z veze gremijevj trdovrat no ponujala le po 7 mandatov, dočim jih je zase zahtevala po 9. Razen tega je SLS zahtevala, da mora biti predsednik bodoče zbornice g. Jelačin, oba podpredsednika trgovine in obrti (g. Ogrin) pa tudi pristaša SLS. Klerikalci so strokovnim organizacijam trgovcev in obrtnikov uprav diktirali, da naj že v naprej izrofe zbornico klerikalcem Na tak, za svobodno trgovino in obrt z go spodarskega stališča nele usoden, marveč direktno sramoten <sporazum» s SLS pač nihče ni mogel pristati in to tem manj. ker je preskrbljeno, da klerikalna in Jelačinova drevesa ne bodo rastla do neba.
Zadnji »-Domoljub« razodeva skrivnost, ki jo je do sedaj SLS zelo previdno prikrivala. Naznanja namreč, da bosta nosilca klerikalnih kandrditnih list za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo gg. Ivan Ogrin in Ivan Jelačin ml. Da se upa SLS pred obrtnike z g. Ogrinom, je prav tako mteresantno kakor to, da je g. Jelačin po tolikem zatrjevanju, da je nad-strankar, končno vendarle pokazal svojo pravo barvo ter se postavil za nosilca na izrazito klerikalno strankarsko kandidatno listo, v nasprotje s stanovsko in strokovno kandidatno listo, ki jo postavijo v Zvezi Xremijev organizirani trgovci. Sedaj vsak trgovec ve, kdo in kaj je g. Jelačin. Slepomišenja z nadstrankirstvom ]e Konec. To potrjuje tudi sam »Domoljub«, ki priobčuje nekak manifest SLS za njeni kanditatni listi. »Domoljub, pHe:
»Trgovsko in obrtno zbornico so držali dolga leta v svojih rokah Žerjavov! demokrati. Zadnjih par let zaradi tega sploh nI mogla nič delati. Sedaj gre za to, da se tem ljudem enkrat za vselej iztrga ta moč iz rok. Kandidatna lista, ki jo morajo voliti vsi somišljeniki SLS, je v obrti samo ena. Pozma se po tem, da je njen nosilec Ivan Ogrin. stavbenik v Ljubljani. V trgovini je samo ena lista, ki jo sme voliti naš somišljenik; pozna se po tem, da Je njen nosilec Ivan Jelačin ml., trgovec v Ljubljani
Nasprotniki bodo postavili razne liste in bodo mešali ljudi, češ, da so njihove liste stanovske, gospodarske in ne vemo kaj še vse. Kdor ie pristaš SLS, se ne sme dati premotiti. Sedaj gre za to, da demokrate vržemo iz zbornice m za tak boj je treba popolne discipline in sloge. Vse somišljenike prosimo najnujnejše, da se teh navodil strogo drže.«
Tako »Domoljub«, ki laže, da so »žerja-vovci« imeli v rokah Zbornico in da zato sploh ni mogla nič delati. Dokler je vladala pod predsedstvom pokojnega Ivana Kneza (ki pač ni bil Žerjavov demokrat) stanovska solidarnost ta zavest, je bila
Ali še ne bo konca?
Ni res, da je dobil tovarnar Pollak pri Mestni hranilnici 25 milijonov Din posojila takrat, ko je bil kot reprezen-tant SLS v sosvetu Mestne hranilnice dr. Adlešič. ki je bil istočasno tudi Pollakov advokat in pravni zastopnik. Nasprotno je resnica ta-le: Tvrdki Pollak je bil dovoljen kredit dne 31. januarja 1927., izplačan pa 17. februarja
1927., dočim je nastopil pri Mestni hranilnici ljubljanski kot gerent gospod dr. Adlešič šele 2. marca 1927 Gospod dr. Adlpšič tedaj ni niti pri dovolitvi niti pri izplačilu tega kredita niti na.i-manje sode'oval. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1927. — Mestna hranilnica ljubljanska. Dr. Juro Adlešič.
Volitve v Zbornico TOI.
Kako SLS omalovažuje trgovce, obrtnike in industrijalce
Rok za vlaganje kandidatskih list za volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je začel teči 11. t. m. in traja do 18. t. m. Dosedaj še ni nihče vložil kandidatske liste. V Zbornici se pa medtem sestajajo odlični reprezen-tanti slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, ki jih je SLS napravila za člane volilne komisije: gp. prof. Jarc, Ogrin, Ložar, Rojina in Jelačin. V njihovih rokah je usoda reklamacij, ki jih je na tisoče vloženih proti sestavi volilnih imenikov, v katere je g. Jelačin vpisal člane načelstev vseh konzumnih in drugih zadrug, čeprav ne plačujejo nobene pridobnine — v njihovih rokah je pa tudi usoda glasovnic. Pri lepih dijetah. & 150 Din na dan. je gospodi prav prijetno v «gospodarskem parlamentu* slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, ki je postal s političnim nasiljem nekaka ekspozitura SLS za katero imajo trgovci, obrtniki in industrijalci čast plačevati doklade ter gledati, kako so se v njihovem stanovskem in strokovnem zastopstvu vgnez-dili klerikalni ježi. Reči se mora. da tako še nihče ni omalovaževal, zapostavljal in oškodoval Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kakor je to storila klerikalna stranka.
Zaslugi priznanje
Ob desetletnici Krekove smrti je nekdo napisal v «Slovencu» uvodnik v proslavo spomina velikega pokojnika, ki bi bil v dnu srca žalosten, ako bi mu ga bil kdo pokazal za živih dni.
Nesposobni proslavitelj podčrtava in povzdiguje na vso moč baš tiste strani Krekove, kjer je bil pokojnik sicer mož na svojem mestu, ali ni segal preko okvira tega mesta. Z druge strani pa se zopet s par frazami odpravi tisto, za kar si je blagopokojni Krek resnično zasluži! spoštovanje, ljubezni in hvaležnost vsega naroda.
Že v uvodu spravlja člankar pojavo Krekovo v neko nerazumljivo zvezo s slovensko protireformacijo ter ex po-steriore zaključuje: ker je bil Krek duhovnik, ie bila protireformacija potrebna, ker je le tako lahko med nami vstal katoliški duhovnik — Krek. Kdor razume ta zamotani kavzalni neksus. to ve sam ljubi Bog!
Protireformacija je bila potrebna, da lahko na Slovenskem na stotine katoliških duhovnikov udobno živi, za pojavo Kreka pa je irelevantna. kajti Krek je izšel iz naroda in bi imel prav tiste duševne sposobnosti, kakor jih je imel, ako bi protireformacija ne bila sežigala knjjg tn ne mučila naših Ijudij.
člankar najbrž nosi kolar, ko mu je toliko ležeče na tem, da bi vsemu svetu rad prikazal Kreka kot duhovnika ter s tem pomnožil sijaj svojega stanu. Zagrešil pa je pri tem grdo neokusnost, da spravlja Kreka v nekako kavzalno zvezo z onimi barbarskimi časi, Kreka, ki je bil blaga duša in svobodnjak skozi in skozi.
Mi radi verujemo, da je bil Krek dober duhovnik, uverjeni smo pa, da bi bil njegov spomin že prvo leto davno prerasla mah in trava, ako bi bil samo duhovnik, kakor se to godi stotinam drugih duhovnikov.
Bistvo pa je v tem, da Krekova veličina ni v njegovem poklicu, v njegovem kolarju, ampak nekje drugje:
Krek je bil kot človek blaga duša in kot voditelj naroda v odločilnem trenutku zaveden jugosiovenski nacijo-nailst! Prva lastnost ga je omilila vsem. ki so ga poznali, njegov jugosiovenski nacijonalizem in goreče rodo-Ijubje pa je povzročilo, da je postal svojina vsega našega naroda, ne samo tistega drobca, ki ga misli pisec «Slo-venčevega« uvodnika, omalovažujoč na ta način ravno bistvo Krekove veličine.
V Kreku tedaj nikakor ne moremo slaviti duhovnika, kakor v Prešernu ne slavimo odvetnika in v Strossmayerju ne škofa. Manjka se nam teh in onih! Ako že po vsej sili moramo dati kakemu stanu tudi to odliko, da ga spravimo v zvezo s Krekom, potem se ozrimo na Krekovega očeta, ki je bil učitelj! Krek je imel v sebi veličino že od roditeljev. le slučaj podrejenega pomena je. da je postal duhovnik, njegovo rojstvo pa je prvenstveni fakt.
Mi razumemo, da se tisti, ki se smatrajo za nadaljevalce Krekovega dela. trudijo, da dokažejo Krekovo veličino tudi na polju politike, zadrugarstva, so-ciiologije. dušebrižništva itd., obsojamo pa odločno, da se povdarj predvsem negovo delo v stranki na škodo njegovega velepomembnega dela v vprašanju zedinjenja Slovencev s Hrvati in Srbi. Vse ostalo je efemernega pomena, v zgodovini našega ujedinjenja pa bo vedno blestelo njegovo ime z glorijolo zavednega jugoslovenskega nacijonalista!
Člankar pa tega ne vidi, ali noče videti. ker je težko pisati osmo leto drugače. ako si sedem let doslej samo blatil jugoslovensko ujedinjenje. med čigar prvoboritelji je bil razen naprednjakov dolgo časa edini Krek!
Pisec tudi ni mogel opustiti prilike, da ne bi v proslavitvenem članku udaril po svojih političnih nasprotnikih in jim naprtil krivdo, ki iih ne more zadeti. Tisti, ki so bili v politični borbi s Krekom, so po večini že odš'i za njim, toda člankar ne ve. da je eden izmed njih ob odprtem svežem grobu v imenu vseh možato obža'ovaI ostrost oolitične borbe v kateri tudi sam Krek ni držal križem rok!
Krak bi bil — poznamo dobro dušo —
na to obžalovanje samo dejal: »Prijatelji, stisnimo si roke, objemimo se, saj ni bilo nič! Kjer se seka, trske lete, pa jih odbijaj!« Člankar pa ni mož srčne miline. On zasleduje te nasprotnike preko groba in naklada odgovornost za tedanje obojestranske ostrote politične borbe na novo generacijo, ki se teh borb niti ne spominja, kaj šele, da bi bila odgovorna zanje. Ne, pisec prosla-vrtvenega članka ni Krekov učenec! če pa je, dela sramoto svojemu učitelju!
Mi se spominjamo Kreka, ko je bil tih in molčeč: od začetka vojne ni izrekel javne besede, ko so drugi govorili kandelaberske govore in med blagoslovi pošiljali naše ljudi v boj! Molčal je, ker ni mogel govoriti, kakor so govorili vsi tisti, ki se danes ponašajo, da so njegovi nasledniki.
Cas njegove besede je priše! tedaj, ko je bil po umoru Sturgkha sklican avstrijski državni zbor in je bilo treba nastopiti v zaščito ponižanih in razžaljenih, zitaranih in uničenih! Doktor Krek pa je tedaj stal od oficijelne SLS tako daleč — kot človek, kot svo-bodoljub in jugosiovenski nacijonalist — da se je bal izdajstva lastnih ljudi.
Dolgo, dolgo je bil dr. Krek edini Ju-gosloven v SLS in še 1. 1917. edini človek v klerikalni stranki, na katerega so se upali obrniti delegati tako zvanih «Mladinov» z vprašanjem: «Ali bo SLS podprla naše zahteve v parlamentu? Ali se lahko zanesemo na vas?» Zgodovinsko veleinteresantno dejstvo je. da je ob tej priliki dr. Krek dal spoznati, da zaupa nacijonalistom druge stranke bolj in več kot pristašem svoje lastne stranke.
Dejansko se je dr. Krek v odločilnem trenutku ne le za ceno grozečega razkola v stranki, marveč z rizikom, da ga bodo denuncijanti iz lastnih vrst spravili na Suhi bajer. postavil na čelo ju-
goslovenskemu gibanju. Niegovo delo je, da je privede! veliko večino ostalih duhovnih sobratov in celo svojega vla-diko ter ž njimi končno maso SLS na pravo pot, ki so jo naprednjaki hodili že davno.
To je njegova glavna in večna zasluga, katero zmanjšati se zaman trudijo današnji kolovodje SLS.
Profanacija imena dr. Kreka
SLS je storila marsikaj, da bi se ob 10-letnici njegove smrti proslavil dr. Krek kot občenarodni prvoboritelj. Kot takega so dr. Kreka zadnji teden proslavljali klerikalci tudi s članki v vseh beograjskih listih, v Sloveniji pa je bila v tem smislu naročena proslava dr. Kreka tudi po vseh šolah. Pričakovali smo zato, da bodo klerikalci pustili dr. Kreka v vzvišenem nadstrankar-skem in obče narodnem sijaju ter da ne bodo njegovega imena vlačili po svojem blatu dnevne politike. 2e »Slovenec« se ni mogel vzdržati, sedaj pa smo dobili v roke še »Domoljub«, ki je dr. Kreka uprav profaniral s tem, da je zlorabil njegovo ime v umazane partizanske namene SLS. Med drugim piše »Domoljub« ob desetletnici smrti dr Kreka tole: »Ce bi dr. Krek živel med nami, bi razglasil križarsko vojsko za dobro, krščansko slovensko časopisje.«
Tako je »Domoljub« zlorabil dr. Kreka kot sredstvo za umazano poslovno konkurenco na prav čifutski način, obenem pa tega. nad vsemi Slovenci in vsemi Jugo-sloveni stoječega heroja ponižal za navadnega agitatorja SLS, kateremu pripisuje sposobnost, da bi vodil »križarsso vojsko« za posurovelost in pokvarjenost, ki odseva iz današnjega klerikalnega tiska. Klerikalcem res ni prav nič sveto in videti je, da klerikalne hijene niti svojim mrtvim velikanom ne prizanašajo.
Problem južnosiovanske manjšine v Italiji na sofijski konferenci
Raznarodovalne namere Italije pred mednarodnim forumom. Običajen zagovor fašistične Italije. — Prihodnja konferenca se
bo vršila v Bruslju
Sofija, 12. oktobra d. Manjšinska komisija lig Društva narodov ie dovršila svoje zase-dnnje. Zadnja posvetovanja so se bavila izključno s položajem slovenskih in nemških manjšin v Italiji. Jugoslovenska delegacija je predložila brošuro o raznarodo-valnih namerah Italije napram slovenski manjšini, ki so v nasprotstvu s svoječasni-nr obljubami Italije.
Slovanska delegata dr. Wilfan in prof. Ibrovac iz Beograda, sta v živi besedi naslikala današnji neznosni položaj slovanskih manjšin v Italiji. Italijanski delegat Giatmi-ni je odgovoril, da je manišinjsko vprašanje čisto notranja zadeva Italije in da bi vsaka tria intervencija samo obteževala rešitev tega vprašanja. Nemški flelegat Junghann ie apeliral na duha Društva narodov, ki zahteva. da se z manišinami postopa človeško Zastopnik južnotirolskih Nemcev Sternbacb |e izjavil, da južni Tirolci nimajo nikakršnih separatističnih"streml.ienj. ampak zahtevajo le, da se spoštuje nHhova kultura, jezik in tradicije.
Govorilo ie šs več delegatov, nakar je grški delegat Argiropulos predlagal reso-luciio, ki izraža upanie. da bodo italijanske večinske in manjšinske lige pripomogle k temu. da se omogoči ureditev vseh spornih vprašanj. Ta predlog je komisija sprejela. Nato ie komisija razpravljala o neturških msnišinah v CarigTadu, in sklenila, da opozori Svet Društva naTodov na položaj teh manjšin.
Posvetovanje o ostalih programatičnih točkah, je bilo odgodeno na prihodnje zase-danle. ki se bo vršilo v Bruslju.
Rim, 12. oktobra o. Današnja »Tribuna« objavlja na uvodnem mestu članek, v katerem naglaša, da je protifašistični tisk na povelje framazonerije izkoristil tudi umor generala Kovačeviča za protifašistično gonjo. Tudi tokrat se je izkazalo, naglaša »Tribuna«, da je prevzela framazonerija zaščito Jugoslavije. Framazoni hočejo napraviti iz Jugoslavije pohlevno orožje za boj proti fašizmu. To se je pokazalo tudi o priliki podpisa tiranske pogodbe in o priliki preloma dipl -»mtaskih odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo. Umor generala Kovačeviča, ki je bil izvršen na jugosloven-skem ozemlju, in to v trenotku, ko je zasedal v Sofiji kongres one smešne lige za Društvo narodov, socijal-framazonska institucija ki je pač smatrala za potrebno, da razpravlja o nemških ln slovanskih narodnih manjšinah, k: »trpe pod fašističnim Jarmom« ni pa se dopustilo, da bi se tudi le z besedico omenilo manjšinsko vprašanje Makedoncev Nimamo namena, končuje »Tribuna«, da odgovarjamo na te najnovejše klevete socijal-framazor.ov, ampak jih le beležimo, da se ne pozabi, kdo stoji za tem in kake namene zasledujejo.
Fašisti nadaljujejo...
Gorica, 12. oktobra, 1. Goriški prefekt je danes razpustil prosvetno društvo v Novakih pri Gorici in v Straži pri Tolminu. Razpust je utemeljen s tem. da delovanje teh društev ni bilo v skladu z državnim redom.
Litva in Poljska
Politična napetost na Balkanu je odvrnila poglavitno pozornost celotne javnosti od drugih dogodkov. Ali istočasno se je izobličila huda napetost tudi na drugem koncu Evrope, med Poljsko in Litvo.
Med tema dvema državama vladajo že dolga leta povsem nenormalni odno-šaii. Lahko rečemo, da je ni v Evropi dandanes meje. kjer bi trajali brez presledka tako napeti odnošaji kakor tu. Meja med Litvo in Poljsko je formalno še danes samo nekaka demar-kacijska črta. ki loči organizaciji obeh sosedov. Litva ni priznala in noče priznati tega dela svoje državne meje. ki pa seveda faktično kljub temu obstoja. Ali preko nje ni prometa, ker ni bilo mogoče doseči nikakega sporazuma niti za najnavadnejše oblike mednarodnega kontakta. Samo enkrat se je napravil poskus doseči sporazum glede konzularnega zastopstva in obmejnega prometa, pa se je ponesrečil takoj, ker se je Litva bala. da stvori sama osnovo za pravno priznanje obstoječega stanja, če zaključi kakršenkoli aranžma s Poljsko.
In pri tem je ostalo. Zadostuje najmanjši povod, najneznatnejši incident in med Poljsko in Litvo zapreti spopad. Seveda do faktičnega konflikta med njima ne more priti, ker Imamo na eni strani državico, ki nima niti dveh milijonov ljudi, a na drugi strani skoro velesilo z nad 27 milijoni prebivalcev. Faktično je tedaj Litva popolnoma brez moči in prav to jo ščiti pred avanturami.
To pot je obnovo spora zopet povzročila Litva, ki je pričela ukinjati poljske šole na svojem teritoriju ter iz-san ati. oziroma internirati poljske učitelje. Poljska je odgovorila s sličnimi represalijami. Pri tem ima Litva več sredstev v rokah nego Poljska, ker je
številov Poljakov na Litavskem večje, nego število Litavcev na Poljskem. Litva je bila dosti dol <70 pod poljsko vlado in tam je postal poljski živel j dovolj močan, osobito ker je po svoji civilizaciji in gospodarski moči relativno jačji od litavskega. Nasprotno pa predstavljajo Litavci na Poljskem zelo slaboten in tudi ne številen element.
Treba je posebno podčrtati dejstvo, da Vil na. zaradi katere se Litva srdi na Poljsko, nikakor ni litavsko mesto. Litavski element je tamkaj v primeri s Poljaki, Belorusi in Židi tako neznatno zastopan, da se na njem nikakor ne dado utemeljevati litavske pravice do mesta. Tu more biti problem samo v tem, ali sodi mesto po svoji etnografski strukturi Rusom ali Poljakom, Litav-cem pa prav gotovo ne. Za Litvo bi prišlo v poštev samo historično stališče, ker je bilo tamkaj nekdaj glavno mesto Litve, toda to je bilo šele od takrat, ko so si Litavci osvojili v tatarski dobi belorusko ozemlje. Taki momenti pa danes, v dobi prirodnega prava ne tehtajo mnogo.
Z Litavci naseljene vasi prično šele na severozapadu v okolici mesta, ali tudi tu le v majhnem obsegu, ker sledi brž državna meja. Poljaki tedaj Litvi niso storili posebne krivice.
Litavski fašisti, ki so s prevratom Valdemarasa prišli na vlado, so poostrili odnošaje do sovjetske Rusije, sprožili nov konflikt s Poljsko in tudi z baltiškimi državami niso v najboljših odnošaiih. Edinole z Nemčijo skušati ustvariti boljše odnošaje, ali problem Klajpede. kjer se je ojačila nemška manjšima do zelo velike mere, tudi tu moti tesnejše zveze.
Tako ostane Litva na severu med srednjo, vzhodno in severno Evropo element nemira: sreča le, da je tako neznatna. da njena nemirnost nikomur ne more biti opasna.
Protest akademske omladi-ne proti divjanju makedon-stvujuščih
Akademska omladina ljubljanske univerze. reprezentirana po zastopnikih kulturnih in strokovnih društev na meddruštvenem sestanku Sveta slušateljev ljubljanske univerze dne 11. oktobra 1927. je glede na zadnje dogodke na jugu naše države izdala naslednji komunike:
«Akademska omladina ljubljanske univerze najodločneje obsoja težnje in zločinska dejanja makedonskega komiteja ter protestira proti podpiranju akcije makedonskega komiteja s strani Italije, kateri ni nobeno sredstvo dovolj ogabno za motenje mirnega sožitja dveh slovanskih držav na Balkanu.
Klanja se manom generala Kovačeviča in se pridružuje ogorčenim protestom, izraženim na številnih zborovanjih širom naše države.«
Tečaj za izložbene aranžerje
Ljubljana, 12. oktobra.
Reklama igra v modernem kupčijskem poslovanju veliko vlogo in je zlasti v veča jih kupčijskih središčih odlične važnosti. Med reklamnimi pripomočki in sredstvi, katera naj obrnejo pozornost občinstva na posamezno trgovsko hišo in privabijo kua povalca v prodajalne, pa je posebne iodi« vidualne važnosti izložba. Lepa, svoje vrst* na, okusna, prikupna in vabljiva izložba obrača pozornost nase in na lastnika pod? jetja. Kakor drugod posvečajo trgovski in obrtni gospodarji tudi pri nas v Ljubljani svojo skrb in pozornost prodajalniškim izložbam v vedno večji meri.
Naše izložbe postajajo vse lepše, okusa nejše in svojevrstnejše. Vzgledi vlečejo in vzpodbujajo. Stopinja in nivo naših izložb in izložbenih prostorov se trajno dviga. Pri nas je že dokaj ličnih in lepile izložb, katere bi smeli pokazati tudi v vsakem drugem velikem mestu, ki je v tem poglea du napredno in se ponaša z razvito izlož« beno reklamo. Trgovina je živa in se traja no izpopolnjuje. Stremljenje trgovskih in obrtnih organizacij mora biti obrnjeno na to, da je napredek čim splošnejši, skrbeti morajo za to, da se da prizadetim krogom vseh vrst prilika za izpopolnjevanje in do« viševanje. Trgovec kakor trgovski sotrud« nik, ki je stremeč in se želi izpopolniti, go= tovo pozdravi z veseljem priliko, ki mu jo v kratkem ponudi Trgovsko društvo «Mera kur« v Ljubljani s tem, da priredi tečaj za izložbene aranžsrje.
Sveta gora
Pretresljiva tragedija človeške zvestobe. — Usodna zmota zaročenca. — Navidezna nezvestoba vzrok strašne smrti dveh prijateljev. — Rešilne ekspedicije. — Sneženi vihar. — Velike zimske športne tekme na smučeh. — Veličastna panorama planin v večnem ledu in snegu. — V glavnih vlogah zrana športnika in slovita plezalca Hannes Schneider in Louis Trenker ter slavna sve-tcvnoznana plesalka Leni Riefenstahl. — Vsled ogromne dolžine filma predstave ob 4., 3/A. H 8., K10.
ifni kino Matica. - Tel. 2124.
Pred nekaj meseci sem to misel sprožil v odborovi seji tega društva in je odbor predlog sprejel soglasno. Prireditev takega tečaja ni lahka, pa je bilo potrebno posve« tovati se delj časa o načinu take priredit« ve. Priprave so sedaj jako napredovale, pa je v bližnji bodočnosti že lahko računati z uresničenjem te namere. Tečaj za izlož« bene aranžerje se bo v kratkem vršil in je nameravan na ta način, da pričnemo uvod* no s splošnim predavanjem o predmetih in stvareh, katerih poznavanje je vsekakor potrebno, preden pričnemo s tečajem za izložbene aranžerje za posamezne trgovina ske skupine.
Naš odlični akademični slikar g. Ivan Vavpotič se je prošnji Trgovskega društva «Merkur» ljubeznivo odzval in bo imel vr= sto javnih predavanj v okviru Trgovske* ga društva «Merkur» Razpravljal bo o har« moniji barv, o razsvetljavah, o delitvi pro» štora, o splošnih estetskih teorijah, o mo« dernem dekorju. Predavanja bodo obsegala predvidoma tri ure in bo njih vsebina taa ka, da bo zanimala trgovca, sotrudnika in sotrudnico, pa tudi širšo javnost. Predmeta na prireditev' bo izvestno zanimiva in bi na njo opozoril že sedaj osobito tudi vse one naše žene, ki imajo opravka v trgovini in obrti ter one, ki se zanimaio za esteta ska vprašanja. Prepričan sem, da priredba najde živahen odziv v LJubljani.
Dr. Fran TVindischer.
Nesrečni 7**tvi
Poročali smo o obiteljski tragediji na Pe» ščenici v Zagrebu, kjer je plin ponoči zaa dušil v spalnici gospo Nado Seidlovo ter njena dva otročiča. 61etno Vlasto in 41eta
nega Dušana. Tragedija je tem bolj prea tresljiva, ker se je zgodila ravno v času odsotnosti družinskeg-a očeta g. Jakša Seia dia, ki je ravno odpotoval v Beograd, da kot bivši častnik doseže reaktiviTanje.
Obiteljska drama, o kateri še zdaj govoa ri Zagreb, se je bridko dojmila tudi mno< gih ljubljanskih družin, ki so poznale poa kojno gospo Seidlovo in oba ljubka otroka. Seidlova obitelj je bila večkrat v Ljubljaa n: na počitnicah Po letošnji fotografiji, ki nam jo je poslala znanka nesrečne dTužine, je posneta pričujoča slika obeh pokojnih Seidlovih otrok.
Uboj v silobranu
Metlika, 12 oktobra Bela Krajina beleži zopet nov uboj, ki je po svoji naravi zopet nov dokaz podivjanosti po vojni odrasle mladine Oblasti bodo morale posvetiti veliko pažnjo tej podivjanosti da obrzdajo take izrodke človeške družbe Posebno pažnjo bo treba posvetiti nošnji orožja, kolikor se to tiče neodgovorne mladine
Med fanti iz Vavče vasi in Kota pri Semiču vlada staro sovraštvo. Posebno je gojil in stopnjeval to sovraštvo med fanti 25letni Josip Movrn iz Vavče vasi. Večkrat je hodil v vas Kot izzivat tamošnje domače fante ter se je rad pretepal. Tako je šel tudi v soboto okrcg polnoči v vas Kot. Po cesti pa se je vračalo v vas šest domačih fantov Kc jih ie Movrn zagledal, se je skril in v zasedi počakal v družbi še enega svojega tovariša. Pred vasjo pa je eden izmed fantov po imenu Fran Vjudnik iz Kota opazil za kak>h 30 m oddaljenim grmom dve postavi na kar je opozoril ostale fante Dvq sta se nato odpravila pogledat in našla tam Movrna in njegovega tovariša, oba oborožena z meter dolgima koloma Movrn je fanta vprašal: »Kje pa je oni Makčev hudič?« Misli! je Vjudnika
Odgovorila sta mu, da stoji tam na cesti, nakar se je Movrn zakadil s kolom proti, fantom. 4 fanti so se na cesti razbežali, a Movrn je stekel za njimi. Prehitel je vse in dotekel tudi Vjudnika. Takrat sta počila dva strela iz samokresa. Kaj se je nato odigralo. še ni Jognano.
Zjutraj so našli Movrna ležečega na trebuhu v mali doPnici mrtvega. Uboja je bil osumijem Vjudnik, ki so ga orožniki aretirali in oddali v zapore okrajnega sodišča v Črnomlju.
V nedeljo je sodna komisija izvršila obdukcijo trupla. Ena krogla je zadela spolne organe, druga pa srce. Pod truplom so našli nabito pištolo kalibra 7 mm, v kateri pa je bila zataknjena patrona, kar spričuje, da Movrn pištole ni mogel rabiti. Vjudnik uboja ne priznava Pri .njem so našli samokres ki pa že dolgo časa ni bil rabljen. Onega samokresa, s katerim sta bila oddana smrtonosna strela, še niso iztaknili.
Aretacija dveh sleparskih Slovenk v Dubrovniku
Dubrovnik, 12. oktobra.
Semkaj sta dospeli dve gospodični, ki sta se izdajali za hčerki ljubljanskega advokaa ta (?) dr. Dolenca. Posetili sta mestnega komisarja ter se mu pritožili, da nimata denarja, ki jima ni pravočasno dospel po pošti. Nadalje sta se obrnili na Slovenca dr. Mohoriča, ki biva v Dubrovniku in jia ma je posodil 500 Din.
Obenem pa se je dr. Mohorič obrnil po informacije v Ljubljano na dr. Dolenca. Dobil je obvestilo, da gotovo gre za slepaa rijo. Deklini sta ogoljufali tudi neko usmia Ijenko v dubrovniški bolnici. Bili sta are« trani. Ugotovilo se je, da sta Slovenki, in sicer prva prostitutka, druga pa natakarica brez mesta. Vršijo se poizvedovanja o njua nih pustolovščinah.
Blazneža rasmesari! vlak
Strašna smrt ubeglega Frana Štahla.
Litija, 12. oktobra
Skok blazneža Frana Štahla, o katerem smo včeraj poročali, da je prevari! svojega čuvaja in se pognal skozi straniščno okno na vožnji med postajama Litijo in Kresnicami, je končal s strašno smrtjo ubeglega. Po obvestilu o izginotju Štahla iz vlaka je službujoči uradnik na kresni-ški postaji obves'11 pristojnega progovnega mojstra litijske sekcije g. Miška Steinerja, ki je nato alarmiral orožniško stanioo. Preden pa je varnostna oblast odšla na kraj dogodka, je progovni čuvaj g. Stražišar pri čuvajnici št. 600 javil, da leži na tiru razmesarjeno moško truplo.
Ni bilo dvoma, da je nesrečnik ubegli ŠtaheL Na kraj nesreče se ie podala komisija Ped vodstvom kresniškega postaje-načelnika g. Turka, dodeljen pa ji je bil litijski zdravnik. Komisiji se je nudil grozen prizor. Kolo železniškega voza je šlo blazmku po sredi glave in mu jo kakor z britvijo razčesnilo na dvoje. Iz odprte lobanje so bili po tiru razmetani možgani, ostalo telo pa je bilo oblito s krvjo. Razen presekane lobanje je šlo kolo štahlu še čez levo roko in mu jo je pod komolcem odrezalo. Sicer pa je dobilo telo še surake in udarce od tažkih Pulmanovih vozov, ki so tvorili vlak.
Komisija je mogla ugotoviti samo dejanski stan. Edino, kar so našli pri žrtvi, je bil kos zemlje, cb truplu so ležali čevlji. Po komisijskem ogledu po naložili telesne ostanke nesrečne žrtve v provizorično krsto in z lopato so še pograbili ostale manjše dele ter tudi raztresene možgane. Kr-
VESELIT-E-SE
kostuha
SAJ • 5T-£ • HU P1 L,. PLETENINO -KAT-t* RO-VFIN1-KVMIT-ETI
IN -T RPEZN EM • PL-ET-Ei NE-NADKRILJUJ-E-NOBEN SUČ-EKI IZDELEK
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Četrtek, 13.: «Ukročena trmoglavka«. B.
Petek, 14.: Zaprto.	t
Sobota, 15.: «Hlapec Jernej in njegova pravica«. Premierski abonma.
Nedelja, 16.: oUkročena trmoglavka«. Izv.
Pondeljek, 17.: aldealni soprog« D.
Ljubljanska opera
Četrtek, 13.: Zaprto.
Petek, 14.: Zaprto.
Sobota, 15.: «Faust» Debut gdč. Vere Maja dičeve. C.
Nedelja, 16.: ob 15.: «Orlov». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 13.: Školjka«. B. Mladini nepria merno.
Petek. 14.: Zaprto.
Prva repriza Shakespeareove komedije »Ukročena trmoglavka* bo v drami v četr tek dne 13. oktobra. Komedija je pri so« botni premijeri dosegla absolutep uspeh. Predstava se vrši za abonente reda B
Debut gdč. Vere Majdifeve r ljubljanski operi. V soboto dne 15. t m debutira v ljubljanski operi domačinka edč Vera Maj-dčeva iz znane narodne industrijske dru« žine iz Kranja. Gna. Vera Majdičeva je
bila učenka opernega pevca g Julija Beteta ta, lansko leto pa se je šolala tudi na Due naju pri znani ruski pevki Kašovski. Pri sobotni vprizoritvi «Fausta» bo pela važno ulogo Margarete. — Predstava se vrči za red C.
Tretja premijera v ljubljanski drami bo
v soboto, dne 15. oktobra t 1.. in sicer se vprizori Cankarjev aHlapec Jernej in njegova pravica« v Skrbinškovi dramatiza= ciji Glavno vlogo igra režiser g. Skrhin= šek sam, v ostalem pa nastopa ves drama ski ansambl z močno komparzerijo Predstava se vrši za premierski abonma.
Premijera tldealnega soproga* v ljubljanski drami. Snoči je bila v dramskem gledališču premijera štiridejanke Oscarja Wildea tldealni soprog* (režija gosp. Mila na Skrbinška) Duhovita salonska" igra slav nega angleškega artista je bil? skrbno na-študirana in igrana z vervo. ki so jo inter preti glavnih ulog z uspehom sugerirali oh činstvu, zasledujočemu z vsd pozornostjo napeti razvoj dogodkov Posebno so se xi!i kovale dame Debeljakova in Medvedova in gospodje Levar. Rogoz in Peček Ge. Medvedova in Debeljakova sta ob navdušenem aplavzu občinstva prejeli po dva šopka. O komadu in uprizoritvi bomo objavili daljše poročilo v tedenskem pregledu delovanja ljubljanske drame v prihodnji nedeljski šte-
vilki hkrati s poročilom o uprizoritvi Shakespearove tVkročene trmoglavke». B.
Sancinov trio v Zagrebu. Ravnatelj Glasbene Matice v Celju, znani slovenski violinski virtuoz gosp. Kare! Sancin, bivši I. violinist ljubljanske opere in bivši član Zikovo-ga kvarteta je da! hvalevredno pobudo za ustanovitev novega glasbenega tria, ki ima svoj sedež v Zagrebu ter študira program pod njegovim vodstvom. Trio tvorijo: ravnatelj Sancin (1. violina), prof. Elvira Mar-sičeva (klavir), prof. Rudolf Matz (čelo), kot violinist pa sodeluje Dušan Sancin. Trio bo nastopal pozneje tudi v obliki kvarteta. Priključi se mu namreč 2. goslač v osebi gosp. Dorflerja iz Zagreba V nedeljo dne 16. t. m. ob 11. dopoldne bo imelo novo združenje prvi nastop v Celju (mala dvorana Uniona). Na programu so sledeče skladbe: W. A. Mozart Klavirski kvartet v G-molu; L. v. Beethoven. Trio št. 4; P. Juon: Trio v A-molu. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju.
Božidar Širola: Oratorij o sv. Cirilu in Metodu. V soboto, dne 22. t. m. bo imela Ljubljana priložnost slišati znamenito n obsežno delo jugoslovanske zborovske literature, oratorij dr Božidarja 5iro'f! Sv. Ciril in Melod*. Oratorij se bo izvaja! pod vodstvom dirigenta gosp. Srečka Kumarja, peli pr> bodo pevci zagrebškega ;K"la,. Kot solisti sodeiujejo: Julij Betteto, Dr. Benkovič. P. Kamilo Kolb. Josip Križij in V. KUsič. Kolaši nastopijo v impczt.ilne.n številu "00 članov. Vstopnice za konceri se že sidaj prodajajo v Matični knjigarni.
Pomlad ljubezni...
Evetfn Boit, Henri Stuart. — Premijero za Jugoslavijo pripravlja
KINO D T O I, — Ogleite si prekrasne fotografije tega f Ima, ki so razstavljene v Šelenburgovi ulici (Stacui).
sto z rajnkim umobolnikom so nato odpeljali v mrtvašnico v Hotič, kjer bo žrtev tudi pokopana.
Pristojna progovna oblast in orožniška stanica sta javili svojim kompetentnim uradom tragični dogodek. Postopek ugotavljanja identitete ie olajšalo današnje poročilo v »Jutru«, kjer je bil opisan ves potek dejanja, ki je dovedel do tragedije. K poročilu velja pripomniti samo, da se navedeni grad. kjer se je v bližini odigral tragični dogodek, ne imenuje Ponoviče, marveč grad Pogovnik, ki leži nad predorom ko zapelje tir na most čez Savo.
Strašna smrt nesrečnega umobolnega je zgrozila vse prebivalstvo tukajšnjih krajev.
Tatvine in tatovi vsepovsod...
Ljubljana, 12. oktobra
Zdajle, ko vedno ostreje nastopa jesen, ko pritiska mr3z, z njim pa lakota in pomanjkanje, beleži policijska kronika tatvine kakor litanije. Uzmoviči izmikajo vse, kar je na razpolago in povsod so pri roki. Če poide tako dalje, bo treba s primemo vairijanto obnoviti ono staro pesem, ki so jo včasi prepevali nočni čuvaji, ko so ure peli:
— Varite hišo. varite luč. Bog vam svojo daj pomoč! . . .
Posestnik Valentin Kaiser iz Tomačeve-ga se je v torek zvečer vračal proti domu. Za hip je pustil vpreženega konja v Raz-potni ulici. Medtem, ko se je pomudil v hiši. je že opazil ugodno priliko neznan tat, ki je potegnil s konja 200 Din vredno odejo in jo odnesel, da se bo z njo ogreval.
V Bohoričevi ulici stanuje mesarski pomočnik Alojzij Vrhovnik. Vrag vedi, kako se je v njegovo stanovanje prikradel tat in mu odnesel lepo zb!ksane črne čevlje, vredne 250 Din.
Užitninski prejemnik Leopold Spreizer, stanujoč na Tržaški cesti, je v svoji drvarnici lepo redil velikega ptiča, purana. Pa se je ponoči priplazil dihur po dveh nogah in odnesel purana, ki je predstavljal — realno pojrnovano — za dobrih 50 Din slastne pečenke
Malo drugače se. je z jedačo preskrbel neki tat v Rožni rijlini. Pobral je ob Glin-ščici z njive, ki 'e last Jere Černetove, kar 56 debelih zeljnatih glav. Kislega zelja bo torej kar za celo familijo Saj pa tat tudi ni bil sam, marveč je imel s seboj svojo boljšo polovico. Neki zidar namreč pripoveduje da ie ponoči domov gfrede vide! na njivi neznanega moškega in žensko, ki sta rezala zeljne glave in jih spravljala v belo rjuho. Čim sta ugledala zidarja, sta jo z nabranim »pridelkom« odkurila proti Glin-cam.
Za zaključek kronike o tatvinah mora biti navedena še prav vsakdanja tatvina. Poštnemu uslužbencu Andreju Bizjanu iz Rožne doline je bilo predvčerajšnjim popoldne odpeljano z dvorišča glavne pošte kolo, vredno med urati okrog 600 Din.
Tatvine in tatovi vsepovsod.
Iz Novega mesta
Vlomi in tatvine v okolici Novega mesta
Novo mesto, 12. oktobra.
Vlomi in tatvine v področju novomea škega okrajnega glavarstva se nadaljujejo, ne da bi varnostna oblast prišla vlomilcem na sled.
V nedeljo ponoči so se spravili neznani zlikovci nad vas Stopiče. Vlomili so v trgovino g. Badavinca in odnesli raznega manufakturnega blaga v vrednosti 6000 dia narjev. Denarja v gotovini k sreči niso naa šli. Isto noč so vlomili še v sobo Frančis ške Hočevarjeve in jo oškodovali za žena ske obleke v vrednosti 2500 Din. Na po« vratku so vlomili na Gornji Težki vodi v zaprto klet posestnika Janeza Udovča ir. mu odnesli za 615 Din suhega mesa in svia njine. Orožniki so pričeli vlomilce marlji« vo zasledovati. Pri tem so aretirali cigana Janka Braidiča, ki je ponujal ljudem 800 kg koruze v nakup, a je ni sam pridelal. V koliko je Braidič v zvezi z vlomi v Stoa pičah. se še ni dognalo.
Prebivalstvo je radi neprestanih vlomov in tatvin zelo razburjeno. Pričakovati je, da bodo v nekaterih vaseh postavili noč* ne straže, ker se razširjajo vesti, da so se priklatili v okolico Novega mesta poklicni vlomilci.
Tvrdki Povh in Medic v Novem mestu je bila te dni ukradena iz prodajalne na Glavnem trgu večja množina Sifona, plata na in elastike Ko so zadevo raziskovali, so dognali, da se je neka Hirn iz Smihela sumljivo obnašala pri nakupovanju blaga. O dre jen a je bila hišna preiskava na nje' nem domu, ki se je končala s popolnim uspehom. V peči so namreč našli 25 m šifona, 1 kos platna in 10 m elastike. Hira novo so aretirali.
n— Ekshuminacija vojaka^Nemca iz Tia rolskega. Na novem pokopališču v Novem mestu so izkopali včeraj krsto s telesnimi ostanki bivšega vojaka Ivana Golnerja iz Vardelja na Tirolskem. Imenovani se je zdravil v vojaški bolnici v Novem mestu ter je umrl meseca avgusta 1. 1917. Truplo prepelieio v njegov roistni kraj Vardelj.
n— Cenienemu občinstvu uljudno na* znaniam. da sem se preselil s svojo kroja« ško dclavnic" na Glavnem trgu v svojo lastno bivšo Slančevo hišo št. 86. Cenjea nemu občinstvu naznanjam nadalje, da sem preuredil svojo delavnico ter da bom
imel iz svoje zaloge vedno na razpolago razno sukno za moške obleke in suknje najnovejših vzorcev, enako tudi za dame. Za naročila se uljudno priporočam. — Alojz Midofer, Novo mesto.
Iz Kranja
r— Velika skupna prireditev kranjske gasilske župe. Prihodnjo nedeljo se obeta Kranjčanom zanimiva prireditev, ki bc revija tehnične sposobnosti in kakovost: tukajšnjih gasilskih društev. Kranjska gaa silska župa bo pri edila za vsa včlanjena društva obvezno skupno gasilsko vajo. To> rišče domnevanega požara bo veliko sklaa dišče čresla tovarne Pollak v Savskem predmestju, ter bo obsegalo precejšen kom pleks od Mestne klavnice preko tvorniških objektov in pristave usnjame čez Kokro do tovarne Inteks na Farovški loki. Pri« javljenih je okrog 16 društev z motornimi in ročnimi brizgalnami. Sodeloval bo tudi rešilni oddelek kranjskega društva.
r— Kolonija orLastni dom» se dviga ... Vsakogar, ki ga pelje pot mimo dr. Sabo« thyeve vile na pristavi za kranjskim pokoa pališčem, preseneti lep pogled na nastajae joče nove stanovanjske hiše. Zadružno« gradbena inicijativa aLastnefa doma« jc radi grozečega 1. novembra rodila vidne uspehe. Šest novih hiš je že dogotovljenib v surovem stanju.
r— Lep dar. Za zletni fond tukajšnjega Sokola se je zbralo na poročni slavnost: gdč. Zinke Ažmanove, hčerke tukajšnjega uglednega podjetnika, z g. Vilkom Jazbea cem, uradnikom beograjske radioaoddajne postaje lepa vsota 510 Din. Posnemajte!
r— Zanimiv večer o gobah. Kranjsko kolo jugoslovenskih sester priredi danes zvečer zanimiv predavateljski večer o užita nih gobah s skioptičnimi slikami. Predaval bo g. prof. dr. Kuščer, znani strokovnjak naravoslovec. Po predavanju, ki prične ob pol šestih zvečer v gimnazijski fizikalni dvorani, bo v spodnjih prostorih pokušnia na razne načine pripravljenih užitnih gob. Sprejemajo se prostovoljna predplačila v korist Dijaške kuhinje. Poglavje o gobah je za vsakogar zanimivo in poznavanja po= trebno, ker je bilo ravno v letošnjem poi letju veliko smrtnih slučajev radi zastrupi Ijenja s strupenimi gobami. K večeru jc vabljen vsakdo. — Prof. dr. Kuščer prirca di danes popoldne izlet v bližnje gozdove v svrho nabiranja gob in njih temeljitega poznavanja. K izletu je vsakdo dobrodoa šel. Zbirališče ob pol 14. pred Narodnim domom.
Iz Metlike
m— V Argentino... Nezdrave razmere in borba za obstoj sili naše ljudi, da so izseljujejo in poiščejo zaslužka. Tako bo v kratkem zapustilo Belo Krajino zopet večje število samih mladih ljudi, polnih življenja in volje do dela. Toda naše obla« sti ne briga skoraj prav nič, ali imajo ljuda je dela in zaslužka ali ne. Upamo vsaj, da bo bližajoča se vlada demokracijo popra« vila temeljito te nezdrave razmere in po« skrbela narodu zaslužek, da ne bo treba našim mladim ljudem trošiti svoje sile v tujini, ampak da svoje moči uporabijo do« ma, v lastni domovini. Našim mladeničem želimo srečno pot v daljno Argentino, a še srečnejši povratek v domovino.
Šah
Match za svetovno prvenstvo
Buenos Aires, 12. oktobra. Dvanajsta partija šahovskega duela Capablanca-Alje-hin je bila po 40. potezi prekinjena v povsem enaki poziciji.
Turnir v Londonu
V ponedeljek se je pričel v Londonu v prostorih British Empire Cluba mednarodni šahovski turnir dvanajstih mojstrov. Borba je bila takoj prvi dan zelo vroča. Samo Marshallu se je posrečilo zmagati, in sicer proti Angležu Thumasu. Dr. Vidmar je re-misiral z dr Tartakoverjem, dočim so bile vse ostale štiri partije prekinjene. Belgijec Colle stoji nekoliko boljše napram trdovratnemu Angležu Yatesu, Čez Reti stoji v jasni remis poziciji z Niemcovičem, favorit Bogoljubov se bo moral tudi zadovoljiti v igri z Angležem Buergerjem, partija Fairhurst-Win*er stoji prilično enako.
'	1	■ ■	A
Dopisi
ŠMARTNO PRI LITIJI. »Slovenec« je objavil dopis, v katerem se spodtika nad dobro uspelo trgatvijo pevskega društva »Zvon«, češ. da se je kalil nočni mir na veseličnem prostoru in v prostorih gostilne Črnigoj »Slovencev« dopis je od začetka do konca neresničen. Za dejanja gotovih elementov, ki so se vršila na cesti, pa ni odgovorno ne društvo ne gostilna ker med razgrajači na cesti ni bilo ne »Zvonašev«, ne Šmarčanov.
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče y Radovljici ponovi v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol štirih popoldne ljudsko igro »Naši ba-hači«.	1545
BREŽICE. Sokol v Brežicah priredi v soboto, dne 15 t. m. ob 8. zvečer v dvorani Narodnega doma telovadno akademij' z zelo pestrim sporedom. Vabimo vse pri jatelje društva da se akademije polnoštr vilno udeleže. Zdravo! Odbor.	154,-
Tvoinlca Cr st-an Gottlieb Welner d d Aufrhammer b) Aue.
Zastopstvo: Aifred Krauser, Subolica


I b e,\
Domače vesti
*	Imenovanje v sodni službi. Dr. Leon
Berlič je imenovan za pravnega praktikan-ta pri okrožnem sodišču v Mariboru.
*	Dr. Milan Jovanovič-Batut osemdesetletnic Kakor nam javljajo iz Beograda, se je pretekli pondeljek na tamkajšnji univerzi vršila slavnostna seja v počaščenje dr. Milana Jovanoviča-Batuta povodom njegove osemdesetletnice. Pri tej priliki se i« proslavila tudi 60 letnica Batutovega književnega delovanja. Slavnostne seje sta se udeležila tudi minister za narodno zdravje dr. Savič in minister prosvete dr. Kumanj-di. Slavljenca je v daljšem govoru pozdravil rektor univerze dr. Čeda Mitrovič v imenu profesorjev medicinske fakultete pa dr. Giorgje Jovanovič, ki je pov-di-rjal velike zasluge slavljenčeve na medicinskem polju. Minister za narodno zdravje je slavljenou sporočil, da ga je kralj za njegove zasluge odlikoval z lento k redu Sv. Save.
*	Prijave absolviranih juristov, ki žele opraviti državoslovni državni izpit do ietoSnjih božičnih počitnic, sprejema vsak torek od 18. oktobra do 29. novembra 1927 razen 2. novembra med 11K in 12 uro predsednik izpraševalne komisije za ta izpit, načelnik v p. Janko KremenSek, in sicer v palači velikega župana pritličje soba št. 1, vhod iz Erjavčeve ceste št. 13.
+ Telefonska služba v Šiški. Po odredbi ministrstva pošte in brzojava se pri poštnem irradu v Spodnji Šiški otvori telefonska postaja za lokalni in mednarodni promet.
*	Skupščina Slov. plan. društva. V smislu novih pravil SPD sklicuje osrednji odbor glavno skupščino na dan 30. t. m. (v nedeljo) cA 10.15 na verandi hotela »Union« v Ljubljani. Skupščino tvorijo delegati, ki ji>h izvolijo posamezna društva in sicer na vsakih 50 članov po 1. Na dnevnem redu je 12 točk in sicer: otvoritev po predsedniku SPD, legitimacije delegatov in ugotovitev pooblastil, poročila delegatov o delovanju in imovinskem stanju osrednjega društva in podružnic, določitev višine prispevkov za upravo, ki jih naj podružnice plačujejo osrednjemu odboru, volitev 5 poverjenikov in. 3 namestnikov podružnic, ki se pošljejo v šiTši osrednji odbor, volitev nadzornika, predlog podružnice v Kranjski gori za ureditev zadeve Doma na Vršiču (prodaja ital. plan. društvu), predlogi podružnice v Tržiču glede polovične vožnje in porabe potov na Begunjščico, Zelenico in Babo, predlog podružnice na Jesenicah glede ureditve rešilne ekspedicije na Jesenicah in avtorizacije gorskih vodnikov, predlog podružnice na Jesenicah glede reciprocitete olajšav v planinskih kočah za člane SPD in D. u. O A. V. in slučajnosti (informativne opozoritve).
*	Organi finančne kontrole kot cariniki. Finančni minister je odredil, da bodo organi finančne kontrole v Gornjem Cmureku, Cankcrvi, v Rogaševcih, Sladki gori, Cerša-ku, Kaplji, Št Bju, na Jezerskem, pri Sv. Ani, v Dolnji Lendavi, Planini in v Starem trgu poleg svoje redne službe vršili odslej tudi carinsko službo.
*	Prvi sezonski ples v Beogradu v korist ruskih književnikov. Zveza ruskih književnikov in novinarjev v naši državi priredi dne 5. novembra v Beogradu velik ples, čigar dohodek je namenjen književnikom v Moskvi, ki žive v težkih razmerah. V isti namen prirede omenjenega dne ruski emigranti tudi sijajne plese v Parizu in Ber linu.
*	Starorimski spomenik v Beogradu. V
ulici Kneginje Ljubice v Beogradu so delav ci te dni izkopali starorimski spomenik. Komisija strokovnjakov Narodnega muzeja je ugotovila, da predstavlja spomenik starorimski žrtvenik, ki ga je rimski legijonar Lupercus postavil v počaščenje cesarja Aleksandra Severa. Žrtvenik j« bil izročen Narodnemu muzeju. Strokovnjaki domnevajo, da se bodo na omenjenem kraju našle še druge zanimive izkopine.
*	Himen. V nedeljo, 9. t. m. se ie poročil g. Evgen Ivane, trgovec v Sodražici z gdč. Rezko Drobničevo, hčeTko bivšega dolgoletnega župana v Sodražici. Agilnemu so-kolskemu paru kličemo vsi bratje in sestre: Na mnoga leta! Zdravo!	' la
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v cvetu svoje mladosti Zora Outrata. Pogreb se bo vršil danes ob 16. iz hiše žalosti, Ilirska ulica 19. Blag ji spomin, prizadeti rodbini naše sožalje!
+ Gibanje nalezljivih bolezni. Po uradnih podatkih ie bilo dne 30. septembra t. 1. v ljubljanski oblasti obolelih na nalezljivih boleznih: na tituznih boleznih 20 oseb, na škrlatinki 17, na ošpicah 9, na griži 9, na dušljivem kašlju 11, na davici 4, na šenu 2 in na krčeviti odrevenelosti 2 osebi.
*	»Glasnik podmladka Rdečega križa«. Prejeli smo 2. številko 1927-28 tega »Glasnika« z raznovrstno patrijotično karitatlv-no vsebino. Med drugim vsebuje tudi opis nsšega pisatelja Frana Levstika — Mladostna leta, dalje »Slovenska apostola sv. Ciri! in Metod«. List krasi več podob iz mladinskega življenja in dela ter slike slavnih naših mož. Izhaja enkrat mesečno in velja letno 15 Din.
4 La situatlon de la minorite yougoslave en Halje, s tremi kartami. Ljubljana 1927. Cena 20 Din. »Manjšinski Institut« v Ljubljani je izdal svojo drugo publikacijo »Položaj jugoslovenske manjšine v Italiji«. Pisar a v francoščini je namenjena vsemu izobraženemu svetu, da mu odkrije resnico o strašnem duševnem in telesnem trpljenju Slovencev v zasedenem ozemlju. Po vrsti nrvaja naša publikacija slovesne izjave re-prezentantov Italije, potem teptanje volilne svobode in političnih pravic. Dodan je spisek nasilstev nad ubogo našo rajo pod italijanskim jarmom z navedbo škode, ki znaša milijone in milijone lir. Knjižici so dodane tri karte: prva —• »Julijska Benečija« — kale narodnostno stanje tn noro upravno
razdelitev Slovenskega Primerja in Istre ; diuga — »Pokopališče iugoslovenskega šolstva v Italiji« — priča o poitalijančenju 531 naših šol; tretja — »Volilna geometrija v Tržaški provinci« — kaže, kako naj se prepreči pri eventualnih bodočih volitvah v rimski parlament izvolitev slovenskih poslancev. — Vsak slovenski izobraženec, ki je vešč francoščini, naj nemudoma seže po tej knjigi, ki mu pokaže v pravi luči divjanje tisočletne italijanske kulture. Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah.
*	Jurčičeva rojstna hiša. Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše sporoča javnosti, da se je doslej nabralo skupno 3339 Din in sicer so darovali neimenovani 1000 Din; mestna občina Maribor 500 Din; mestna občina Kranj 200 Din; firma Dolenc -Hudovernik-Javornik 500 Din; g. Jos. Ja-vornik, Žalna 500 Din; g. prof. dr. Simon Dolar nabral 100.50 Din; g. Dragotln Hribar 100 Din; ga. Helena Bavdek 100 Din; g. notar A. Zevnlk, Višnja gora, 318.50 Din; g. prof. dr. Peme 20 Din. Od te svote se morajo odbiti dosedanji stroški v znesku 687 Din in sicer: 500 Din Jurčičevim sorodnikom v podporo in ostalo za tisk, tako da ostane čistega 2652 Din. Odbor se zahvaljuje vsem imenovanim darovalcem, ugotavlja pa, da bodo znašali vsi stroški za popravo hiše približno 40.000 Din in prosi zato vnovič za denarne prispevke v označeni namen, ako nočemo pripustiti, da Jurčičeva rojstna hiša propade.
OBLAČILA tvrdke i. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
*o najboljia ln najceneiia.
*	Prva Radičeva tožba po tiskovnem zakonu. Te dni je Stj. Radič vložil tožbo proti zagrebškemu velikemu županu dr. Bogdanu Stoparju in odgovornemu uredniku »Novosti« Aldu Mandlu zaradi izjav velikega župana v »Novostih«, v katerih se čuti Radič prizadet na svoji časti. Ta tožba je prva, ki jo je vložil Radič po tiskovnem zakonu.
*	Igra prlrode. Na posestvu nekega selja-ka v Iloku se je te dni vdruglč razcvetel španski bezeg. Cvet diši kakor spomladi, le nekoliko bolj bled le. Pri nekem drugem seljaku pa je ponovno ozelenel oreh. Pojavil se je plod, ki pa se ne razvija, ker ie vreme že prehladno.
*	Požar v okolici Slovenjgradca. V Vrheh pri Slovenjgradcu ie te dni do ta! pogorelo veliko hlevsko poslopje posestnika Tobač-nika. Požar je izbruhnil okolo desetih ponoči in ker je poslopje bilo zgrajeno na hribčku, je trajalo dalj časa, predno so prispele požarne brambe iz okolice, škoda znaša približno 100.000 dinarjev Kakor se je ugotovilo, je po neprevidnosti povzročil požar neki postopač, ki ie prenočeval v hlevu.
*	Strašna rodbinska tragedija v Bosni. K
dogodku, ki smo ga pred dnevi že kratko beležili, ram sporoča prijatelj lista iz Klad-nja naslednje podrobnosti: V noči od 4. na 5. t. m. je skočila , v Carevi čupriji, srez Kladanj v Bosni, v naraslo reko Krivajo mlada žena čevliarja Khyra s svojimi štirimi otroki v starosti do 6 let. Doslej so našli samo dvoje mrtvih otrok, dočim matere in ostalih dvoje otrok še nimajo. Par dni pred to nesrečo je Izbila drevesna veja njenemu možu Miroslavu Khyri drugo dobro oko, dočim mu ie bilo itak že eno defektno in slepo. Očividno je to na nesrečno ženo tako vplivalo, in vmes so bila še nesoglasja s tastom in taščo, da se je odločila za obupni čin. Khyrovi so Cehi z Moravskega, a nesrečna žena je rodom iz Bosne, nedaleč kjer je našla svoj hladni grob z nebogljeno svojo deco V vsej okolici ie vzbudila strašna tragedija obilo sočutja in vznemirienja
*	Razprava radi uboja seljaka Talana končana. V torek ie bila pred zagrebškim sodiščem končana razprava o uboju seljaka Ts'ana, ki je bil baje ubit iz političnih motivov. Obsojen je bil le Stjepan Mičudaj, in sicer na tri mesece zapora, Nikola Rustan pa oproščen. Sodba je vzbudila mnogo komentarjev.
Svetov a znamki Cendre de rose Rouge mandarine Bourjois Par's.
*	Čudna turneja Katice po Sloveniji. Lepa, mlada Katica, doma Iz Orahovice v okraju Našice, n1 hotela ostati doma in ple-sti «čarape.» Nekega dne ie odfrčala v svet in se klatila po raznih mestih. Preživljala se je s prodajanjem same sebe. Pot jo ie zanesla tudi v Slovenijo, kjer se je hotela nekoliko odpočiti. Poiskala si je zavetja v ljubljanski bolnici na veneričnem oddelku, kjer ji .ie tako ugajalo, da se odtlej vedno klati po raznih bolnicah Slovenije. Kle se nahaia trenotno ni znano. Varnostne oblasti so Katico Peleški proglasile za vlačugarico ki ie nevarna tudi tujemu imetju. Zasledo-vanie ie v teku.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Licitacija tiskarne. Dne 19. oktobra 1927 ob 10. uri se bo vršila v Murski Soboti sodna dražba kompletne tiskarne Pano-nije. Interesenti se nato opozarjajo s pri-stavkom, da jim ie za vse Informacije na razpolago Posojilnica v Gornji Radgoni.
10707
*	Pri bolečinah hemeroldov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih. krvavitvah debelega črevesa, sitieniu na vodo. bolečinah v križu, tesnobi v prsih močnem utripanju srca, omotičnosti prinaša uporaba prirodne erenčice .Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat oa tndl popolno ozdravllenie Strokovni zdravnik' za notranje bolezni dsio v mnosrih slučajih vsak dan zlutral in zvečer piti po pol kupice vode »Franz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijab in spec. trgovinah.
*	Opozarjamo na mali oglas pod obrt »Neprezrite«.	1541
*	Obleke kemično čisti, barva in pli-sira tovarna Jos. Reich.	204
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica štev. 4.
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktiira, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 7.
4.
Tam stoji poslop!e širno, lepo, či-to in primemo. Niso sttle ga klevete: še s'ojijo
(Dalje prih.)
Iz Ljubljane
u— Z magistrata. Vladni komisar g. Anton Mencinger bo od jutri naprej odsoten za nekaj dni in ne bo sprejemal strank.
u— Ravnateljstvo mestnega dobodar-stvenega urada in kontrolni urad vsled nujnih popravil uradnih prostorov dne 13., 14. in 15. tm. za stranke ne posluje.
u— O Janu Kubeliku so pisali hamburški listi: »Kako močno učinkuje ime Kubelika na občinstvo, dokazuje popolnoma razprodana dvorana njegovega koncerta 15. januarja 1925 Vsi smo se prepričali, da je Ku-belik še danes to, kar ie bil pred leti, ko ie s svojo vijolinsko igro obvlada! ves svet Njegovo umetniško podavanje ie danes absolutno na isti višini in njegova presijajna tehnika odgovarja vsem tudi največjim ti>ž-kočam, ki jih je toliko nagromadenih na tem kraljevskem instrumentu. Trdimo, da je kot umetnik-skladatelj danes še večji, kakor ie bil prej. To dokazuje njegov VI. vi jolinski koncert, ki tvori najresnejšo umetnino.« Enake so kritike vseh drugih, predvsem angleških listov. V Ljubljani koncertna Jan Kubelilk v petek 14. t. m. ob 20. v Unionski dvorani. Predprodaja v Matični knjigarni.	1 u— Maša zadušnlca za blagopokojnlm višjim davčnim upraviteljem g. Vilkom Praprotnikom, bo v petek 14. t. m. ob 10. pri oo. frančiškanih.
u— Parastos za pok. generalom Kova-čevičem se bo vršil v nedeljo ob 10.30 v pravoslavni kapeli v Mišičevi vojašnici.
u_ Splošna obrtno-nadaljevalna šola v Ljubljani na Vrtači prične v nedeljo, dne 16 oktobra ob 8. uri zjutraj z rednim poukom. Vsem vajencem in vajenkam se bo napovedala razporedba pouka ob delavnikih in nedeljah. — Upraviteljstvo.
u— Večerni gospodinjski tečaji v »Mladiki«. Vpisovanje se vrši 13. in 14. oktobra, obakrat od 17.—19. ure v pritličju »Mladike«. HkTatu se vršita dva trimesečna tečaja. vsak po 3krat na teden, ki sta namenjena v prvi vrsti dekletom in ženam mestnih delavskih družin, mestnim uradnicam in ženam mestnih uradnikov. Pričetek tečaja bo 17. oktobra.
u— Cvetlični dan z javno zbirko prostovoljnih darov priredi Udruženje vojnih invalidov krajevni odbor v Ljubljani v nedeljo dne 16. t. m.— Donos tega cvetličnega dne je namenjen najbednejšim vojnim žrtvam, zato prav uljudno naprošamo, da občinstvo ne odklanja cvetk ter prispeva po svojih močeh, da se ublaži beda teh najbed-nejših.
u— Upravni odbor Hranilnega in posojilnega konsorcija državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je mesto venca na grob blagopokojnega Vilka Praprotnika, bivšega načelnika nadzorovalnega sveta konsorcija, naklonil skladu Ivana Rostana za zaščito najbednejših vdov in sirot drl nameščencev znesek 300 Din.
u— Darilo slepim. V počastitev svojega umrlega prijatelja gospoda Vilka Praprotnika, višjega davčnega upravitelja, je daroval g. Fran Golob, tovarnar na Viču, Društvu slepih 300 Din. Znesek je na razpolago v našem uredništvu,
u_ Plesna šola NSZ na Strelišču pod
Rožnikom se vrši vsako soboto od 20.-24. ure ter ob nedeljah in praznikih od 15. do pol 19. zvečer.	1530
u— Svengalijev nastop ie snoči popolnoma uspel. Velika unionska dvorana ie bila razprodana. Med mediji so eksperimenti z gospodi uspelejši kakor z damami. Nekatere originalne novosti, posebno z živalmi, so vzbujale obilo odobravanja. Svengali je star znanec Ljubljančanov in ima vedno dovolj radovedne publike. Nocoj se bo vršila ponovna seansa z izpremenjenim programom. Vstopnice so čez dan na razpolago v Matični knjigarni.
U_ Lov na divje zveri v tropičnlb krajih
(Prihodnje filmsko predavanje ZKD). V soboto in nedeljo dne 5. in 16. t. m. predvaja ZKD izredno zanimiv in poučen film, ki prekaša po svojih lepih naravnih posnetkih vse dosedanje filme tropičnih krajev. Film popisuje ekspedicijo Angleža Johnsona, ki je prodiral s svojo filmsko kamero v osrčje najobsežnejših pragozdov in tamkaj proučeval življenje, favno In floro takih krajev kamor pred njim še ni stopfla človeška noga Nepopisno lepe so slike divjih zveri, levov, tigrov in slonov, hiien. žlraf itd. Z napetim zanimanjem gledamo njih svobodno kretanje v prosti naravi. Krasne so slike, ki nam predstavljajo razkošno floro in bujno vegetaciio pragozdov. Skratka, vsi posnetki so tako naravni in lepi. da nam ostanejo ti prizori neizbrisno v spominu Zato zasluži fHm po vsej pravici pozornost našega občinstva. Zlasti priporočamo, da si ogle da mladina, dijaštvo, ta spored, ker ji bo pri študiju mnogo koristil. Predstave se vr-
še kakor običajno v prostorih kina Matice v soboto ob 14.30 ter v nedeljo ob 9.30 in 11. dopoldne.
Iz Maribora
a— Mariborska opereta je v nedeljo zvečer prav posrečeno uvedla novo sezono s premijero Kalmanove operete »Bajadera«. Melodijozna muzika Kalmanovih operet ie Mariborčanom že dobro znana po dosedanjih predstavah in tudi novo premijero »Bajadere« je publika zelo simpatično spre jela. Gledališče ie bilo izvzemši prvih dveh vrst v parterju čisto polno, dijaško stojišče natrpano, kar te še stopnjevalo nervoznost mladine pri malo predolgih pavzah. To pa so bile tudi edine bolečine premijere, sicer je šla predstava gladko čez oder. Glasbeni del je vodil ravnateli Mitrovič, ki ga je občinstvo takoj pri vstopu živahno aklami-ralo. Njemu se je tudi zahvaliti, da je nudila lepa opereta res tudi umetniški užitek, kljub skromnemu ansamblu, ki nam je ostal v Mariboru Širšo publiko pa bo gotovo zopet ln zopet privlačevala krasna scene-rja, s katero ie opereto divno opremil režiser Bachmann. Slike so nudile sijajen užitek očem. oprema, kakor tudi lepi kostumi, vse sveže in novo. Pomlaien je bil tudi naš, itak vedno simpatični damski pevski zbor. ki je skupno z moškim zborom ponos mariborskega gledališča Posamezni predstavi-telji vlog so tudi častno rešili svoje naloge in zaslužili ponoven aplavz, ki so ga bili ieležni Imenujemo gg. Lubeievo, Hrasto-viča, razvijajočo se »Bajadero« — gdč. Udovičevo, pa tudi novinca g Daneš in Skr binšek sta priietno presenetila. Drugi so bili v okviru igre. Končno smo opazili zo-petno renoviranje gledal:šča. ki nudi sedaj res prikupliivo notranje lice. In tako upamo, da se bo letošnia sezona krepko držala na površju, kakor je tudi krepko pričela, čeprav je gledališče utrpelo znatne redukcije v glasbenem delu, ne da bi dobil5 primernega nadomestila. Maribor bo pač moral pri svoji kritiki vsikdaT upoštevati svoje splošne razmere, ne na se postavljat' na visoki pjedesta! velemesta.	—n
a— Ljudska knjižnica. (Narodni dom) Uradne ure v četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldne Vstop vsakomur prost Na izbiro nad 10.000 knjig.
a— Češki tečaj JČ-llge. Ker se je priglasilo ogromno število udeležencev, nad 130. bo treba tečaj deliti v dva oddelka. Eden bo imel pouk ob torkih od pol 18. do po! 19. ure, drugi ob sobotah ob isti uri. Tečaj v torkih le prenapolnjen, za sobotnega pa je še nekaj mest prostih in se lahko interesenti javijo še to soboto, nakar bo vpisovanje definitivno zaključeno.
a— Najnovejše stanovanjske odpovedi. Kakor znano, določa čl. 9. stanovanjske novele, da lahko hišni lastniki najemnikom odpovedo stanovanja, če se ne pogodijo do dne 1. oktobra za najemnino od 1. novembra naprej. Hišni lastniki se po svoji ogrom ni večmi v Mariboru te določbe niso poslu-žili ampak je bil izrecen sklep v društvu hišnih posestnikov, da ne bodo vlagali odpovedi na podlagi člena 9. S tem so hišni posestniki tudi dejansko znatno omilili gi banje stanovanjskih najer|iikov. V zadnjem trenotku pa vendar mnogo hišnih posestnikov ni držalo tega sklepa in pri stanovanjskem sodišču kako tudi pri okrajnem sodišču so se množile odpovedi proti stanovanjskim najemnikom, ki jim niso hoteli priznati zvišane najemnine od L novembra naprej. Samo pri stanovanjskem sodišču je okrog 30 takšnih odpovedi, katerim je stanovanjsko sodišče tudi ugodilo in sklenilo, da se morajo ti najemniki izseliti dne 1. novembra, ker iih bo sicer na lastnikovo zahtevo izselilo izvršilno sodišče. V tem vpra šanju pa ie nastal še tudi zanimiv kompe-tenčen konflikt. Višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu je namreč mnenia. da je pristojno za stanovanjske odpovedi po čl. 9. sta-novanisko sodišče, a Sto! sedmorice ie zopet odločil, da je pristoino redno okrajno sodišče In tako je vloženih tudi pri okrajnem sodišču polno takšnih odpovedi. Najemniki so se seve pritožbi proti odločbam stanovanjskega sodišča in bo zanimivo, kako bo odločilo višje stanovanisko sodišče v Zagrebu Če bodo sodbe obveljale, bomo imeli v Mariboru prihodnji mesec množico rodbin na cesti.
a— Trgatev se bliža h koncu. Kmetje so že skoro vsi opravili trgatev. Ta teden imajo »-branje« le še po tako zvanih »go-spočkih« vinogradih, koiih lastniki so poslušali nasvete strokovnjakov ter čakali in tako znatno dvignili kvaliteto vina. ki pa je sicer letos povsod Izredno dobro. Kmetje se povsod hvalijo, da ie letošnh" mošt izredno sladak Zato so se tudi cene zadnje dneve znatno dvignile Zal. da kmetom primani kuje denarnih sredstev in so bili prisiljeni mošt prodati takoi po tTgatvi vinskim vele-trgovcem. ki so pritiskali cene. kolikor so pač mogli Mariborske ulice so od jutra do večera polne vozov, naloženih s polovniaki posebno Trg Svobode ie vedno obljuden vinskih voznikov Po ogromnih vinskih kleteh. s katerimi ie Maribor po nekaterih ulicah uprav podminiran. že vre mošt in tam le cela ulica polna prijetnega vonja novega vina. Grozdie pa je ostalo vso jesen drago In je le redkokdaj padla cena pod 10 Din za kg. Tudi pomanjkanja sadja, ki ga letos v mariborski okolici skoro nič ni bilo, je čutiti pri cenah na trgu.
Trgovski posli
oovzročutejo mnogo »krbl ta mnogokrat mt te glave tako močno bolela d* «eir> mislil razpo£ile w bo Soproga pa ml (e nasvetovale cd ra vilo
Aspirin-
tablete <&>p*
tn hvale nJim. de so te mučne bolečlnf izginile Pristno*} teb tablet se pozne po modro-belo rodeči varstven) znamki.
0.5
Iz Celja
KIJ lit
so najboljše, najtrdnejše »n zato najcenejše.
e— Celjska carinarnica v likvidaciji. Vzllc
vsem prošnjam in protestom je celjska carinarnica sedaj definitivno ukinjena. S tem aktom je prizadejana celjskemu mestu velika škoda Ne glede na to, da se bo neizmerno podražilo celo postopanje trgovcem in kot posledica končno konsumentom, bo ime la pri tem veliko škodo tudi mestna občina. Dosedaj je lahko računala s precejšnjo kal-drmino, ki bo zdaj odpadla. Celjska carinarnica je imela gotovo toliko posla, da se je izplačala Po našem mnenju je precej drugih uradov, ki bi se brez vsake škode za prebivalstvo ukinili, ako se že mora štediti v državnem gospodarstvu. Z ukinitvijo carinarnice v Celju bodo oškodovani poleg Ce lja tudi kraji v Savinjski dolini; komu na ljubo pač ne vemo. Carinarnica rešuje le še tekoče posle, ne začenja pa več novih.
e— Celjsko mestno gledališče. Uprava celjskega mestnega gledališča nam poroča, da se pripravlja Fran Milčinskega pravljica z godbo in petjem »Mogočni prstan«, ki se vprizori kot druga premijera v letošnji sezoni. Režira g. ravnatelj Bratina, ki bo oskrbel tudi novo moderno inscenacijo. Plesne točke bo naštudirala gdč. Kovačeva pevske pa g. Ciril Pregelj. Za igro so nabavljeni novi kostumi. Nadalje se vršijo že vaje za Raupachovo žaloigro »Mlinar in njegova hči«, ki se vprizori za praznik Vseh svetnikov kot ljudska predstava Na repertoarju je Remčeva romantična igra »Zakleti grad« in Cerkvenikova »Roka pravice«, ki bode doživela v Celju svojo krstno predstavo. G. ravnatelj Bratina je otvoril nadalje poskusni oder. Cenjene dame in gospodje. ki imajo veselje do gledališkega delovanja, se lahko javijo vsak večer od 8.— pol 9. ure v mestnem gledališču. Uprava gledališča opozarja nadalje cenjena dm-štva, da je določila četrtek kot fiksen dan za svoje premijerej Abonentov za lože se je oglasilo do sedaj malo. Apelira se na občinstvo, da se abonira v večjem številu, ker je le na ta način zagotovljen razvoj gledališča. Abonente sprejema gledališki tajnik g. Hubert v knjigarni Goričar & Le-skovšek.
e— Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče v Celju je izdalo razglas prostih stanovanj, za katere reflektirajo oni državni čmovniki, ki so bili premeščeni v okoliš po službeni potrebi. Prošnje se sprejemajo dnevno od 10. do 12.30. Ako bi se v teku osmih dni za ta stanovanja nihče ne priglasil, se bodo dala na razpolago hišnim lastnikom. Natančnejše določbe in stanovanja so razvidna iz razglasa na uradni deski.
e— Za mrtve proglašenL Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Janez Sedovšek, dninar v Radegundi, Martin Volovšek, Žagar v Bočni m Anton Klun v Senovem. Vsi so Sli med svetovno vojno na bojno polje in se niso vrnili.
Sve ovni ostentl
Trajno sorliiva ,.Zeohir*'
oei /a kurjavo z lesom.
VeOitM garanciji	Kejokmfljivs trpežnosti.
Kurienje z lesom le naipriie<ne|še fn najceneje 10 kg drv zadošča za segrenje sobe skozi 24 ur. . ZEPHIR ' tvornica oeči
Barzel d. d. Subotiča
Zastopstvo in samopiodaio za Slo.eniio
BREZNIK & FRITSCH
Liubiiana, Stritarjeva ulica I
Zahtevaite cenike In o a«nila.
Iz Trbovelj
t_ Prosvetni pododsek Delavske zborni* ce v Trbovljah. 5. t. m. se je konstituiral odbor »Prosvetnega pododseka delavske zbornice v Trbovljah.® Predsednik je g. Fi* hp Križnik, tajnik Tine Korinšek, blagaj* nik Ivan Breznik, člani nadzorstva pa Fran Pencelj, Pavel Dornik in Terezija Špiler* jeva. — Skioptična predavanja, 28 po šte* vilu, od katerih so štiri mladinska, ss bo« do vršila za odrasle redno vsako sredo ob 18. počenši s 16. novembrom, za mladino pa 25. novembra, 30. decembra ter 5. fe» bruarja in 21. marca 1928. — S 5. novem* brom se otvori računski tečaj, ki se bo zaključil koncem junija 1928. Poučevala bosta gg. ravnatelj Vodu še k in ravnatelj meščanske šole Zavrl. Tečaj se bo delil v dva oddelka, poučevanje pa se bo vršilo v obeh oddelkih, ki bosta sicer ločena, redno vsako soboto od 17. do 19. Priglase za računski tečaj sprejemajo odborniki pro svetnega pododseka, poleg tega pa se spre* jemajo priglasi vsak dan tudi v Delavskem domu tn v Društvenem domu ter v javni čitalnici pri Forteju. Rok za priglasitev pcw teče 28. t m. Delavci in nameščenci se va« bijo, da se vpišejo v računski tečaj v čim večjem številu. Poučevanje se bo vršilo vseh sedem mesecev popolnoma brezplač* no. Brezplačna bodo tudi vsa skioptična predavanja.
t— Za novoupokojence — volilce SDS. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec® lažnivo notico, v kateri pravijo, da je de* mokratska stranka v Ljubljani dala nalog trboveljski Narodno strokovni zvezi, naj skliče shod in naj delavstvo protestira pro* ti trošenju denarja pri Pokojninski blagaj* ni bratovske skladnice. Dalje pravi, da je nalogu priložena tudi že sestavljena reso* hicija. Da razkrije lažnjivost te notice, ugotavlja tajništvo Narodne strokovne zveze v Ljubljani: Delavska zbornica je pod št 2065 z dne 29. septembra razpo* slala vsem včlanjenim strokovnim organi« zacijam dopis, v katerem sporoča, da jo delavska delegacija v glavnem odboru Bra* tovske skladnice opozarja na pasivnost te institucije. Delavska zbornica je temu do* pisu priložila tudi dopis na Centralno taj* ništvo DZ v Beogradu, proseč vse včlanje* ne organizacije, naj pri svojih podružnicah skličejo shode in opozorijo delavstvo na stanje v bratovskih skladnicah, istočasno pa prosijo intervencije pri najbližjih poli* tičnih klubih v Beogradu. Tajništvo je do« pis Delavske zbornice, ki mu je bil prilo* žen tudi projekt resolucije delavstva KID z Jesenic, prepisalo in razposlalo vsem svo jim podružnicam s primernimi navodili. In tak dopis je prejela tudi podružnica v Tr* hovljah. Lažniva je tedaj trditev, da je demokratska stranka poslala kak dopis. Pri tem pa je tudi zelo žalostno, da izrab* lja »Slovenec® tako splošno zadevo v stran karske namene in vprašanje je samo, kaj je storila klerikalna strokovna organizacij ja v tem primeru. Sicer pa škoda besed, ker pozna resnicoljubnost »Slovenca®' že vsak otrok.
h Ptuja
j— Francoski krožek v Ptuju deluje zelo uspešno in je tudi vbodoče upati na ugo« den razvoj društva, za katerega so dani vsi pogoji: zanimanje članov, bogata knjižni« ca in čitalnica in ne na zadnjem mestu od* bor, vnet za francosko idejo. Občni zbor dne 30. septembra se je vrši v francoščini od pozdrava predsednika dr. Fermevca do poročil drugih odbornikov. Dne 5. oktobra je priredil Krožek otvoritveni večer, na či« gar vzporedu sta bila dva predavanja v fran coščini: prof. Gorše je predaval o pome« nu francoskega jezika ter o prijateljskih stikih med Francijo m Jugoslavijo, gdč. Lelja Fermevc, stud. phil., pa o moderni metodi učenja francoščine. Krožek je otvo* ril tri tečaje: L začetni se vrši ob pon« deljkih in četrtkih, II. nadaljevalni ob tor« kih in petkih, III. konverzacijski pa o^ sre* dah, vsi tečaji se vrše od 18. do 19. ure.
j— Na naslov poštne uprave. Prejeli smo: Kako daleč se nahaja Ptuj od civili* ziranega sveta in od vseh današnjih mo« dernih prometnih sredstev dokazuje na* slednje: Dne 3. t. m. sem oddal že ob 8. zjutraj na tukajšnji pošti brzojavko. Ta brzojavka je na naslovnika srečno prispela in mu bila proti podpisu izročena dne 8. t. m. ob 20. uri. Čitatelji bodo pač mi* slili, da sem brzojavil najmanj v kak drug del sveta, morda v Avstralijo, Afriko ali Azijo, toda ne — brzojavil sem samo v Ozalj, par ur od Zagreba. Brzojavka je bila trgovskega značaja in sem radi tako pozne dospelosti utrpel tudi znatno škodo. Dogodek kriči po odpravi takih nedopust« nih malomarnosti in je poštna uprava dol ž* na, da mu posveti potrebno pažnjo. Dokazi so v mojih rokah. Gotovo se krivec ne za* veda, kako bi s svojo malomarnostjo v službi lahko povzročil nepregledno škodo prizadeti stranki. — Florijan Hlede, trgo* vina s sadjem.
j— Koncert. Glasbeno društvo «SIoga® i? Ljubljane izvaja s svojim reorganizira« nim pevskim zborom dne 15. t. m. v dru* štveni dvorani v Ptuju koncert. Zmagoviti uspeh, ki ga je deležna v zadnjih d-esetlet« jih ruska glasba spremlja tudi zborovske skladbe, ki tvorijo spored koncerta. Ruska umetnost, vsa prepo;ena z nam tujim, a vendar sorodnim, prisrčnim glasbenim iz* razom, prinaša popolnoma nova glasbena naziranja, odkriva nov svet in nas posaja iz izčrpanega zapada na bujna orientalska tla. Po svoji klasični umerjenosti pa se odlikuje znamenita Beethovnova kantata, ki je vedno deležna največjega uspeha. Za* ključek koncerta tvorijo en ruski in trije domači moški zbori a cappelk, vse prizna*
Šport
Manifestacijski obhod na olimpijski dan
30.000 športnikov je manifestiralo za športno idejo v skupnem sprevodu v Pra* gi, 50.000 jih je tvorilo špaldr po praških ulicah, 21 godb je bilo v sprevodu! Tako je v septembru Praga manifestirala za športno in olimpijsko idejo in zahtevala od občine, parlamenta in vlade, da z iz« datno državno podporo omogoči dostojen trening in zastopanje na olimpijadd šport« nikom češkoslovaške republike.
Ljubljana tega ne zmore. Zato je tem« bolj potrebno, da ta dan vsi športniki skupno n stopijo za olimpijsko idejo. Sku« šajo naj vsaj s tem koristiti skupni stva* ri, da v mogočnem manifestacijskem ob* hodu pokažejo, koliko so narastle vrste športnikov od zadnjega javnega nastopa pred štirimi leti. Pokažimo, da je ideja moderne telesne vzgoje potom športa za* vzela široke dimenzije in da se zaveda Ljubljana, da mora tudi v športu zavzeti eno prvih mest v športnem življenju naše države.
Vsi športniki na delo! Mi bomo v nede« ljo manifestirali s skupnim nastopom za olimpijsko idejo! Na športu naklonjeno javnost pa bomo apelirali, da odkupi skromne olimpijske znake v podporo fon« da za IX. olimpijado, ki naj omogoči na* šim smučarjem odhod v St. Moritz, našim atletom pa v Amsterdam.
Podrobnosti programa olimpi'skega dne so bile objavljene v listu v preteklem ted* nu, ponovili bomo celokupni program še v soboto.
Nedelja 16. oktobra bodi — tako kot po vsej državi tudi v Ljubljani in ostali Slo« veniji — dm spor lniKov! — Odbor za pro* pagando, iX. oKmpijade v Sloveniji.
Službeno iz LNP,
Olimpijskega sprevoda, ki se vrši v ne« deljo 16. t. m. ob 11. dopoldne, se udeleži LNP z vsemi odborniki. Gg. odborniki se naprošajo, da se polnoštevilno zberejo ob pol 11. na prostoru Ljubljanskega velesej« ma. Ljubljanski klubi, člani podsaveza, se pozivajo, da se udeleže sprevoda vsaj z enim nogometnim moštvom v dresu. Osta« lo članstvo nogometnih sekcij naj prisost« vuje v civilni obleki. Ura in kraj zbirali* šča je razvidna iz tozadevne objave Olim* pijskega odbora. Apeliramo na klube, da se udeleže manifestacijskega obhoda v čim večjem številu. — V članku ASK Primorja «K tekmi Ilirija * Primorje® objavljenem v »Jutru® št. 233 z dne 2. X. 1927. se ugo* tavljajo netočnosti, klevete ter podtika« vanje nekorektnosti LNP*u, vsled česar se ASK Primorje pozove, da dotične odstav* ke članka lojalno prekliče, sicer bo u. o. uporabil proti ASK Primorju določila kaz.
Fravilnika. Zadevni sklep se sporoči ASK
rimorju pismeno. — Protest ASK Primor* ja z dne 30. p. m. proti kazni igralcev Sla« mič, Jančigaj in Čamernik se zavrne ter se potrdi tozadevni sklep kazenskega odbo* ra. — Za tekmo v korist olimpijskega fon« da dne 16. t. m. se z ozirom na značaj pri« reditve izjemoma ukinejo zabrane igre vsem kaznovanim igralcem. — Tajnik I.
Svetovni rekord v plavanju preko Ro» kavske^a preliva je dosegla Angležinja Miss Maclennan v času 13.10. Rekorderka je četrta ženska, ki je zmagala te napore.
JZSS. (Smuškostehnični odbor). Jutri v petek ob 18. važna odborova seja v ka* varni Emona. — Načelnik.
ŽSK Hermes. Danes ob 20. seja pri Kmetu. Seje se naj udeleže gg. Pengov, Dolinar, Bezlaj, Ušan, Jesih in Curhalek. Radi važnega dnevnega reda prosim za polnoštevilno udeležbo. — Tajnik.
SK Jadran. Danes sestanek vseh no* gometašev in odbornikov v Narodni ka* varni ob 20. Prisotnost načelnika nog. sek* cije potrebna. — Predsednik.
SK Slovan (nogom. sekcija). Danes v četrtek se vrši ob 20. v restavraciji hotela Lloyd članski sestanek. Sestanka naj se udeležijo vsi aktivni člani obeh skupin, zlasti je važna udeležba sledečih: Škofic, Marchiotti I. in II.. Volkar, Bogel, Skalar, Schlegl, Koschel, Lumbar, Rakuš, čirovič, Kljuoec in Bucik. — Načelnik.
SK Slavija. Danes se vrši pri Prusni« ku točno ob 20. zvečer splošen članski se« stanek, katerega se morajo brezpogojno udeležiti vsi klubovi člani. — Predsednik.
SK Ilirija — nogometna sekcija. Da« nes v četrtek ob 16. trening na dva gola za I. in II. skupino. Udeležba točna in pol* noštevilna! Po današnjem treningu ob 18.15 važen sestanek članstva nogometne sekci« je v klubski sobi v kavarni «Evropa», na katerega se vabijo tudi seniorji: za I. in II. skupino udeležba strogo obvezna!
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da* nes ob 18. obvezen sestanek vseh atletov v klubovem lokalu v kavarni Evropa. —
TKD Atena (tenis odsek) poziva vse tenis igralce, da pridejo polnoštevilno v petek dne 14. t. m. ob 14. na tenis pro« stor. V slučaju skbeg-a vremena pa se rbe* remo ob 14. v ortopedskem zavodu v MJa« diki.
TK Skala. Redni člani se poživljajo, da si oskrbijo pri tov. blagajniku nove le« gitimacije s sliko, in sicer v klubovem lo« kalu vsak torek in četrtek od 18. do 19. S seboj naj prinese vsakdo fotografijo v for* matu 6X9 cm. Obenem prejme vsak tu« di en izvod klubovih pravil in turno kon« t robi o polo k prvemu novembru t. 1. Cena legitimacije in pravil: 13 Din. — Odbor.
Vremensko poročilo
Meteorološki tavod « Linhlian 12. oktobra 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kral
Cas
pitzovan
Ljubliana (H*nboi , . .
Zagreb . , , ,
Beograd i , » Saraievo , , . Skopi ie . , , , Dubrovnik , ,
Split ----
1 Prah«
■
76?4 76' 0 766 6 767-3 765-9 76V7 7 40 76 -8
Smer vet i ir Krzim t metrih
4
7-0 61 5( 6-( 90 150 12-0 8!
0
100
XI 93 8« 83 37 t>4
NW 2 NW 6 S 4 mirno mirno mirno mimo NE 4 N 4

0 5 10 10 0 o '10 10
Padavine
Vrsta
-neela
1 on 40 1 «r»
Gospodarstvo
Bilančne izgube hrvatske industrije v 1. 1926.
Informativni oddelek zagrebške Trgovske iu obrtniške zbornice je pred dnevi objavil statistiko, ki se nanaša na bilance hrvatskih industrijskih podjetij za leto 1926., v kolikor so že objavljene. Ta statistika nam ao-kazuje, v kako težkem položaju se nahaja hrvatska industrija. Upoštevane so vse bilance industrijskih podjetij, ki so do 1. t. m. objavile svoje bilance in ki predstavljajo okrog tri Četrtine vseh delniških družb v Hrvatski in Slavoniji. Bilance teh družb (179 po številu) izkazujejo pri skupni vsoti la-sfnib sredstev 729.1 milijona Din (617.3 milijona Din delniške glavnice in 111.7 milijonu Din rezerv) 33.6 milijona Din dobička in 88.3 milijona Din izgube. Če vzamemo vsa ta podjetja kot celoto, tedaj vidimo, da znaša izguba vseh teh delniških družb 54.7 milijona Din, kar predstavlja 7.5 % lastnih sredstev ali skoro polovico bilančnih re-
ZfilV.
Relativno najmanj izgub izkazujejo podjetja tekstilne, alkoholne, kmetijske in keramične industrije. Pri vseh ostalih panogah industrije pa je izguba večja kakor pa dobiček. Tako izkazuje 46 podjetij lesne industrije 39.3 milijona Din izgube in 10.3 milijona Din dobička, 28 podjetij kemične industrije 17.7 milijona Din izgube in 6.4 milijona Din dobička, 12 podjetij kovinske industrije 6 milijonov Din izgube in 0.1 milijona Din dobička, 9 podjetij gradbene industrije 4.S milijona Din izgube in 0.3 bilijona Pin dobička ter 14 podjetij rudarske industrije 3.9 milijona Din izgube in 0.1 milijona Din dobička.
Pripomniti je še treba, da so pasivna podjetja šele v zadnjem času pričela objavljali svoje bilance, zato je z gotovostjo računati, da se bo končni rezultat po objavi vseh bilanc. št} poslabšal. Tudi likvidacije industrijskih podjfilij se zelo množe. Iz industrijskega registra Hrvatske in Slavonije je bilo v prvih uevetih mesecih t. 1. izbrisanih 20 industrijskih podjetij (predvsem dsiniških družb), v likvidaciji se trenotno nahaja 11, v konkurznem postopanju pa 9 podjetij; skupaj torej 40 podjetij, kar je za naše razmere visoko število.
Solnce vzhaja ob 6.11, zahaja ob 17.22, luna vzhaja ob 18.31, zahaja ob 7.57. Naivišja temperatura danes v Ljubljani 13.0 C, najnižja 3.6 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno, hladneje, severni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahni jmerui vetrovi od vzhoda, večinoma ia-■mo; temperatura 11 do 35 stopinj. Morje mirno.
—	Finančni minister zahteva redukcije nepotrebnega uradništva v finančni službi.
Finanni minister dr. Bogdan Markovič je izdal naredbo vsem direkcijam, oddelkom, odsekom in sploh vsem uradom ministrstva financ. V tej naredbi naglaša, da gospodarske razmere v državi zahtevajo strogo izvajanje principa štednje. Ministrstvo financ ia njemu podrejeni uradi imajo ogromno število uradnikov, ki so za dobro vršenje poslov absolutno nepotrebni. To veliko število uradnikov ima vzrok v tem, da se v finančno stroko sprejemajo uradniki brez stvarne potrebe in potom protekcije raznih oseb ter da je organizacija službe izvedena ne glede na stvarno potrebo službe, temveč glede na željo poedinih uradnikov, ki hočejo sebi ustvariti mesto in službo. Ta politika je dovedla tako dalsč, da država danes zaradi previsokega števila uradnikov ne more plačati potrebnih uradnikov tako, kakor to zahtevajo življenslri pogoji. Finančni minister je s predlogi, ki so mu jih stavili podrejeni uradi za novi proračun, nezadovoljen in kategorično zahteva od odgovornih direktorjev, šefov oddelkov in uradov, da znova vzamejo v pretres predloge proračuna in da na podlagi gornjih opažanj reducirajo svoje predloge proračuna, upoštevajoči pri tem potrebo, da se izvede štednja in da se iz državne službe eliminirajo nepotrebni in predvsem nekvalificirani nameščenci ter da se poenostavi administracija potom združitve oddelkov in ukinjenja nepotrebnih uradov. Novi predlogi se imajo vposlati tekom 10 dni.
= Anketa o prezadolženosti kmetijstva. V zadnjem času se je mnogo razpravljalo o prezadolženosti kmetijstva. Da bi se moglo pristopiti k rešitvi tega perečega vprašanja, so bili že s strani ministrstva za trgovino in industrijo zbrani potrebni podatki. Istočasno je ministrstvo za kmetijstvo pod-vzelo ukrepe, da se točno ugotovi višina dolgov, in sklicalo anketo predstavnikov raznih kmetijskih organizacij, ki se bo vršila 20. t. m. v Beogradu. Na tej anketi se bo to pereče vprašanje podrobno razaiotrivalo. Zainteresiranim organizacijam pa bo dana možnost, da iznesejo svoje mišljenje glede potrebnih ukrepov za preprečenje škodljivih posledic, ki morejo nastati, če se to vpra šanje ne reši.
= Znižanje potniških tarif 1. januarja 1928. Kakor poročajo iz Beograda, bodo nove potniške tarife, ki so že v tisku, stopile v veljavo 1. januarja 1928. Tarife so znižane pri brzovlakih za vse razrede in predvsem za večje oddaljenosti. Za potniške vlake so tarife le deloma znižane, tako da bo pri večjih oddaljenostih ceneje potovati v III. razredu brzovlaka kakor v II. razredu osebnega vlaka, d očim so bile dosedaj cene enake.
—	Državni dohodki v aprilu. Po izkazu Generalne direkcije državnega računovodstva so znašali v aprilu državni dohodki 722.3 milijona Din, izdatki pa 535.8 milijona Din. Ker so v tem izkazu upoštevani le dohodk iin izdatki na račun tekočega proračunskega leta, si iz gornjih podatkov še ne moremo ustvariti sodbe o razvoju državnih financ v aprilu.
—	Izredna skupščina Glavnega zadružnega saveza. V nedeljo 16. t. m. se bo vršila v Beogradu izredna skupščina Glavnega zadružnega saveza SHS, na kateri bodo zastopani vsi savezi v naši državi. Razpravljalo se bo o vprašanju cenenega kredita in o Dro gramu za pospeševanje kmetijske produkcije. Del programa skupščine je posvečen tudi desetletnici smrti slovenskega zadružnega organizatorja dr. Janeza Ev Kreka.
—	Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate-škem hmeljskem tržišču (CSR) je bilo v pondeljek prodanih 400 centov po 50 kg. Na d<£reli se nakupovanje razvija dalje zelo živahno. Tendenca zelo čvrsta, predvsem zaradi močnega nakupovanja za nemške pivovarne. Cene 2300-2450 Kč za 50 kg (77 50 do 82.50 Din za kg). Podražilo se je kakovostno slabše blago. — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je znašal istega dne dovoz 250 bal, prodanih pa je bilo dopoldne 200 bal. Promet se mirno razvija.
—	Senzacijonelna aretacija znanega avstrijskega finančnika Wutteja. V pondeljek je bil v Gradcu aretiran znani avstrijski finančnik Viktor Wutte, znan pod imenom štajerski Stinnes. ki je bil eden glavnih krivcev poloma Centralne banke avstrijskih hranilnic in je tudi kot predsednik železni-
Svežo, športsko, osvajajočo pojavo današnje mlade deklice izpopolnujejo svilenkasto mehki kodrasti lasje po Elida Shampoonu.
ELI
SHAMPOO
napravi [ase svifenkasto mehke in kodraste.
ške družbe G raz - Koflach zagrešil velike nerednosti. Obdolžen je težke poneverbe. Posebno ulogo igra v tej aferi prodaja velikega paketa delnic Trboveljske premogo-kopne družbe, katere je Wutte prodal za družbo Graz - Koflach, ni pa izročil družbi izkupička prodaje.
= Konkurz je razglašen o imovini Antona Novaka, lastnika podjetja «Odeon> v Ljubljani (prvi zbor upnikov 22. oktobra, oglasitveni rok do 1. decembra, ugotovitveni narok 17. decembra.
= Imenovanje atašejev pri emisijskih bankah. V newyorških bančnih krogih, vzbuja pozornost vest, da bo newyorški bankir Walter Stewart s 1. januarjem nastopil kot zastopnik ameriškega Federal Reserve Board mesto posvetovalca pri Bank of England. Istočasno namerava Banka of England imenovati svojega atašeja pri ameriških Federal Reserve bankah. Pozneje se bodo ustanovila enaka "mesta po nemški Reichsbanki in pri Francoski banki. Ta Imenovanja se smatrajo kot posledica konference predsednikov emisijskih bank, ki se ie v junliu vršila v New-yorku in kot znak tesnejšega sodelovanja emisiiskih bank.	V
= Češkoslovaški sladkorni kartel. Po večmesečnih pogajanjih je bil pretekli teden sklenjen sladkorni kartel češkoslovaških sladkornih tovarn. Kartelna pogodba je sklenjena za deset let. Le pod gotovimi nogoii in z visoko kvalificirano večino je po štirih letih mogoče odpovedati pogodbo. Namen kartela je nova ureditev produkcijskih kontingentov in obramba proti ustanovitvi novih sladkornih tovarn. Posredno bodo tudi producenti sladkorne nese udeleženi pri kartelu. ki namerava iz dobička pri prodaji sladkorja v tuzemstvu povišati odkupno ceno za peso. Cena pesi ie namreč zelo nizka in znaša 17 — 18.50 Kč za 100 kg, dočim znaša n. pr. v Angliji 60 Kč, v Nemčiii 28 — 32 Kč. v Avstriji pa 26 Kč za 100 kg.
12. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahen. Privatna ponudba je bila priliSua. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih in London. Deviza na London jc bila dalje čvrsta ter se je lrg>vnla po 276.70. Tečaji ostalih deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Tendenca v Vojni škodi je nespremenjena. V Zagn-bu se je kasa trgovala po 402, za oktober po 402 — 403 in za decembcr po 409, v Beogradu pa je promptna norimi* 108.5 — 404. Investicijsko posojilo je bilo na zserebškem tržišču zaključeno po 84 do 84.5. V bančnih in industrijskih papirjih ul bilo večjih sprememb. Gutmann je popustil na 235 'zaključek), Vevče pa se je trgovalo pi 132.5
Derize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.54 — 0, Curih 1094 do 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015). London 276.3 _ 277.1 (276.7), Newyork 50.64 do 56.84 (56.74) .Praga 168 — 168.8 (103.4), Trst 309 - 311 (310).
Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.M do 13.57, Milan 309.41 - 311.41, London 276.3 do 277,1, Newyork 56.645 — 56.845, Praga 167.997 — 168.797. Curih 1094 — 1097.
Beograd. Pariz 222.25 — 224.25, London 276.25 — 277.05, Newyork 56.6 — 56.8, Mi-
lan 309.25 — 311.25, Dunaj 7.995 — 8.025, Budimpešta 9.92 — 9.95, Berlin 13.53—13.56, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 35.25 do 35.75.
Trst. Beograd 32.15—32.15, Dunaj 255.375 do 261.375, London 89.035—89.235, Newyork 18.24 — 18.30, Curih 352.50 — 354.50; dinarji 31.90 — 32.40.
Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.675, Lon don 25.2575, Newyork 518.475. Pariz 20.365, Milan 28.325, Praga 15.365, Budimpešta 90.65 Bukarešta 3.23, Dunaj 73.175.
Dunaj. Beograd 12.4555 — 12.4955, Berlin 168.72 — 169.22, Budimpešta 123.71_124.0l. London 34.45875 — 34.55S75, Milan 38.68 do 38.78, Ne\vyork 7.0715—7.0965, Pariz 27.7750 do 27.8750, Curih 136.38 — 136.88; dinarji 12.39 — 12.45.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 _ 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 135 — 0. Ruše 260 — 270, Stavbna 56—0. šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoJa promptna 402 — 403, kasa 402 — 403, za oktober 403 — 404, za december 409—409.5, investicijsko 84 — 84.5, agrarne 54.5 — 55; bančne: Eskomptna 91 — 92. Kreditna Zagreb 90 — 93, Hipo 55 — 56, Ljubljanska kreditna 135 — 136, Narodna 0 — 5150, Praštediona 850 — 860: industrijske: Našice Union 1750 — 1850. Gutmann 235 — 240. Slaveks 105 — 110, Slavonija 15 — 18, Danica 165 — 170. Drava 580 — 585. Šečerana Osijek 580 — 590, Vagon 25 — 32.5, Vevče 132.5 — 135. Dubrovačka 400 — 410. Trbovlje 480 — 485.
Beograd. Vojna škoda 403.5 — 404, investicijsko 84.25 — 84.5, agrarne 54 — 54.5.
Dunaj. Trbovlje 60.9,"Kranjska industrijska 48, Slaveks 13.35, Šečerana 71.25. Eskomptna 10.95.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in to 1 vagon bukovega oglja, suhega, vilanega, leo vagon nakladalna postaja po 78 m 2 vagona suhih bukovih drv, fco vagon naklad, postaja po 19. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna, zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 % slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 "dni): baška, promptna po 340.5 do 342.5, sremska, promptna po 337 — 339, slavonska promptna po 334 — 338; moka <0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490.
Zaerebški tedenski sejem (12. t m.) Do-gon je bil znaten in tudi ponudba v poliskih pridelkih je bila zelo velika. Cene živini so ostale v glavnem nespremenjene, poljskim pridelkom pa so nekoliko oslabele.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (11. t. m.) Prijaznejša tendenca na budim-peštanskem tržišču je ostala brez vpliva na razpoloženje na dunajski borzi, ki je dalje zelo rezervirano. Promet se je gibal v najožjih mejah. Uradni tečaji so ostali popolnoma nespremenjeni.
Dunajski svinjski sejem (11. t. m.) Dogor, 14.753 komadov, od tega 4015 iz Jugoslavije. Pri živahnem prometu so se pdtane svinje podražile za 5—10 grošev. Za kg žive teže notiraio: pitane svinje prima 2.38 do 2.40. ansleške križane 2.10 — 2.40, kmet-ske 2.10 — 2.40, stare 2.15 — 2.30, mesne 2 — 2.45 šilinga.
Iz življe:
Novi francoski distančni poleti
Francoski letalci se pripravljajo na nova podjetja in upajo, da se jkn posreči doseči nove zmage v zraku. Pilota Brix in Costes nameravata preleteti razdaljo med Parizom in Buenos Aire-som. Polet pojde s St. Louisa v Sene-gambiji čez Natan in čez Rk> de Ja-neiro.
Letalca Arrachart in Ranaut hočeta brez pristanka preleteti razdaljo med Parizom in Kalkuto. Ta distanca znaša 7200 km in če se njun načrt obnese, bo Chamberlin premagan. Doslej drži namreč še vedno Chamberlin svetovni rekord na distanco.
Vojaški letalec Challe in inž. Rafin sta napravila načrt za polet v Sajgon. Ustavila se bosta med potema v Atenah, Alepu in v Bagdadu.
Vsem tem letalskim skupinam se misli priključiti še belgijski letalec Medeas, ki hoče leteti v Belgijski Kongo. Letalci se torej ne boje ne vremena, ne letnega časa in skušajo prehiteti drug drugega, da ne zamude ugodne priložnosti za nova tekmovanja še pred prihodnjo spomladjo.
Miss Mercedes Gleitzeva
londonska strojepiska, je minuli teden po sedmih neuspelih poskusih srečno prepla* vtla preliv La Masjche. V vodi je bila 15 ur in 15 minut.
Nazadovanje porodov v Ameriki
Splošen pojav v evropskih deželah po vojni je somerno padanje števila otrok. To dejstvo bi imelo sčasoma za posledico depopulacijo našega kontinenta, če bi se padanje porodov nadaljevalo zdržema in če bi se nanašalo le na nekatere dežele. Toda kriza je splošna in zato je odveč vsaka bojazen, da bi ta ali ona dežela lahko zavo-jevala in požrla svojo sosedo radi nazadovanja prebivalstva.
A nele v Evropi, kii je siromašna in zdesetkovana, ampak tudi v Ameriki, kjer vlada veliko denarno blagostanje, se začenja opažati, da prebivalstvo številčno nazaduje. Tudi Američanke ne rode več toliko oitrok, kakor prejšnje čase. Še 1. 1915. je prišlo na tisoč prebivalcev 25 porodov, deset let pozneje izkazuje statistika na tisoč glav samo 21 porodov, kar zmanjša tudi v procentu število za lep odstotek.
Ameriški statistiki so začeli študirati vzroke tega zla in so prišli do zaključka da ravna ameriško prebivalstvo zelo previdno in trezno. Otrokom so se odpovedale večinoma meščanke, predvsem ženske, ki so navezane na lasten zaslužek, čeprav so omožene. Te ženske, katere bi lahko šteli med pridobitne kroge, se zavedajo, da ne morejo služiti dvema idejama hkratu, ideji materinstva in ideji gmotnega blagostanja.
Ali v obzir je treba jemati še drugo stvar: ameriških otrok je res manj, toda ti, ki se rode, ne umiraio v tako velikem številu, kakor je umirala deca prejšnje čase. Ker se je umrljivost zmanjšala, je ostal številčni nivo ameriškega prebivalstva skoraj na isti višini. Na kmetih je deca zdrava in krepka, v mestih pa imajo otroke samo starši. ki jim lahko nudijo vse udobnosti glede razvoja in zdravja.
Važno odkritje v matematiki
SOletnemu švicarskemu matematiku Henriku Mauererju se je v zadnjem času posrečilo uspešno rešiti problem, ki utegne docela preobrniti sedanji način umevanja in proučavanja trigonome-trije. Maurer, rodom Švicar, je živel dolgo let na Ruskem, kjer si je stekel glas izvrstnega matematika. V poznejših letih se je preselil v Švico.
Napisal je več matematičnih kniig, ki so bile vse zelo originalne. Zadnje delo pa je naravnost epohalnega pomena. Ustvaril je popolnoma nove definicije za goniometrične funkcije sinus, kosinus in tangens. Trigonometrija, ki potom sinusa, kosinusa in tangensa računa trikotnike, je sicer čista geometrična veda, a do Maurerja se še nobenemu matematiku ni posrečilo, da bi jo mogel res obravnavati čisto geometrično brez računskih pomožnih operacij. Šele on je izpeljal goniometrične in trigonometrične formule iz zakonov čiste geometrije. Tako obravnavanje trigonometrije je naravnejše pa tudi zanimivejše, nazornejše in predvsem laglje umljivo.
Mrs Rachel Astorjeva
iz poznane ameriške milijonarske rodbine je bila v Parizu okradena: neznan hotelski tat ji je odnesel nakita v rednosti nad en milijon frankov.
Kakšno bo vreme
Francoski meteorolog Mathieu de la Saone, observator na St. Jeanu de Losne, ki je zadnja leta s čudovito preciznostio napovedal, kakšno bo vreme, prorokuje tako-le o letošnji jeseni:
Oktober bo lep in topel, proti koncu pa hladen. Poljedelci naj se z vremenom okoristijo, zakaj v novembru je po vsej verjetnosti pričakovati neprijetnih presenečenj: viharja in dežja.
Vetrovi, ki so prevladovali poslednje tri mesece, predvsem 'užniak in za-padnik, se bodo bržčas držali tudi v bo-
Albanci ne priznavajo pravil civiliziranih narodov in ne čakajo, da bi jim zločine sodil forum pravnih izvedencev. Ce jim gredo stvari postrani, razračuna-jo kar sami s svojimi nasprotniki. Krvna osveta je v Albaniji vsakdanji pojav in ko bo izkoreninjena, bo začelo albansko pleme propadati in hirati.
V tej deželi vladajo poleg krvne osve-te še druge zelo čudne manire. Pot na vešala je Albancu lahka. Škipetar ne čuti sramote, če mu zadrgnejo vrv okoli vratu. Kadar se vrši taka justifikacija v Tirani na prostem, se celo zbero ljudje od vseh strani in gledajo, kako gre obsojenec pogumno v smrt. So pa stvari, ki so tudi obsojencu svete. Kdor mora na vešala, obleče tako zvano spokorniško srajco. Albanci verujejo, da ta srajca prinaša odpuščanje vseh grehov, ki jih je zločinec storil v življenju. Zato obleče krvnik vsakega obsojenca v belo srajco in mu šele potem vrže vrv okrog vratu.
Albanska justifikacija
| Nedavno se je vršila v nekem alban-| skem mestecu justifikacija opasnega ! tatu in roparja. Na trgu se je zbralo mnogobrojno občinstvo: moški in ženske. Bili so oblečeni v najlepše noše, kar so jih premogli. Obsojenec je stopil j pod vrv. Krvnik mu je vrgel srajco čez pleča — toda srajca je bila zločincu pretesna. Izjavil je, da s tako srajco ne gre v smrt. In kaj mislite, da so storili zastopniki oblasti? Niti trenutek niso vztrajali na tem, da se mora justifikacija čimprej izvršiti. Rekli so si, da ima dan 24 ur in so mirno poslali po krojača, da je vrezal obsojencu novo srajco pokore. Medtem ko je krojač prirezoval in ši-j val platno, se je krvnik z žrtvijo mirno I razgovarjal ter mu dajal cigarete. Pu-| šila sta kakor najboljša prijatelja in po-j štenjaka, ne pa kot zločinec in krvnik. Ko je bila srajca sešita, jo je obsojenec oblekel, stisnil krvniku roko in šele potem stopil pod vešala.
Obešanje v Albaniji
Slika je bila posneta o priliki justifikacije treh opozicijonalnih Malisorov, ki so bili obtoženi, da ščuvajo proti režimu Ahmeda bega Zogu.
dočnosti, kar nam daje upanja, da bo konec jeseni mil in topel. Izvzemši nekaterih mrzlejših dni v zadnjih dveh mesecih leta je verjetno, da letos ne bo kaj sile zmrzovanja.
Seveda veljajo Mathieujeve prerokbe v prvi vrsti za Francijo, upajmo pa, aa se bodo obistinile tudi v naših krajih.
Izvor sandwicha
Te dni poteka baš sto in petdeset let od onega dne, ko so prvič priredili sandvvich. Seveda jedača takrat še ni imela svojega imena, in kakor se rado zgodi v podobnih prilikah, ga je pozneje dobila enostavno po onem človeku, ki si jo je dal, odnosno. o katerem po-vestnjci pripoveduje, da si jo je dal prvič servirati.
In tisti človek je bil kakopak Anglež. Mister Sandvvich je bil strasten kvar-tač in je pri kartah preživel večino svojega življenja. Zvečer, ko ie bil čas za večerjo, se mu ni dalo vstati od kart pa si je dal kar prinesti nekaj kosov surovega mesa, ki ga je vložil med dva kosa kruha. Tako se je rodil prvi sandwich
Seveda se grofu Sandvvichu nikoli ni sanjalo, da bo njegova slučajna »iznajdba« uspela in da bo tako rekoč do-
bila mlade. Kako se je stvar tekom časa obnesla in razvila, nam naibolj nazorno svedoči Amerika. Tam imajo baje nekega kuharja, ki pozna 946 raznih receptov za prireditev sandwicha. V nekem newyorškem baru (anglosaški bar ni identičen z našim: primerjali bi ga z našimi krčmami in gostilnami) prodajo na dan 30.000 porcii sandwi-cha, ki jih seve fabricirajo stroji.
Krmilo Viljema II.
Francoski listi poročajo: Visok dostojanstvenik, ki se je pred vojno mudil v Nemčiji, si je ogledal tudi jahto nemškega cesarja. Opazil je. da ima ladja dvoje krmil namestu enega in je vprašal spremljajočega ga častnika, kaj naj to pomeni.
Častnik se je nasmehnil in je dejal: »Jaz sem krmilar in jaz vedno vodim jahto. Toda ker hoče časih tudi Njegovo Veličanstvo cesar krmiliti, čepi av nima zanesljive roke. smo opremili jahto še z drugim krmilom, ki je samo za cesarsko porabo in ni seveda nič drugega kakor zgolj okras brez fak-tičnega pomena.«
Na žalost so imeli v Berlinu leta 1914 Ie eno krmijo, dostavljajo pomembno Francozi.
Spomini ministra dr.Beneša
Copyright by Orbis Ltd., Prague.
Z Wilsonovim nastopom dne 11. februarja se je zaključila javna diskusija, v kateri je šlo prav za prav samo za ugotovitev, je-li mogoč separatni mir z Avstro-Ogrsko. Ta ugotovitev je imela za posledico isto izkušnjo, ki so jo zavezniki že poznali iz vseh dosedanjih tajnih pogajanj: Njihova pogajanja so imela za cilj separatni mir z Dunajem, z Dunaja pa so jim odgovarjali, da morejo zaključiti samo splošni mir.
Cesar Karel in VVilson.
S tem seveda niso bila končana vsa tajna pogajanja. Na javno diskuzijo z VVilsonom je sredi februarja navezal cesar Karel direktno svoj tajni poskus, da bi s posredovanjem španskega kralja osebno stopil v pogajanja s predsednikom ameriških Zedinjenih držav. Lloyd George se je vkljub neuspehu generala Smutsa v Švici sredi meseca marca zopet obrnil na grofa Skrzynskega v Ber-nu z novo mirovno ponudbo. Istočasno sta vodila v februarju in marcu v Frei-burgu v Švici nova pogajanja grof Ar-mand, oficir v francoskem vojnem ministrstvu in grof Revertera, bivši av-stro-ogrski diplomat. Ta pogajanja so se pričela že poleti 1917., bila pa so prekinjena, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma. Bila so na to spomladi le-ta 1918. zopet obnovljena. Končala so ne le z neuspehom, ampak naravnost s katastrofo za Dunaj: s konfliktom Cle-menceaua z grofom Czerninom . . .
Bistvo vseh teh poizkusov je, kakor menim, dovolj znano, da si lahko dovo limo sedaj že objektivno zgodovinsko sodbo. To sodbo bi formulira! približno tako-le:
Mirovni poizkusi.
1.)	Načrt zaveznikov je bil od vsega začetka usmerjen na to. da bi v kakršnikoli obliki odtegnili habsburško državo od Nemčije. Nemčijo vojaško potolkli in ji na to vsilili mir. Avstro-Ogrsko bi zmanjšali za nekatere pokrajine na korist Srbije, Italije, Rusije in Rumunije, nato pa bi federalizirali nemške, madžarske, češke in hrvatsko-slovenske ostanke te države. Po ruskem in rumunskem porazu, po okupaciji Balkana in po ustavljenem italijanskem napadu koncem leta 1916. so zavezniki morali opustiti ta načrt. Kot naravno nadomestilo so bili poskusi doseči isti uspeh z diplomatskimi pogajanji.
2.)	Zaveznikom je torej vedno šlo za separatni mir z Dunajem. S tem bi bili zmagovito končali tudi vojno z Bolgarsko in Turčijo. Od konca 1916. dalje ni bilo več mogoče, da bi dosegli zavezniki mir z Nemčijo brez odločilne vojaške zmage. Oba dva tabora sta bila na strani Belgije in Alzacije—Lotarin-
Dr. Milan Vidmar (London):
Dunaj-Berlin-London
Za pohlevnega Ljubljančana bi bil neposredni vtis Londona vseeno malo prehud. Saj je Dunaj tudi še vas za londonske mere in razmere. Dobro mi je storilo, da sem to pot šel po stopnicah: Dunaj, Berlin, London.
Dunaj gleda resignirano nazaj v preteklost. Zivljenska energija njegova je majhna. Tudi kri teče od nekdaj ob avstrijski Donavi počasi Dunajčan rad uživa in ne dela posebno rad. Sosedje nečejo več prispevati izdatno kakor nekdaj.
Dunaj ima svoje lepote, svojo staro kulturo. Dunaj ljubi mirno življenje. Zdi se mi, da gleda vsak pristni Dunajčan z istim strahom v Berlin kot v Prago. Združitev Avstrije z Nemčijo bi sigurno uničila idilo ob Kahlenbergu, ki kljub internacijonali «dve in pol» še vedno korenini v starih časih.
Berlin je poln življenske sile. Tu se dela. tu vre in kipi, tu je napredek, nagel razvoj, samozavest.
Berlin rapidno postaja velemesto. Berlin ne kaže nikakor posledic velike katastrofe svetovne vojne. Bo menda vseeno res. kar sem vedno trdil, da sta prava zmagovalca svetovne vojne Newyork in Berlin.
Dve stvari sta me silno presenetile v Berlinu. Siemens-Stadt je pravo | pravcato moderno mesto na periferiji I
Berlina, moderno, lepo zgrajeno, v celoti last svetovne tvrdke, ki na kontinentu v elektrotehniki vodi. Ulice tega mesta nosijo imena učenjakov stroke, prebivalstvo tvorijo delavci in uradniki tvrdke. Videl sem že veliko industrijskih zgradb po svetu, ta velikanska tvorba me je prevzela.
Presenetil me je tudi elektrotehnični institut tehnične visoke šole v Charlot-tenburgu kraj Berlina. Mi imamo v Ljubljani razmeroma več — precej več. Nisem vedel tega in Ljubljani sami je to docela neznano. Zakaj pozna Slovenija tako strašno malo svoj najvišji kulturni zavod, svojo univerzo? Zakaj se briga javnost tako malo za orjaško delo zadnjih osem let? Ali ni nezaslišano, da se drzne politika igrati se z univerzo, katere ne pozna, ki z največjim uspehom druži mlade jugoslovenske glave za boljšo bodočnost. Odšel sem iz Charlottenburga z zavestjo, da nisem izgubil zadnjih osem let.
Ko sem v soboto zjutraj stopil v Ostendu iz vagona je krasno jesensko solnce kraljevalo nad Rokavskim prelivom. Tako prijetne vožnje na morju še nisem imel. Pred osmimi meseci sem se vozil v največji megli mimo Ostenda na poti v Newyork. Prehitro so minule 4 ure na morju, ko smo priš'i v Dover.
Sobota popoldne in nedelja sta navadno grozno dolgočasne v Londonu. Zvečer sem prehodi! Strand. glavno prometno žilo orjaškega mesta, v naj-
večji gneči, v velikanskem ropotu avtobusov, ki neprenehoma grme po ulicah.
Broadway v Newyorku je brez dvo-l ma največja prometna cesta sveta, Strand v Londonu pride takoj za njo. Broadway gori v milijonih žarnic, ki vrše v različnih barvah in figurah reklamo, Strand kaže slične svetlobne efekte, toda v izdatno manjši meri. Friedrichstrasse v Berlinu ne zaostaja veliko za Strandom. Dunajski Ring je mrtev, teman, zaspan.
Zašel sem tudi v vrtinec Piccadilly-Cirkusa. Tu je zares smrtno nevarno in celo hujše kakor kjerkoli v New-yorku. London je staro mesto, polno moči, bogastva, kralj vseh mest, ki mimo lahko gleda z višine na mladega parvenija — Newyork.
Naš šahovski turnir se igra v Bri-tish Empire Clubu, enem prvih družabnih klubov Londona. Član kluba je tudi angleški kralj. Seveda bo turnir zelo ekskluziven in reporterji bodo težko prišli blizu. Vse. kar ima v šahovskem i svetu veliko ime. je tu: Bogoljubov, j Njemcovič. Reti, Tartako\ver, Marshall, ; belgijski prvak Colle in 5 Angležev. , Capablanca in Aljehin igrata na žalost j v Buenos-Airesu turnir za svetovno j mojstrstvo.
j Po zadnjem turnirju v Newyorku je : dr. Tartakovver pričel veliko kampanjo ! v prid velemo strom. ki so vsi šahisti i po poklicu. Oznanjal je začudenemu
svetu, da je Capablanca po poklicu diplomat, Aljehin advokat, Njemcovič socijalni politik. Spielman bankir itd. Seveda je vse to nesmisel. Capablanca je dobil od svoje domovine naslov in plačo poslaniškega sekretarja, da lahko brez skrbi s šahom dela propagando za Kubo, Aljehin je prestal doktorski izpit, ne da bi bil kdaj sedel v odvetniški pisarni, Njemcovič je bežal iz Rige pred boljševiki in je po Skandinaviji parkrat predaval o strahotah boljševizma in Spielman ima svaka, ki je bančni ravnatelj. Cel hrup je veljal meni, ki sem edini amater med mojstri prvega reda.
Angleži, ki imajo zelo fin čut za take stvari, so z navdušenjem po vsem tem, kar je bilo, sprejeli mojo hudobno izjavo, da sem na tem turnirju edini poklicni igralec. Samo to jim je delalo neprilike, da niso takoj našli pravega poklica nesrečnega dr. Tartakower;a, ki seveda v resnici tudi živi od šaha. Jaz mislim, da je Tartakower po poklicu pristen <šmok» in da vrši ta poklic zelo vestno in sigurno. Seveda je kljub temu zelo simpatičen in -zelo pošten fant in najino prijateljstvo se po temeljiti razjasnitvi poklicnih vprašanj ni nikakor ohladilo.
Danes imamo v British Empire Clubu otvoritveni banket in jutri v pondeljek, 10. oktobra, bomo igrali prvo kolo. Jaz igram z dr. Tartakowerjem. Nevarna reč. Bo že Bog kako preložil.
V.
gije, kakor tudi na italijanskih pokrajinah habsburške države tako interesi-rana. da bi vsakršna koncesija v teh vprašanjih lahko povzročila notranjo katastrofo za to ali ono državo. Po polomu na vzhodni fronti in po novih velikih nemških uspehih so bili poznavalci razmer mnenja, da je treba vsekakor delovati na to. da se doseže vojaški poraz Nemčije, deloma da se s tem prepreči njena hegenomija v vzhodni Evropi, deloma ker bi bil mir pod takimi okolnostmi samo priprava za novo vojno. Ko so ameriške Zedinjene države vstopile v vojno in se je prezident VVilson zavzel za demokratski mir. je bil zaključek vojne brez odločilnega poraza ali Nemčije ali zaveznikov nemogoč.
Tako so bila vsa politična in vojaška uvaževanja zaveznikov usmerjena preko možnosti zmagovitega miru in skrajšanje vojne seveda samo na to. da bi bilo najbolje, ako bi bilo mogoče diplomatskim potom doseči separaten mir z Dunajem, da bi se nato tem lažje in hitreje porazilo Nemčijo.
3.) Danes lahko ugotovimo, da tudi s stališča habsburške države ni bil mogoč separaten mir v času, ko bi bil še lahko rešil monarhijo. Vsak tak poskus bi se bil končal z notranjo revolucijo: Nemci in Madžari bi bili najbrže z vojaško pomočjo Nemčije prav tako ogrožali obstanek habsburške monarhije, ako še ne bolj kakor nadaljevanje vojne. Tako je, kakor se zdi. vedno presojal situacijo grof Czernin, ker se je često posluževal argumenta, da bi v tem primeru vkorakale nemške čete v češke dežele. Poleg tega bi bili vsi slovanski narodi takisto nastopili proti separatnemu miru in bi ne branili monarhijo proti Nemcem in Madžarom pri morebitni revoluciji. Poljaki so bili od konca leta 1917. že več kakor z eno nogo izven monarhije.
V vsakem primeru pa bi pomenjal separaten mir ali revolucijo od zdolaj, ali poskus revolucije od zgoraj, to je poskus vso moč iz rok Nemcev ali Madžarov spraviti v roko drugih narodov. Taka komplicirana in težka operacija ni bila med vojno mogoča ne politično, ne gospodarsko, ne vojaško, ne psihologično in ne moralno. Za to ni bilo ne ljudi, ne razumevanja, ne odločnosti, skratka takšna operacija je bila nemogoča.
Končno je bil Czerninov argument, da bi takšna operacija ne mogla preprečiti znatnega zmanjšanja monarhije na korist Italije, Srbije in Rumunije, prav gotovo pravilen in pri takratni mentaliteti Dunaja, Nemcev in Madžarov seveda zelo merodajen.
4.) Činitelji ki so sprejeli idejo separatnega miru, so bili v monarhiji v znatni manjšini in niso vrh tega imeli dovolj avtoritete, vpliva in pomena. Predvsem so to bili cesar Karel, cesarica Žita in njihova najbližja okolica in skupina pacifistov pod Lamaschem. Morda bi se dali pridobiti tudi nekateri socijalistični krogi z nado. da bi se s tem dosegel splošni mir. Separatnega miru si niso upali propagirati niti katoliki. kamoli da bi ga usvojili. Vsi drugi, zlasti vojaki, politični mogotci na Dunaju in celo v Budimpešti niso nikdar mogli sprejeti zavezniških načrtov o separatnem miru.
Zvestoba Nemčiji do kraja.
Tamkaj, kjer so se pojavljala stremljenja za pravi separatni mir, je bilo to, kakor je Czernin pravilno naznačil. samo koketiranje z izdajo Nemčije. Da bi se Nemčiji odpovedali, v to niso imeli Avstrijci v odločilnem trenutku ne poguma, ne možnosti.
Dunaj je od vsega začetka stal pred perspektivo: Nadaljevanje vojne ie lahko pomenilo eventualno konec, katastrofo monarhije — ločitev od Nemčije pa je pomenila siguren prevrat, politične hi socijalne nemire, morda revolucijo, morda intervencijo Nemčije, sigurno pa izgubo velikih teritorijev ir. končno vendarle polom, splošno katastrofo. Tu nada na rešitev c kakršnokoli izgubo (Galicije in morda dela Trentina) — tamkaj siguren polom. Ko bi se morala odločiti, nista kolebala ne Czernin ne Tisza.
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljthi
(Priobčuje dr. Joža Glonar.) XVIII.
Kolonos. Leipzig 1925. (II 42.678—1).
Aolhorn E.: Verzeichnis der Schriften Oskar Walzeis. Potsdam 1924. (II 45.116).
Bartels A.: Die deutsche Dichtung der Gegenwart. Leipzig 1903. (43.648).
Begonen H. C.: Chez les Yougoslaves il y a trente deux ans. Pariš 1919. (44.410).
Below G. v: Die Deutschnationale Volkspartei. Berlin 1921. (U 42.021-3).
Bučar Fr,: Povijest hrvatske protestantske književnosti za vreme reformacije. U Zagrebu 1910. (44.124).
Curtlus E. R.: Probleme der franz8sischen Kulturkunde. Leipzig 1925. (II 42.678—1).
Dornselfi Fr.: Zwei Arten der Ausdrucks-verstarkung. Gottingen 1924. (II 45.126).
Džonovlč J.: (IporpaM 3a yje«HH,eH.e Cp-6nje h Upae Tope. Kp({> 1917. (44.417.1
Erkes Ed.: Buch und Buchdruck in Chi-na. Mainz 1925. (II 42.208).
Ey L.: Taschenw5rterbuch der portu-giesischen und deutschen Sprache. Berlin 1909- (44.415).	, , .
Fllessbach F.: L'6cho de Pariš. Leipzig 1885. (44.389)
Goette A.: Geschichte und das Gyfflna-sium Leipzig 1926. (II 43.381).
Gulyas P.: FTanz v on Kazinczy und die Un-garische Buchkunst. Mainz 1925. (II 42.208).
Hamel A.: Die spanischen Universitaten. Leipzig 1925. (II 42.678—1).,
Hindringer R.: Das Ouellegebiet der bai-rischen Kirchenorganisation. Munchen 1924. (II 45.022).
Hoetzsch O.: Der Panslavtsmus in Rus-land, Serbien und Osterreich. Berlin 1920. (II 42.021—2.1
H?bl Fr.: Baharsko po vymfeni rodu Asž-novcfl. V Praze 1906. (II. 4 .691.)
Iguinlz J. B.: La imprenta en Mexico du-rante la dominacion espanola. Mainz 192S. (II 42.208).
Jaeger W.: Antike und Humanismus. Leipzig 1926. (II 43.381).
Johlinger O.: Zeitungswesen als Hoch-schulfach und die Vorbildung der Journali-sten. Berlin 1921. (II 42.021—3). Kocbek Fr.: Dr. Johannes Frisohauf. v v proslavo niegove 701etnice. V Celju 1907. (44.400).
Kultura, Russkaia. CčopmiKr c-raTeu. Bea-rpaa i925 (43 445
Langewlesche W.: Jugend und Heimat. Erinnerungen eines FOnfzigjahrigen. Diis-seldorf 1916. (43.743—23).
Alalebranche N.: De la recheTche de la verit«. A Pariš 1700. (44.40®).
Meier J.: Werden und Leben des Volks-epos. Halle a. S. 1909. (43.903).
Milenkovič P.: HoBa acejieaauHKa Mpesta y Kpa.-beBHHH CXC Beorpaa 1926. 143.979)
Mlnarik Fr.: Beschreibang einiger histo-rischer Gegenstande aus der Apotheke Neumarkt bei Bozen. Wien 1926. (II 44.004).
Alonticone G.: Pei la storia della stam-peria poliglotta della Sacra Congregazione de Propaganda Fide. Mainz 1925. (II 42.208).
Neckel G.: Regnator ornnium deus. Leipzig 1926. (II 42,678-2).	■
Paetz H.: Ober das gegenseitlge Verhalt-nis der venetianischen, franko italienischen und der franzosischen gereimten Fassungen des Boeve de Hanstone. (43.462—Bh. 50).
Pavlica J.: Socijalno vprašanje ali odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. Gorica 1902. (44.426).
PrybllaK. E.v.: Geschichte derKriegeder k. u. k. VVehrmacht von 1848—98, Graz 1899. (44.059).
Recouly R.: Foch. le vainaueur de la guerre. Pariš. 1919. (44.373).
Ruppel A.: Wann soli das erste Halb-jahrtausend der BuchdTuckerkunst gefeirt werden? Mainz 1925. (II 42.208).
Saran Fr.: Die Ouantitatsregeln der Grie-chen und Romer. Leipzig 1924. (II 45.215).
Scholderer V.: Priting at Ferrara in the fiiteenth CentuTy. Mainz 1925 (II 42.208).
Schuchardt H.: Baskisch und Romanisch zu de Azkues baskischem Worterbuch. Halle 1906. (43.462—Bh. 6).
Sebestyžn G. v.: Die erste Buchdruckerei ln Ungarn 1473. Mainz 1925. (II 42.208).
Spitzer L.: Die Wortbildung als stilisti-sches Mittel exemplifiziert an Rabelais. Halle 1910. (43.462—Bh. 29).
Stojanovič K.: Economic Problems of Serbia. Pariš 1919. (44.184).
Tascbenbuch der Kriegsflotten. Munchen 19C0— (44.393).
Topalovlč Ž.- IIpHBpeaHH npofi.ieMU jyra. Benroan 1927. 144 083)
Urkunden zur Politik unserer Zeit. Berlin 1926. (II. 42.021—6.)
Vučkovid K.: Bejratn cpncra npocBjeraH anfipoTBon, aeroB hchbot h paa. Uy6poBHHK 1909. (44.245)
Wilke W.: Die franzfisischen Verkehrs-strassen nach den Chatisons de Geste. Halle 1910. (43.462—Bh. 22).
Wohlers G.: Gorres und das Rheinpro-blem. K51n 1926. (n 43.354).
Wrede E. & C. G. Morčn: Taschenwor-terbuch der schvvedischen und deutschen Sprache. Berlin 1909— 12 (44.414).
Zimmermann A.: Konsularwesen und wirtsčhaftliche Vertretung im Auslande. Berlin 1921. (II 42.021—3).
Naši onstran granlc
Trajno kodranie, vodna ondu'a-cija ter prvovrstno barvanje las
izvršu e se strokovno v damskem česalnem salonu
GJUD ALEKS ml.
Kongresni trg štev. 6.
Gospodarska zveza
v LJubljani
oddaja lepa, odbrana
jabolka
prt količini od 20 kg dalje po ceni Din 2.90 za kg.
Kako so fašisti požgali Narodni dom v Trstu
Piše požigalec Francisco Grunta
V Trstu, 10. oktobra
Izšla je le dni revija »La Gerarchia« v posebni izdaji, ki se v celoti bavi z vprašanji našega Primorja. Ker je ravnatelj te revije sam ministrski predsednik Benito Mussoltai, izhaja torej vse, kar se objavlja v njej, pod njegovo osebno odgovornostjo in je tako kar največjega pomena ne samo za italijansko, temveč tudi za vso inozemsko javnost.
Pod osebno odgovornostjo gospoda Mus-solnija je v tej izredni številki njegove politične revije izšel tudi spis »Fašizem v Julijski Krajini« (»II fascismo nella Venezia Giulia«) izpod peresa bivšega voditelja tržaškega fašizma, sedanjega podpredsednika rimske poslanske zbornice in tajnika fašističnega »velikega sveta«. Francesca Giunte.
Giunta pripoveduje v tem spisu kako se je v Trstu v letu 1920. porodil fašizem v času, ko je komunizem kar najnevaraeje začel izpodkopavati avtoriteto države in je »slovanski živelj tako dvigati glavo da se je moglo misliti, da je bila zaman vojna za odrešenje . . Ne sme se pozabiti politika mirovnih pogodb, pohlep plutokrat-sklh oblasti in težnje za Reko in celo po Trstu. Zmanjšanje italijanske moči na Jadranu ni bil samo namen novega jugoslovanskega nacijonalizma, temveč tudi interes drugih narodov: vzhodna meja bi šla preko Senožeč in že se ie fantaziralo o Trstu kot svobodnem mestu a ob popolnem pomanjkanju vsakega načela državne avtoritete se ni bilo čuditi, da so Slovani, ki so imeli premoč v tržaškem socialističnem delavskem domu (?!) peli znano pesem »naša domovina sega od Soče do Vardar-ja« (?!) O tem položaju sem se takoj poučil že prve dni. ko sem prevzel vodstvo fašističnega pokreta in sem sklenil, . da preidemo k direktni oboroženi poulični akciji. In pričel je naskok.
'*» Požie »Balkana«.
Tržaški fašij je dotlej deloval v okviru zakonov, je podpiral reško akcijo in nače-loval vsemu julijskemu prebivalstvu v njegovem protestnem boju proti narinjenju krivične meje deset kilometrov od mesta.
24. maja leta 1920 ie izpremenil taktiko in sklenil praznovati obletnico vojne a še tem bolj ker bi komunisti. fo se pravi Slovani, ne bi pripustili tega praznovanja Ob tej priliki smo ustanovili prvo tajno akcijsko četo pod poveljstvom kapitana Ben-venutija Vstopili mo v gledišče »Poli-teama Rossetti«. kjer se je vršilo slavnostno zborovanje v proslavo obletnice vstopa Italije v svetovno vojno; prip. poroč.) raztreseno, brez godbe im brez zastav. Pričakovalo nas je precej občinstva, skoraj sami člani fašija in oni meščani, ki se niso ustrašili groženi socijalkomunistov Spominjanje vojne ie izzvalo staro navdušenje, pojavile so se troboinice zapele so se zopet patrijotične pesmi ginienost se ie polastila duhov in ob zaključku zborovanja se je sklenil pohod po mestu v sprevodu. Ob obokih Chiozze kjer se pričenja široka ulica Cesare Battisti so komunisti ln republikanci zaprli snrevodu pot prišlo je do prvih strelov, akcijska četa si je prekrčila pot. sprevod se ie <;oer sestavil na Verdijevem trgu in ie povečan po drugem ljudstvu krenil na Korzo im odtod na Veliki trg, kjer se je razšel ob strmenju in navdušenju množice.
Od tistega časa je bilo zakleti e zlomljeno in mesto je spoznalo, da ie vstala neka nova sila v odpor proti sovražnikom Italije. Največja nevarnost, ki le vstala ored voditelji tržaškega fašizma, ie b:Io zadržanje Slovanov Izkoriščajoč splošni razpad. ki ga je povzročila socijalkomunistična propaganda, im popolno pomamikanie vsakega državnega ueleda >n oblasti so dru-gorodei. v polnem skladu s smernicami in navodili iz Ljubliane delovali popolnoma odkrito na to da vržejo Italijane v morje (!) Fašii ie z izredno hitrico in srečmo drznostjo ki jo ie podžigala vnema pričetega velikera plemenitega boja. odredil stražno službo na meji. uporabljajoč neko liko maloštevilnih železničarjev in junaških častnikov tihih niših somišliemikov. Tako so Prišli v našo oosest dragoceni podatki o delovanju in pripravljanju slovanskega vstamka v vse' Krajini (sama laž ln izmišljotine!): treba je bilo takojšnjega proti-udarca.
Zvečer 12. julija nam je v naš brlog v ulici Pozzo Bianco. sredi starega mesta, prispela vest da so na nabrežju v Splitu Ju-gosloveni razmesarlli poveljnika Gullija in motorista Rossija. Vlada se ni zganila kakor ne bi vedela za ta pokolj. toda tržaški fašii je sklenil, da se maščuje za te žrtve: meščanstvo se je pozvak,. da zapre ob 18. naslednjega dne vse trgovine in pride na trg Utiita (Veliki trg) v svrho spominske svečanosti Časi so bili še nekoliko nevarni za nas. Nasprotnikom je sicer nedostajalo poguma, toda ker so biti močnejši po številu im sredstvih, nas bi bili mogli z uspehom ovirati Vendar pa je bilo naslednjega dne mesto z nami. Veliki trg' odprt na morje se ie dobesedno napolnil in množica je poslušala naše besede s pobožno zbranostjo Tedaj se je dogodilo ko sem govoril jaz, da me ie nekdo opozoril, da je v razdalji nekoliko korakov, pod oboki mestne palače neki Slovan zabodel enega naših. (Najnesramnejša laž. kakor ie dokazala preiskava: poroč.) Stvar se mi je zdela tako gorostasna da sem govori! dalje, ne da bi bila množica kaj izvedela o stvari. Ko pa mi je takoj nato krik za mojim hrbtom (govoril je z vodnjaka pred mestno palačo: prip. poroč.) potrdil, da je bil oni zločin v resnici storjen, sem iztrgal iz rok nekega mladega fašista narodno zastavo, ki jo ie držal nad vodnjakom, in sem planil naprej, za menoj pa kakih sto oboroženih četašev. Cilj? Nagon nas je v teku gnal proti hotelu »Balkan« Bilo je to masivno zajetno poslopje, strahovitega okusa, bolj vojašnične kot hotelske vnamjosti. V primeri z nizkimi vojašničnimd poslopji na Oberdankavem trgu ie izgledalo kakor | velikan poln izdajstva tn groženj Ko prva skupina fašistov še ni prišla pod hotel, jih je pozdravila salva iz pušk in bombe ter ie padel poročnik Casciana (tisti, ki je bil ranjen na Velikem trgu! prip poroč.) ta so bili prvi ranjenci (V Narodnem domu so bile v zasebnih stanovanjih same ženske, v hotelu pa tujci, ki so prišli isti dan iz Amerike in jih je potem bogve koliko zgorelo. Razpočila se je eaia sama petarda, v
znamenju naskoka vržena iz tretjega nadstropja ravnateljstva državnih železnic a streljala je »guardia regia«, policija, toda ne iz Narodnega doma, temveč proti Narodnemu domu ter je bilo par ljudi ranjenih od njenih krogel, ki so odletavale od kamnitega zidovja Narodnega doma. Poročnika Casciana pa so že z Velikega tirga odpeljali v bolnico — Poroč.) Morali smo pričeti s pravim obleganjem, dočim so nekateri naši skušali z improviziranimi ovni razbiti dobro utrjena vrata ta okna. (Vsi spodnji prostori Narodnega doma so bili že vse popoldne prasni Vrata so bila zaklenjena in roloji pri kavami in restavraciji so bili spuščeni in zaklenjeni Tako je bik) vse »utrjeno« — Poroč.) Po približno eni uri so zaplapolali plameni in v kratkem je bilo rmriko poslopje goreča grmada, kjer se je uničila zaseda in grožnja, ln mesto je pohajala mimo pogorišča z lahkim srcem in se je oddahnilo, kakor da bi mu bila odstranjena mora.« — — —
Res, brezmejne nesramnosti je treba, da se more nuditi javnosti nekaj takega. In tako podlo, tako peklensko laže — podpredsednik italijanske poslanske zbornice! Toda eno resnico pa ie le zopet in zopet povedal: da ie bil om tisti, ki je požgal naš Narodni dom! In ni še konec vseh dni!
p— Jugoslovenski državljan Fran Strgar je hotel priti v Avstrijo iz Goriške. Pri* jela ga je obmejna finančna straža. Bil ie brez dokumentov in potnih listin. Sodi» šče v Idriji je obsodilo Strgarja na 7 me» secev ječe, prizivno sodišče v Gorici mu je znižalo kazen na 2 meseca.
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 5 kw), LONDON (Daventrv 1605 m 25 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), DAVENTRY (492 m 12 kw).
Petek, 14. oktobra.
DUNAJ 20.30: Koncertna akademija. Štiri-ročni komadi za klavir. — 1. Brahms: Ljubavne pesmi. 52. — 2. Robert Schu-mann: Španske pesmi. (Sodelujejo solisti).
LONDON 20.15: Haydnove klavirske skladbe 21: Simfoničen koncert Wagnerjevih skladb.
PRAGA 19: Lahka večerna glasba.
20.10: Produkcija solistov. STUTTGART 19.15: Kako plešejo elektroni. (Predavanje.)
20.: Prenos koncerta iz Frankfurta. FRANKFURT 19: Velike metropole. — O ruski deci in njeni vzgoji na Ruskem. (Predvanje.)
20: Koncert frankfurtskega muzejskega društva. Med drugim je na programu tudi Chopinov klavirski koncert v C-molu.
BRNO 19: Koncert. — 1 Auber: <Fra Dia-voloj>, uvertura. — 2. Thomas: La flete du Printemps. — 3. Gounod: Fantazija iz <Fausta». — 4. Delibes' Andante iz opere <Sylvia». — 5. Chopin: «Nottur-no>, op. 9, št. 11. — 6. Bizet: Orlesie-na; suita.
20: Arije iz francoskih, nemških in italijanskih oper. (Pojejo člani brnskega Narodnega gledališča.) RIM 20.40: Gliickove in Beethovnove skladbe.
LANGENBERG 19.80: Uvod v prenos iz Drl gledališča v Dortmundu. 20: Puccini: cMadame Butterfly». (Prenos iz Dorlmunda.) BERLIN 19.15: Svetovno naziranje in zdravje. (Predavanje.)
19.50: Shakespeare: <Macbeth>. (Prirejen kot sluhodrama, z godbo Edmunda Meisla.)
VARŠAVA 20.1o: Simfoničen koncert b varšavske filharmonije. DAVENTRY 19.45: Koncert lahke godbe. (Izvaja sekatet.)
21: Prenos opere iz Birminghama.
Sobot«, 15. oktobra.
DUNAJ 18.45: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Godalni kvartet št. 2, op. 18, v G-duru. — 2. Mozart: Godalni kvartet v B-duru.
19.45: O. Strauss: <Zadnji valček*. Opereta v S dejanjih. (Sledi prenos plesnega koncerta iz hotela Bristol.) LONDON 20.15: Haydnove klavirske skladbe
21.30: Koncert orkestra in solistov. PRAGA 19: Opereta.
STUTTGART 20.15: Komorna glasba. — 1. E. Bosi: Sonata za violino in klavir. — 2. Brahms: Klavirski trio, op. 87. FRANKFURT 20.15: Koncert monakovske-
ga tria na kitare. BRNO 19: Večerni koncert. — 1. Mendels-sohn - Bartholdy: «Sen kresne noči>; suita. — 2. Delibes: Fantazija. 20: Koncert Fibichovih skladb. — 1. Kvintet, op. 42. — 2. Balade. — 3. Z gora; klavirske skladbe. — 4. Pesmi iz cikla <Pomladanski žarki*. — Sledi koncert tamburaškega zbora. RIM 20.30: Prenos iz gledališča. BERLIN 19.55: Novosti o nebesu in zemlji.
VARŠAVA 20W: Večerni koncert; slei godba za ples.
DAVENTRY 19.45: Večerni koncert lahke glasbe; nato plesni koncert iz Londona. 23: Kratke zgodbe in klavirski koncert. (Prenos iz Birminghama.)
Sokol
Mariborska sokolska župa
je sklicala za 9. oktobra sejo zbora društvenih načelnikov, da se frksira delovni program za ravnokar začeto delovno sezono. Seje se je udeležilo le 16 društev in odsekov, kar dokazuje, da se funkcijonarji ostalih društev in odsekov ki delegatov niso poslali, ne zavedajo odgovornosti, katero so prevzeli z izvolitvijo. Sploh se opaža v vsem gibanju neki zastoj ta načeti so bili razgovori o vzrokih tega zastoja; o njih se bo temeljito razpravljalo na seji župmega odbora, katera ie sklicana za 23. t. m. Društva M32 naj zato pošljejo vsaj na to sejo zaneslitvo polnoštevilno svoje delegate Seja zbora društvenih načelnikov Pa je kljub vsemu uspešno izvršila nalogo, ki ji je bila namenjena.
Po temeljitih poročilih župnega in okrožnih načelnikov, ki so podali plastično sliko kako stoji Sokolstvo v MS2, se je prešlo na program za bodočnost. Za 1. 1928 je bilo določeno, da proste vaje za moški naraščaj ostanejo dosedanje; godba oziroma note se dobijo pri TO MSŽ Za člane in članice se počaka na Savez. ki izda posebne vaje za pokrajinski zlet v Skoplju; dokler te vaje ne izidejo se vadijo dosedanje vaje. Za ženski naraščaj pa sestavi po godbi za zadnji vsesokolski zlet br. župni načelnik Macus in bodo društva dobila te vaje v najkrajšem času. Dalje se ie sklenilo, da se vršijo 1 1928 brezpogojno župme tekme, ki so obvezne za vsa društva MSŽ, ki imajo najmanj 6 telovadcev.
Da se tekmovanje omogoči zares vsem društvom bodo vse mere pod višino nižjega oddelka: raze® tega se uvaja v tekme še novost — igra. s katero se uvaja nov duh v sokolsko telovadbo. Člani tekmujejo s prosto vajo igro. tekom na 100 m, metanjem krogle z obema rokama, skokom v daljino im vajo na drogu. Članice tekmujejo s proste vajo igro, tekom na 100 yar-dov, skokom v daljino ta lučanjem žoge obojeročno Moški naraščaj tekmuje s prosto vajo igro t»kom na 100 m na drogu ta s tekom z ovirami v telovadnicah: s tem zadmjim tekom tekmujejo cele vrste Ženski naraščaj tekmuje s prosto vajo, igro, »ritmično študijo« na krogih ta s skokom v daljino Z*t č'ane ta članice velja kot
igra podbijanje. za naraščaj se določi podobna igra.
Razen teb tekem se izvrši tudi za člane tekma za župno prvenstvo v prostih vajah, na konju, krogih, bradlji ta drogu (ena obvezna in ena poljubna vaj al), z metom diska z desno roko. -kokom v daljino ta skokom v višino ob palici: obvezne vaje sestavi za vsako omenjenih orodij prednjački zbor drugega sokolskega društva. Te vaje morajo biti malo pod težkočo višjega oddelka.
Živahen Je bil razgovor, kateri kraj bi predlagal zbor društvenih načelnikov žup-nemu občnemu zb^ru za župni zlet 1. 1928., Maribor ali Ljutomer. Sklenilo se ie predlagati Maribor: s tem seveda še ni rečena zadnja beseda, kajti za odločitev Je kom-petentem župni občni zbor. — Pri slučajnostih so posamezna društva izrazila neke svoje želje ki se jim bodo po možnosti izpolnile. — Tako 'e bil sokolskim društvom MSŽ dan podnet za marljivo delo; na društvih ie, da to. kar je zamišljeno, tudi izvršijo. In tedaj bo čez leto dni bilanca raz-veseljivejša. nego Je sedaj.	A. J.
Samo ze dame in otrobe
izdeluje in modernizira plašče, kostume po najnovejšem kroju.
Cene najnižje. — Se priporoča
Modni atelje Josip Bajde,
Selenburgova ulica 7/1.
KOLMANOVO
PLAVILO
JE NAJBOLJŠE 'CENA PO KOMADU
SAMO EN DINAR
ZAKAJ
BI
KUPOVAL! DRUGO 1
Zastopnike
dobro vpeljane spreimem za vsa večja mesta
za prodajo novega pralnega preparata, potrebnega v gospodinjstvu obrtu in industriji. Samo seriozni in dobro uvedeni gg. prideio v poštev. — Ponudbe s prepisom ev. spričeval in referencami na Publicitas d. d„ Zagreb. Gundu-lčeva 11, pod ,Za 13.757*. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t
V nepopisni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša preljuba
Zora
v cvetu svoje mladosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil 13. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica štev. 19.
Žalujoča rodbina Outrata.
POT
1CV1/
ki stalno potuie po ceh Dravs«; i:-. Savinjski dolin' ter slovi nsk1 Koroški, vzame seboj še nfkaj dobro Uofih predm tov. V poštev oi pršta predvStm slanina, žganje in kand t ter fokolada. Ponudbe na u r?vo	Marbcr pod ,AOILE\*.
Hektograiičm
zvitki, masa, hektografični trakov' vedno m najceneje
v zalogi pri
LUD. BARAGA UubHana*
Selenburgova udes >tev si	1	>eleton si. 29St
Dva železninaria
10 Ki
izložb
spretna, ki se razuraca na aranžiranje
= spreimem. =====
Natančne ponudbe z zahtevke m p ače na ogl. odd. „Jtrra" pod značko ..Verzirana mnč".
Konkurz.
Državno posestvo „15elje" potrebuje
vrtnarja.
Prednost imajo naši državljani, za njimi pa državljani prijateljskih slovanskih držav.
Prošnjo z dokumenti po čl. 12. zakona o uradnikih in drugih dižavnih nastavljencih je poslati do 2t oktobra t. 1.	10684
Ravnatel stvo držav, posestva Belje,
Kneže c (Baran e), štev. 6722.
JUNIPER

ie eno francosko žganie z brinievim ekstraktom je najboljše sredstvo proti levmatizmu. glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji tn trgovini.
Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper(i engros cene. Celje, Gosposka ulica št. 26.
Ooozorilo.
Obveščava cenj. odjemalce tvrdke Petrič & Co. v Ljubljani, da g. Ivan Petrič ni upravičen nastopati niti v svojem niti v imenu svoje soproge kot lastnik tvrdke, sklepati za isto kake pravnoveljavne dogovore ter jo zastopati v kakršnemkoli oziru niti zaključevati kake kupčije v imenu in za imenovano tvrdko. Vsi njegovi tozadevni koraki ostanejo od naju nepriznani
10714	Amalija Zorčlč, Terezija Dular.
v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica 46, bo dne 19. oktobra t 1.
Efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne, dragocenosti od 14. do 16. ure	10718


Prodaja lesa.
Lesna družba .,Krim" v Preseriu
proda (vsled oddaje obrata) orka 200 ms tramov in cirka 150 m* rezanega lesa dražbenim potom
« nedelja, dne 16. oktobra ob 9. url dopoldne
ter vab' interesente na to prodajo. 10699
^	_J
Kdor oMe, fn napreduje!
—nik:
Zakaj se je branila
Ko je vstopil Milan tistega dne v sobo svoje zaročenke, ga je doletelo nekai nepričakovanega. Dočim mu je ljubljena nevesta drugekrati vselej vsa vesela prihitela naproti in mu rade volje ponudila svoj lepi obrazek, da jo je poljubil, ali pa mu je celo sama pritisnila zveneč poljubek na ustnice, se je danes ob njegovem vstopu pač dvignila s svojega sedeža, a ostala je kakor pribita na svojem mestu. Pa to bi še bilo! Bolj presenečen je še bil, ko je prišel do nje in jo je hotel priviti k sebi, pa se mu je odmaknila in ga celo z roko odrinila od sebe.
»Silva, kaj to pomeni?«
»Hihihi! Nekaj že!«
Kakor bi dvomil, če se ni zmotil, je še enkrat poskusil, da bi jo poljubil, a ona je še bolj energično stegnila roke proti njemu.
»Ali Silva! Poljubiti da bi te več ne smel?«
»Ne!<
»Kako to? Zakaj ne? Povej, kaj se je zgodilo?«
»Hihihi — zgodilo!... O da, na svetu se vedno kaj dogaja! In kar se še ni. se pa še lahko zgodi!«
»Kako govorjenje je to, Silva? Hitro, nestrpen sem: ali pojasnilo, ali — poljub!«
»Sedi raje tja na stol in mi povej vse lepo po vrsti, kje si danes že povsod bil!«
»A-a, zdaj se mi svetlika! Zalezujejo me in — obrekujejo! Videl me je nemara dopoldne kdo, ko sem šel v tivolski gozd na izprehod, kjer je vedno dosti zaljubljenih parčkov, pa jo je v svoji bistroumnosti pogodil: .Gotovo gre tudi ta na sestanek!'«
»Glej, glej, nisem vedela, da imaš tako slabo vest!«
»Ljudje so zavidni in škodoželjni! Kdo ve, zakaj jim gre! Kar bi radi, da bi se zgodilo, pa pravijo, da se je! O. hotel bi poznati tistega...!«
»Torej v tivolskem gozdu si bil — in kje še?
»Povej zdaj ti meni, kod si danes hodila, potem hočem praviti jaz dalje!«
»Jaz — jaz sem bila od 11. do 12. ure dopoldne pri svoji prijateljici Milki in drugje nikjer.«
»Ta te je torej naščuvala?«
»Moja prijateljica Milka da bi ščuvala in morda celo lagala, ko je je sama dobrohotnost in resnicoljubnost!«
»O ne poznaš je! Rada bi videla, da bi se ti izneveril!«
»Zato da bi ona zavzela moje mesto seveda! Pa iz česa sklepaš na take stvari?«
»Ti ne veš, kako se mi vedno nasmihava!«
»Znano ji je pač, da si moj zaročenec in ker ima mene tako hudo rada. ]e pa še napram tebi prijazna!«
»in icaKo me zaljubljeno pogleduje. Ko bi ti vedela!«
»To ti rada verjamem! Toda ne pogleduje samo tebe tako, ampak vsakega človeka. Nekdo je rekel, da ždi v vsa-
kem njenem očku po en amorček in strelja! Ubožica drugače niti gledati ne . zna kot zaljubljeno. Ubožica, pravim, ker io drugi baš tako po krivem sodijo kakor ti. Pravijo, da fante zapeljuje, ko vse to nič ni res! Saj ji tudi treba ni, ko ima itak vse polno čestilcev. Kdo ve, če nisi tudi ti med njimi!«
»Saj ne rečem — ljubka je, toda jaz ji nisem nikdar kazal, da mi je všeč...«
»Iz ozirov do mene, seveda, hihihi!«
»Silva, nikar se ne norčuj in govori že! Jaz hočem vedeti, kaj je vzrok, da se vedeš danes tako čudno proti meni! Takoj me poljubiš, ali...«
»No, kaj?«
»Ali pa grem in se ne vrnem več!«
»In kaj storiš?«
»Izberem si drugo!«
»Hm, tako velika je torej tvoja ljube-ze do mene? Zares, ponosna sem lahko nanjo! »Grem in si izberem drugo!« Kako enostavno je to!«
»Kaj pa misliš, da naj bi storil?«
»Pričakovala sem. da porečeš: »Grem in se ustrelim!«
»To bi ti nemara prav hodilo! O. že vidim, temeljito bi se me rada iznebila! Sicer pa se tudi to lahko zgodi! Prav je, da si me opozorila! Da. ustrelim oe! Doma imam nabit revolver! Šest nabojev bo menda zadostovalo!«
»Ali da se res ustreliš?«
»Kakor sem rekel, tako storim!«
»In kdo bi bil kriv?«
»Kdo drugi kot ti! Ti me boš imela na vesti!«
»No, če je pa taka, potem seveda...
Take odgovornosti ne morem vzeti nase,, hihihi!«
Stopila je k njemu, položila mu roke okoli vrata in ga poljubila enkrat, dvakrat. večkrat ... On pa ji ni ostajal nič na dolgu. Poljub za poljub! A ko sta si že oba zaželela nekoliko odmora, je on zahteval:
»Zdaj pa povej, zakaj si se prej branila!«
»Ali zakaj?« Nagnila se je k njemu in mu zašepetala na uho: »Zato, ker je potem — manj greh, hihihi!«
»Manj greh? Si bila mar pri spovedi?«
»Ne! Ampak pojdem jutri!«
»Pa kdo ti je potem povedal, da je manj greh, ako se braniš?«
»Saj si ne pojdem menda jutri prvič lajšat vesti!«
»A tako — že zadnjič torej, ko si se izpovedovala, ti je očital izpovednik: »Ko bi se vsaj malo branila!« Ali ni mar tako?«
»Hihihi!«
»Zdaj mi je seveda vse jasno! Zato sem moral jaz kajpak tudi izjaviti, da se ustrelim, ako me ne poljubiš! Zakaj ako s poljubom komu življenje rešiš, potem že celo ne more biti greh. kaj ne da?«
»Hihihi!«
»0 dražestna si! Res. zaslužiš, da bi te venomer poljuboval! Ampak še nekaj mi povej: kako to, da mi že tisti-krat, ko te je izpovednik poučil, nisi nič o tem pravila in da se že tistikrat nisi branila? Nemara da si tako ie kalkuli-rala: do prihodnjič, ko pojdem zopet k
izpovedi, je še časa dovolj, da se poboljšam! Ali nisem uganil?«
»Hihihit*
»Zares, velika diplomatka si! Toda. Silvica. ne vem. če bo pred ljubim Bogom vse tako obveljalo, kot si ti misliš in želiš! Nekai dni po izpovedi bi se bila pa le morala braniti, da bi tako vsaj svojo dobro voljo pokazala!«
»Ko te imam pa tako rada!«
»In danes, če si se že začela braniti, bi bila morala biti vsekakor bolj stanovitna!«
»Ko te imam pa tako rada! In potem pomisli, da si se hotel vendar ustreliti!«
»Seveda, seveda, to je gotovo tehten vzrok! Toda ker pri Bogu izpoved le tedaj nekaj velja, ako se grešnik vsaj za nekaj časa poboljša, ne pride..i jutri k tebi. da naju ne bo imela obeh izkuš-njava.«
»Kako si krut! Zdai vidim, da me nimaš nič rad!«
»Ti hočeš torej, da pridem navzlic temu? In če se izpozabiš?...«
»Ko te imam pa tako rada!«
»No. dobro, pa pridem! Ali obljubiti mi moraš da se boš vsaj branila!«
»Pa zakaj?«
»Ker je potem vendar manj greh! In pa — ali veš. zakaj še?«
»Zakaj?«
»Ker so poljubčki, kakor sem se danes prepričal, potem še vse bolj sladki, ako si jih mora človek priboriti!«
»No, se bom pa branila! Ampak preveč ne. da veš!«
MarocJLo, m, osa, dopisa.. Ucoitsso, malih, oglasov, ji. poslati, na. Oglas ru, od cUUk -Jedra,' hubljasui, \.TaL st. 2
rrtsinu?uaf
JLah, oglasi, ki, slu iijo v pasrvxLoualti* m, soafaL tt, n/junMA, obcuLsioa.. usaka. bas&da, ^o par-. — Naj ■ manjši z/iasak. Vin, 5~. Vruzt&jbisia, za, šifro Dln,y-.
V Ji, t onstojbuiM. jt. vposla, U■ obuvam- z tuzrocilom,,, so-c&rst, oglasu t*. pnobcuo Čekovni, račun, posten, Lrrz. rulnu* {fublfona.št
<Lopur-<rtsa/ifa, ul, oglasu brgotifht&a, al*. zsicLČaja, ■ vsaka, btstdas Din, r-. — Maj-tnanjh zjussJz Vin, to~~ Vrislojbuva, za, šifro Duu j--
Znižane cene
T brivnici M. Nežič, Voš-njakova 4 (Prej cesta na gorenjsko železnico.) Dijaki, učenci in otroci striženje 5 Din. Posebni oddelek za dame. Ob nedeljah dopoldne odprto.	82740
Auto-Wanderer
priporočljiv ta potnike, telo dobro ohranjen, izvrsten motor, • prvovrstno pnevmatiko, se ugodno proda. Poizve se pri: Rudolfu Oro-szy, Ljubljana. Tavčarjeva ul. 2	32683
Vuikaniziram
vse vrste svtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in mo-torje. P Škafar, Ljubljana. Rimska cesta 11.	12
Ne prezrite!
Pri meni vince se dobi i« dolenjske in štajerske dežele, ter dobro pivo, pristni
mošt.
ki bodo dame ga želele.
Vsi abonentje brez skrbi posetijo me lahko, saj točim še malinovec, pijačo okrepčilno, sladko.
Sprejemam abonente rad na dobro hrano in tečno, vsakdo poskusi naj enkrat, vem. da bo »dovoljen z njo!
»Pod lipe« abonentov sto se me spominja še gotovo zdaj sem krčmar na »Taboru«,
kjer vse lepo je, dobro.
novo
Obiščite »Sokolski dom« in restavracijo priznano, kjer taborim na »Taboru« vas vabim na pijačo. — hrano!
Se priporoča bivši vodja »Brezalkoholne restavracije« pod »Staro lipo«. 32727	CEPIN VID.
Strojnega
ključavničarja
zanesljivega, x dobrimi izpričevali, sprejme takoj: G. F. Schneiter, podjetje za grad bo vodnih turbin, Skofja Loka.	32617
Pomočnika
samo boljšega
takoj sprejmem v veletrgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom, ki je zmožen potovati ter zna 8 strankami občevati, takoj sprejmem. Ponudbe je poslati do 20. t. m na oglasni odd. »Jutra« pod »Agi-len« 12«.	32612
Pomočnika
ključavničarskega in kleparskega, izurjenega, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv pomočnik«.	32536
Trg. pomočnika
prodajalko' in učenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom takoj ali s 15. novembrom 1927 Josip Lan-geršek, Marenberg. 32253
Prodajalke
tekstilne stroke sprejmemo takoj. Ponudbe s sliko in t navedbo plačilnih zahtevkov na oglasni oddelek — »Jutra« pod »I. K. A.«
32342
Natakarico
prejmem v bližini Ljubljane. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Natakarica — 205«.	32713
Briv. pomočnika
Slovenca, mladega ki zna dobro ter hitro delati, tudi »bubi«. sprejmem v stalno službo. Naslov ogl. odd »Jutra«	32702
Modistko
.samostojno, spretno, sprejmem takoj. Do pipe pod — »Dober okus« na oglasni odd. »Jutra«
Navijalko
dobro izurjeno na stroju z električnim pogonom, — sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Dobra služba«. 32733
Čevljarske vajence
sprejme »Voika«. Krekov trg.	32741
Učenke
sprejmemo v tvornici dam-skega perila. Peter Pire in Co., Guljava, Moste 25.
32744
Šiviljo
za plašče, samostojno, — sprejmem. Modni atelje — Josip Bajde, Selenburgova 7, I. nad.	32758
Mladenič
ki je odslužil vojaščino, s trgovsko naobrazbo, vešč strojepisja, išče službo, tudi na deieli Gre za vsako plačo Cenj ponudbe [»od »Vesten in marljiv« na — oglasni oddelek »Jutra«.
32580
Strojna pletilja
sprejme delo od trgoveev. Naslov
»Jutra«
oglasnem
odd. 3263»
Samo še malo časa
sprejemamo zastopnike(ce) proti tiksui plači in visoki proviziji za razpečavanje srečk in švicarskih ur na male obroke. Zumbulovi§. Ljubljana Aleksandrova — 12.	32743
Briv. pomočnika
dobro veščega bubi-striže-nja (ev. navijanja), sprejmem z novembrom Ponudbe pod »Spreten« na oglasni odd. »Jutra«. — 32707
Intel, gospodično
srednjih let, iz boljše hiše, ki zna šivati, muzikalično naobraženo in ki daje — prednost mirnemu domu pred plačo, sprejme Irena Bali v Karlovcu.
Gospodično
pošteno, pridno in zanesljivo. katera govori nemško in hrvatsko, sprejme k dvema otrokoma pri — boljši družini veletrgovec v Subotici. Ponudbe je poslati na Basch in Vigh, Su-botica, Somborski put. — 32613
Trgov, pomočnika
vojaščine prostega, od kolonijalne branie, takoj — sprejmem za specijalno trgovino. Hitre ponudbe na hotel »Slon« Ljubljana — pod »Sana«.	S2710
Maserja in maserko
po možnosti moža in ženo. sprejmemo za zdravilišče Klenovnik. z. p. Ivanec. Hrvatska.	32402
MI>IM>IIHIIIMH»i
Mlad dipl. inženjer
s šoferskim Izpitom, odličnim nastopom in prijetne zunanjosti, »a avtomobil^ sko šolo in reparaturni zavod. se takoj sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Inženjer«.	32756
Pletiljo
le popolnoma izurjeno, — sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	32636
Blagajničarko
zanesljivo, točilno, sprejem Nastop takoj. Ponnd-be s «liko na: Tomo Ma-jcr. kolodvorska restavracija v Mariboru.
32603
Kdor je priden
lahko zasluži letno 35.000 Din. Samostojno lepo delo. Pišite na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Novo« in priložite 20 Din za navodila in vzorec. 1135

Učenka
se želi učiti pri boljši ši. vilji. Naslov: Baraka oi Friškovcu pri Hribar. — 32606
Pridna deklica
ki razume vsa dela pri gospodinjstvu. bi šla kot — strežnica k boljši rodbini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strežnica«.	32712
Mladenič
močan išče službo sloge, skladiščnega delavca ali kaj sličnega Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 17«.
32508
Mesarski pomočnik
pošten, želi službe pri — boljši mesariji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32721
Naprave
za mi
40—45 HP in 20—25 HP kompletne rabljene garantirano pripravljene za takojšnji pogon
ceno prod smo
Nove naprave, tudi
bencinmotorji in parn' motorji takoj na razpolago.
Iščemo
spretne zastopnike
igg. Emil PIewa
Wl«n xvn. Watigaase 78-8« «»♦»«»»»»» ««M>MMM
301etna vdova
poštena in vešča, želi služ be pri kakšni družini za vse skupaj, ali tudi za delna dela, bodisi v mestu ali na deželi. Naslov. M. P. pri Ivanu Percu. Višnja gora.	32728
40.000 do 80.000 Din
dam v podjetje, ki mi nudi službo ali pristopim kot družabnik. Sem vešč pisarniških poslov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv 97«. — 32697
Za službo
se priporoča vesten mož, reduciran poduradnik, brez penzije. samec in neoporečen. Sprejme pomožno pisarniško službo, skla-dišSnika, nadziratelja, in-kasanta itd. Je poznavalec naših planin, vseh potov ter muzika'iien. Kdor bi potreboval vestnega moža, naj poilje svoj cenj. naslov pod »Hvaležna moč« na oglasni odd. »Jutra«.
S3656
Trgovsko izučen
zmožen vseh pisarniških del, sprejmem vsako delo. Cenj. ponudbe pod »Agilen 100« na oglasni odd. »Jutra«.	32742
Kuharica
za vse. želi službe. Reslje-va cesta 9. Vprašati pri hišniku.	32739
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in uspen siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Pro6j>ekti gratis Natančne informacije v avto šoli — Zagreb. Kaptol 15 — 1'elefon št 11-95 32340
Francoščino
poučujem. Pojasnila od i2. do 3 Naslov v oglas, odd. »Jutra«
Inštruktorja
francoščine sprejmem za — gimnazijca Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	32709
Lutzove peči
in email tablice ima v zalogi ini Mate G u t e 1 j, Ljubljana Vil 'Šiška). Jer nejeva št 5	208
Perje — puh
nizke cene. E. Krajec, — Pred škofijo 20. 32720
Pisalni stroj
A. E. G. Mignon, nov, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32723
Stroj
za rezanje vsakovrstnega usnja, dobro ohranjen, — na nožni pogon, prodam po jako nizki ceni. Jamčim. da je v delazmoinem stanju. Poizvedbe v ogl. odd. »Jutra«	32701
Razno
Več vesing pip za pivo, sesalko, železno peč, novo decimalno tehtnico z uteži, različne pletenske postelje, salonska obleka, več metrov cinkastih cevi za pivo, bakreni kotel za vodo v štedilniku, veliko različnih steklenic in druge reči, prodam radi selitve po ugodni ceni. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
32731
Stensko ogledalo
starinsko, z zlatim okvirjem, kupim. Ponudbe pod »Ogledalo« na oglasni odd »Jutra«.	32610
Dobavitelja
Binmskih desk od 10 cm širine navzgor, v dolžinah od 2—4 m, rednega, iščem. Ponudbe pod »Za zaboje« na oglasni odd. »Jutra«
32555
Moško obleko
črno. in sukno zelo poceni prodam Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	S2746
Moško kolo
prodam za 675 Din Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
32737
Šivalni stroj
krojaški, »Singer«, Central-bobin, dobro ohranjen, jako ugodno naprodaj v Cigler-jevi ulici 65, p Moste pri Ljubljani. Od pol 1 do pol 2.	32388
Drva
brastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žag« V Scagnetti -Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom	36
Spalnico
lepo, trpežno in suho, novo, za gosposko sobo. in več drugega pohištva, prodam radi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni. — Naslov pove oglasni odd. »Jntra«.
Mal stroj
za prerezavo knjig (Hebel-sebneidmasehine) poceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	32687
Dražba
10 hI vina, 1 konj, S vozovi, razno trgovsko blago, konjske opreme in drugo se vrši 15. oktobra ob 10. dopoldne v Reštanju št. 61 pri Rajhenburgu. 32628
Parno lokomotivo
za prevoz 20 HP. v dobrem stanju, dnevno v obratu, poceni prodam ali jo zamenjam za dober motor do 15 HP Magavac. Varaidin.	32619
Prešani ocvirki
i «i 5 Din vedno na razpolago pri tvrdki
Evald Popovič
Ljubljana. Cesta v Mestni log St. 15	28846
Stopničasto rešetko
(Treppenrost • Vorfenerung) kurjenje ugodno prodam. Dopise pod »Rešetka« na oglasni odd. »Jatra«. 83554
Otroški voziček
prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutru.
Prodamo
oiodle za obdtlovaije eleza in s cer: razne stružnice, sepinge, rendu vrtalne stroie stroj za rezanje mhnskih valje-in razno ročno orodje ;arni stroj 20 HP na da!;c 2 jarmenika za
žaganje desk. Rado Reklam Jugos Subotica, pošt pret. 48
rt
Krompirja
po Din 1.03 kg, lepega prebranega, dobavim več vagonov takoj. L. Rebolj, Kranj.	32611
Krompirja
dva vagona, lepega, lastnega priadelka. prodam kg 1.02 Din franko Skof-ja Loka Naslov oglasnem odd. »Jutra«	32704
Srebrne krone
kupuje In plača dobro C. Čuden. Ljubljana. Prešernova ulici 1	209
Polhoue km
is n* drag* od divjačine
kupuj, is zanesljivo dobro plač« D Zdravi«. Ljubljana Florijaoska ulica it. B 47
Posteljo
čisto, dobro ohranjeno, ii medi kupim Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Ljubljana 18«.	S2?718
Železen štedilnik
dober, zamenjam za malo pečico »gašperček«. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	32708
2 elektromonterjia
10 HP oziroma 1 elektromotor 20 HP, 300 volt, za istomerni tok, kupim. Naslov: »Tova« d. z o. z., Ljubljana.	32735
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenab
Cerne — juvelir
Ljubljana Wolfov» ul 3.
Vilo
ali hišo z vrtom in prostim stanovanjem v mestu ali na periferiji, kupim in takoj plačam. — Ponudbe pod šifro »150.000« na ogl. odd. »Jutra«.	32685
Hišico
z Opeko krito, kupim na Dolenjskem v bližini postaje Ponudbe pod: Upokojenec 20 — na oglasni oddelek »Jutra«.	32257
Trgovsko hišo
na prometnem kraju na Gorenjskem oddam v najem event tudi prodam. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Eksistenca zagotovljena 156.«
32714
Vilo
visokopritlično. prodam. — Obstoji iz dveh velikih stanovanj > elektriko, — kleti, drvarnic, pralnice in je letos dozidana Nahaja se na periferiji. Potreben kapital 75.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Ugodna 75«.
32716
Hiša
novo zidana, s trgovskim lokalom in stanovanjem, po nizki ceni na prodaj ali v najem. Naalov: županstvo Rajhenburg. 32751
Skladišče
in pisarno * električno — razsvetljavo oddam i 1. novembrom. Pojasnila r oglas. oddL »Jutra«. 32646
Lokal
v centru ali	bližini mesta
rabim takoj	Ponudbe pod
»št. 101« na	oglasni odd.
»Jutra«.	32724
Brivnico
v večjem mestu Sp. Štajerske, 5 minut oddaljena od kolodvora, na prometni ulici v bližini večjega hotela, prodam. Eksistenca sigurna. Ponudbe pod šifro »Brvnica« na podmž-nco »Jntta« v Celju. 32699
Lokal
manjši, iščem za takoj ali pozneje Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« — pod značko »Točna plnl!-nica«.	32736
ftonevoitju
Realitetna pisarna
družba i o t
Ljubljani Miklošičeva cesta 4
sprejema piljave ln posre doje pri oddaji stanovanj trgovskih obrtnih lokalov za oddajalca brezplačno
Nudi prevzemnikom veliko izbiro «tanovanj sob. trgov skib in obrtnih lokalov po mzkib pristojbinah Za od dajalce najboljša prilika od daje stanovani — ker brez vseh etroškov	195
Preselitve
s pohištvenim ali plato vozom brzo in najceneje preskrbuje špedicija »Slovenija Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. Telefon 2718.	207
Stanovanje
(kuhinjo, 2 sobi in pritikiine) v Zeleni jami hiša št. 230, oddam e 1. novembrom.	32673
Stanovanje
3 do 5 sob. pripravno tudi za pisarniški lokal, telim v bližini ?odi£fca ali v — centrumu mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal takoj«
32.500
Zobozdravniki!
V lepem gorenjskem kraju blizu Ljubljane z redno železniško in avto zvezo oddam v «vrho nastanitve zobozdravnika komfortno stanovanje s tremi sobami, or-dinacijsko sobo, t>obo za služkinjo, kuhinjo, kopalnico x vsemi pritiklinami in s souporabo vrta Dobra klientela! Ponudbe pod — »Zobozdravnik« na oglasni oddelek »Jutra« 32422
Stanovanje
komfortno, s 7 sobami m pritiklinami. se odda takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	32365
Stanovanje
4 do 6 sob. v centru ali ckoH Tabora, rabim takoj ali za nevember Ponudbena oglasni odd »Jutra« — pod »br 1000« 32725
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in priti-klin. želim za november ali pozneje v bližini dolenjskega kolodvora Tozadevne ponudbe je vpo-slati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stran ka 405«.	32405
Oprem, stanovanje
is dveh sob in kuhinje, v mestu, oddam Reflektan-ti pošljite svoj naslov pod »Mirna stranka« na ojrlas-ni odd »Jutra« 32715
Solnčno sobo
zračno, oddam 1 ali 2. osebama event « hrano — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	S2578
Oprem, sobico
želi v sredini mesta gospodična. Event. gre kot sostanovalka k boljši družini. Ponudbe s ceno na oglas, odd »Jutra« pod »Cel dan odsotna«. 32717
2 sobi
eno. opremljeno, eno prazno. vsaka « posebnim vhodom ter s souporabo kuhinje. dam takoj v najem pri glavni pošti. Ponudbe pod »Takoj 10« na oglasni odd. »Jutra«.	32722
Trgovski lokal
obstoječ iz dveh velikih prostorov v sredini Maribora. oddam. Naslov v ogl. odd. »Jntra« Maribor. S2757
Gospodično
ali dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. Uporaba klavirja. Naslnv ogl. odd. »Jutra«. 32369
Mladenič
star 20 let. > pisarniško službo, želi v popolno — oskrbo k preprosti družini. Naslov v oglasnem odd »Jntra«.	32694
One 19. oUtobra 1927 ob 10. url dopoldne
se vrši v Murski Soboti sodna dražba komjletne
tiskarne „Panonije".
Interesenti se na to opozarjajo s pristavkem, da jim je za vse intormacije na razpolago Po^iilnlca v Gornji Radgoni. 1070?
9
ORCO'
najboljši švicarski sir. Zahtevajte ga samo v zavojih.
Zastopstvo: Fr. Srd ar & Co., Zagreb. Ginre Deže-liča Prilaz 81.	Telefon 14—56.
Opremljeno sobo
in prijazno takoj oddam gospodični Naslov v oglas, odd »Jutra«.	32657
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32686
Kot sostanovalca
takoj sprejmem gospoda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	32719
Sostanovalko
sprejmem v lepo zračno sobo. Naalov oglasnem oddelku »Jutra«.
Sobo
prazno ali opremljeno, g posebnim vhodom, oddam takoj v blžini tehnične — srednje šole. Naslov r oglasnem odd. »Jutra«. — 32757-a
Sobo
z dvema posteljama, posebnim vhodom, parketi, even. klavirjem v I nadstr. na Taboru oddam Svetlič. Tabor 5, I. nad.	32750
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in prostim vhodom oddam boljšemu gospodu poleg nunske cerkve Naslov pove ogl odd. »Jutra«. — 32711
2 veliki sobi
zračni, parketirani, z elektriko, oddam e 15 novembrom Blizu cestne železnice. Na ogled od 2. popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32729
V lepo sobo
sprejmem sostanovalca z vso oskrbo Naslov v ogl. odd. »Jutra«	32734
Sobo
želi dijak. Ponudbe z navedbo cene pod »15. oktober« na oglasni odd. »Jutra«.	32738
Sobo
e posebnim vhodom ter elektr razsvetljavo, v sredini mesta, oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«	. 32732
Sobo
veliko in zračno, t dvema posteljama, oddam v bližini Tabora. Poizvedbe v oglasnem odd. »Jutra«. — 32749
1—2 sobi
oziroma 1 sobo s predsobo želim v sredini Šiške za takoj ali s 1. novembrom Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Šiška«. 32754
V separirano sobo
v centru mesta, sprejmem dva gospoda ali visokošol-ca na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem odde'kti »Jutra«.	32747
Sobo
s strogo separiranim vhodom želim za takoj v okolici od glavnega kolodvora do glavne pošte. — Ponudbe pod naslovom »Lesni trgovec« na oglasni oddel. »Jutra«.	32748
Kot družabnik
pristopim k gostilni v Ljubljani; dam vino in event. koncesijo Ponudbe pod šifro »Dober zaslužek« na oglasni odd. »Jutra« 32566
S 500.000 Din
kapitala se želim udeležiti kot tihi družabnik pri kakem prvovrstnem industrij skem podjetju. Ponudbe pod »Popolna varnost« na oglasni odd. »Jutra«
2000 Din posojila
želi gospa proti visokim obrestim in garanciji. Ponudbe pod »Vrne gotovo« na oglasni odd. »Jutra« 32730
Družabnico
z manjšim kapitalom .prejme dobro podjetje za — damsko konfekcijo Ponudbe na oglasni odd »Jutra. pod .Samostojna šivilja«.	32759
40.000 do 80.000 Din
dam v podjetje, ki mi nudi službo ali pristopim kot družabnik. Sem vešč pisarniških poslov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv 97«. — 32607
XLh
Preklic
Podpisani Karol Girlinger, major v p. St Ilj, v Slov. gor., preklicujem. kar sem govoril o go?p. Ehrlichu in njegovi obitelji, posestniku v St Ilju. Vse moje — opravljanje napram njemu in njegovi družini je bilo strogo izmišljeno ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Girlinger. 32602
A. B. c.
Nisem prejelal	32705
»Cetinje«
Označite čas in kraj — 72 Cet.	32700
Senitv€
Krojaški mojster
▼ najprometnejšem kraju, star 28 let. hišni in zemljiški posestnik, želi v svrho takojšnje ženitve radi ne-poznanstva tem potom — zdravo družico ter mirne is značajne narave ter pridno in skrbno gospodinjo. Ponudbe po — možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagostanje«.	32706
Trg. poslovodja
dobro situiran. prijetne zunanjost. želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok v svrho ženitve Dopise s polnim naslovom na oglasni odd. »Jutra« pod »Poslovodja 33«. 32752
91*
Klavir
črn, skoraj nov, prodam. Gledališka 5/23. 32548

Ooberman
krasen eksemplar. z rodovnikom, 17 mes. star, ugodno naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
32635
lovna dražba
oohištva in pisarniške
opreme se vrši v četrtek 13 oktobra ob 2. uri popoldne v skladišču ,,Balkan" na
Ourajski cesti. Pioda a se: kom letna spaln!ca z 2 posteljama in razno drugo ohištvo, kuhin ska oprema in posoaa, kanvse štela?e, -muči it J ter p salne mize in pisainiška oprema. io ■ 2
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno no a>tnih in danih načrtih
A. AMANN, Liubliana
Dvorni trg št 1 .............................
Urejuje dr. Josip Bum. Izd*j« n Konzorcij cjntna Adoli Ribniku, Zrn Narodno tMurao dd. kot ttekaiMrja Fran Jeaerick. Za iasccatnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vai v Ljubljani,