GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna i00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma * ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 19 (529) Leto XI. NOVO MESTO, 12. MAJA 1960 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave 5t. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisna podjetje »Delo« v Ljubljani Bodočnost raste iz trdnih in globokih temeljev Petnajst let je minilo, odkar Je utihnila vihra druge svetovne vojne. Fašistični in nacistični nasilniki ter njihovi Pomagači so bili prisiljeni položiti orožje pred zmagoviti-zavezniškimi armadami ter narodnoosvobodilno vojsko •Jugoslavije, Štiri leta nasilne zasedbe Jugoslavije so pomenila za okupatorje in njihove pomagače štiri leta strahu in vedno večje nevarnosti. V srcu okupirane in podjarmljene Evropo se je začel na jugoslovanskem prostoru upor proti mogočnemu vojnemu stroju, ki je Krožil uničiti ves svet in ga Spremeniti v sužnje nemškega nacizma. Pozivu Komunistične parti-k in Osvobodilne fronte na Upor so se odzvale vse napredne sile narodov Jugoslavije, Organizirane so bile vojaške enote; v začetku majh-ue, so v neprestanih štirilet-uih borbah zrasle v mogočno armado, ki je bila sposobna obračunati z vsemi sovražniki in očistiti Jugoslavijo tujih in domačih tolp. Vzporedno z rastjo armade J« rasla ljudska oblast, ki je bila temelj revolucionarnih sprememb v življenju naših narodov. Ce pregledamo prehojeno pot graditve socializma v preteklih petnajstih letih no vojni, smo na naše uspehe lahko samo ponosni. 2e sama FRANC P I R K 0 V I Č obnova porušene domovine je bilo ogromno delo, ki smo ga uspešno dovršili v razmeroma kratkem času. Zgradili smo veliko novih tovarn, električnih central, povečali in odprli smo nove rudnike, ki dajejo surovine za industrijo, zgradili smo nove železnice in avtomobilske ceste, naš domači morski promet nas povezuje z vsemi državami sveta. Uspehi našega socialističnega kmetijstva so začudili ves svet. Tudi Dolenjska s Spodnjim Posavjem ne zaostaja v svojem razvoju za ostalimi pokrajinami Jugoslavije. Zgrajenih je cela vrsta industrijskih obratov, ki dajejo zaposlitev našemu delovnemu človeku: tovarna papirja in celuloze -Djuro Salaj*< v Vidmu-Krškem, Novoteks v Novem mestu in Metliki, Belt v Črnomlju, Industrija motornih vozil, Novoles v Straži in Novem mestu, obrati elektroindustrije v Semiču, Šentjerneju, Mokronogu in Žužemberku, tovarna šivalnih strojev na Mirni, Industrija perila v Novem mestu in Kostanjevici in še in še. Vse to dela in ustvarja dobrine za boljše in lepše življenje delovnih ljudi. Iz te osnove rasteja podjetja, ki krepe naše gospodarstvo. Delavsko in družbeno upravljanje nam jamči, da bo šel razvoj gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva ter vsega življenja pravo pot graditve socializma. Na osnovi naših bogatih izkušenj iz vojnih let in graditve po vojni bomo dosegli še večje in Lepše uspehe. Znali se bomo upreti oviram, ki bi se pojavile na naši poti. Prav zato pa moramo z vsemi močmi podpirati napore za ohranitev miru na svetu ter za sožitje med vsemi narodi sveta. Odlihovancem prisrčne čestitke Jamstvo za tovarno viskoze Odborniki OLO so na seji . maja odobrili jamstvo za posojilo v višini 10 milijonov dinarjev. Posojilo je najela občina Brežice za izdeiavo elaboratov in načrtov nove viskozne tovarne, ki bo stala nekje ob sotočju Krke in Save v brežiški občini. Za izgradnjo tega giganta med tovarnami bo potrebnih čez 24 milijard dinarjev. predsednik republike Josip Broz-Tito je za letošnji Praznik dela odlikoval tudi 58 tovarišev in to-varišic iz našega okraja. Odlikovanja so razdelili odlikovancem na občinskih ljudskih odborih. RED DELA III. STOPNJE so prejeli: Božič Janez, upokojenec, Videm-Krško; Jože Cepin, rudar, Senovo; inž. Rado Dvoršak, KPZ Črnomelj; inž. Matija Golob, KPZ Črnomelj; Ferdinand Kapš, uslužbenec ObLO Črnomelj; Filip Krese, jamski nad-paznik, Senovo; Pavel Krošelj, nadobratovodja, Tovarn« celuloze in papirja Vldem-KrSko; Rudi Mejak, upokojenec, Sevnica: Janez Majcen, kopač, Senovo; Anton Sta-niša, varilec, Novoteks, Novo mesto; Anton Strlekar, kopač, rudnik Senovo; Milan Stimec, obra-tovodja, Zora Črnomelj; Vlado Skoberne, električar, rudnik Senovo; Ivan Stritof, obratovodja, Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško; Marija Svigelj, delavka, Novoteks Novo mesto; Rezka VI-rant, vodja oddelka ObLO Novo mesto; Alojz Zupančič, direktor, Krojač, Novo mesto. MEDALJO DELA SO DOBILI:.. Alojz Bogovič, delavec. Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško; Martin Budna, kopač, rudnik Senovo; Vinko Gornik, previjalec papirja, Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško; Zoran' Dular, obratovodja, Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško; Jože Franko, kmetovalec, ObLO Novo mesto; Anton Golob, pečar, Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško: Franc Habjanič, gradbeni delovodja. Pionir Novo mesto; Martin Mlastan, kovač, rudnik Senovo; Ivan Intihar, vodja mehanične delavnice. Novr.teJrs, Novo mesto, I.ida Jakše, tkalka, Novoteks Novo mesto; Franc Jarc, preddela-vec. Kremen Novo mesto; Valentin Jerman, cirkularist, Novoles Novo mesto; Silva Jesenšek, uslužbenka rudnika Senovo; Henrik Kadivnik, šofer, rudnik Senovo; Drago Kalin, gradbeni delovodja, Pionir, Novo mesto; Dušan Klinec, mojster. Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško; Jelka Kralj, tkalka, Novoteks Novo mesto-Slavko Kumelj, šofer. Gorjanci ZAPISKI Z ZADNJE SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Gozdovi - družbeno bogastvo Na skupni seji obeh zborov OLO, 6. maja, je ing. Milan Bračika, poročevalec Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, poročal o gozdarski politiki v kraju. Svet je nakazal potre- POZDRAV DELEGATOM JZPU Prebivalci okraja zlasti pa lepega Novega mesta, si štejemo v čast, da ste, dragi delegati Združenja za poklicno usmerjanje, izbrali prav naše mesto za svojo drugo letno skupščino. Ponosni in veseli smo, da ste nam izkazali tako priznanje ter izbrali za skupščino prav sedež našega partizanskega okraja. Razstava in skupščina bosta v veliko pomoč naši mladini, ljudem, gospodarstvu in družbenim službam. Pozorno bomo sledili delu skupščine, ki je zelo pomembna za naš nekoč revni kmetijski in industrijsko nerazviti okraj. Po vojni smo dosegli velikanski napredek, primanjkuje pa nam prav kadrov. Strokovne ljudi je od drugod težko dobiti, zato se moramo nasloniti predvsem na lastne kadre in prav pri tem nam bo pomagala vaša skupšči in razstava. Želimo, da bi se vi, delegati pri nas dobro Počutili, da bi skunščina Potekla v prijetnem delovnem vzdušju, ob prostem času na da bi se razvedrili in naleteli Povsod na naša odprta srca! bo po skupnem družbenem upravljanju gozdov obeh sektorjev lastništva. Odborniki so na seji določili še število članov svetov pri OLO, potrdili zaključni račun okrajnega proračuna za leto 1959 in rešili še vrsto drobnih zadev. Izgubljeni milijoni 44,7 odstotka ali 112.578 ha je v okraju pokritih z gozdovi. Last SLP je 31 odstotkov gozdov, ostalih 69 odstotkov pa je last zasebnikov. V gozdovih SLP je 5,700.000 kub. metrov lesne zaloge, v zasebnih pa le 7 milijonov kub. metrov, čeprav je njihova površina dvakrat večja. Vrednost gozdov zasebnega lastništva je zato kar za 9 milijard 600 milijonov manjša. Z dobrim gospodarjenjem bi lahko bile zaloge večje za 12 milijonov kub. metrov lesa, letni prirastek pa bi bil v obeh sektorjih za 374.000 kub. metrov večji. Na ta račun izgubimo vsako leto, upoštevaje tržno ceno lesa 1 milijardo 300 milijonov dinarjev. V srednje evropskih gozdovih prevladujejo listavci; pov-vpraševanje po lesu iglavcev Začetek popisa kmetijskih gospodarstev V ponedeljek, 16. maja se bo začel popis kmetijskih gospodarstev z namenom, da bi ugotovili možnosti za razvoj kmetijske proizvodnje in za izboljšanje razmer kmetijskega prebivalstva. Popis bomo speljali na podlagi priporoč'la Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (FAO), enake popise pa imajo tudi v drugih državah. V našem okraju bo m*»d to akcijo popisanih 37.03". gospodinjstev v 1233 vaseh. je zato večje. Ti vrhu vsega tudi hitreje rastejo. Razmerje obojih v gozdovih SLP je ugodno: 40 odstotkov iglavcev in 60 odstotkov listavcev, v zasebnih pa je le 14 odstotkov iglavcev. Razmerje moramo zato izpremeniti v korist iglavcev. Se nekaj številk o potrošnji lesa. 65 odstotkov vsega lesa v okraju porabimo za kurjavo, 76.000 kub metrov tehničnega lesa porabijo kmečka gospodarstva vsako leto v razne namene, 22.000 kub. metrov okroglega in žaganega lesa pa predelajo industrija, obrt in gradbeništvo. Zaključek je dokaj žalosten: po krivdi zasebnih lastnikov zagospodarimo vsako leto v gozdarstvu težke milijone. Lesno industrija O tej je poročal direktor Novolesa, tovariš Jože Knez. Najprej je orisal razvoj lesne industrije v svetu, nato v FLRJ in v republiki in pri tem uporabil številne zanimive primerjave. Osnovna lesna industrija predeluje les v polizdelke, predelovalna industrija pa v končne izdelke. Štirje obrati osnovne lesne industrije v našem okraju (Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško, Tovarna vezanih plošč Straža, Jugotanin Sevnica in Kopitarna Sevnica) se s surovinami že preskrbujejo tudi izven meja okraja. Industrija les še premalo gospodarno izkorišča, saj na primer Jugotanin uporabi le 5 odstotkov surovin, ostalih 95 odstotkov pa pokuri. Z novim obratom za lesovinske plošče bodo ves odpadek koristno uporabili. Kopitarna Sevnica bo z novimi stroji povečala proizvodnjo za 100 odstotkov. Steviio majhnih, zastarelih žag bomo morali zmanjšati, saj zadošča surovinska osnova v okraju Je za 2 sodobno opremljeni žagi (Nadaljevanj* ne 3. sliaml) TAKO SO PRIŠLI... Novo mesto; Franc Lipoglavšek, == vodja izmene, Tovarna celuloze in == papirja Videm-Krško; Anton Mirt, = predsednik zadružnega sveta KZ = Brestanica; Jože Motore, skladišč- š nik, Tovarna celuloze in papirja =§ Videm-Krško; Mihaela Može, so- SS banca, hotel Kandija Novo mesto; ~ Anton Murgelj, cestar Tehnična g§ sekcija Novo mesto; Janez Pavlo- §= vič, kopač, rudnik Senovo; Franc g§ Penca, vodja glavnega skladišča, s= Pionir, Novo mesto; Drago Peter- §||= nelj, strojnik, Elektrarna Bresta- = niča; Jože Pucelj, kurjač in kletar, == hotel Kandija Novo mesto; Franc 1|| Pušnik, računovodja, rudnik Se- == novo; Janez Radi, ključavničar, ^= rudnik Senovo; Vt" Rajk, delav- =g ka, Novoteks NovtTjflHuc; Matevž S5 Robar, šef uprave ObLO Zužem- =~ berk; Ivan Rozman, pralec celu- loze, Tovarna celuloze in papirja = Videm-Krško; Štefan Sabolj, sku- s=p pinovodja. Pionir Novo mesto; :=£ Alojz Sašek, pred delavec, Kremen §=§! - Novo mesto; Franc Srebrnjak, e= kopač, Kremen Novo mesto; Ja- := nez Struna, kvalificirani cestar, ||| Tehnična sekcija Novo mesto; == Jože Skoberne, kopač, rudnik Se- =§ novo; Vitko Skoberne, član uprav- = nega odbora KZ Brestanica; Stane m Sobar, obratovodja, Avtopromet = Novo mesto; Marija Zonta, tkalka, == Novoteks Novo mesto; Alojz Zu- = pančič, kmet, ObLO Žužemberk, Bsj Prihodnji četrtek: ŠTAFETA MLADOSTI jj V petek, 29. aprila, Je bil t 3 Novem mestu sestanek pred- Hi siavnikov mladine, Ljudske g tehnike, ZB, gasilcev, SZDL, [j| sindikatov in še nekaterih or- §§| ganizacij. Na nJem so raz- H pravljali o štafeti mladosti, ki g| bo tekla tudi skozi naš okraj — §§ od Stične do Bregane. Na to jj glavno progo bo prišlo več H| okrajnih priključkov: iz Suhe lf§ krajine, z Baze 20, Laz, s Pod- H grada, z Debenca, iz Sevnice, = Brežic, Brusnic in Šentjerneja. = Posebna proga pa bo vodila še 1§ iz Črnomlja v Kočevje. Nad §§ temi progami imajo patronat == posamezne organizacije. Štafeta bo tekla skozi naš H okraj 19. maja. Mejo bo pre- - stopila pri Stični ob 7.50, pri H Bregani pa bo sprejela palico §§| ob 14.25 sosednja republika, ||| Na sestanku so se pogovorili H še o nekaterih drugih stvareh |j| v zvezi s štafeto. Aprila 1941 je navalila Hitlerjeva soldateska na kraljevino Jugoslavijo, ječo zatiranih narodov, deželo brez demokracije in osnovnih pravic delavskega razreda. Na zunaj in znotraj trhlo državo so združeni sovražniki zaradi izdajstva in podkupljenega vodstva štrli v nekaj tednih. Naša slika kaže Nemce pri prvi čezmejni akciji, ko obstreljujejo most čez Mežo pri Brančurniku na Prevaljah (nekoliko nižje v levem kotu so Ravne na Koroškem). Naleteli niso na noben odpor; streljali so bolj zaradi zabave. Stare Jugoslavije resnično ni bilo težko zrušiti, čeprav je ljudstvo v nemočnem besu stiskalo pesti, ko je doživljalo razsulo gnile kraljevine ... Nemške tolpe pa so začele takoj nato uresničevati »poslanstvo« satanskega Hitlerja in njegove stranke. »Ustvariti moramo tehniko razljudovanja. Ce me vprašate, kaj mjplim z raz-ljudovanjem, vam povem, da nameravam pokonč 'i cele rasne enote in bom to tudi storil, v tem vidim — grobo povedano — svojo nalogo. Narava je okrutna, zato smemo tudi mi biti okrutni. Ce lahko pahnem cvet nemškega ljudstva v vojni pekel, ne da bi mi bilo količkaj žal prelivanja dragocene nemške krvi, tedaj imam seveda tudi pravico, da pokončam milijone ljudi nižje rase, ki se množe kakor mrčes.« Toda v času, ko je Evropa ječala v mraku fašističnih grozodejstev in so milijoni sklonili tilnike pod škornjem nacistov, so naši narodi pod svetlo, nikdar omadeževano zastavo Partije našli pot k svobodi! Proti stoletnim sovražnikom in zakletim rabljem pravice je vstalo ljudstvo in se v narodni složnosti tesno združilo okoli avantgarde svojega delavskega razreda — Komunistične partije Jugoslavije. Zmagali smo, čeprav je bilo treba dati za svobodo najdragocenejše žrtve. Zmagali smo in stopili v nov svet luči, sonca in bratske enakopravnosti nove Jugoslavije. IN TAKO SO KONČALI Ko je že ves svet slavil zmago nad vojaško potolčenim fašizmom, so enote naše ljudske armade prav na slavnih tleh slovenske Koroške 14. maja dobojevale zadnjo bitko. Besede spomenika pri Poljani nad Preval jam i povedo: »TUKAJ SO OMAGALE 14. MAJA 1945 POSLEDNJE HITLERJEVE IN USTAŠKE DIVIZIJE POD ZMAGOVITIMI UDARCI PARTIZANSKE VOJSKE.« Zato slavimo kot Dan zmage 15. maj. Prezir, ujetništvo in poraz je bilo plačilo okupatorjem. Po pičlih petnajstih letih njihovi voditelji spet hujskajo, se oborožujejo in izzivajo. Ce so drugi — nekdanji zavezniki — pozabili na milijone pobitih vojakov in žena, otrok, starčkov in,cvetoče mladine, na vse strahote fašizma in nasilja teme, mi nismo pozabili ničesar! Budno smo na straži naših svobodnih meja. Enkrat - a za vse življenje! V nedeljo bo odprto v Novem mestu razstavo poklicev, prva v okraju v takem obsegu in s tako širokim pomenom - Veselje pri delu daje srečo, zato je pravilna izbira usodnega pomena za vse mlade ljudi — Starši in vodstva šol: ne zamudite pripeljati mladine na to koristno razstavol Vsako leto konča v našem okraju nekaj nad 2000 šolarjev obvezno osemletko in si potem bolj ali manj posrečeno izbere poklic. Pri izbiri jim včasih uspešno, včasih pa tudi slabo pomagajo starši. Kdor si ni poklica pravilno izbral, je nezadovoljen z njim, razočaran, saj krene njegova življenjska pot povsem drugam kot bi sicer, če bi si izbral poklic, za katerega je res sposoben in za katerega ima veselje. Predvsem zato, da se kaj takega ne bi več dogajalo, je sklenil okrajni ljudski odbor or-panizirati v Novem mestu razstavo poklicev. K temu sta organizatorja navajala še dejstvi: zadnja leta gospodarski razvoj okraja hitro napreduje in so zato vse večje potrebe po strokovnih kadrih in specializirani delovni sili; prav v času razstave pa bo v Novem mestu tudi zvezna skupščina Združenja za poklicno usmerjanje. Razstava je namenjena predvsem mladini sedmih in osmih razredov osemletk ter staršem. Seznanjala bo obiskovalce z vsemi poklici našega okraja. Prikazana bodo delovna mesta in poklici vsega gospodarstva in družbenih služb, saj sodeluje vsa industrija, obrt, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, turizem in gostinstvo, zdravstvo prosveta, izobraževanje odraslih in JLA. Vsak obiskovalec bo lahko presodil, za kaj ima pogoje in veselje — skratka: lažje in pravilneje si bo izbral poklic. Razstava bo odprta v nedeljo 15. maja ob pol devetih dopoldne v prostorih vajenske šole v Novem mestu. Na slovesni otvoritvi bo govoril predsednik Okrajnega odbora SZDL in pokrovitelj razstave Viktor Zupančič, udeležili pa se je bodo tudi delegati skupščine. Razstava bo odprta do 22. maja vsak dan od osme do devetnajste ure; svoj namen bo dosegla, če si jo bodo ogledali starši in vsaj vsa mladina sedmega in osmega razreda osemletk. Razstavo naj si ogleda tudi kmečka mladina; za to naj poskrbe KZ in kmetijska posestva ter sole, nanjo pa so vabljeni tudi člani gospodarskih in družbenih organizacij. Mladina in starši: od 15. do 22. maja si oglejte razstavo poklicev! Gre za vašo srečo, za vašo bodočnost in za bodočnost vaših ntrok' VREME ZA CAS OD 12. DO 22. MAJA: Vreme bo nestalno, a večinoma sončno s pogostimi nevihtnimi plohami. — Med 18. in 22. majem pa pričakujemo močno ohladitev, obenem trajen dež. Dr. V. M. 03933817 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Načrt zakona o socialnem zavarovanju privatnih obrtnikov Letos bomo v vseh republikah izdani zakoni o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Ti zakoni boaj dobil: veljavo, kot določa zvezni za-kon najkasneje do konca leta V Srbiji. Sloveniji, v Bosni in Hercegovini so ti predpisi že izdani, kmalu pa bodo zakonski predlog obravnavale tudi ljud ske skupščine ostalih republik. Z vključitvijo kmetovalcev v zavarovanje bo uresničena ideja o zavarovariiju vseh prebivalcev naše države. Ostali so že privatni obrtniki. Kot je nedavno povedal član Zveznega izvršnega sveta Moma Marković, bo zakon o zavarovanju privatnih obrtnikov izdan že letos. V sodelovanju z Obrtno zbornico Jugoslavije so pripravljene teze o temeljnih načelih, na katerih je treba urediti to zavarovanje, tako da bo delo s . te-mt predpisi kmalu zaključeno. Doslej ie znano, da bo zavarovanje obrtnikov temeljilo na istih osnovah, kakor zdravstve-no pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev in uslužbencev — na načelu vzajemnosti in medsebojne solidarnosti, ter da bo obseg pravic odvisen samo od višine prispevka To pomeni, da mora biti v fon- Leto dni zapora za surovega očeta S. S„ pek iz Sem>ča, s« je pretekli mesec zagovarjal pred novomeškim sodiščem zarada zanemarjanja ln pretepanja svojih otrok. Obtožen je bil, da je z roko in s s.'bo pretepel sedemletno hči Majdo tako, da je tmela tri-eetrt telesa v podplutbah. Prelepa] In preobremenjeval Je z delom še svojega 13-letnega sina SteTana. pretepal pa tudt ženo, da mu Je večflcrat pobegnila- od doma. S. S. 1« bil alkoholik. Pil je vsak dan. pogoste čez mero. Večkrat s« je prepiral z ženo. Zadnji dve leti se 1e poseono znašal nad 7-letno Majdo ln 13-letnim Stera-nom: v družini ie pet otrok. Sredstev za pretepanje ni izbiral Ko le začel tepsti, ni zna* končati. v preteklem šolskem letu Je učiteljica poslala Štefana dvaikrat k zdravn:i"U, ker 1e prišel v šolo poškodovan od očetovega pretepanja. S. S. ie uporabljal sina tudi pri težkem pekovskem delu. Mali Štefan je Imel za učenie le malo časa. V šolo Je prihajal utrujen in Je večkrat zaradi tega v razredu zaspal. Pretepena je prihajala v šolo tudi Majda. 0 Za vse to je bil surovi oče obsojen na leto dni zapora. To leto se bo mora-' obvezno zdraviti proti alkoholizmu. »škode bi cj3 bilo .u Gozdno qospodarstv> BREŽICE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. kmetijskega tehnika — srednja kmet. šola in nekaj pVakse; 2. geometra — srednja strokovna izobrazba s strokovnim izpitom; 3. nabavnega referenta — srednja strokovna izobrazba. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop Silužbe takoj ali po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno: pod 1. s-amsko, pod 2. družinsko, pod točko 3. mesto brez stanovanja. Pred sodiščem se le pred kratkim zagovarjal tudi A. Z., delavec pri Pionirju, ki ie vrRel tovarišu bolj za šado kot za res kladivo v peto. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je zahteval iioo dinarjev odškodnine, ker Je imel stroške z zdravi jen 1em. Ko je sodnik vprafial obtoženca, če se zpveda. da bi lahko zadelo njegovega tovariša kladivo v glavo in ga ubilo, se le ta zamislil, potem pa delal: — SkodT bi ga bilo. H Kakor večina obtožencev, tako se le tudi ta tik nred obsodbo »pomnil, rta kate-ro mora skrbeli in nai bi u.i znto milo sodili. Dokler ni n-eno/no, se nn n'hčn rc spomni nn to! Oh^olen le bil Id dni znnora. r>«v»oinn 7a m o ifto tPr plačilo !inn fi|n oisuodnipp okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje. Prerezan nos S. B. in J. S. iz Šentjerneja si nista bila nič v sovraštvu celo racumera sta se, vendar je prvi z.obodel drueega z nožem v nos. Obtoženec se je zaaovansl. da je bil takrat precej pijan in da je tožnik tekel v tssto stran, kier je Imel on =oravljeno DUfiko. Obtoženec se le ustrašil, da ne bi tožnik našel n.ieaove ouške, zato ga 1e kl*cal nazaj, ker pa to ni po-mmsnlo. je stekel za n1m z odprtim nožem samo zato. da bi ga prest raSll. — In potem sc je zgodilo. . . Verjemite mi, do sem 00 nesreči več pretrpel duševno kot tožmlik tej--no. ie zatrjeval obtoženec. O Sodišče je uooštevalo vse nlajfrfvalne In obteževalne okoliščine ter obsodilo S. B. na 6 mesecev popolno za tri leta ter Plačilo 33.SOJI din (za IrnnkiJenost In boln^nirn). m tih mora izročiti to*»iWcu do 1. oktobra letos. dih zavarovanja obrtnikov dovoli sredstev, da bodo krila stroške zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. TLsiti, ki 6i obetajo več pravic, bodo seveda morali plačati tudi večji prispevek. Zvezne organe čaka letos --liko dalo pn nadaljnji izdelavi sistema socialnega zavarovanja V kratkem bo zaključen elaborat, ki Ea je izdelala širša, izven resorna komisija. V tej ko misiji so bili predstavniki sekretariata za delo. socialno politiko, za zdravje, za splošne gospodarske posle, finance, zavoda za socialno zavarovanje in Cen. tralnega odbora Zveze sindikatov Pripravljeni elaborat bodo dobili v obravnavo vsi zainteresirani organi in organizacije. Kaže, da bo predložen Zvezni ljudski skupščini pred izdelavo ustreznih pravnih predpisov. Zvedeli smo tuđi, da bo mi m o tega, izvršena še analiza pokojninskega in invalidskega zavarovanja in otroških dodatkov. Zakoni o invalidskem in pokojninskem zavarovanju so uspešno uveljavljeni, vendar so se sčasoma pojavila mnoga vprašanja, za katera je treba predlagati novo rešitev. Tako je na primer treba odločiti, za katere nove kategorije zavarovancev naj se ustanovi beneficirani delovni staž. do katerega imajo sedaj pravico rudarji, piloti, potapljači in delavci, ki delaio v kesonih, pod določenimi pogoji pa tudi posamezne kategorije invalidov in defektnih oseb. Novi sistem nagrajevanja ter-ia. da se prouči tudi vrišjia osnove za pokojnino, s tem v zvezi r>a tudi sistem kategorizacije delovnih mest. Glede otroškega dodatka bo proučena višina cenzusa (premoženja, djvkov) in rešena bodo nekatera vprašanja povečanja otroškega dodatka v zvezi s povečanjem stanarine. Predvideno ie, da bo glede otroškega dodatka urejeno že v prvem polletju letošnjega leta. (Sedma sila) /..idnjih dneh zasenčil incident z ameriškim letalom, ki so ga sestrelili prvega maja nad sovjetskim ozemljem, ko je preletelo kakih dva tisoč kilometrov. Da ne gre za navaden »obmejni« incident, kolikor jih je bilo že nekaj ob sovjetski meji, ko so ameriška letala hote ali nehote zgrešila pot za nekaj kilometrov čez mejo, je postalo takoj očitno iz govora Hruščeva na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR. 2e dejstvo, da je Hruščev govoril tako obširno in pred takšnim forumom o sestreljenem ameriškem letalu, je značilno. Toda še bolj pomembno je tisto, kar je povedal. Letalo je letelo v globino sovjetskega prostora, opremljeno je bilo za izvidniške akcije in v njem je bil samo en pilot. Ta je ime) pri sebi zemljevid, na katerem je bila začrtana pot letala: od južne sovjetske meje, to je od Pamira, do polotoka Kole na severu. Letalo je vzletelo v Pešavaru in bi moralo pre-leteti vso evropsko Rusijo ter se naposled spustiti na nekem norveškem letališču. Ko so letalo sestrelili z raketo, so našli med ostanki letala že posnete filme ozemlja ZSSR Toda kar je še bolj važno, ujeli so tudi živega pilota, ki je priznal, da so ga poslali vohuniti na sovjetsko ozemlje. Letalo je bilo tempirano, da bi se razletelo, a tudi pilot kapetan Povvers je bil opremljen z zastrupljeno iglo. ki povzroča takojšnjo smrt, da ne bi prišel živ v roke sovjetskim oblastvom. Prva ameriška reakcija je bila dokaj naivna. Prva ameriška verzija je bila. da je bilo omenjeno letalo m me- ud je pilotu zmanjkalo kisika in da je potem letalo, ki ga pilot ni mogel več voditi, samo preletelo sovjetsko mejo. To trditev je ovrgel sam pilot Povvers. ki je zanikal, da bi mu zmanjkalo ki ika, hkrati pa ga je ovrglo že dejstvo, da so letalo sestrelili pn štirih urah letenja nad sovjetskim ozemljem. Vodilni ameriški časopis »The Nevv Vork liaies« namreč pravilno ugotavlja, da je incident z ameriškim letalom oslabil zaupanje ameriških zaveznikov v nadzorstvo predsednika Eisenhovverja nad zunanjo poli ike ZDA. Ameriški zavezniki so že sooročMi VVashingtonu, da ne bodo dovolili da bi z ameriških oporišč v njihovih državah vzletela letala s po- Ameriško letalo Pozneje je ta trditev seveda postala nevzdržna in ameriško zunanje ministrstvo je v bistvu priznalo, da je imelo letalo vohunske naloge, obenem pa je spel precej naivno pripomnilo, da obe strani tako in tako vohunita in da je zaradi varnosti ZDA in njenih zaveznikov potrebno opravljati izvidniške polete nad sovjetskim ozemljem, ker ZSSR tako ljubosumno varuje svoje skiivnosti na škodo »svobodnega sveta«. Pedsednik Et-senhovver baje ni vedel za ta polet in jc zaukaza] preiskavo, da bi ugotovil, kdo je ta polet odobril in naročil. Vsakdo se je seveda takoj vprašal: kaj pa s sestankom na vrhu? Ni dvoma, da je incident z ameriškim letalom škodi! perspektivam 7* uspeh na vrhu. Po vseh znamenjih sodeč pa sestanka ne bo preprečil. Gotovo pa Je. da je prizadel hudo propagandno in ooli'i*no škodo ZDA. dobnimi nalogami, kakor je imelo letalo kapetana Potversa. Ameriški zunanji minister Herter je že moral obljubiti norveškemu veleposlaniku v VVashingtonu. da ZDA ne bodo uporabljale norvešku letališča za podobne polete. Isto zahtevo je posebno čutiti na Japonskem, kjer jc incident z letalom močno okrepil nasprotnike novega varnostnega pakta nied Japonsko in ZDA. Zaskrbljenost je čutili tudi v Veliki Bi f lani ji, Franciji, Maroku Pakistanu, na Filipinih in drugih državah kjer so ameriška oporišča. Incident z ameriškim letalom verjetno ne bo zavrl n?porov za ublažitev mednarodne napetosti, je pa zgovoren dokaz, kako lahko je razdirati tisto, kar je bilo doslej zgrajeno, mnogo laže kot potrpežljivo in vztrajno iskati pot do trajneg:i miru. Tudi Sevnica: Ze letos! Petletni plan bedo tudi v sevniški občini izpolnili že v Štirih letih — Znaten poras' bruto proizvodnje v letu 1960 M RAZNIH STRANI Na zadnji seji ObLO Sevnica je bila osnovna točka dnevnega reda razprava o družbenem planu in proračunu občine za leto 1960. Iz obsežnega predloga in razprave o tem osnovnem zakonu občine povzemamo nekatere osnovne misli in podatke. Osnovna načela, ki jih letošnji družbeni plan postavlja na prvo mesto, so zgoščeno povedana naslednja: skladen in hitrejši razvoj vseh panog gospodarstva, smotrne investicije, nadaljnji dvig produktivnosti in s tem v zvezi porast osebne potrošnje. Posebej je omenjen še porast čistega dohodka in izvoza. Seveda obsega družbeni plan še druga določila, vendar so našteta med najvažnejšimi. Iz obsežnih in skrbno pripravljenih tabel vidimo, da je plan za leto 1961 mogoče doseči po postavki letošnjega družbenega bruto proizvoda v višini 89,7%, plan narodnega Zaključek knjigovodskih tečajev v Črnomlju V Črnomlju so zaključili delo trije teca.ii za knjigovodske kadre, od tega d -a za začetnike in en nadaljevalni Z organizacijo tečajev je dosegel poeknibor KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO bo razprodala no javni ustni licitaciji v nedeljo, 15. maja ob 8. uri dopoldne na dvorišču gostilne K o š a k v Novem mestu naslednja osnovna sredstva: 4 okopalnike »Dika« — ročno prevozno škropilnico »Reneta« — 3 nahrbtne ikropllnice »Baker« — voziček s clrkularko — elektromotor Rade Kon-čar 9.5 KM — 68 m kabla za elektromotor — repo- reznlco. Vsi predmeti so v uporabnem stanju. KOMISIJAMA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV V TOVARNI ČOKOLADE IN LIKERJEV »IMPERIAL« - Videm-Krško razpisuje nas-lednja delovna mesta: 1. finančnega knjigovodje 2. materialnega knjigovodje 3. mizarja Pogoji: pod 1. in 2.: končana srednja ekonomska šola ali dve leti prakse, pod 3.: kvalificiran mizar, vojaščine prost Ponudbe pošljite na gornji naslov. Nastop službe je mogoč takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Razpis velja do 25. maja 1960. društva knjigovodij ^ Črnomlja velik uspeh, saj nujno potrebujemo knjigovodje, ki poznajo današnjo stvar»v»*t. Pomanjkanje kvaUlicirane^Kn. iadia je občutno skoro v vsenpocijjetjili črnomaljske občine in ravno vsled tega prihajajo nekatere gospodarske organizacije večkrat v finančne težave, ker nimajo pravočasno ugotovljenih m analiziranih podatkov. Zaključne izpite iz vseh treh tečajev je delalo 77 kandidatov; od teh jih Jest nI uspelo in bodo morali svoje znanje še poglobiti. 21 tečajnikov, kJ so b:lt za svoje znanje odlično ocenjeni. Je prejelo poleg pismenega priznanja fte knjržne nagrade. Pri razglasitvi učnih uspehov so bili razen predstavnikov posameznih podjetij navzoči tudi podTpredisedn.k ObLO Črnomelj Franc Košir, sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Koeevar ter predsednik n tajnik Društva knjigovodij Novo mesto Franjo Svent in Riko Urh Člana črnomaljskega pododbora Branko Grošelj in Milka Kofoeti-čeva. ki sta vložila v organizacijo uspelih tečajev največ truda, sta sprejela od tečalni'kov v zahvalo ln prtznanje lična spom tiska darila. -pb- Prvl naftovod v Jugoslaviji Je začel obratovati l. meda med Rafinerijo Sisak in 20 km oddaljenim naftnim poljem v Stružcu. Strokovnjaki menijo, da je na tem polju nad 16 milijonov ton nafte. dohodka pa v višini 98,5%'. Manjka torej le še 1,3 odnosno l,5"/t>, pa bi dosegli raven, ki je bila planirana do konca leta 1961. 2e občinska konferenca SZDL je o tem razpravljala; sklepe, preseči planske obveze za najmanj toliko, so medtem sprejeli že tudi posamezni kolektivi. Izredno zanimiv je tudi podatek o porastu bruto proizvodnje po panogah v primerjavi z letom 1959. Ta znaša za obrt 30%, trgovino 22%, kmetijstvo 15%, industrijo 3% ter gozdarstvo in gostinstvo po 2"/o. Te številke kažejo, da je porast največji prav na tistih področjih, ki so zadnja leta zaostajala in ki so zelo pomembna za življenjsko raven vseh ljudi. Številke o investicijah v letu 1960 nam povedo, da se bo v občini letos investiralo skupno 508 milijonov dinarjev. Od teh je kar 48% iz sredstev podjetij. Razen tega so v občim ustanovili sklad zdiuženih sred. slev, ki bo dosegel 38 milijo nov din. Od skupnih 508 mili jonov dinarjev bo investirani! v gospodarstvo 402 milijona, v splošno družbene dejavnosti pa 106 milijonov. Odnos med tema dvema postavkama nenehno raste v korist investicij za standard. Podatki o produktivnosti kažejo, da se bo ta letos dvignila za 6,6 odseodka proti lanskemu letu. Porast po panogah je dokaj različen; zgornja številka Kakšne pravice imajo kmetijski zavarovanci Mnogo kmetijskih proizvajalcev še D« ve, kakšne pravice imajo po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetirjakih proizvajalcev ln kakšne so njihove dolžnosti. Na okrajnem zavodu za soc. zavarovanje smo zvedeli sledeče: Zakon določa, da Imajo kmetijski zavarovanci za nekatere bolezni popolnoma brezplačno ambulantno, specialno in bolnično zdravljenje. To so slasti dolgotrajne ln nalezljive bolezni. Stroški tega zdravljenja bremenijo od 1. aprila 1960 dailje kmetijski sklad socialnega zavarovanja v celoti. Za ostale kratkotrajne ln nenalezljive bolezni pa plača del stroškov zavarovanec sam neposredno tristemu zdravstvenemu zavodu, kjer se je zdravil, ostali del stroškov pa nosi socialno zavarovanje — kmetijski sklad. Brezplačno zdravljenje imajo kmetijski proizvajalci v ka'erem koli zdravstvenem zavodu (bolnici ambulanti), če zbolijo za temile boleznimi: akutna otroška ohromelost. Bango-va bolezen bolezen kala-azar, četrta venerlčna bolezen, davlca, gobavc«t, griža, kapavica, kolera, koze. kuga, lues, malteška vročica, mehki Cankar mikoza, mrtvičn! krč, nalezljiva zlatenica, nalezljivo vnetje možganske mrene, osflovskl kašelj, ošpice, para-tlfus, pegavica, porodna mrzlca povratna mrzlica, rumena mrzlica, smrkavost, spalna bolezen, steklina, šen. Skrlatinka trahom, trebušni tifus tu-laremlja, Vailova bolezen, vraničn1 prisad In zdravljenje v ustreznem 9 Začasna alžirska vlada je Izdala Belo knjigo, v kateri navaja, da francoska vojaška sodišča obsojajo na s mrl alžirske vojake, ki jih zajamejo v boju, zapirajo jih v Ječe in mučijo. Bela knjiga poudarja, da ni zakonitega opravičila za to, da v alžirski vojni ne uveljavljajo humanitarnih načel ženevske konvencije. B Generalna konfederacija Kube je povabila zastopnike ameriških sindikatov, naj pridejo na Kubo in se seznanijo z dejanskim položajem ter z miroljubnim značajem kubanske revolucije. ■ ZDA bodo dobavile Indiji lb milijonov ton pšenice in milijon ton riža iz ameriških presežkov v vrednosti ene milijarde in 275 milijonov dolarjev. Za prevoz teh dobav, ki bodo Izpolnjene v štirih letih, bo potrebnih 1.500 čezoceanskih ladij. M Na šahovskem dvoboju za prvenstvo sveta v Moskvi je mladi sovjetski velemojster Talj premagal Botvlnlka in si tako zagotovil naslov svetovnega šahovskega prvaka. Bot-vinik Ima pravico na povračilni dvoboj s Taljem prihodnje leto. ■h Arabski pristaniški delavci so sklenili prenehati z bojkotom ameriških ladij, ko so pristaniški delavci v New Vorku naposled končali bojkot egiptovske ladje -Kleopatra- in Jo začeli iztovarjatl. Pismo Iz Knjnžovca Čestitam vsem kolektivom na Dolenjskem in v Beli krajini k doseženim uspehom ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja in jim želim še nadaljnjega napredka in uspehov! Vojak Rudi Vlašič iz Knjaževca v Srbiji. I ELEKTR0 NOVO MESTO ob javil cm; V smislu uredbe o odpravi pavšala za porabljeno električno energijo sporočamo vsem našim konzumentom, ki imajo napravljene motorske priključke brez trofaznega števca, ne da bi imeli prijavljen elektromotor, da od 1. junija letos dalje ne bo več dovoljena uporaba priključkov za priključevanje elektromotorjev brez števca. Do zgoraj navedenega dne bo podpisano podjetje vse take trofazne priključke odklopilo in zaplnm-biralo. Vsaka prijava se smatra kot nov priključek, ki mora biti po uredbi opremljen z trofaznim števcem, ki ga nabavi naročnik na lastne stroške kot nov konzument. Predvsem zaradi varnostnih razlogov in po že pred leti izdani uredbi Izvršnega sveta LRS je prepovedano priključevanje motorjev direktno na omrežie, kar se bo letos brezpogojno izvajalo. 'I PRAVA PODJETJA Uspešno prvo četrtletje Zapiski z zadnje seje obeh zborov ObLO Novo mesto — Za 17 odst. višja proizvodnja kot lani — 54% del že nagrajenih po učinku — Tudi brez investicij lahko z uporabo notranjih rezerv znatno povečamo proizvodnjo Seje ObLO Novo mesto, ki je bila v petek, 29. aprila, se je kot gost udeležil tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta tovariš Viktor Avbelj — Rudi. Med razpravo je spregovoril odbornikom o pomenu nagrajevanja po učinku in o izobraževanju delavcev. Na seji so razen o tem razpravljali tudi o izpolnitvi plana v prvem četrtletju. Tovariš Viktor Avbelj si je v spremstvu odbornikov ogledal med sejo Industrijo motornih vozil Novo mesto. S problematiko tega podjetja smo seznanili bralce že v eni zadnjih številk, ko smo poročali o seji OLO. Družbeni plan v občini je bil v prvem četrtletju izpolnjen z 18,4%. V posameznih panogah je slika takšna: industrija ga je uresničila z 18,2 %, promet z 20,8 */«, trgovina s 25,7 7o, obrt pa z 19,8%. V sezonskih strokah je odstotek izpolnitve nekoliko nižji. Narodni dohodek je dosežen z 19,2%. Zlasti je razveseljivo, da je proizvodnja porasla za povprečno 17 %, število zaposlenih pa je le za 7 % večje kot lani. To pomeni, da *e je storilnost povečala za 10^. Industrija je naredila kar za 35 % več, čeprav je letošnji plan za 41 % višji od lanskega, trgovina pa je dosegla celo za 49 % višji promet kot leta 1959. Uspeh v trgovini je predvsem zasluga obeh grosistov, ker so trgovine na drobno, razen poslovalnice Peko, vse pod planom. V nemajhni meri je kriva tega slaba opremljenost maloprodajne mreže. Izbira blaga je premajhna, prebivalci zato raje kupujejo v Ljubljani in Zagrebu, naša kupna moč pa se tako odliva v druge okraje. Tudi domača trgovska podjetja raje kupujejo pri ljubljanskih grosistih, čeprav jim domače grosistično podjetje Rog nudi enako blago po enakih cenah. Odborniki so zato ljudskemu odboru priporočili, naj pripomore k odpravi omenjenih slabosti z odločnejšim in hitrejšim ukrepanjem za specializacijo trgovske mreže, o kateri sta oba zbora že sklepala. V kmetijstvu je sklenjenih za sodelovanje v vinogradništvu, živinoreji in sadjarstvu mnogo manj pogodb kot za poljedelske posevke. NAGRAJEVANJE SE BLIŽE PROIZVAJALCU Kolektivi spoznavajo, da jim pri izpolnjevanju plana mnogo pomaga nagrajevanje po učinku. Lani je bilo plačanih po učinku le 38 %, letos pa se je odstotek povečal na 54. Posledica tega so večji proizvodni uspehi v prvem četrtletju. V Novoteksu plačujejo že vsa dela po učinku, saj so uvedli ekonomske enote; sledi podjetje Bor Dolenjske Toplice z 92%, Industrija obutve Novo mesto z 89 %, Opremales z 69 odstotki. Opekarna Zalog z 58,7 % itd. Kolektivi hkrati tudi bolj kot doslej izkoriščajo zmogljivosti. To je vsekakor ceneje kot povečevanja z investicijami. Novi način nagrajevanja spodbuja h gospodarnosti tudi pri investicijah. Podjetja ne skrbijo več samo za odplačilo anuitet, trudijo se doseči tudi zaslužek za kolektiv. Nagrajevanje moramo kar najbolj približevati proizvajalcem. Do zdaj je bilo nosilec nagrajevanja podjetje; ekonomske enote in obratni delavski sveti pa ga bodo res pri- in družbo, ki bodo izpopolnili dosedanji način in bodo sprejemljivi tako za podjetje, kot za občino, okraj, republiko in zvezo. POMEN IZOBRA2EVALNIH CENTROV Delavec je že spoznal, da sta delo in zaslužek v veliki meri odvisna od znanja. Zato se želi izobraževati. Papirnate kvalifikacije izgubljajo prejšnji pomen, ker zahteva povečevanje proizvodnje in storilnosti od proizvajalca vedno več praktičnega znanja. Industrija v našem okraju je zrasla po vojni, delavce smo pri- učevali v proizvodnji, zato po manjkanje strokovnosti še prav posebno čutimo. Strokovnost bodo našim delavcem nudili centri za izobraževanje. Predvideni so pri 6 industrijskih podjetjih. Vodstva podjetij in organi delavskega upravljanja so tem centrom doslej premalo pomagali. Le v Industriji motornih vozil ga vodi strokovnjak. Zato moramo povsod namestiti ljudi, ki se bodo z izobraževanjem poklicno ukvarjali. Manjša podjetja pa si bodo lahko pomagala s centri, ki bodo izobraževali delavce iz več podjetij sorodnih strok hkrati. cSSBc :>. w V občini Videm-Krško: že 68 odstotkov! V soboto, 30. aprila, so na občinski seji v Vidmu - Krškem razpravljali o izpolnitvi družbenega plana v prvem četrtletju. Največji uspeh je dosegla družbena obrt, ki je izpolnila plan s 27,2 % in ustvarila 28, 2% narodnega dohodka. Naj povemo še to, da so dosegli 29,7 % čistega dohodka in izpolnili plan osebnih prejemkov le z 21,6%. To je prepričljiv dokaz, da dobro gospodarijo. Industrija je izpolnila proizvodni plan s 23,2 %, narodni dohodek pa z 24,8 %. Trgovina je dosegla 22,8 % plana, gostinci pa so ga izpolnili s 23,8%, čeprav je njihov plan za 20 odstotkov višji od lanskega. Plan prvega četrtletja je torej res uspešno izpolnjen. Pri tem ima nemajhno zaslugo nagrajevanje po učinku. V občini Videm - Krško je ta način nagrajevanja najbolj razvit v okraju, saj plačujejo po učinku že 68°/» vseh del. V mnogih kolektivih že razmišljajo o nagrajevanju po ekonomskih enotah in se nanj skrbno pripravljajo. Odborniki občinskega ljudskega odbora Novo mesto so si med zadnjo sejo obeh zborov ogledali prostore Industrije motornih vozil in potek proizvodnje. Prav gotovo je treba tako prakse seznanjanja predstavnikov ljudske oblasti s podjetji samo toplo pozdraviti, saj pove velik* več kot vsa poročila Komunalni dinar Podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupičine LRS tov. Vi ktor Avbelj si ogleduje v tovarni IMV izdelovanje avtomobilov IMV-1000. Proces proizvodnje mu je tolmačil direktor podjetja Jurij Levičnik bližali slehernemu delavcu. Tudi pri delitvi dohodka v kolektivih moramo uvesti načelo: kdor je prispeval več, bo več dobil. Razmišljajmo o tem in iščimo nove načine za delitev dohodka med podjetjem Šesto ladjo za švicarske firme — takrat za firmo Keller — je izdelala laidjedelnica »3. maj«. Motorna ladja »2eneva« trna nosilnost 13.000 ton in je zgrajena po specialnih načrtih. — Namenjena ho prevozu lesnih tramov in rastlinskih olj nai proRi zahodna Afrika — zahodna Evropa. Ladtfa je dolga 153 metrov. Novo pošto so odprli 1. matja v Beogradu, hikrati pa liziročili v obratovanje dive novi avtomatski telefonski centrali, v poslopju nove pošte bodo montirali 8000 novih priključkov, razen tega pa bo v novi posti na raizpolago tudi več sodobnih telefonskih govorilnic, teleprinterjev ln drugih naprav. — Kaj delajo z našim denarjem na občini? se pogosto vprašujejo Novomešoani. — Razmetujejo ga! je odgovor, ki se sam od sebe vsiljuje prenapetežem. Odgrnimo torej zaveso! Govorili smo samo s tremi ljudmi, ki sodelujejo pri reševanju komunalnih vprašanj, pa so se nam naježili lasje. Zvedeli smo za težke milijone, ki jih vsako leto porabi občina za vzdrževanje komunalnih naprav, o novih gradnjah pa skoraj ni da bi govorili, toliko sredstev zahtevajo. Le tekoča popravila ... Načelnik oddelka za gospodarstvo v novomeški občini Niko Paulič je povedal: — Občina vzdržuje iz proračuna le tekoča popravila na ulicah, cestiščih, kanalizaciji, v javni razsvetljavi, v parkih in nasadih ter ostalih komunalnih objektih. Za te namene je v proračunu vedno premalo sredstev; letos je predvidenih 10 milijonov dinarjev. Za nove gradnje teh naprav uporabljamo razpoložljiva sredstva, ki jih imajo komunalna podjetja: vodovod, Gozdovi - družbeno bogastvo NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Prihodnji torek se bo sestala repnblilka Ljudska skupščina. Zdi se, da bo to eno najvažnejših zasedanj letošnjega leta, saj bosta oba zbora razpravljala o uvajanju spodbudnih oblik nagrajevanja v gospodarskih organizacijah in o strokovnem izobraževanju, ki naj vpliva na prodnktivnost dela. Mimo tega pa bodo govorili še o važnih zakonih, kot so zakon o hidromelioracijskih sistemih, zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov ter o zakonu, ki predvideva določene ukrepe za napredek živinorejske proizvodnje. Prav tako bodo govorili o odloku, ki bo uredil arondacijo zemljišč. Torej se samo naštevanje kaže, da gre za zares pomemben dogodek. O poročila, ki govori o uvajanju spodbudnih oblik razdeljevanja osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in o strokovnem izobraževanju v zvezi s produktivnostjo dela, so v preteklem tednu raspravljali tudi skupščinski odbori. Iz podat- Pred važnim zasedanjem kav je razvidno, da so gospodarske organizacije gospodarile v lanskem letu prav dobro. Predvsem je važna ugotovitev, da je bila bojazen, da bodo podjetja zmanjševala sklade na račnn osebnih dohodkov, odveč. Narobe, velika večina podjetij je celo hitreje povečevala sredstva za sklade kot pa za osebne dohodke ta le malo je takih, kjer so brez upravičenih razlogov uporabili sa osebne dohodke tndl del sredstev, ki so jih v svojih predračunih predvideli za druge namene, torej za sklade. Podjetja niso predvidela za povečanje osebnih dohodkov vseh sredstev is povečanega čistega dohodka, zlasti pa ne tistih sredstev, ki Jim jih je dražba prepustila s tem, da Je določila ugodnejša merila za delitev sredstev med podjetjem in dražbo. Bolj po domače bi rekli, da je uvajanje spodbudnih sistemov nagrajevanja po učinku prispevalo k temu, da so bila za večje osebne dohodke porabljena le tista sredstva, ki so bila plod boljšega dela, večje storilnosti in večjih nspehov pri prodaji. Značilno Je, da so bile v Sloveniji v lanskem letu tarifne postavke razmeroma najmanj povečane v primerjavi z dragimi republikami. Tndl to opozarja na prednosti nagrajevanja po delu. Vsekakor je važna ugotovitev, da so pri izpopolnjevanju nagrajevanja zmagale najnaprednejše zahteve, kar velja zlasti *a Industrijo In rndarstvo In manj za gostinstvo, trgovino ln droge dejavnosti. V pripravljalnem postopku so delavski sveti gospodarskih organizacij v industriji predvidevali za osebne dohodke 77,7 odstotka, za sklade pa 22,3 odstotka sredstev clste-t* dohodka. Zaključni računi pa so pokazali, da je industrija založila v sklade celo 24 odstotkov čistega dohodka. V minulem ietn so se uveljavili v podjetjih zelo različni sistemi nagrajevanja. Eni bolj, drugi manj uspešni In kaže, da bo treba nekatere zkušnje posredovati. Ce pravimo posredovati je treba '»kušnje, pa ne mislimo, da Je treba sistem nagrajevanja nnl-formatt. Posredovanje Izkušenj naj bi pomagalo, da bomo hitreje *d»ravili tudi nekatere slabosti, na katere opozarjajo prav tisti kolektivi, ki so prvi začeli z uvajanjem spodbudnih oblik nagrajevanja. Slsbostl bi lahko razdelili na dve skupini. Prvič gre *a slabosti, ki so posledica nedodelanih sistemov, na primer Uveljavljanje neprimernega osebnega ocenjevanja delavcev in *slažbenoev. slabi ceniki del ln podobno. Dragic pa gre za Probleme, ki jih v nagrajevanje vnašajo splošni predpisi. Tu sa predpise o amortizaciji, za sistem kreditiranja itd., skrat-**■ »ploh za delitev dohodka med družbo in podjetjem. Kolektivi °°do morali v letošnjem letu izpopolnjevati sisteme notranje p'itve dohodka. Prav pa bo. Če bodo podkrepljeno opozarjali ^**l na slabosti delitve med družbo in podjetjem. Le konkretni **^"ogl ln konkretne kritike nam bodo pomagale, ds bomo ^*i na področju te delitve stopili hitreje. Kot rečeno, bo skupščina razpravljala tndl o nekaterih ***o»lh s področia kmetHstva In v zvezi z nagrajevanjem tud! ? Resornem Izobraževanju. V tedenskem pregledu prihodnjega vas seznanimo tndl s tem. (Nadaljevanje s 1. strani) Najmanj je razvita lesno predelovalna industrija, zato imamo sorazmerno mnogo neizkoriščenih lesnih polizdelkov. Le 3 industrijske obrate te vrste imamo, ostali so zgolj obrtniški. Razvijati moramo torej predvsem lesno predelovalno industrijo, ki bo uporabljala sodobne polizdelke: vezane, lesovinske in iver-ne plošče. Z novimi delovnimi postopki moramo zniževati udeležbo dela, ki oredstavlja zdaj 70 .odstotkov vrednosti končnega izdelka, les pa torej le 30 odstotkov. Manjši lesno predelovalni obrati se bodo vključevali v proizvodnjo večjih z raznimi oblikami kooperacije. Rešitev je v gozdnih skupnostih V kmetijstvu smo s pogodbeno proizvodnjo že močno prehiteli gozdarstvo, kjer je razdrobljenost parcel glavna ovira za intenzivnost. Zamujeno bomo lahko nadoknadili le z gozdnimi skupnostmi, no- vo obliko družbenega gospodarjenja v gozdovih. Zasebnik ne bo izgubil lastništva; les bomo sekali le v zrelih sestojih, ostale pa pustili rasti. Lastniku bo namesto v njegovem že izčrpanem gozdu, les za posek odkazan v zrelem področju. Z uporabo mehanizacije pri sečnji in žičnic pri transportu bomo stroške poseka in spravila zmanjšali, obenem pa porabili manj sredstev za gozdne komunikacije, ki so nas doslej stale precej denarja. V zasebnih gozdovih se bo tako prirastek brez večjega truda povečal za 2 kub. metra na ha ali za 100 odstotkov, kar pomeni 160.000 kub. metrov več prirastka na leto. Kmetijske zadruge so gozdove doslej izkoriščale z odkupom lesa le za svojo akumulacijo. V bodočnosti jih čaka prav na področju zasebnih gozdov pomembna naloga umneg*' gospodarjenja. Ker so bila poročila zelo obširna, odborniki niso podrobneje razpravljali. Novi in boljši način gospodarjenja z gozdovi, nakazan v poročilih, je dolgoročen. Zahteval bo •popolnejšo semensko, dreves-ničarsko in pogozdovalno službo ter podvojeno skrb za gozdarske kadre. Posebno za pogozdovanje bomo potrebovali znatna investicijska sredstva. Ker občine še nimajo svojih gozdnih skladov, jih bodo morale ustanoviti. Pomagala bo tudi industrija, ki uporablja les kot surovino. Nova velika naloga v upravljanju zasebnih gozdov pa obsega predvsem dvoje: zmanjšati doslej preveliko uporabo lesa na podeželju in vskladiti posek lesa s prirastkom. GOSPODINJE! 4) Najbolj boste zadovoljne s premogom RUDNIKA K ANIŽ ARI C A PRI ČRN0MLJU1 Elektro, Uprava za ceste LRS in Direkcija za ceste OLO. Pomagamo si tudi s prispevki podjetij. Volivci povedu na zborih svoje želje. Nato sestavimo načrt del, ker pa je denarja vedno premalo, upoštevamo načelo nujnosti. Občina nato skrbi, da je načrt uresničen. Letos smo dobili dobrodošlega pomočnika v stanovanjski skupnosti. Ta prevzema naloge v urejanju življenjskih pogojev in odnosov med ljudmi. V stanovanjski skupnosti bo razen pomoči podjetij imel znatno vlogo tudi samoprispevek državljanov. O raznih oblikah delovanja stanovanjske skupnosti smo slišali že toliko, da je odveč vsaka razlaga. Novomeščanom svetujem, naj si pri določanju samoprispevka vzamejo za zgled deželane. Ti so znali z njim in s prostovoljnim delom pri popravilu potov narediti iz enega dinarja, ki jim ga je dala občina, večkrat celo štiri ali pet dinarjev! žabja vas — brez prahu Ing. Lojze Ušaj iz tehnične sekcije Uprave za ceste LRS vodi dela za ureditev ceste od križišča v Žabji vasi do železniškega prehoda v Kandiji. — Na odseku ceste od Kovi-naTJa do železniškega prehoda hitimo. Cestišče moramo urediti do zleta Bratstva in enotnosti. Do bolnišnice ceste ne bomo veliko izpreminjali, od tam dalje pa bodo ovinki malo razširjeni Podrli bomo nekaj zidne ograje. Most čez Težko vodo bomo gradili pozneje, ker ga do zleta ne bi uspeli. Bo nekoliko višji od dosedanjega, ker bomo pozneje nasip na cesti malo zvišali, da bi zmanjšali padec ceste proti mostu in vzpetino proti bolnišnici. Cestišče bo široko 6 m, na obeh straneh bodo 1,5 m široki pločniki. Od bolnišnice naprej bo cesta urejena samo začasno; široka bo le 5 m. Aprila smo začeli popravljati cesto od križišča pri kandij-skem mostu proti Žabji vasi. Ta bo široka 7 m, skupaj s pločniki pa 10 m. Upaimo, da bo julija letos gotova. IN KOLIKO BO STALO? Odsek od Kovinarja do železniškega prehoda v Kandiji je dolg 500 m in bo veljal blizu 7 milijonov dinarjev, cesta proti Žabji vasi pa naj- brž do 20 milijonov dinarjev. Obe cestišči bosta asfaltirani. Vodovod in kanalizacija pa v cenah, ki sem jih povedal, nista všteta. Preveč varčujemo, zdi se mi pa, da to ni najboljše. Varčnost pri gradnji cest se prerada maščuje. Vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava Jože Udovč je referent za komunalne zadeve pri občini Novo mesto. Po poklicu je gradbeni tehnik. Pod vtisom milijonov sem ga vprašal: — Koliko boste porabili letos za komunalo? — Veliko! Kar začnimo z vodovodom! Na novem cestišču od Žabje vasi do železniškega prehoda v Kandiji polagamo cevovode z večjim premerom. Poseben odcep gradimo proti novemu domu TVD Partizana na Loki. Diugi tak odcep k slačilnicam na novem zletnem stadionu, nato še odcep v Re-gerčo vas, obnovitev vodovodnega priključka na Zagrebški cesti in cevovod po Smihelski cesti do postaje. Vse to bo veljalo 3 milijone 250 tisoč. Cevovoda na Gubčevi in Zagrebški cesti bomo spojili, da bi s krogotokom ustvarili večji pritisk za potrošnike v Žabji vasi. To bo stalo 1 milijon 200 tisoč dinarjev. Vodovod pa potrebuje za dograditev novega zajetja, za ureditev zbiralnika v Stopičah, postavitev novih čistilnih, signalnih ter merilnih priprav in klorizatorjev pri zbiralnikih, skupaj 30 milijonov dinarjev. Treba bo najeti posojilo. Kanalizacija do kandijskega mostu in bolnišnice bo stala 1 milijon 500 tisoč dinarjev. Od stavbe OLO do Žabje vasi bomo letos uvedli živosrebrno razsvetljavo. To bo stalo 7 do 8 milijonov. Tovariš Udovč se mi je smehljal, ko sem (priznam: malce omotičen pod vtisom milijonov) odhajal. Dobil pa sem odgovor na moje in vaše vprašanje: KAM GREDO NAŠI DINARJI? Zvedel sem celo več: KAM GREDO NAŠI MILIJONI. M. Jakopec Prvi domači supertanker bo zgradila reska ladjedelnica »3. mat)«. Kobilico za tega 32.600-toh-skega orjaka so položili že 24. aprila. ............ Kako si lahko napravimo izobraževalni načrt v podjetju Planiranje in izobraževanje v podjetju je postalo v zadnjem času zelo aktualno, posebno zaradi tega, ker morajo delovni kolektivi Izdelati načrt izobraževanja, ki temelji na realnih potrebah in opravičuje uporabo tistega dela sredstev sklada za kadre, ki ostaja podjetjem. V lanskem letu ta sredstva v nekaterih gospodarskih organizacijah niso uporabljali namensko zaradi tega, ker podjetja niso imela izdelanih kompleksnih programov za izobraževanje delavcev. V večjih podjetjih, kjer so organizirali centre za tehnično in praktično dopolnilno izobrazbo delovnega človeka, so programi že izdelani ali pa so v pripravah. Obstaja pa več manjših podjetij, ki samostojnih centrov nimajo, morajo pa prav tako skrbeti za sodobne oblike osvajanja znanja, ki je potrebno na delovnem mestu. Navajamo nekaj misli in smernic o tem, kako naj se izdela, plan izobraževanja da bo pri tem upošteval potrebe ali vsaj večji del potreb po izobrazbi v podjetju. Pomanjkljiva Izobrazba delavcev ie pravi vzrok, zaradi katerega nastajajo v proizvodnji težave in napake ln to zaradi premajhnega znanja, spretnosti ali pa nepravilnega odnosa zaposlenih do dela. Dokler ne dobimo jasne slike o stvarnih potrebah po Izobraževanju, nI vredno pričeti s planiranjem ali lotiti se kakršnega koli izobraževanja. Iz tega sledi, da je uspešno in res dobro investirano le tisto izobra- ževanje, ki temelji na realno ugotovljenih potrebah za boljše delo pri vsakem posamezniku. Da program ne bi zgrešil svojega namena, moramo najprej pričeti z določenim proučevanjem potreb, pri čemer nam mora biti izhodišče delovno mesto, ki ima določene zahteve po znanju. Te zahteve najlaže razberemo iz analitskih opisov delovnih mest. Pri določevanju potreb po izobrazbi je treba upoštevati splošno znanje, ki je v glavnem zajeto z osemletno šolsko obveznostjo. Upoštevati je treba poljudnoznanstveno znanje, družbeno-ekonomsko in strokovno znanje, ki se deli v praktično ln teoretično. Jasno je. da so indikatorji po izobrazbi na delovnem mestu neposredne težave, ki nastopajo, ker delavec ne zna, noče ali pa ne more opravljati določenega dela. Lahko pa nastopajo tudi v okolju, kjei so slabi delovni pogoji ali ustaljene slabe delovne metode. Proizvodnja zahteva rešitev obeh vrst problemov. Izobraževanje lahko prispeva svoj delež k produktivnosti le v prvem primeru, to jo tam, kjer je treba delavcu pomagati z določenim znanjem, da bo dosegel boljšr delovne uspehe. V podjetju mora biti določena oseba, ki je zadolžena za izobraževanje. V večjih podjetjih so to ponavadi inštruktorji za izobrazbo ali vodje centrov, v manjših pa odgovorne osebe v personalnih ali kadrovskih oddelkih, ki vodijo poleg drugega dela tudi izobraževalno službo. Odgovorna oseba tako ugo- tovi z ostalim vodstvenim kadrom in družbenimi organizacijami v podjetju zahteve po znanju na delovnih mestih. Vsekakor lahko posredujejo realne podatke o potrebah tisti, ki delovna mesta in delavce najbolje poznajo in ki lahko dajo potrebne podatke; to so tehnološki oddelek ali priprava dela, kontrolna služba, analitiki in drugi. Zelo dobre napotke za izobraževanje nam da analiza podatkov o prozvodnji in učinku. Za ugotavljanje potreb po izobrazbi je več načinov in metod. Vodilne osebe v obratih lahko ugotavljajo potrebe po izobrazbi statistično, s pomočjo preprostih obrazcev, v katere vpišejo vse osebe ter znanje, ki bi prišlo za njih v postov, vse roke, v katerih ie treba izobraževanje izvršiti, vse kadre, ki bodo izobraževali in mesta, kjer bo izobraževanje potekalo. Splošne potrebe po izobraževanju lahko ugotovimo tudi s pomočjo anketiranja članov kolektiva ali pa z intervjuji s posamezniki. Pri zbiranju potreb je potrebno označiti prednost to je katera vprašanja so kritična in katere vrste znanja so trenutno najpotrebnejše. Od te odločitve zavisi, kje bomo pričeli z vzgojo kadrov. Ko zberemo omenjene podatke in ugotovimo potrebe tudi po prioriteti, naredimo načrt za izobraževanje v podjetju, ki ie sestavljen iz plana izobraževanja na delovnih mestih v podjetju, ki se deli v teoretični in praktični del. ter plana izobraževanja izven podjetja, ki ga posredujejo razne izobraževalne ustano- ve in končno plana finančnih sredstev, s katerim se dado uresničiti zgoraj našteti plani. Poleg teh okvirnih načrtov je potrebno izdelati še podrobne programe za posamezne seminarje, tečaje, predavanja, terminski in časovni razpored, predvideti prostore, predavatelje, ponazoritvena sredstva in pod. Podrobni načrti so lahko kaj različni. Odvisni so od potreb izobraževanja in množine snovi. Podrobne načrte lahko združujemo tudi v celoto. Sicer pa je odvisna izbira in določitev od sistema dela tiste osebe, ki je odgovorna za izobrazbo. Pri uresničitvi gornjih splošnih izobraževalnih načrtov v podjetju pa so potrebni tudi odgovarjajoči učni načrti za poučevanje na določenem delovnem mestu, analize za dopolnilno izobraževanje in načrti za teoretičen pouk. S takim načrtniTn izobraževanjem želimo doseči one rezultate v proizvodnji, ki se kažejo v izboljšanju kvalitete, zmanjšanju izmečka, večji storilnosti, prihranku na materialu, manjšp Število nezgod, boljših odnosih med ljudmi in v kvalitetnejšem družbenem upravljanju. Delovnim kolektivom je sicer težko predpisovati kakršne koli podrobnosti sa1 življenje in potrebe v podjetjih slej ko prej same pokažejo, kaj je boljše in uspešnejše. Ob vsakodnevnih praktičnih izkušnjah in novih vprašanjih, ki jih poraja proizvodnja, gradimo programe in izpolnjujemo oblike in metode izobraževanja delovnega človeka. T. B. PRED VII. ZLETOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU SKUPAJ V BORBI IN DELU Mesto Karlovac je bilo ustanovljeno leta 1570. Postalo je središče Hrvatske vojne krajine, ki je imela nalogo, čuvati srednjo in zahodno Evropo pred Turki. Obdano je bilo s trdnjavami, z vodnimi jarki in okopi, katerih sledi je videti še danes. 0 Kordunu in Petrovi gori 2arišče vstaje sta bila leta 1941 Petrova gora in Kordun. Vodili 6o jo karlovški komunisti in partizani. Prve akcije komunistov fio bile že 6. aprila, ko so organizirali demonstracije po mestu. V juliju so Prekinili električni tok. kasneje pa porušili del proge Karlovac —Reka in še nekatere druge komunikacije. V novembru leta 1941 je važen še vpad partizanov s Petrove gore v karlov-ako bolnišnico. Vedno so bili v stiku s slovenskimi partizani — od Samobora do Adlešičev. Največkrat pa so bili skupaj v Zumberku, kjer so pomagali braniti Metliko in Črnomelj. Skupno so napac« j Pletenje, umikali so se v Planino nad Semičem, vkorakali v Črnomelj itd. KarLovški partizani so imeli svoje štabe na Petrovi gori in v Kordunu. Na Petrovi gori so imeli tudi bolnišnice in druge potrebne objekte. Zdaj gradi okraj ceste na to goro, ki jo bo spremenil v pravi naravni muzej. Na Kordunu ni ostala med vojno niti ena hiša cela. Narod je grad.1 — ustaši in okupator so požigsali. Narod je spet gradil, zločinci pa so znova požgali. Nekatere hiše in vasi so bile upepeljene tudi Po tri ln štirikrat. Skupno ie bilo požga- bilo v Kolariču, Blagaju in drugod. Ustaši so klali, pobijali celo v cerkvah. Polivali so žive in mrtve z bencinom in jih zažgali. Ta grozodejstva so se dogajala pod plaščem razbrzdane narodne in verske mržnje; ustaši so kladi Srbe, katoliki pravoslavne. Nad to narodnostno in vensko mržnjo so se dvignili le komu-niPti-partizani, ki so sprejeli v svoje vrste vse poštene ljudi, brez ozira na narodnost in vero, ki jim je bilo le do tega, da izženejo okupatorja, da preprečilo klanja in ne puste več na oblast izkoriščevalcev. Glavna podjetja v okraju so Jugoturbina, ki proizvaja turbine in d iesel-motorje za električne centrale. Tovarna vezanih plošč v Virgin mostu, najbolj pa je v okra jn razvita tekstilna industrija, ki zapo sluje sama 6 tisoč ljudi, skupno pa je v industriji zaposlenih 33 tisoč prebivalcev. Najvažnejše letošnje graditve so tkalnica v Slunju in elektri fikacija Korduna. Zgradili in ustanovili bodo še več manjših podjetij in obratov, ki bodo dopolnjevali obstoječa podjetja oziroma bodo delali v kooperaciji z njimi. OBISK V OKRAJU KARLOVAC, NAJVEČJI SKUPNOSTI KOMUN BRATSKE REPUBLIKE HRVATSKE, KJER SE PARTIZANSKA DRUŠTVA VNETO PRIPRAVLJAJO NA JUNIJSKO SREČANJE V NOVEM MESTU nilh v okraju okoli 60 tisoč 6treh. V Rakovici (občina Slunj) je zakopanih v eni grobnici 425 padlih borcev ln 2019 žrtev fašističnega terorja. Podobno je OZALJ nas vabi V nedeljo, 15 .maja, bo občina Ozalj praznovala tri pomembne dogodke: devetnajsto obletnico streljanja delav-cev-komunistov iz apnarne Ozalj, 15. obletnico osvoboditve in 10. obletnico delavskih svetov. Na ozemlju občine Ozalj ni bilo pred drugo svetovno vojno skoraj nobene industrije, nobenega podjetja, če izvzamemo Elektrarno I, ki je zaposljevala 15 ljudi in kamnolom, ki je imel samo en drobilec, zaposlenih pa je bilo tu v poletni sezoni največ 80 ljudi. Kljub tako majhnemu številu delavcev je že leta 1939 delala grupa tovarišev po navodilih KPJ; naslednje leto je bila ustanovljena prva partijska celica. Skoraj vsi njeni člani so bili delavci kamnoloma (sedanje apnarne) Zaluka. Takoj po ustanovitvi so bili zelo politično aktivni, po kapitulaciji stare Jugoslavije in proglasitvi NDH pa se je njihova politična aktivnost še paveeala. Prav zaradi tega so ustaši že 15. maja 1941 večino članov celice (imela jih je 15) zaprli, 5. julija pa so jih šest izmed njih v Karlovcu ustrelili. Ozaljski komunisti so bili med prvimi, ki so jih streljali v okraju Karlovac. Pred njimi je bila streljana samo skupina karlovških komunistov. Med vojno je držal sovražnik mesto Ozalj čvrsto v rokah, ostali predeli občine, posebno še Žumberak, Hrašče in Ribnik, pa so bili partizanski. Tu se je med vojno začelo tkati bratstvo in enotnost hrvatskih in slovenskih partizanov, posebno tesno pa so bili povezani partizani okraja Karlovac z dolenjskimi in belokranjskimi partizani. Naši so imeli v Zumberku bolnišnice. Karlovške enote so bile okoli Črnomlja. Slovenski in hrvatski partizani so skupno napadali sovražnikove postojanke v obeh republikah. V ozaljski občini imajo danes pet večjih podjetij, število zaposlenih delavcev pa se je povečalo iz predvojnih sto na 1200, razen tega pa se jih vozi še okoli 1000 na delo v Slovenijo in Karlovac. Delavski sveti so vse bolj aktivni. Čedalje bolj skrbe za povečanje storilnosti, za nove gradnje itd« Prav na podlagi njihovih sklepov bodo letos obnovili in razširili pet gospodarskih organizacij. Med ogledovanjem Elektrarne II sem zvedel, da jo je zgradilo Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj in da to podjetje gradi še več objektov v njihovi občini. Pohištvo, s katerim so opremljene pisarne elektrarne, je tudi proizvod črnomaljskih mizarjev. — Življenjsko smo vezani na občini Metlika in Črnomelj, pa tudi na Novo mesto. Z vami smo v stalnih trgovskih, gospodarskih in kulturnih stikih, kakor smo bili nekoč v vojaških. Ozaljčani prihajajo radi v Metliko in Črnomelj. Udeležili smo se proslav v Novem mestu, Dolenjskih toplicah in drugod, prišli bomo k vam spet letos junija, ko bo v Novem mestu Zlet bratstva in enotnosti. Ozaljčani so povabili prebivalce našega okraja — predvsem Beiokranjce in Novomeščane —, naj se udeleže njihove velike proslave, ki bo v nedeljo, 15. maja, v Ozlju. Tako bodo ponekod že dan pred proslavo krenile na pot kolone pešcev, vozov, biciklov, avtomobilov in motorjev. Vlaki v smeri Ozlja bodo imeli ta dan precej več vagonov. Iz Novega mesta bo krenil tak vlak ob 7.24 zjutraj in bo ustavljal na vsaki postaji. Sindikati, mladina in ostale organizacije, ki nimate lastnih prevoznih sredstev, poslužite se tega vlaka in vzemite nedeljske karte! Motorizirana kolona (avtomobili, motorji) bo krenila z novomeškega Glavnega trga v nedeljo ob 7.30. Organizatorji računajo, da se bo proslave, ki je okrajnega značaja, udeležilo okoli 15.000 ljudi. Program proslave je zelo pester. Ze v soboto bo v ap-narni (bivšem kamnolomu) slavnostna seja delavskega sveta; polagali bodo vence, taborniki bodo imeli več tekmovanj, kurili bodo kresove, organizirali bengalski ogenj, na meji z metliško občino pa bodo priredili ognjemet. V nedeljo, 15. maja, bo ob desetih dopoldne v bližini Elektrarne I velik zbor, na katerem bo govoril predstavnik LR Hrvatske. Po govoru bodo skakali iz letal padalci, dve letali bosta izvajali akrobacije. Na Kolpi bo veslaško tekmovanje, ki se ga bo udeležila razen zagrebških klubov in karlovškega kluba tudi »Krka« iz Novega mesta. Na sporedu je še kvalitetna nogometna tekma in več drugih prireditev. Skratka: kdor želi nedeljo najbolj prijetno preživeti, se zabavati, hkrati pa tudi nekaj doprinesti za še večje zbliža-nje med okrajema, naj se udeleži te proslave. Cez mesec dni se nam bodr. na naše povabilo odzvali Ozaljčani in Karlovčani, saj se že dobro pripravljajo na zlet, ki bo junija v Novem mestu. J- P # Okraj Karlovac ima 25 na. rodnih herojev. V partizanih se je aktivno borilo 15 tisoč ljudi. Zveza borcev Ima še danes okoli 25 tisoč članov, ki so se borili ali drugače sodelovali s partizani. Koliko jih je padlo v vojni, koliko je bilo pobitih ali pa jih je drugače izginilo, še niso ugotovili in točnega števila tudi ne bo mogoče nikoli zvedeti. Po vojni je imel samo Kordun okoli 4.500 vojnih invalidov ter več tisoč otrok padlih borcev hi žrtev fašističnega terorja. Se danes, 15 let po vojni, šola okraj okoli 200 ten otrok. # Kordun in ves karlovški okraj ne bo pozabil žrtev in težav, ki jih je skupno s sosednimi okraji doprinašal in premagoval med vojno. Mladina tega okraja se bo tudi letos Nekaj zanimivih Številk o Industriji pri sosedih Okraj Karlovac šteje okoli 230 tisoč prebivalcev in je največji v Hrvatski. Skoro vsa njegova industrija je os rado-točena le v dveh mestih: Karlovcu in Dugi Resi. V zadnjih dveh letih so investirali sikup-no 3 milijarde 292 milijonov dinarjev, v naslednjih dveh pa bodo investirali samo v industrijo 5 milijard 600 milijonov. Industrijska proizvodnja se je povečala lani z ozirom na leto 1958 za 9-2 odstotkov. Brutopro-diakt je porasel v industriji od 1957 do 1959 od 27 milijard 464 milijonov dinarjev na 32 milijard 207 milijonov, narodni do hodefc pa od 12 milijard 169 milijonov na !2 milijard 827 milijonov dinarjev. Celokupni brurtoprodukt je bil land 62 mi- indutstriji večine podjetij še ni zajelo, da primanjkuje strokovnih ljudi itd. Tudi kmetijstvo napreduje V zadnjih dveh letih so v okraju povečali število traktorjev od 18 na 137, letos pa jih bodo kupili še 160. Uporabljati So začeli umetna gnojila ln ostale agrotehnične mere, zaradi česar so v preteklem letu dosegli rekordne pridelke italijanskih vrst pšenice in hibridne koruze. Vzrok za tak napredek je v vedno večjih investicij-sfcih vlaganj rh v kmetijstvo, ki so porasla od 86 milijonov v letu 1957 na 603 milijone v lanskem letu, v naslednjih nekaj letih pa bo investiranih 4.5 milijarde dinarjev. V kmetijstvu. je značilno še to, da imajo kot naša Bela krajina, precej steljnikov. Lani so jih zorali 2 tisoč hektarov in dosegli na teh površinah že Detajl spomenika NOB v Karlovcu Nekaj o stanovanjih Pred nekaj leti je imel Karlovac 6 tisoč nerešenih prošenj za stanovanja, danes jih ima še 2 tisoč. Prebivalcev ima mesto 50 tisoč. V zadnjih dveh letih so zgradili v Karlovcu toliko stanovanj, kolikor jih je imelo mesto pred vojno! Precej je razvita pri njih zadružna gradnja. Ta ima posebnost, da mora vsak član zadruge vplačati osnovne vloge 450 tisoč dinarjev, prosvetni delavci pa le 100 tisoč dinarjev; to zato, ker jim prosvetarjev zelo primanjkuje. Zdaj grade po planu v mestu 320 do 360 stanovanj na leto. Beseda o šolstvu Bred vojno okoli polovica šoloobveznih otrok ni hodila v šolo. V okraju je bilo tisoče in tisoče nepismenih. Med vojno so še tisto mađo šol, ki j«h je zgradila stara Jugoslavija in Avstrija, požgali in razrušili. Po vojni je bilo veliko šol obnovljenih in zgrajenih na novo, vendar stanje še na zadovoljivo. Razen tega jim primanjkuje kabinetov in učnih pripomočkov, prav tako kot pri nas. V šolo hodi okoli 97 ouutotkov šoloobveznih otrok. To sicer še vedno ni zadovoljivo, vendar je bil dosežen izreden napredek z ozirom na slanje pred vojno. Danes hodi mladina iz krajev, kjer včasih sploh ni bilo šol. na univerzo. To je ogromen in težak skok, zaradi katerega se marsikaj lomi, spreminja — temeljito spreminja . . . * Taki so bežni vtisi 6 hitre poti skozi sosedni okraj. Mnogo znancev in prijateljev imamo tam onkraj Kolpe, mnogo z\ estih src tovarišev, bratov po orožju iz vojnih dni, bije tako kot nekoč. Veseli smo napredka in razvijanja, ki ga tudi tu srečaš na vsakem kioraku. Boj s prejšnjo nerazvitostjo in splošnim zaostajanjem za razvojem drugih pokrajin je ▼ marsičem podoben našim prizadevanjem, da M dohiteli predele, ki bo imeli v preteklosti več priložnosti za hitrejšo rast življenjske ravni svojih ljudi. Kakor pri nas, tak* so tudi v okraja Karlovac posebno zadnja leta zelo vztrajni, da predvsem z lastnimi silami kar najbolje izkoristijo pomoč socialistične skupnosti in razširijo dosedanje in nove proizvodne zmogljivosti. VeKeli pa smo lahko tudi obetov, ki jih daje bratski okraj Karlovac za junijsko srečanje v Novem mestu. Temeljito se pripravlja na letošnji zlet Bratstva in enotnosti in vnaprej se veselimo dragega srečanja s tovariši karlovškega okraja, kot vseh drugih sodelujočih okrajev iz LR Hrvatske in Bosne. JOŽE PRIMC Novi del Karlovca: naselje sodobnih, sončnih stanovanj, ki spreminja podobo mesta udeležila zleta Bratstva ta enotnosti, v katerem sodeluje osem okrajev. Zlet, že sedmi po vrsti, je posvečen bratstvu in enotnosti bosanskih, hrvatskih in slovenskih okrajev, ki so se nekoč skupaj borili, danes pa skupaj grade socializem. Industrijo se Se vedno razvija Po vojni je bilo v okraju le malo industrije, ker so bila podjetja In stroji uničeni. Začeli so obnavljati in sploh reševati osnovna gospodarska vprašanja. Industrija je v glavnem tudi še danes zastarela, ker ni bila grajena Po nekem sistemu in načrtu. Značilno zanjo je. da ima še vedno precej ozkih grl in ostalih nesorazmerij v proizvodnji. Prav zaradi tega je predvidenih tudi v letošnjem družbenem planu več rekonstrukcij tekstilnih tovarn, tovarne 'kož, Jugotur-bine, opekarne, pivovarne itd. čestitko iz Prokuplja Ob 15. obletnici osvoboditve čestitajo vsem delovnim kolektivom, mladini, staršem in sorodnikom: Rado Les, Miran Simonlč. Jože Konda, Alojz Kmet, Valentin Pečaver, Albert Princ, Niko Kordež in Karlo Rogelj. Fantje pozdravljajo Iz Prokuplja pošiljajo pozdrave vsem sorodnikom in znancem vojaki Miha Turner, Alojz Kmet, Pavle Irt, Vinko Vodovnik, Jože Urankar in Martin Iskra. Domače In sorodnike lepo pozdravlja vojak Gvido Baškovič iz Sarajeva in jim želi še mnogo delovnih uspehov! lijard 856 milijonov, kar pomeni, da ga odpade na industrijo že nad 50 odstotkov. Prav tako je pri narodnem dohodku, ki je znašal lani v okraju 25 milijard 994 milijonov dinarjev. Uspeh Industrije je še večji, če upoštevamo, da znaša istrošenost strojnega parka okoli 60 odstotkov, da nagrajevanje v 70 lepe donose koruze (60 do mtc na hektar) in detelje. S kmetijstvom se ukvarja še 72 odstotkov prebivalcev. Za kmetovanje je najbolj primerna zemlja ob Kolpi, za vinograde Pleš ivica in V i vodi na, medtem ko je Kordun kraški in je bila na njem že od nekdaj doma revščina, ki pa počasi, a vedno bolj izginja. TELOVADCI SE PRIPRAVLJAJO ZA ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI Priprave za zlet Bratstva in enotnosti so v polnem teku; kako tudi ne, saj nas loči od njega le še kratek čas. Vsi oddelki v naših društvih nadvse skrbno pilijo zletne vaje. Udeležba na vadbenih urah je polnoštevilna, oddelki so se večinoma povečali, kjer Jih pa do sedaj še ni bilo, so jih na novo formirali. Čeprav so naši telovadci v zadnjih letih sodelovali na večjih nastopih, kot Je bil Festival telesne kulture v LJubljani ln Zvezni zlet v Beogradu, moramo ugotoviti, da so letošnje priprave za zlet Bratstva m enotnosti v Novem mestu zajele še dosti večje število ilanov. Kakor je bilo doslej opaziti, Je bila v redno vadbo vključena pretežno šolska mladina, tako moremo prav letos v naše veliko veselje zabeležiti, da so se tudi članski oddelki številčno močno popravili. Priprave pa bi ne bile popolne, če bi društva vadila izključno samo zase. Zato bodo v pretežni večini priredila v dneh pred zletom v Novf m mestu telovadne nastope v svojih krajih in na ta način pregledala svoje vrste ter pokazala sadove svojega dela. Zelo dober telovadni nastop pričakujemo med drugimi od društva v Črnomlju. Tam so namreč pred časom uspešno rešili vprašanje vodnikov, tako da sedaj redna vadba poteka v zadovoljstvo telovadečib in vodnikov. Na delu so vsi oddelki od najmlajših pa do članov in članic. Najnovejši je sicer oddelek članic, ki skuša zamujeno s pridnim delom nadoknaditi. Vsi ti oddelki se bodo maja zvrstili na telovadnem nastopu, kjer bodo prikazali zletne vaje, mladinci in mladinke pa bodo nastopili tudi na orodju. Z redno vadbo pod strokovnim vodstvom načelnika Francija Skedlja ln načelnice Lidije Sajetove sta prav ta oddelka toliko napredovala, da jima tudi najtežje prvine ne delajo preglavic. Tako in slično potekajo priprave skoro po vseh društvih. Želimo le, da bi tak način ostal trajen še tudi po zletu. J. K. ŠPORTNI MOZAIK BANJE LUKE V Artlčah se pridno pripravljajo na junijsko srečanje v Novem ■MS**: dekleta vadijo sa VII. zlet Bratstva in enotne«« arittko šolo Svoje prvovrstne pridelke nudi KMETIJSKO POSESTVO MATIJA GUBEC •LESK0VEC PRI KRŠKEM V okviru zletnega kotička bomo seznanili našo Javnost z razvojem telesne vzgoje in športa v posameznih okrajih, ki bodo letos sodelovali na VII. zletu »Bratstva in enotnosti« v Novem mestu. Za marsikoga so ti okraji prave neznanke. Le malokdo ve, kakšen Je trenutni položaj v razvoju telesne kulture v tem ali onem okraju. Danes objavljamo kratek opis položaja na telesnovzgojnem in športnem področju v ba-njaluškem okraju, kasneje pa bodo prišli na vrsto še drugI okraji - udeleženci zleta kot so Sisak, Karlovac, Bihać, Ogulin, Prijedor ln Gospić. Banjaluškl okraj sodi po razvitosti telesne vzgoje ln športa med najnaprednejše okraje — udeležence VII. zleta »Bratstva ln enotnosti«. Morda mu lahko konkurira le karlovški okraj, medtem ko ostali okraji, tudi naš, za njim zaostajajo. Seveda pa moramo pripomniti, da se ta ocena nanaša predvsem na podatke o razvoju športnih panog, ne pa toliko na podatke o razvitosti na širšem telesnokulturnem področju. Trenutno so nam dostopni le podatki o položaju na športnem področju, ki jih objavljamo. BANJALUSKI BORAC - DR2AVNI PRVAK V ROKOMETU Karlovac lahko primerjamo z Banjo Luko le zaradi večjega števila športnih panog, ki so tam razvite in so dosegle visoko raven. Ce pa pogledamo strogo le na kakovost in na zveneče naslove državnih prvakov in reprezentantov, kar seveda ni pravilno, potem pa se z Banjo Luko ne more primerjati nobeden od letošnjih udeležencev VII. zleta. V Banji Luki imajo namreč celo državne prvake, vrsto državnih reprezentantov in drugih kvalitetnih športnikov. Kdo še ne ve, da so rokometašl banjaluškega Borca državni prvaki, da se nogometaši istega društva uspešno borijo v II. zvezni ligi In da se letos potegujejo celo za vstop v I. zvezno ligo? Kdo ne ve za uspešne Igralce namiznega tenisa, ki tekmujejo v II. zvezni ligi, aH pa za kvalitetne kolesarje — prvake BiH? Kadar se govori o športni aktivnosti v Banja Luki, se mora v prvi vrsti omeniti največji ln najuspešnejši športni kolektiv v okraju - banjaluškl BORAC. To je največje ln najbolj popularno društvo v mestu, ki ima še niz drugih športnih društev ln klubov. Pred leti je bil nogomet v Banji Luki še A ln 2 v športu, čeprav nogometaši niso dosegli večjih uspehov. Ostale športne panoge so bile zapostavljene in so le životarile. Le košarkarji so bili bolj aktivni, nekajkrat so osvojili celo naslov prvaka BiH in Igrali na kvalifikacijskih turnirjih ta vstop v zvezno )Jgo. Največji vzpon so zabeležili rokometaši. Ti so Izredno hitro napredovali. Kar dvakrat zaporedoma so osvojili pokal Jugoslavije, lani pa so tem lovorikam dodali tudi naslov rokometnega prvaka Jugoslavije. V kratkem času so si pridobili lastno občinstvo, ki Jih vneto bodri na vseh tekmah. Posameznim rokometnim tekmam prisostvuje tudi po 4000 in več gledalcev, včasih precej več kot nogometnim tekmami NOGOMETAŠI SO NAJBOLJŠI V II. ZVEZNI LIGI Nogomet je vsekakor najbolj razvita športna panoga v okraju. V samem mestu obstaja namreč 13 nogometnih klubov, delno sindikalnih, delno mladinskih, med njimi pa so tudi takšni, ki tekmujejo v kvalitetnih tekmovanjih. BSK Je član conske lige, zelo uspešni pa so tudi klubi Budućnost, Olimp, Naprijed ln 2eljezničar. Najpomembnejši Je seveda Borac, ki se bori za vstop v vrste najboljših nogometnih moštev — vi. zvezno ligo. Trenutno ima precej upanja na uspeh, ker je na prvem mestu v zahodnem delu n. zvezne lige Letos bodo v Banji Luki dobili nov stadion z vsemi pomožnimi objekti, ki bo lahko sprejel okoli 15.000 gledalcev. Stadion Je v Davnem ie dograjen, svojemu namenu pa ga bodo izročili za Dan Tudi druge panoge so v Banji Luki zelo razvite. Kolesarji BSK so ekipni prvaki rekubllke, med posamezniki pa Je prvak tudi Banjalučan - Smailaglč. Igralci namiznega tenisa so prav tako dosegli vidne uspehe. Mladinci Stader ln Gazić so skupaj s svojim učiteljem Friganovićem uspešno nastopali v II. zvezni namiznotenl-ški ligi. Gazić je mladinski ln posamični prvak BiH, na državnem prvenstvu pa Je med mladinci zasedel 2. mesto. V tenisu ni prave kvalitete, čeprav so na razpolago lepa Igrišča. Isto velja za plavanje in waterpolo. Nedavno so zgradili moderen 50-metrski plavalni bazen, ki bo omogočil kvalitetni dvig plavalnega športa. Zelo razvit je avto-moto šport, ki ima v Banji Luki veliko tradicijo, saj Je iz tega mesta izšlo več znanih dirkačev. Tudi kvalitetnih šahistov ne manjka. V samem mestu delujejo trt šahovska društva. Najboljše moštvo ima Budućnost, kl je osvojila 3. mesto na republiškem ekipnem prvenstvu, le malo slabše ekipe pa imajo šahovski klubi »Mikron« ln PTT. Zadnje čase je nekoliko upadlo zanimanje za boks, ki je bil včasih zelo priljubljen, vendar Je s padcem kvalitete izginila tudi pri jubljenost. zelo aktivni so keglja«, v njihovih vrstah pa je veliko mladine, kar je še posebno zanimivo. V mestu imajo dve dobri kegljišči, ki sta vedno zasedeni. Strelstvo je postalo popularno šele zadnje čase, ko Je spet začel aktivno delati bivši državni reprezentant Vlastimlr Djordjevtć. Mladina ima na razpolago posebno strelišče ^a zračno puško, ki Je vedno polno mladih strelcev. V nekoliko težjem položaju so košarkarji Borca, ki so izgubili svoje igrišče in sedaj gostujejo po šolah. To Je nekoliko zavrlo razcvet te zelo dinamične športne panoge. Atletika Je bila razvita, toda zadnje čase se čuti mrtvilo. Vzrok za to je odhod trenerja Radovanovlča, ki Je atlete treniral. ORODNI TELOVADCI - NAJBOLJŠI V BIH . ,.B«nJ1aluSko društvo Partizan Je te dalj Časa zelo aktivno ln vključuje zelo veliko prebivalcev Banje Luke. V društvu Imajo tudi kvalitetne telovadce. Znano Je, da Je bila telovadna reprezentanca te,pred kr«tkim v glavnem sestavljena iz banjalušklh telovadcev. Tako Je bil Nlklć državni mladinski prvak v orodni telovadbi, prvenstvo FLRJ pa Je osvojila tudi mladinska vrsta Banje Luke. LetOB pozimi je bila aktivnost banjaluškega Partizana nekoliko manjša kot prejšnja leta, to pa predvsem zato, ker so nreurejevall dvorano in Dom Partizana. Zelo razgibano je športno življenje v oanjaluškin šolah, srednja tehnična šola, učiteljišče in gimnazija Imajo svoje športne aktive, ki redno tekmujejo, kmalu pa bodo prerastli v samostojna športna društva. Pomemben del aktivnosti na telesnokulturnem področju predstavljajo delavske športne igre, ki zajemajo predvsem tiste, M niso člani telesnokulturnih organizacij. Največje uspehe so n* Igrah poželi delovni kolektivi tovarne tobaka, podjetja »Jelšlngrad-ln podjetja -Rudi Cajavec«. S svojimi 60.000 prebivalci Je Banja Luka pomemben center v BiH. zelo pomembna pa 1e tudi zaradi svoje bogate športne dejavnosti. Ce bi bilo na razpolago še več športnih objektov (teh navzll« vedno novim gradnjam še primanjkuje), bi bila športna aktivno«* prav gotovo še večja. Toliko o športu ln telesni vzgoji v Banji Luki. Iz tega opi** športne ln telesnovzgojne dejavnosti Je razvidno, da bodo Banjah1' čanl Igrali na zletnlh tekmovanjih v Novem mestu zelo vidno vlogo ln da bo marsikateri pokal, plaketa In diploma romala v BanJ0 Luko. Novomeščanom se v zletnih dnevih obetajo zelo zanindj? in kvalitetne športne borbe, posebno, ker Imajo karlovški wiff** ln nai okraj v nekaterih panogah kvalitetne ekipe ln posam« FR. MTKBC KULTURA IN PROSVETA Izobraževanle odraslih (Nadaljevanje in konec) V celoti pa je viden splošen prehod k temeljitim oblikam izobraževanja, k ciklusom predavanj, k sem narjem, tečajem, šolam. Vsekakor bo treba prej ali slej dobiti natančen pregled in okrajni zavod bo moral zagotoviti statistiko, ki bo omogočila, da bomo ob koncu vsake sezone lahko dali jasen obračun, kaj smo storili za dvig izobrazbene ravni naših državljanov. Sleherna delavska univerza pa bi morala poleg programov imeti zbrane podatke o izobrazbi prebivalstva in o potrebah ter zahtevah naše proizvodnje in družbe po izobrazbi ljudi v občini; le tako bo možno smotrno izobraževati. V letošnjih programih je namreč še vedno opaziti, da niso grajeni na krajevn: i rebah, zlasti ne ba podi ć u diužbene vzgoje in posredovanja raznih oblik delovnim kolektivom. Vsekakor bo potreba z napotki in splošnimi smernicami utrditi, kaj naj vsebujejo programi, a Predvsem jim bo treba pomagati z nasveti, kako naj sestavljajo programe, da bodo odraz lastnih potreb in lastnih možnosti. Delavske in ljudske univerze m-irajo vedeti, koga izobra- žujejo in za kaj izobražujejo. Brez temeljitih anal z lahko zopet zapadejo površnosti in staremu načinu vzgoje. Analitično in plansko delo kadrov pa mora biti vezano tudi na smiselno evidenco kadrov, ki jih izobražujemo, kajti na temelju natančne evidence bomo lahko razvijali izobraževalno delo in ga premikali vse više, glede na rast izobraženosti državljanov. S tako evidenco pa bomo lahko dali našim političnim, družbenim in gospodarskim organom trdno podlaga za perspektivno kadrovsko politiko. PETNAJST IZOBRAŽEVALNIH CENTROV V VEČJIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH V zadnjih tednih je v našem okraju v ospredju tudi politično ekonomska akcija, ki ima močan poudarek v vseh letošnjih družbenih planih. Zvezn: družbeni plan, republiški in okrajni plani nas obvezujejo, da formiramo izobraževalno centre v vseh večjih gospodarskih organizacijah. V našem okraju je po predvideni republiški mreži treba organiziraj 15 centrov. Bistvene naloge centrov so, da izobražujejo delavce za potrebe delovnih mest in to za praktično kot teoretično znanje (kolikor jim ga ni dala šola). Izobraževanje vodilnih oseb za opravljanje svojih dolžnosti, prekvalifikacija delavcev zaradi spremenjenih načinov dela ali sprememb so v skladu s potrebami proizvodnje in delovnih mest, pomoč samoupravnim organom pri izobraževanju za delavsko in družbeno upravljanje, posredovanje splošno kulturnega znanja, ugotavljanje rcalnili potreb po izobrazbi, planiranje teh potreb z ozirom na možnosti, organ, zaci ja izvedbe: izdelava učnih načrtov, programov, pripomočkov, skript itd., kontrola rezultatov, izobraževanja, sodelovnja in posvetovanje z vsemi družbenimi organi glede vprašanj izobraževanja, sodelovanja in posvetovanje z vsernj družbenimi organi glede vprašanj izobraževanja n. pr. sindikati, LT, DU. strokovnimi šolami, tajništvi za delo itd., pošiljanje delavcev na izobraževanje izven podjetja, plan rotacije oziroma spremljanje delavcev na praksi — skratka: načrtno organl- Po končanem delu se zbirajo vsako popoldne in vsak večer v tečajih, šolah in seminarjih. Res, za učenje pri nag nikoli ni prepozno Nova delavska dramatska skupina Predzadnjo nedeljo se je predstavila črnomaljskemu občinstvu novoustanovljena dramatska skupina Belokranjskega gradbenega podjetja iz Črnomlja. Pod veščim vodstvom režiserja Ivana Urbančiča so v razmeroma kratkem času uspešno naštudirali in uprizorili Goldoni.jicvo komedijo "SLUGA DVEH GOSPODARJEV*. Zasedbo je vredno toliko bolj pohvaliti ker je bila vrsta igralcev prvič na odru in so kljub temu svojo vlogo dobro izvedli. Nabito polna dvorana je uspešni nastop »Begradccv« nagradila s spontanim aplavzom. Njihov prvi nastop je pozdravil v imenu Sveta Svobd in prosvetnih društev občine Črnomelj tajnik Janez Krama-rič. Novi delavski dramatski skupini je želel uspešno udej- šola v Adlešičih bo izdala spominsko knjižico Letos v Juraju bo šola v Adle-Ši6ith praznovala stoletnico svojega obstoja. Posebni odbor za proslavo toga Jubileja bo izdal spo-rnmsko knjižico, ki bo poleg zgodovine šole prikazala tudi zgodovino Adlešičev. in otool ce. razvoj te vasi v povojnih letih, njen kulturni delež, turistične in zgodovinske znamenitosti kraja, spomine učiteljev, ki so tu službovali itd. Tako bo lahko to knjižico s pridom uporabi )a1o učiteljstvo pri domoznanskem poufltu, pa tudi turistu, ki ga ipot zanese v Adlešiče, bo dobrodošla. Da bi odbor prišel do denarnih •redBtev, ki bi mu omogočtla izdajo te spominske knjižice, se bo obrnil na razna poddetja in ustanove, ki na'| bi s svojimi *\r\&\, ki bodo izšli v tej knjižic:, pokrili stroške natisa. Doslej so se vabilu odzvala naslednja podjet- ja in ustanove: Kmetijska zadruga Adlešioi, ObLO Črnomelj, Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj. Rudnik rjavega premoga Kanižartia, Dolenjski list (Novo mesto, splošno gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto. Založba »Boreči Ljubljana, Trgovsko podjetje »Tkanina« Ljubljana ln Tovarna »Ae-ro« Celje. Ko se odbor zahvaljuje vsem zgoraj naštetim za niihovo razumevanje in denarno pomoč, prosi tudi ostala poduetja ln ustanove, ki so'jim bile poslane prošnje, da nanje čimprej odgovorijo in z o-glasom podprejo hvalevredna prizadevanja odbora za proslavo stoletnice šole v tej partizanski vasi, ki je bila v zadndi vOjeil razen treh hiš vsa oožjfana in razrušena. Hkrati vabi odbor že zdaj vse bivše učitelje, partizane in prijatelje Adlešičev na.proslavo, ki bo 26. Junija 1960. stvovanje na naših odrih, medtem, ko je posebej pohvnlil kolektiv Begrada iz Črnomlja, ki jje sledil rudarjem iz Kani-/arice ter je za kulturno izživljanje delovnega človeka vključil v svoje vrste tudi dramatsko dejavnost. Skupina bo z naštudiranim delom gostovala še v Semiču, Dragatušu in Metliki, medtem ko igralci žele nastopiti tudi v Ribnici. A. V Jugoslaviji izhaja 765 dnevnih listov z letno naklado okoli 600 milijonov izvodov. Leta 1939 je bilo pri nas 155.000 radijskih naročnikov, lani pa jih je bilo že 1,310.000. Filmske predstave si je leta 1939 ogledalo 20 milijonov obiskovalcev, lani pa preko 120 milijonov ljudi. • Vsako leto tiskamo okoli 5.000 knjig v 26 milijonih izvodih. ziranje in spremljanje vseh potreb po izobraževanju, ki temelji na potrebah pro'zvodnje in družbenega upravljanja s ciljem: čim večja produktivnost in čim boljše vzdušje v podjetju. Zaenkrat takega centra še nikjer nimamo registriranega. Priprave Pa so v teku pri Pionirju, Celulozi, BeUu, Ka-nižarici, na Senovem. Krm> lju, tovarni zdravil KRKA, v NOVOTEKSU. Preden se tak center ustanovi, je potrebna cela vrsta temeljitih priprav: od vzgoje inštruktorjev za metode, priprave inštruktorjev za praktično delo, za teoretično delo, informacije kolegijev, izdelava elaboratov, priprava materialne osnove, izdelave letnih izobraževalnih programov do planiranja sredstev iz sklada za kadre itd. Zavod za izobraževanje se bo v tem obdobju svojega dela prvenstveno posvetil tem vprašanjem in skušal skupaj s sindikati, z gospodarskimi organizacijami in ob pomoči republiškega zavoda do jeseni vsaj nekaj predvidenih centrov Koristni posveti Pred kratkim so člani predsedstva okrajnega sveta Svobod in PD obiskali vse občinske svete v okraju. Na posvetih so predvsem razpravljali o vključevanju novih čla-r.-cv v Svobode in prosvetna društva. Akcija bo zajela pred-,icm pionirje in mladino, ki že dela na kulturnoprosvetnem področju, vendar ni vključena v društva. Število članov Svobod in PD se bo s tem povečalo v nekalterih občinah z>a 100 odstotkov. Svobode in PD so pričele z agitacijo za razširitev članstva Prešernove družbe. »Županovo Micka« na Sinjem vrhu 24. aprila se je predstavila domačemu občinstvu mlada -grai-ska skupina z Linhartovo dvode-janko Zupanova Micka. Pod skrbnim vodstvom režiserja Jožeta Za-bukovska so mladi igralci uspeli v svojem delu in želi obilo priznanja. Sceno so pripravili Igralci sami ln je bila prav okusna. 1. maja so iigro ponovili ln tokrat zaigrali še bolj sproščeno (kot prvič. Sinjevrhčani Igralcem kot trudi režiserju Iskreno čest rta m o ln Jim želimo še nadalja& uspehov in da bt nas ie li i ■tfMpaVlll Iflllullll kot tokrat! 2. v. UNICEF podpira šentruperško šolo UNICEF (Otroški fond združenih narodov) podpira s sanitarijami in drugo opremo 50 šol v novomeškem okraju. Osnovni šo*l Scntrupert Je UNICEF poklonil razmeroma mnogo,, sredstev. Šolski unravjtelj Bojan Brezo var mi je razkazal vso podarjeno opremo. »Siivalni stroj Jukl. ki smo ga dobili v dar, je zares odi j cen. Prispe) je iz Tokia, mizico zanj Je pa izdelala Tovarna šivalnih strojev .Mirna, zraven smo dobili tudi ši-vanke, škarje, gumbe, sukanec — celotno garnituro šivalnega pribora. Gospodinjskega pouka na naši šoli si brez tega stroja ne moremo več mislit).« Poleg šivalnega stroja je stala prav tako podarjena decimalna tehtnica z merilcem. »Vsak mesec tehtamo jn merimo naše šolarje. O meritvah poročamo Centralnemu higienskemu zavodu v LJubljani in Okrajnemu higienskemu zavodu v Novem mr-stu, pri katerih Ima svoje komisije tuđ) UNICEF. O teh izsledkih se vodi statistika iz vsega sveta.« Upravitelj me Je peiJa) še k vodovodnim napravam; »Za sedaj nam črpa vodo za šolski vodovod el*ktrfcna črpalka. Letos nam Je UNICEF poslal 110 metrov vodovodnih cevtl. Ko bo šola tvrlklJuPena na krajevni vodovod, ki je v gTadnji. bomo črpalko vrnili UNICEF.« »Pričakujete *e kaktno pomoč?« »na, UNICEF nam bo zgradil kopalnico s tuši. da se bodo lahko na51 učenci vsak teden temeljito nkopalj. Saj veste, kako je s kopanjem pri otrocih na kmetih.« i. f. pripraviti tako daleč, da bodo pričeli delati. Ob koncu se mi zdi prav poudariti na razširjeni seji. kjer je bil namen informativno in okvirno prikazati organizacijo in delo izobraževanja odraslih, da sc Svobode kot ostale družbms organizacije s tc:n, ko ustanavljajo delavske univerze in izobraževalne centre v podjetjih nikakor nc odvezujejo od obveznosti in dolžnosti za ideološko in strokovno izobrazbo svojih član h v kulturno prosvetnem delu. Svobode morajo prav tako v delavskih in ljudskih univerzah najti mesto za svojo kulturno, prosvetno in strokovno aktivnost. Ne smemo dovoliti, da bi Svobode, sindikati ln druge organizacije, ki so doslej imele določene tečaje, delovni krožke in razne druge oblike smatrali, da tega ni več treba, ker obstaja delavska univerza. Delo, ki izhaja iz potreb vseh članov določene organizacije, mora obstajati dalje, medlem ko je delavska univerza stalna oblika pošolskega izobraževanja, v kateri se odražajo potrebe vse naše družbe. TATJANA BELOPAVLOVIC BOGDAN BORCIC: PTIČJE STRAŠILO I. (akvatinta) — Z razstave sodobne jugoslovanske grafike na Japonskem, Id so jo odprli konec aprila v Tokiu, nato pa jo bodo prenesli še v Osako V Celje pojdejo Krčani V nedeljo je biLa v Brežicah lepa mladineka manifestacija. Na sektorskem pevskem tekmovanju so se zbrali najboljši pionirski pevski zbori iz spod-njeposavskih občin Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežice. Nastopili so pevski zbori iz osemletnih šol Bostanj, Sevnica, Senovo, Raka, Krško, Brežice I in Brežice II. Komisija priznanih slovenskih glasbenih delavcev (Rado Simoniti, Sullgoj, Arnlč) je ocenjevala nastopajoče zbore, da bi izbrala najboljši pionirski zbor za mladinski festival, ki bo konec maja v Celju. Pred začetkom tekmovanja so se vsi pionirji z mlado brežiško godbo na pihala uvrstili v sprevod po Brežicah ln tako povečali slavnostno razpoloženje prireditve. Tekmovanje je lepo pokazalo trud posameznih pevovodij in U6ipehe njihovih zborov. Republiška komisija je najbolje ocenila pionirski pevski zbor iz osemletne šole Krško, enako je bilo mnenje občinstva, da je ta zbor najbolj-si. Pevovodja profesor Klepac je nedvomno sposoben interpret umetniške pesmi, ki dobro pozna glasovno zmogljivost svojega zbora in RADI BI... Obisk pri SVOBODI na Mirni TSašel sem" ga pozno zvečer v pisarni Tovarne šivalnih strojev: predsednika Svobode, Krištofa Darkota. Njegov konjiček je delo v društvu, zato se je najin pogovor hitro raz- živel. Brž ko sem ga vprašal o delu društva, je že potegnil iz predala debelo mapo anketnih list. Kaj različna vprašanja, še različnejši odgovori. Listam in prebiram pole, a Darko živahno pripoveduje o željah članov, ki bi radi mirensko »mirni« popoldne in večer preživeli v društvenem delu, o uspehih, ki jih imajo *x> treh mesecih obstoja društva, o sekcijah in še o tem in onem. Zanimalo me je, kako se razvija novejša oblika pri naših društvih, to je klubih. »Radi bi klub razgibali, radi bi opremili prostor, ko je sicer primeren, a ne najdemo sredstev. Kar pa bomo ob teh pogojih lahko napravili, to bomo storili.« Verjel sem mu. Kaj pa ostalo delo, predvsem sekcije? »Kaj nisi videl plakatov dramske sekcije, saj visijo že nekaj dni. Naštudiral; so Vohunko. Pevski zbor bo za prvomajske praznike zapel na proslavi nekaj zelo dobro naštu-diranih pesmi. Naj dodam še to, ko govoriva o pevskem zboru. Iz nič ustvariti to, kar boš lahko sedaj slišal (namenila sva se medtem k pevski vaji), je nedvomno zasluga požrtvovalnosti in dolgoletne prakse pevovodkmje. Ne smem pa prezreti vneme pevcev, zlasti v moškem zboru.« — Koliko pa je vključeno mladine,« sem ga prekinil. »V dramski sekciji je izključno sama mladina, tudi v ostalih sekcijah ni redka. Vendar se bo število nedvomno precej povečalo, ko bo klub zaživel v dovolj privlačni obliki.« . . Videl sem, da je pri mirenskih svobodarjih dobra volja doma. Da bi še marsikaj radi — razen tega, kar že imajo. Zato sem še pobaral, kako je kaj z denarjem. »Z majhnimi sredstvi smo napravili to, o černer sem ti pripovedoval. Upam, da bomo v prihodnje laže delali sicer pa... Čeprav Darko ni redkobeseden, mu je ob tem beseda obtičala. In tu sva končala razgovor. Kv. ga lopo obvlada. Zboru in njegovemu pevovocJji želimo, da b: tudi v Celju uspešno zastopala posavske pionirje. Med nastopajočimi je lepo zapel tudi zbor sevniskah pionirjev, ki ga vodi pevovodja Viktor Krenčič. Oba brežiška zbora sta nas nekoliko razočarala, ker sta oba na občinskem tekmovanju pela bolje. Ob zaključku tekmovanja J« prof. Ivan Preskar v imenu Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev podelil v znak priznanja nastopajočim pev-sikim zborom in njihovim pevo-' vodjem lepe cViplome in šopke ter se jim zahvalil za požrtvovalno delo. s—S Večerna politična šola v Brežicah Večerna politična šola v Brežicah Je konec aprila končala delo. Lani oktobra Jo Je organizirala ideološka komisija pri Občinskem komiteju ZK. Soio je obiskovalo v začetku 26 slušateljev, med letom pa j"ih je nekaj zaradi preselitve ln službenih premestitev odipalo. Končalo je šolo 18 slušateljev, ki so pred posebno izpitno komisijo zadovoljivo odgovarjali na vprašanja iz zgodovine delavskega gibanja, temeljev marksizma, ekonomiike in politične ekonomije. Podeg članov tapttne komisije so prisostvovali zaključku šole tudi sekretar občinskega komiteja ZK Brežice Silvo Gorenc in člana ideološke komiside pri Okradnem komiteju ZK prof. Ema Muser in Thorževsiki. ki sta pohvalila slušatelje za pokazane uspehe. s-S Razpis štipendij ObLO Novo mesto Komisija za podeljevanje štipendij pri ObLO Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1960/til naslednje štipendije: 4 za študij na univerzi v LJubljani — naravoslovna fakulteta (mat.— liz.); 2 za študij na VPS v LJubljani — tehnični pouk in risanje; 1 za študij na VPS v Ljubljani (mat.—to.); 1 za študij na VPS v Ljubljani (nem.—angl.); 2 za študij na Višji šoli za telesno vzgeoo v LJubljani; 5 za študij na učiteljiščih. Prosilci naj vložijo prošnje, katerim je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu, izkaz o premoženjskem stanju staršev in mnenje krajevnega odbora SZDL. Prednost pri štipendijah imajo otroci padlih v NOB In tisti, ki se izkažejo z odličnim spričevalom. Rok za vlaganje prošenj je 31. lulil 1960. Nikoli ni Delavska univerza Videm-Krško Ce pregledamo delo delavske univerze Videm-Krško od 1. septembra preteklega leta do 15. aprila 1960, lahko ugotovimo, da jo Izvedla v tem razdobju skupno 248 predavanj, katerih se je udcležiilo 22.399 ljudi. 2e samo ta številka pove, da odpade na posameznega prebivalca občine več kot 1-3 predavanja. V večernih šolah si je pridobivalo znanje 326 slušateljev v devetnajstih oddelkih. Vseh seminarjev in tečajev je bilo 22, obiskovalo Pa jih je 554 držvljanov. Omeniti je treba še potujoči kino, ki je Imel 103 predstave z 8.242 oblikovalci. K skupnemu številu predavanj so všteta razna predavanja v ciklusih in posamezna Predavanja kot n. pr. za kolektive, aktualne teme, marksistični krožek, kmetijska, tehnična, gosipodinjska vzgojna ln potopisna Predavanja. Predavanja za kolektive so bila organizirana v podjetjih, kjer so se člani delovnih kolektivov seznanjali z vlogo delavskega »veta, direktorja, kolektiva, z družbenim Planom in njegovimi nalogami, z delitvijo dohodka, z delavskim samoupravljanjem, delno s kmetijsko politiko na vasi In higieno ter z varnostjo pr! delu i« podobnim. Čeprav •0 nekateri kolektivi zelo močni, je odpadlo na predavanje povprečno 81 ljudi. To je delno opravičljivo, ker so bMa predavanja"v prepozno In njeni uspehi v letu 1959-60 večjem kolektivu kot n. pr. tovarni celuloze in papirja v večini primerih po izmenah. Zanimivo je, da je bil povprečen obisk v manjših podjetjih oziroma ustanovah mnogo boljši. Vzrokov za to ne bi navajali, čeprav je znano, da jo kako predavanje tudi odpadlo zaradi slabega obiska, kot n_ pr. zadnje v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj. V takem primeru ne moremo kriviti delavske univerze, pač pa politične organizacije v podjetju, ki se zadovoljijo lc s tem. da izobesijo velik lepak, s katerim obveščajo člane kolektiva o predavanju, odborniki pa ob napovedanem času z mirno vestjo zapuščajo tovarno. Vzgledi pač še vedno vlečojo! Rezultat je bil tn, da je v pripravljeno pre-davjilnlco pogledal le en član kolektiva. Kljub vsemu pa lahko ugotavljamo, da so bila predavanja z? kolektive koristna in potrebna. V bodoče bodo moralo politično organizacije v podjet.'ih to akcijo bolj podpirati, če želimo delavce tudi družbeno-cko-nomsko Izobraziti. Kmetijsk' strokovnjaki so v zdmsiki sezoni žrtvovali mnogo prostega časa, kajti obiskovali so vse bilžnje in daljne vasi in posredovali razen strokovnih predavanj tudi Kardeljeve razprave o socialistični preobrazbi vasi Zanimivo je, da niso varčevali s časom, kajti ponekod so razpravljali tudi le s sedmimi kmei jvalcl, ki so potem mnogo tega prenesli na sovaščane. Udeležba je biia na splošno še kar zadovoljiva, sa>] je povprečno odpadlo na predavanje po 33 kmetovalcev. Ko so na občinski ideološki komisiji razpravljali o kmetijskih predavanjih, so ugotavljali, da je delavska univerza naredila vso za uspešno izvedbo predavanj. Nujno pa je, da bodo osnovne organizacije SZDL v bodoče v večji meri zagotovile obisk, kar bi se dalo doseči predvsem z osebno zadolžitvijo. Na predavanja so prihajali v glavnem napredni vaščanl, tu ln tam pa so je pojavil tudi kak nergač. Vsa predavanja so bila zelo koristna, kar dokazujejo uspehi v pogodbeni proizvodnji. Bila so podana na preprost način i.n v nekaterih primerih spremljana s filmi oziroma diafilmi. V prihodnjem letu bodo morali predavatelj* še v večji meri uporabljati fikne, dia-filme ln epldlaskope. Pred predavanji se bodo sestajali !n sku->no obdelali predvidene teme. Delavska univerza je skupno z odsekom za prosveto v jeseni Izdelala analizo o stopnji Izobrazbe delavcev ln uslužbencev. Iz nje je razvidno da je od 1217 delavcev brez popolne osemletne šolske Izobrazbe 885 ali 72.5 odst., od 366 uslužbencev pa nima popolne osemletne šolske izobrazbe 94, 190 pa je osem razredov osnovne šole, skupno torej 75.5 odst. Te številke ao narekovale nujnost Po organiziranju večernih šol. Tako se je vključilo v šest oddelkov večerne osemletne šole 161 ljudi, od katerih jih je že pridobilo osemletno Šolsko Izobrazbo 44, 23 pa je že opravilo prvi tečaj. V večerni ekonomski srednji šoJi je trenutno v dveh oddelkih 56, v večerni tehniški srednji šoli pa 72 slušateljev. Iz omenjenih podatkov se da sklepati, da v občini Videm-Krško z resnostjo rešujejo to pereče vprašanje, saj mislijo v jeseni odpreti še več tečajev za osemletno šolo ln v kolikor bo dovolj kandidatov, Se večerno ekonomsko srednjo šolo. Omeniti je treba tudi večerno politično šolo, katero je do zaključka v dveh oddelkih obiskovalo 37 slušateljev. Obisk na tej šoli je bil v začetku večji, toda z ustanovitvijo drugih večernih šol so se nekateri kandidati odločili, da si pridobijo najprej splošno izobrazro. Med občani je najbolj priljubljen ciklus predavanj »Naše in tuje dežele v sliki in besedi«. Na 22 predavanjih je bilo kar 7040 ljudi, tako da je bilo povprečno na posameznih predavanjih po 320 ljudi. Da so ta predavanja tako dobro uspela, je v veliki meri zasluga delavsko prosvetnega društva »Svobode« Videm-Krško, ki je nudilo delavski univerzi vso pomoč. Delavska univerza je vabila na predavanja najboljše slovenske predavatelje, ki so znani tudi zunaj naših meja. Vsa predavanja so bdla spremljana z barvnimi diapozitivi, nekaiera pa tudi z glasbo. Udeležba na predavanjih je bila iz tedna v teden večja, tako da so prireditelji prišli do spoznanja, da je dvorana za take primere že znatno pretesna. Da so se ta predavanja zelo priljubila, dokazuje dejstvo, da je tudi preko 50 ljudi spremljalo Izvajanja kar stoje. V Vidmu-Krškem se je želja po izohra-ževanon že v veliki mer! vzbudMa. kar doka- zuje obisk na omenjenih predavanjih in velika udeležba v večernih šolah. Mnenja so, da so v veliki meri vzbudila zanimanje za Izobrazbo prav ta predavanja. Zato se bo lahko v prihodnjemrt«*tn ta ciklus predavanj skrčil na račun raznih drugih predavanj kot so vzgonja, zunanjepolitična, tehnična ln zdravstvena. Da se bo delavska univerza zavzela za omenjene cikluse nI slučaj, temveč je to željo Izrazilo preko 500 anketiranih poslušalcev. V omenjenih 22 seminarjih ln tečajih so všteti kino-operaterski tečaj, seminarji o higienskem minimumu, seminar za mlade komuniste, tečaji tujih jezikov, seminar za klubsko delo Itd. Vse številke In analize dokazujejo da je delavska univerza v Vidmu-Krškem v pretekli sezoni, ki pa še ni zaključena, svoje delo dobro opravila. To pa je bilo mogoče le z vestnim delom vseh komisij upravnega odbora In predavateljev, ki so v vseh primerih sprejete naloge zelo dobro opravili. Ce bodo hoteli v prihodnji sezoni uresničiti vse načrte, ki jih že delno pripravljajo, bo treba vsekakor nuditi še večjo pomoč delavski univerzi. Naloga delavske univerze je pripraviti razne programe, pridobiti predavatelje, medtem ko morajo kolektivi, podjetja, ustnove in osnovne organizacije SZDL skrbeti za udeležbo tistih, katerim so predavanja, tečaji ali seminarji namenjeni. Skratka, uspeh v Izobraževanju bo v občini Videm-krško v celoti dosežen 1© takrat, ko se bodo vsd zavedali da je Izobrazba potrebna prav vsem' M. OB LETOŠNJEM TEDNU RDEČEGA KRIŽA OD 8. DO 15. MAJA 1960 Za zdravje in blaginjo skupnosti Lani smo z dobrimi ljudmi po vsem svetu proslavljali stoletnico izdaje Rdečega križa, ki se je rodila iz rdeče krvi na strahotnem bojišču pri Solferinu. Ta človekoljubna ideja se je polagoma širila in čez čas zajela vse narode in države. Prav tako iz krvi je v usodnih časih, v bojih za svobodo leta 1943 v Beli krajini, pognala svoje korenine organizacija Rdečega križa Slovenije. Po osvoboditvi je Rdeči križ neprestano rastel in se razvil v mogočno množično organizacijo, ki ji je uspelo izredno aktivizirati svoje člane, tudi take, ki so poprej stali ob strani našega javnega življenja. Rdeči križ se zaveda, da ni osamljen v prizadevanju za prevzgojo našega ljudstva v socialističnega človeka, temveč da je le eden izmed členov v družbi naših množičnih organizacij. Rdeči križ je dejansko množična organizacija, ki svojih 23.000 članov vzgaja in vključuje v naše družbeno življenje. Rdeči križ je prostovoljna z dravstveno-socialna vzgojna družbena oranizacija. Ima zelo visoke in obsežne naloge: boj za ohranitev zdravja, ki je pri nas hkrati boj z zaostalostjo in lahkoverno starokopitnostjo. Vzgoja članov, da se bodo zavedali, da je zdravje steber sreče in blaginje posameznika in celotne skupnosti. Zato ni samo pravica, temveč tudi velika dolžnost vsakega posameznika, da ostane telesno in duševno zdrav sam, njegova družina in vse naše ljudstvo. Vzgojiti moramo prave socialiste, ki ne bodo gledali samo nase, ampak bodo imeli oko in uho, predvsem pa srce za drugega. bijo za osebno higieno, za čistočo Po razredih in navajajo sošolce na higienske navade. Pomladkarji pomagajo bolnim članom in jim včasih s članarino kupujejo zdravila. Na sestankih so se Člani utrjevali v prizadevanju za higiensko življenje, v borbi proti kajenju in pitju alkoholnih pijač. Najbolj krepki, zdravi in uspešni športniki niti ne kadijo in ne pijančujejo. Ravnajo se po načelu, da kdor hoče druge premagati, mora imeti najprej sebe v oblasti. Iz pomladkarjev že dorašča-jo vneti sodelavci Rdečega križa, ki delaio ne samo z besedo in peresom, ampak dajejo mlajšim pa tudi starejšim dober zgled. V SOCIALISTIČNI DRUŽBI MORAJO IMETI BOLNIŠNICE VEDNO DOVOLJ KRVI ZA TRANSFUZIJO tuberkuloze. Zato ie tuberkuloza še vedno pereč družbeni problem, ki mu moramo po svečati vso skrb, sicer bi postala tuberkuloza zopet lahke bolezen št. 1. Zato Rdeči kri. zdravstveno prosvetljuje s p:c davanji in filmi zdrave, boln-ke pa predvsem vzgaja, da &l bodo izogibali vsega, kar j'ni škoduje (alkohola itd.) in da bodo toliko vestni, da ne bodn okuževaili zdravih. Priredili smo tri seminarje za pomožne patronažne pomočnike. Asanirano perišče in vodna črpalka z rezervoarjem v Rodinah pri Trebnjem, urejeno s pomočjo okrajnega odbora Rdečega križa in prispevkom domačinov Morda se uspeh Rdečega križa v prevzgoji članov vidi najbolj v uspelih, dobro organiziranih akcijah za darovanje krvi, ki dela v' našem okraju že sedmo leto. Zrelost in vest socialističnega človeka se najlepše pokaže prav v tem, da daruje svojo kri za življenje nepoznanemu, toda potrebnemu. Kdor daruje kri, ima lahko prijetno zavest, da je rešil življenje morda materi ali očetu številne družine. Zdravemu človeku darovanje krvi ne škoduje, saj se kri hitro obnavlja, potrebnemu pa rešuje življenje. Danes je čedalje večja potre-oa po transfuziji zaradi pogostejših nesreč in zaradi izpopolnjenih metod zdravljenja. NE BORIMO SE PROTI PITJU, TEMVEČ PROTI PIJANČEVANJU! ovoje naloge dosega Rdeči ž z vsestranslko dejavnostjo, . ne skrbi samo za zdravje, :Tveč pomaga, kjer je pomoč jna, z materialom in nasve-bori se proti pijančevanju, nalimi asanacijami pa posega iv v gospodarstvo in v vzgo-za delo v korist sikupnosti tako dalje, "tdeči križ novomeškega okraje organiiziran takole: v No-.n mestu je okrajni odbor RK, vsaka občina ima občinski odbor RK, v 9 občinah pa je še 73 krajevnih odborov RK. Ker se je delo okrajnega odbora RK zelo razmahnilo, dela izvršni odbor po komisijah. Ko_ misije imajo svoje odbornike, predsednik pa je hkrati član izvršnega odbora. Zato bomo delo okrajnega odbora RK najlaže pregledali p0 posameznih komisijah. KAJ PA MALE ASANACIJE? ZDRAVSTVENA PROSVETA IN VZGOJA zdravstvena prosveta oziro-i vzgoja spada med najvaž-;še dejavnosti Rdečega križa, , posega prav v vse kotmisi-. v kormisijo za male asana-s, za pomladak, za boj proti ^oholizmu in tuberkulozi, za rovanje krvi, razdeljevanje moči itd. to smo pred osmimi leti za-i z zdravstvenim prosvetilje-njem ženske mladine, je kar /ršalo. Voditeljem in preda-teljem smo pripravili pester minar, na katerem so predala strokovnjaki zdravstveni prosvetni delavci. Pa ne sa-■) to! Bille so tudi praktične je iz prve pomoči, nege do-nčka itd. Setminaristke so se ajale tudi v pripravljanje iil po modernih načelih o iravi prehrani. To je bilo "ed leti še toliko važnejše, ker danje mreže gospodinjskih ■tanov ni bilo. Danes je v m pogledu mnogo laže, ker .lamo Zavod za napredek go--odinjstva in več gespodinj-:ih učiteljic. Dekleta so se Oglaševala pa zopet omaho-ala; nazadnje je zmagala pa-iet in želja po napredku — in ičaji so veselo zaživeli. Vsa iov je bila razdeljena na dve , »tri. tako da &o dekleta obi-kovala tečaj dve zimi, pove-ini od novembra do konca februarja. Kjer so se tečaji preživeli redvsem zaradi majhnega šte-'ila deklet, ki odhajajo v me-,ta in tovarne, smo uvedli kraj->• tečaje in zaokrožena predavanja ali pa smo sodelovali z ijospodinjsikirni tečaji. Naše cečaje in predavanja je obiskovalo nad pet tisoč deklet. Mnogo naših bivših tečajnic dela sedaj aktivno pri Rdečem križu, sodelujejo pri akcijah za darovanje krvi in v pomožni patronažni službi TBC, predvsem se pa pozna po kmečkih domovin, ki so bolje urejeni, kot so bili poprej, in so bolj snažni in privlačni. Poskusili amo zdravstvenu, prosvetliti in vzgojiti fante, 'i' se navadno vsakega poučevanja, zlasti 6e jih spominja m šolo, zelo otepajo. Toda že pt prvih, zanje aktualnih predavanjih, so bili navdušeni. Dobro se dajo izkoristiti taborjenja predvojaške vzgoje. S so delovanjem Zavoda za social no zavarovanje in sindikatov smo začeli s predavanji po tovarnah o higieni dela, o preprečevanju neizgod, o obratnih boleznih m drugih važnih higienskih vprašanjih. Razveseljivo je, da ni bil Okrajni zavod za socialno zavarovanje, ki je predavanja finančno omogočil osamljen, ampak da so tudi nekatera vodstva podjetij začela razumevati, kako velikega pomena so taka predavanja ne samo za srečo in zdravje delavcev, ampak tudi za uspeh podjetja in za vse naše gospo darstvo. Vsako leto prireja OORK nad sto predavanj, več filmskih predstav, tečajev in seminarjev. Podobno delajo seveda tudi občinski in krajevni odbori RK sami. Izkušnje kažejo, da so stari in, mladi za zdravstvena predavanja zelo hvaležni. Imamo sicer svoj kinoprojektor, toda včasih so težave s prevozom, če so slaibe prometne razmere, včasih pa nagaja elektrika. Toda polagoma se vse izboljšuje. Danes je že splošno znano, kai so male asanacije: urejanje in izboljševanje gnojišč in gnojničn'h jam ter greznic, nadalje izvirkov, vodnjakov, pe-rišč pa ureditev kmečkih domačij in naselij. Ne ve pa vsak, cia pomenijo asanacije naših vasi prvi temelj napredka in zdravja ter splošne gospodarske blaginje. Asanacije začenjajo dejansko preobrazbo okorele miselnosti na vasi v socialistično razumevanje in čustvovanje. Premagujemo stoletno zakoreninjeno sebičnost in nevoščlj ivost: »Jaz pa moj grunt — drugi me nič ne brigajo!« V,3ak začetek je težak in še "f^ebej. re jo treba prelomiti stih prispevali za blaginjo skupnosti. In tako druga za drugo rastejo vodopreskrbne zgradbe po vsem okraju in spodbujajo druge vasi, da jih posnemajo. Spoznavajo, da je treba pozabiti drobna nesogla6ja in se ravnati po načelu Rdačega križa: »Pomagajmo drug drugemu!« Zato pribijejo: »Mi vendar ne smemo zaostajati za njimi.« Odločilni činitelji ne bi smeli nikjer pozabiti, da s tako majhnimi sredstvi ne dosegamo prav nikjer tako velikih gospodarskih, moralnih, higienskih pa tudi političnih uspehov kot prav pri malih asanacijah. Doslej smo na novo zgradili »miroma uredili 117 objektov. Boj proti pijančevanju je že star. Pred več kot 1300 leti je Mohamed prepovedal alkoholne pijače. Veliki han Krum je dal posekati vse vinske trte. Slavni Darvvin pravi, da so alkoholne pijače napravile največ gorja. Prav takega mnenja je bil Emgelis. Prohibicija v ZD'A se ni obnesla. Države izdajajo zakone proti pijančevanju. Uradni ukrepi ne pomagajo. Treba je vzgojiti ljudi tako, da bodo imeli krepko voljo. Pijanci so večidel slabiči, nesrečni ljudje, bolniki. Največ vzrokov je v domačih navadah in v okolju. Treba je dajati dober zgled! Miselnost in zgled mnogih Solonih in nešolanih izobražencev so taki, da ovirajo boj proti pijančevanju. Ne borimo se proti pitju alkoholnih Pijač, temveč samo proti pijančevanju, ki uničuje naše ljudstvo telesno in moralno, uničuje srečo v družinah in hrani naše gospodarstvo. Za stare alkoholike imamo v naši bolnišnici zdravnika-specia- lokdo pomisdi,. kako mi starejši grešimo proti otrokom, ko ob raznih slovesnostih pijemo vino, otrokom pa ne damo primerne pijače! Vsaj za take primere naj imajo gospodinje pripravljene okusne sadne sokove, ki jih vsi mladi radi pijejo in ki iim koristijo, saj pospešujejo zdrav telesni ln duševni razvoj. 0 Kupujte vedno izdelke BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE »BETI« METLIKA! KAJ DELA KOORDINACIJSKA KOMISIJA Da bi razdeljevanje živil ameriške pomoči potekalo čimbolj pravično, so bili pri okrajnem odboru kakor tucLi pri občinskih odborih postavljene koordinacijske komisije, v njih sodelujejo zastopniki vseh množičnih organizacij ln predstavniki ljudske oblasti. Prevzemajo material, skrbijo za skladiščenje, za prevoz in za pravilno razdeljevanje materiala. Razdeljevanje pomoči je zelo težavno, pa je vendar na podlagi točnih navodil potekalo v redu. V začetku je bilo več pritožb, ker so ponekod ljudje videli le .; mi sebe, sedaj so pa pritožbe že redke. Priznati moramo, da smo napredovali v socialistični zavesti, ko potrebni priznajo, da' so dTugi še bolj potrebni kakor' oni sami. Čeprav tudi s sodelovanjem občinskih in krajevnih odborov RK še nism0 mogli popolnoma prevzgojiti nekaterih članov, da bi razumeli, da je treba pomagati vsem potrebnim, na primer otrokom manjvrednih staršev, pijancev in neporočenih staršev, moramo z veseljem ugotoviti, da taki predsodki čedalje boli izginevajo. V zadnjih treh letih je šlo preko OORK materiala v vrednosti 430 milijonov din. ŠOLSKE MLEČNE KUHINJE SKRBIJO ZA VSESTRANSKI RAZVOJ ŠOLARJEV Tudi na Brezovi rebri so ljudje toplo pozdravili pomoč Rdečega križa, ko jim je pred leti pomagal obnoviti zapuščeno kapnico in urediti zraven zajetja še sodobno, higienično napa-jališče. Dejavnost na tem področju prinaša največje gospodarske, moralne, higienske in tudi politične uspehe; marsikje je prav v takih delih prvi napredek vasi V okraju imamo 151 šol s 25.288 učenci. Na 146 šolah delujejo šolske mlečne kuhinje. V njih dobiva 23.247 šolarjev toplo malico. Vso moko iri mleko daje Rdeči križ. Razen tega iti v zadnjem, letu dal za izgradnjo oziroma, opremo kuhinj 1,215.837 dinarjev ie svojih sredstev. Okrajni zavod za cialno zavarovanje pa je dal "idO tisoč dinarjev. Danes nihče več ne vprašuje, ali so te kuhinje potrebne ali ne. Učenci pravijo, da brez njih ne bi več šlo. Pedagogi in zdravniki potrjujejo, da ie sedaj telesni in duševni razvoj ugodnejši kot poprej. Šolske kuhinje nimajo namena, da bi nadomeščale domačo prehrano,-:impa(k da bi jo dopolnjevale, in sicer predvsem z živalskimi beljakovinami, ki so v mleku in ki so talko nujno potrebne za pravilen razvoj. Za vitaminski dodatek naj pa skrbijo Iz- najdljive voditeljice kuhinj s sodelovanjem predstavnikov množičnih organizacij. Težko je obseči vse drobno delo, ki ga ima OORK. V raznih težavah se obračajo nanj po pomoč in nasvet. Naša naloga v bodoče bo še, da na novo ustanovimo postaje prve pomoči, stare Pa obnovimo in da organiziramo tečaje za nego bolnikov na domu. To ogromno dalo zmore Rdeči križ samo s sodelovanjem požrtvovalnih sodelavcev, ki so iz vrst prosvetnih in zdravstvenih delavcev pa tudi mnogih drugih javnih delavcev. Z nami uspešno sodelujejo vse množične organizacije. Za delo Rdečega križa Imajo polno razumevanje Okrajni ljuti ki odbor, Okrajni zavod za socialno zavarovanje in tudi nekateri občinski ljudski odbori. Inž. IVO ZOBE'? KAJ DELA P0MLADEK RDEČEGA KRIZA? Mnogo šol je, v katerih so v Pomladek včlanjeni vsi učenci, nižje število članov pa je na nekaterih nižjih strokov- nih dotah. Pomladkarji so se izžlvttjali v raznih krožkih, med najvažnejše dejavnosti pa štejemo hJfiierjsfce aktive, ki sfcr- z globoko ukoreninjenimi navadami. V začetku je škripalo, godrnjali so, češ: »Zakaj pa moram ravno jaz danes voziti pesek, kn imamo tolifko drugega dela«? Pa je vendar šk>. Premagali so manjša in večja osebna nasprotja in složno zagrabili za krampe in lopate ter po svojih močeh in sposobno- Na majnišhem izletu pred 40 leti na Koroškem Ko sem pred kratkim čul v radiu vest, da nekateri krogi v sosednji Avstriji pripravljajo posebno slavje v spomin na oktobrski plebiscit, ki je pred 40 leti odločil pod tako zvano mednarodno kontrolo priključitev Koroške prvi takratni povojni republiki Avstriji, sem se spomnil, kako smo takratni dijaki ljubljanske realke meseca maja s posebnim vlakom pohiteli na Koroško, da si jo ogledamo in izvršimo tudi določeno nalogo: pridobimo naše rojake, da bodo glasovala za Jugoslavijo. Seveda se tega nismo takrat kaj posebej zavedali, saj so nam v šoli povedali le površno; no naučili smo se nekaj recitacij in pesmi ter zbrali nekaj knjig, da smo obdarili koroške otroke. Posebni vlak nas je odpeljal skozi karavanški predor in pri Podrožci smo se razdelili v dve skupini: mi iz nižjih razredov smo se namenili k Baškemu jezeru, višje-šolci pa so nadaljevali pot v Celovec, kjer so obiskali Gosposveto in Vrbsko jezero. V lepem majskem dopoldnevu smo se najprej ustavili v vasi Ledenice, kjer smo že spoznali otroke tamošnje šole. Ogledali smo si jo in na skromni prireditvi izmenoma izvajali program. Spomnim se, ko sem precej s tremo recitiral Prešernovo »Zdravijico», ki je pač pomembno izzvenela, vendar pa je nismo razumeli ne mi ne naši koroški rojaki. Predaleč je bil še čas, čeprav so ga Korošci tako težko pričakovali, da bi se pridružili naši Jugoslaviji. Tudi se spomnim, da smo jim poklonili velik omot knjig za tamkajšnjo knjižnico, ki pa je po oktobrskem plebiscitu moral v arhiv in kasneje na grma- Toda takrat je bil lep mesec maj in vsi smo mislili, da smo že na ta način dobili Koroško. Povzpeli smo se na bližnji Petelin jek, od koder je begal naš pogled po bližnjem Ba-škem jezeru, kjer se je rodila ona lepa koroška »Gor čez izaro, gor čez gmajnico«... Tudi Dobrač smo zagledali in bele jadrnice na Vrbskem jezeru. Popoldne smo se še okopali v jezeru, nato pa nas je vlak spet potegnil na našo stran. In ko smo 10. oktobra istega leta brali rezultate glasovanja, pa vest. da Koroška ni več naša, smo prvič šele začutili, kaj smo izgubili in kako otroško je bilo mišljenje takratnih slovenskih voditeljev, da bodo otroci na majniških izletih rešili našo Koroško! Saj so za nami izvedli enako akcijo, le v druge konce Koroške, tudi ostale ljubljanske srednje šole in drugi. Ko sem po vojni v republiški počitniški koloniji na Reki — na Pečinah — dobil v varstvo otroke s Koroške in ko je iz njihovih grl zadonela »Gor čez izaro*, sem s solzami v očeh poslušal ta pozdrav, vendar pa me je potolažila, saj naše ljudstvo tam kljub težavam in oviram še živi in je zvesto naši narodni skupnosti. Ko bodo to jesen izzvenele zadnje besede nekaternikov na Koroškem ob bučnih proslavah plebiscita, smo prepričani, da bo nekoč le tudi za naš rod tam gori dozorel Prešernov verz: »2ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da rojak prost bo vsak in ne vrag — le sosed bo mejak!* 2elimo jim, da ob tej 40-letnaci ostanejo trdni SSovend! -mtr- Zanjei smo vložili 10,670.945 dinarjev (OLO, RK in nekaj ObLO), ostalo »o prispevali vaščanl. Vrednost v»eh zgradb znaša okrog 72 milijonov dinarjev. Drugih, višjih vrednot, ki so se s tem delom rodile, pa ne moremo izraziti z dinarji. Sistematično proučevanje družbenih zakonitosti je pripomoglo k spoznanju, da tuberkuloza ni samo stvar posameznika, temveč je izrazito družben probilem, ki ga je mogoče obvladati z združenimi napori prizadetih ln družbe. Dispanzerji novomeškega o-kiraja imajo registriranih 1398 oseb z aktivno pljučno tuber kulozo 'n 361 s tuberkulozo drugih organov. Dispanzerji Imajo 7661 oseb v evidenci. Od 7681 oseb, s katerimi imajo »kontakt«, so ugotovili 236 bolnih. To je omogočili Rdeči križ, ker krije potrebnim potne stroške, ko pridejo na pregled. Tuberkuloza sicer nd več bolezen št. 1, saj se da uspešno zdraviti, če se bolniki ravnajo po zdravniških navodilih. Med bolniki nI več toliko mladih kot poprej. Pri tem pa maramo vedeti, dla je 66 odstotkov vseh invalidnih upokojencev predčasno upokojenih v najlepši življenjski dobi prav zaradi lista. Rdeči križ se pa predvsem trudi, da bi ohranil mladino pred to boleznijo. Pomla-dek RK, šolske mlečne kuhinje, sadni sokovi, sokovniki, gospodinjske učiteljice so dosegli že mnogo uspehov. Nabavili smo 25 sokovnikov in jih porazdelili 18 šolam. Po nekaterih šolah so s sokovniki napravili tako dobre brezalkoholne pijače, da je po tem zgledu začelo mnogo mater pripravljati sadne sokove. Ma- KULTURNI TEDEN V KRMELJU DPD Svoboda je priredila v času od 25. aprila do 1. maja kulturni teden z raznimi prireditvami. Kulturni teden je uspel,, vendar obisk na posameznih prireditvah ni bil tak kot smo pričakovali. Ustanovljena je osnovna organizacija ZK v gradbenem podjetju »SAVA«« Gradbeno podjetje »Sava« v Vidmu-Krškem je poznano v vsem Spodnjem Posavju, kjer opravlja razna gradbena dela. Čeprav to podjetje deluje že več let, še doslej ni imelo svoje osnovne organizacije. Posebna problematika podjetja pa je narekovala, da ustanovijo svojo organizacijo ZK. Občinski komite ZKS kakor tudi komunisti v omenjenem podjetju so spoznali, da je treba čimprej ustanoviti osnovno organizacijo. Ta sklep so pred kratkim uresničili in ustanovili organizacijo ZK ter izvolili za sekretarja tov. Džoka Andrijaševiča. Ta ustanovitev je važna za politično usmerjanje dela, za sindikat, za delavsko samoupravljanje in za vsklajevanje odnosov med ljudmi. Ugotovili so, da je v kolektivu mnogo mladih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v ZK, toda za njih se ni nihče resneje zavzemal. Te pomanjkljivosti bo odstranila nova osnovna organizacija in vključevala mlade ljudi v svojo sredo oziroma vse tiste, ki izpolnjujejo pogoje. Ta sklep bodo uresničili v doglednem času. Gradnjo severnega pristanišča v Splitu bodo letos nadaljevali in porabili za potrebno opremo ato milijonov dinarjev. Od te#ai bo šlo približno 100 milijonov za gradnjo velikega skladišča, ki ga bodo začeli graditi naslednji mosec. Lani Je bilo za gradnjo tega pristanišča porabljenih okoli 700 milijonov dinarjev. ZA OBČINSKI PRAZNIK — 15. MAJ — ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN PREBIVALCEM TREBANJSKE OBČINE Trgovsko podjetje Trebnje 25. aprila je dramska sekcija ponovila igro Oliver Twist, ki je bila slabo obiskana. S tem delom je dramska sekcija gostovala že v Boštanju in Šentjanžu. Naslednji dan je bilo v nabito polni dvorani predavanje s skioptičnimi slikami: Potovanje s kolesom po Nizozemski. 27. ap-ila je bilo napovedano gostovanje KUD Milana Majcna iz Šentjanža, pa je zaradi nepredvidenih ovir odpadlo. Naslednje dni je nastopila še šolska mladtna in rudniška godba na pihala, ki je pokazala lep napredek. V soboto je bila svečana proslava za 1. maj, naslednjega dne pa je budnica rudniške godbe prebudila Krmeljčane. Dopoldne je bil šahovski brzoturnir, popoldne pa ljudsko rajanje . DPD Svoboda v Krmelju je nabavila tudi cinemaseope, tako da bodo tudi filmske predstave odslej kvalitetnejše in bolje obiskane. B. D. »PRIMORJE« Je nova linijska ladja, ki so jo pred kratkim splo-vill v ladjedelnici »3. maj« na Reki. Lado a Je tretia v sen.il šestih, ki Jih' ladjedelnica gradi za Jugoslovansko linijsko plovbo m ima nosilnost 10.500 ton. Predviđam* bo plula med Jadranom ki severno Amerko Prvi obrat nove tovarne trikotaže ie začel delati i. maja v Strugi v Makedoniji Za dog radite^ tega objekta so porabili 116 mU> Jonov dinarjev. Po dograditvi drugega obrala za proizvodnjo svilene ln bombažne trvkotaze bo no^* tovarna dosegla približno l mUl' Jardo dinarjev bruto proizvodna* Z mladinske police v Vidmu-Krškem 16 mladincev je odšlo namero predvidenih 14 z XII. novomeško MDB Martina Južna, na gradnjo avtomobilske ceste v Srbijo. Mladi brigadirji so bili večinoma iz vrst kmečke nladine. Prostovoljnega dela se je z veliko vnemo lotila mladina po vsej občini. Aktivi prirejajo občasne delovne akcije za popravila potov olepšavo naselij, ureditev mladinskih športnih igrišč in pomagajo tudi pn gradnji raznih javnih objektov. Na Raki ob nedeljah pridno pomagajo pri poseku lesa in izkopu zemlje za učiteljski stanovanjski blok. Hkrati so- Posestva KZ večajo površine Srečanje na Drganjih selih Prav na prvega maja je obiskalo 24 članov aktiva Zveze borcev iz kranjske tovarne. »Sava« eno naših najbolj znanih partizanskih vasi — Drganja sela. Ze pri Vavti vasi je pričakala goste godbe, nakar so skupaj krenili Proti Drganjim selom. Nekje na poti so jim Pripeljali nasproti trije motoristi, ki so potem spremljali avtobus do vasi. Tu so goste sprejeli pri slavoloku z napisom »DOBRODOŠLI« pionirji. Zbirati so se pričeli tudi že odrasli; kljub slabemu vremenu se je zbralo °b spomeniku sredi vasi precej domačinov in okoličanov . / Zbrane, posebno pa Silva Vidica in Ivana Leskovca — predsednika in tajnika aktiva ZB »Sava«, Franca Kozino — predsednika upravnega odbora tovarne »Sava«, Martina Pavlina — sekretarja okrajnega odbora ZB Novo mesto, Erna Salija — podpredsednika občinskega ljudskega odbora Novo mesto in druge goste je pozdravil član Krajevnega odbora Ivan Pugelj. Boris Plantan, šolski upravitelj, je seznanil nato navzoče s komaj Preteklimi dogodki, z Drganjimi seli v borbi... ... leta 1941. Drganja sela in okoliške vasi obiskujejo aktivisti Ivanov, Gregor, Martin iz doline in drugi ter vzbujajo ljudi k uporu. Petdeset borcev je dala ta mala vas in prav toliko jih je pomagalo NOB. Revna Drganja sela niso dajala partizanom ne vem koliko živeža, toda vsak partizan se je počutil pri njih kot doma. Gospodar ali gospodinja sta lačnega borca vedno povabila k mizi, mu prinesla žlico in skupaj so zajemali iz sklede, včasih tudi zadnje žgance. Partizani so se počutili tu kot doma, kot da so drganjske mamice njihove mame ... In med tem, ko so oni počivali, je. staro in mlado stražilo pri števil- nih poteh, ki vodijo v vas ... ... in vendar: — Kot žrtve ste padli v borbi za nas... Na spomeniku sredi vasi je vklesanih šestnajst imen, šestnajst življenj je utrnila surova sila, šestnajst večinoma mladih fantov Drganjcev je padlo za nekaj lepega... Šestnajstim fantom tega, kar so dali, ne more nihče z ničemer povrniti. Vendar jih nismo pozabili. Vsa Drganja sela so bila lepo okrašena, njihov spomenik pa najlepše. Gostje iz Kranja so položili na spomenik dva venca. Tudi oni so se borili. Sledilo je še več točk. Pevci iz Vavte vasi so zapeli nekaj lepih pesmi, godba je igrala, pionirji so recitirali, domačine pa je v imenu gostov iz Kranja pozdravil predsednik tovarniškega aktiva ZB Silvo Vidic. Gostje so poskrbeli še za posebno presenečenje — vasi so podarili televizijski sprejemnik, večim domačinom, članom ZB, pa praktična darila. Tudi vaščani so obdarili goste, seveda malo bolj skromno, a od srca. Prijetno srečanje so zaključili s prisrčno zabavo. Naslednji dan so si Kranjčani ogledali še Bazo 20 in Dolenjske Toplice. Obiska dragih gostov, nekdanjih borcev-par-tizanov, v vasi ne bodo pozabili. Kmetijska zadruga Krško je i-tošnje površine povečala za -krog 60 hektarov travnikov, videmska . kmetijska zadruga pa okrog 20 hektarov travnikov in okrog 12 ha sadovnjakov. Vsak dan je več pojavov, da kmetje ponujajo kmetijski zadrugi zemljo, predvsem zato, ker jim primanjkuje delovne sile. Te zemeljske površine so navadno razmetane, zato se v vseh primerih kmetijske zadruge ne morejo odločiti, da bi jih odkupile. Pri takih površinah je obdelava težka, ker je težko uporabljati mehaniza-zacijo. Z ustanovitvijo posestev kmetijske zadruge Videm in Krško so zadruge dobile osnovo, na katero bodo lahko navezovale vsa zemljišča, ki jih nudijo kmetovalci. V določenih primerih bodo lahko odkupovale tudi oddaljena zem- ljišča, katera bodo nudili kmetom v zamenjavo. Kmetijska zadruga Krško urejuje živinorejsko farmo, kjer bodo pridelali živinske krme za okrog 100 glav živine. V zvezi s tem bodo letos tudi uredili hlev za 100 glav. Tudi videmska zadruga je že nabavila približno 20 plemen-sikh krav, v kratkem jih bo pa še 10, tako da bodo lahko prebivalce mesta vsaj delno oskrbovali z mlekom. Ta razširitev pa nujno narekuje ureditev mehanizacije. Zato se resno razgovarjajo, da bi kupili travniški kombajn, ki ga bi obe zadrugi uporabljali. Kmetijska zadruga Videm je pred kratkim uredila zelenjavno trgovino, ki jo že delno zalaga z mlekom lastne proizvodnje, medtem ko bo z ureditvijo vrtnarije nudila potrošnikom v glavnem svoje pridelke. Modelarski krožek v Metliki V metliškem modelarskem krožku dela več mladm modelarjev, ki z vnemo josdeiugejo modele letal. Na žalost nlmaflo svoje eobe ln se morajo 7ra:sr;bine, ki je stala pred 1900 leti na tleh današnjega Trebnjega in se je po latinsko imenovala Praetorium Latobico-rum, kar prevedeno v slovenščino pomeni: Mesto La-tobikov. V grobovih je bilo najdenih več zelo lepo izdelanih glinastih posod raznih velikosti. Med njimi je tudi lepa glinasta svetilka na olje in majhna steklenička za dišave, kakršne so Rimljani po starem običaju polagali mrtvecem v grob. Poleg teh man.išib najdb so našli tudi nagrohn*> ploščo iz kamna, na k^- ter? je v latinščini izklesan napis, ki pove, da je bila pod ploščo pokopana žena, stara 40 let, po imenu Kornelija Sekunda, Rimski grobovi v Pristavi so važen podatek za sta"; zgodovino Trebnjega, zato naj bodo ljudje pri delih pazljivi in naj o izkopaninah takoj sporočijo Dolenjskemu muzeju v Novem mestu, ker sicer nastane neprecenljiva škoda in razne nevšečnosti. O najdbah iz Trebnjega bomo še poročali. K. T. MIHIH! TREBNJE JE NASE Cankarjevo brigado je vodil maja 1944 v napad na Trebnje njen komandant tovariš V l d Jerič, zdaj podpolkovnik J t. A. Pred kratkim smo ga obiskali ln poprosili, naj nam pove, kako so se pripravljali za napad, napadali končno zavzeli Trebnje. — Nekaj dni pred napadom je prišla naša brigada iz doline Krke ter se namestila v bližini Trebnjega: prvi bataljon na Kruškem vrhu, drugi |n štab brigade v Stehanji vasi, tretji na Dabni gori in četrti v Občinah. Bataljoni so šteli po približno 150 borcev, skupno Pa je imela takrat brigada 689 ljudi. Povelje za napad smo prejeli od Štaba, oziroma komandanta 15. divizije Franca Kočevarja _ Cirila. 12. maja popoldne. Glasilo se je, da obkolimo, napademo In zavzamemo Trebnje. V pomoč so nam dodelili 4 topove iz artilerijske brigade sedmega korpusa. Za našo zaščito so skrbele ostale enote 15. divizije in Zahodnje-dolenjskega odreda ter še del enot sedmega korpusa. Ze * i 11 večer — ko smo dobili nalogo — so se začele pomikati naše kolone proti Trebnjemu. Prvi bataljon se Je bližal kraja v smeri Pavlinov hrib, drugi ob cesti is vasi Pekel proti hribčku, kjer je trebanjsko pokopališče, tretji od grada čez Temenico in Četrti od Štefan« ob glavni cesti. Topništvo je imelo položaj pri Občinah. Trebnje smo nameravali zavzeti v naskoka naslednjega dne zarana zjutraj. Naši obveščevalci so nam namreč prinesli podatke, da je v Trebnjem le malo belih, ki niso pripravljeni na napad in da nimajo nobenih žičnih ovir, bunkerjev in dragih utrdb. Toda ko smo napadli, nas je ustavil močan ogenj iz trdnih, v zemljo skopanih bunkerjev in žične ovire. Naša artile-rija, ki je streljala od Občin, je stresala granate po Trebnjem, bunkerji pa so ostali nepoškodovani. Zjutraj smo se morali izpred žičnih ovir povleči na oddaljenejše in boljše položaje. Podnevi smo usmerjali napade predvsem na pokopališče kamor smo obrnili tudi ogenj naših minometalcev. Na te položaje smo večkrat jurišali, vendar je bilo vb.', brez uspeha. Naslednjo noč smo prenesli glavno smer napada ob cesti iz vasi Pekel proti Trebnjemu, da bi razdelili Trebnje ns dvs dela in potem uničili posadko. Ob cesti proti Trebnjemu smo zavzeli nekaj hiš, tod« tudi ta napad je o«tai brsanspelou, ker ga je vil močan odpor iz neke hiše. Pri teh bojih sta se posebno odlikovala komandant in komisar dragega bataljona Mirko Rabzel in Štefan Gebart. Tudi poizkusi, da bi čez dan prodrli v Trebnje 'z Starega trga, niso uspeli. Borbe tretje noči niso dale posebnih rezultatov. Zavzel} smo le ta pa tam kako hišo. Tretjega dne popoldne, to je 15. maja, pa smo zahtevali, da pride topništvo bliže in z direktnimi zadetki uniči bunkerje. Okoli poldne smo še dobili v strelske vrste prvega ln drugega bataljona tri topove ln usmerili njihov ogenj v tri bunkerje na Pav-llnovem hriba. Ze po nekoliko strelih smo uničili en bunker. Komandant prvega bataljona Les je s svojimi fanti jarišal na Pavlinov hrib in ga delno (predvsem razbiti bunker) zavzel. Toda že so jurišali is Trebnjega beli in vrgli prvi bataljon nazaj. V akcijo je spet stopilo naše topništvo. Vsak top je obstreljeval svoj bunker. Po nekaj izstrelkih so naši spet jurišali, zavzeli vse tri bunkerje in poleteli proti trebanjskim hišam, medtem ko so topovi obrnil) cevi proti bunkerjem na hribčka s pokopališčem. Kmalu smo zavzeli tudi položaje na pokopališča in okoli pokopališča ter še • t« strani prodrli do Trebnjega. Hkrati sta povečala aktivnost tudi ostala dva bataljona in je bi] sovražnik tako do mraka v glavnem razbit. .. .. .»v glavnem« pa spet le po zaslugi obveščevalcev, ki so sporočili, da se bliža proti Dobrniča in nam motorizirana sovražna kolona. Zaradi tega sem poslal tretji bataljon proti Do-brniču, da zadrži sovražni napad. Bivši položaj tretjeg bataljona je bil zato preveč oslabljen; skozi to praznino je pobegnilo nekaj sovražnikov, vendar ne dosti. Tista »sovražna motorizirana kolona« pa je bil komandant glavnega štaba NOV in POS Franc Roz-man-Stane z motorjem in še nekaj spremljevalci .. V teh borbah je imela naša brigada dva težko ranjena, ki sta kasneje umrla in še 30 težje in lažje ranjenih. Sovražnik je imel 130 mrtvih, 35 pa smo jih ujeli. Razen tega smo zaplenili 200 pušk, 10 puškomitraljezov, domobranskih plaščev za vso brigado in več obleke, precej hrane, sanitetnega materiala, zdravniških instrumentov in drugega Trebanjci so nas Cankarjevce, ki smo jih tokrat te drugič osvobodili, navdušeno in prisrčno sprejeli. Posebno smo bili veseli priznanja komandanta Staneta, ki nam je čestital k velikemu uspehu in dejal, da postaja partizanska vojska vedno bolj sodobna vojska, saj zavzema močnejše sovražne postojanke tudi že podnevi. To Je bilo namreč prvič, da smo Cankarjeva zavzeli neko močneje ntrje-no postojanko podnevi in jo potem tndl obdržali. ^^+/$%$%+$+%+%$$/$+$$^+%+%$/+/$%+/+//M%^%%%+V/+$$^$^$%+%$$%/+%+$+/%%^$/$%$^$+++/%$%/+^ 5899999999999999999999999999999999999949999999999999999999999999999999999415 SPORT * TELESNA KULTURA a ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA V SOBOTO V NOVEM MESTU: Velik otvoritveni atletski miting • Atleti ;n atletinje novomes-ceflH Partizana so letos že v začetku sezone v dobri formi. To je josledica skrbnih priprav čez zimo. Atletskih tremngov. ki sta jih vodila proi. Jože Glonar in prof. Igor Peoko. se je redno .ideleževalo precej atletov in tudi atletinj. Med temi je bilo tuli ne-kati novincev, ■ ki veliko obetajo. Tudi na novomeških šolah je še precej talentov, žal pa nekaterih še niso uspeli toliko priteg-i:ti, da bi redno ooiskovali atletske treninge, ki se sedaj že odvijajo na atletskem stadionu na Loki. C- Nekateri najboljši atleti in itlet.nje so letos že pokazali kaj morejo, otvoritveni atletski miting, ki bo v soboto od 15. ure dalje na Loki. bo lepa priložnost za novomeške Ljubitelje atletike, Zietni odbor le zasedal Zletni odbor za pripravo Zleta bratstva in enotnosti je 5. maja razpravljal o sodelovanju organizacij in o sredstvih. Za telovadni nastop članov na stadionu ima Partizan v okraju vključenih premalo odraslih ljudi v telsno-vzgojnlh organizacijah. Težavo bosta odpravila pododbor sindikata In Partizana s sodelovanjem tako, da bodo vrzel zamašili člani kolektivov. Najbolje se doslej pripravljajo na zlet gasilci, Rdeči križ ln LMS. Mladinska organizacija bo morala poskrbeti za čim večjo udeležbo kmečke mladine. Organizacije, ki v pripravah sodelujejo, imajo Nove obrate Je pred dnevi svečano odprlo zagrebško podjetje Radioindiustrija. Podjetje bo že letos proizvedlo 50.000 raznih tipov radijskih sprejemnikov, 10.000 televizorjev in več tisoč električnih gramofonov. Razen tega bo že letos proizvedlo prvih 6000 žepnih tranzistorskih sprejemnikov rti začelo tudi s proizvodnjo večjih tranzistorskih sprejemnikov ter televizijskih sprejemnikov domače proizvodnje. premalo stikov s tehnično komisijo zletnega odbora. Občinski štabi oodo delo opravili uspešno le., če bodo neprestano v osebnih stikih z vsemi organizacijami, ki bodo na zletu sodelovale. Ves program bo prenašala televizija, zato mora biti res kvaliteten in brez spodrsljajev. Podpredsednik Aleksandar Raii-kovič bo na dan Zleta sprejel delegacije Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov in ZROP ter drugih organizacij z borbenimi tradicijami. Sodelovanje na Zletu naj pomeni za vsakega prebivalca našega okraja počastitev, naj bo stvar nas vseh! /.letni odbor razpolaga z omejenimi sredstvi. Nekatere organizacije so predložile zelo zahtevne predračune. Odbor bo pomagal s sredstvi le tam, kjer bodo dobro vložena in bodo v obliki rekvizitov in raznih naprav služila prebivalstvu tudi še po zletu. Kolektivi naj prispevajo, saj bodo prhe. slačilnice, nove športne naparve na stadionu in vse drugo uporabljali tudi člani delovnih kolektivov. Sport postaja zdravo razvedrilo za delovnega človeka. Prehrano udeležencev in vseh, ki bodo na zletu nastopali, bo oskrbel zletni odbor. Organizacije naj skušajo denar, ki ga potrebujejo, dobiti tudi od svojih republiških vodstev. Ker so sredstva omejena, moramo vsa dela v pripravah na zlet vrednotiti kot prostovoljno delo. Ce domači sodniki, zapisnikarji in drugo osebje na lokalnih Športnih prireditvah sodelujejo brezplačno, ni vzrokov, da bi bilo na zletu drugače! Ne moremo pa seveda v druso skrajnost. Svet Svobod je zato, ker nima dovolj sredstev, odpovedal udeležbo folklore na zletu. V takih primerih se lahko predstavniki pogovorijo z odborom. Na seji so razpravljali še o zletni štafeti, o svečanem sprevodu skozi mesto hi ne-katernih tehničnih podrobnostih. O delu Klavnega zletnega odbora in njegovih komisij bomo odslej redno seznanjali vse naSe bralce. da vidijo »pri delu« razen najboljših še ostale. Tekmovanje bo zelo zanimivo, ker bodo nastopili tudi nekateri najboljši atleti in atletinje olympie. ZAK Ljubljane in Svobode iz Ljubljane, razen njih pa še nekateri tekmovalci iz Črnomlja. Mirne peči, Trebnjega, Straže itd. To bo lep pregled pripravljenosti posameznikov na letošnja tekmovanja — predvsem na okrajno prvenstvo posameznikov (za člane, članice, mladince in mladinke), ki bo že v nedeljo, 22. maja. v Novem mestu. • Program sobotnega mitinga je naslednji: moški bodo tekmovali v tekih na 100, 400. 1500 in 3000 metrov, v štafeti i x 100 m. v metih krogle, diska in kopja ter v skokih v višino, daljino in v troskoku. Ženske bodo tekmovale na 100 in 600 m, v štafeti 4 x 100 m, v metu krogle, diska in kopja ter v skoku v višino in daljino. Novomeščcne opozarjamo na zanimiv atletski dogodek, ki si ga bo zaradi nastopa številnih domačih in tujih tekmovalcev vredno ogledati. Nagradno streljanje v Metliki 1. maja je metliška strelska družina organizirala nagradno streljanje z vojaško in malokalibr-sko puško. Tekmovanja so se razen domačih udeležili še strelci iž* Črnomlja. Domačini so bili razočarani, ko so primerjali svoje rezultate z uspehom gostov, vendar upajo, da bodo imeli prihodnjič več sreče. NI pa nič čudnega, da so zmago prepustili gostom, saj je metliška strelska družina še zelo mladw. Tudi organizacija tekmovanja nI bila najboljša. Na strelišču ni bilo prave discipline in streljalo se je vsevprek. Z Tezultatom 802 krogov so Cr-nomaličani zaključili tekmovanje Najboljši je bil Jože Spelič — 230 krogov, za njim Jože Maoele — 181, Ivan Veneust in drugi, ki so prejeli nagrade. Lojze Spelič JEDINSTVO (Bihać) : BELA KRAJINA 3:1 Novomeške tekmovalke tik pred razdelitvijo lepih in praktičnih nagrad V sredo, 4. maja je bila v okviru tekmovanj Zleta bratstva in enotnosti odigrana v Črnomlju nogometna tekma med zastopnikom okraja Bihać - Jedinstvom, ki je najresnejsi kandidat za drugo .-.vezno ligo, in zastopnikom novomeškega okraja nogometnim klubom Belo krajino iz Črnomlja. Za to srečanje je vladalo v Črnomlju veliko zanimanje in kljub emu, da je bil delovni dan, se je na stadionu zbralo nad 600 ljudi, ob 16.10 url je sodnik Leglša iz Novega mesta pripeljal na stadion obe enajstorici. Pred pričetkom 'ekme je bila majhna svečanost, na kateri je spregovoril predsednik' Partizana in član pripravljalnega odbora Zleta Srečko Skrt. t.nem sta si nastopajoči ekipi Izmenjali darila in sodnik je dal 'nak za zadetek igre. Prvi polčas je potekal v znamenju nervoze s strani domačinov irert boljšim nasprotnikom. Gostje ".pokazali lep in tehnično do-•'•*en nogomet, medtem ko so Črnomeljčani igrali požrtvovalno. V prvem polčasu je bil rezultat 2:0. V drugem deiu igre pa so domačini zaigrali veliko bolje in postali enakovreden partner gostom. Razpoiagajmo s tem, kar imamo Stanovanjska skupnost Vi-dem-Krško je na zborih volivcev 29. aprila seznanila prebivalce s svojim delom, z načrt; in s težavami. Pralni stroj v pralnici ne zadošča več, prebivalci si želijo kemično čistilni-nico, likalnico in vrsto izboljšav. Zato so se na zborih odlo-čili za nakup novega pralnega stroja in zaprosili občino, naj prispeva tri milijone in pol dinarjev. Občinski ljudski odbo: je prošnjo zavrnil. Prispeval bo le 500 tisoč dinarjev za montiranje čistilnice in 11-kalnice ter novega pralnega stroja, ostali znesek pa bo dal stanovanjski skupnosti v obliki posojila. Občinske može pri tem ni vodila skopost, ampak želja, da bi stanovanjsko skupnost že takoj y začetku naučila varčevanja in dobrega gospodarjenja. Na zborih so se pogovorili tudi o obratu družbene prehrane. Skupnost ga pripravlja v industrijskem predelu na Vidmu. Oba dosedanja načrta za ureditev takega obrata so zavrnili. Bila sta predraga, saj je zahteval prvi 35 milijonov, drugi pa 25 milijonov sredstev. Obrat družbene prehrane bodo urejali počasi, vzporedno s potrebami. Letos bo za preureditev prostorov v nekdanji restavraciji pri železniški postaji zadoščal milijon dinarjev. Kotle za kuhanje enolončnice in nekaj posode imajo že od prej. Ker se bo kmetijska zadruga iz prostorov v tej stavbi izselila, bodo lahko tam pozneje uredili tudi menzo, ki bo sprejemala goste v redno prehrano. Za začetek bo obrat pripravljal le enolončnico in jo dostavljal kolektivom v tovarne. Tovarišico Zalko v javni pralnici videmsko-krške stanovanjske skupnosti radi pohvalijo številni obiskovalci te prepotrebne ustanove. Več bomo o javni pralnici v Vidmu-Krškem poročali prihodnjič Prebivalci in stanovanjska skupnost so upoštevali staro modrost, da se iz praznega krožnika ne da jesti z veliko žlico. Zato so rešili vprašanje javne pralnice ter obrata družbene prehrane v splošno zadovoljstvo. S IV. TEKMOVANJA OB 2ICI OKUPIRANE LJUBLJANE Novomeščanke zopet druge Udeležencem nedsljskefia četrtega pohoda »Ob žjcl okupirane Ljubljane« bo ta dan gotovo ostal v trajnem spominu Letošnja prireditev z več kot 30.000 tekmovala je presegla vse dosedanje. V soboto je tekmovalo 20.OOO pionirjev, v nedeljo pa spet okoli 10.000 članov, članic, mladincev in mladink različnih družbenih, te-lesnokulturnlh in dirugih organizacij, JLA, Ljudske milice itd. To Je res lepa manifestacija tovarištva, medsebojne nomoči, vzdržljivosti in borbenosti. Letošnja udeležba na tekmovanju je presegla vsa pričakovanja. Tudi iz našega okraja si lahko v Ljubljani videl tekmovati številne ekipe različnih društev Partizan, športnih društev, tabornikov, ekipe podjetid, šol itd. Nekateri so sodelovali v tekmovalnem pohodu na 20 aH 14 kilometrov, drugi pa so se zadovoljili s sodelovanjem v množičnem partizanskem maršu. Ker nam še niso znatii rezultati v posameznih kategorijah nižje od petega mesta, še ne moremo postreči s podatki, kako so se uvrstile ekipe iz našega okraja. Edino tekmovalke novomeškega Partizana — Goršinova, Zalčeva, Turkova, Kukmanova in Hudeto-va. m se uvrstile med petorico najboljših: v tekmovanju štafet mestnih reprezentanc. Ponovile so lanski uspeh — drugo mesto in prejHe zelo Irpe nagrade — vsaka »rebrno medaljo in dober fotoaparat. Njihov uspeh je velik, lahko pa dodamo, da bi bil še boljši, če ne bi bilo smole. Na kratko bomo opirali, k'ko Je tek potekal: prvi del 9 km dolge proge j« izvrstno te/pipa Goršinova. Priborila ie nekaj me tro« prednosti pred Celjem in LJubljano. Mairlla Žalec je kot drupa tekačica to prednost obdržala in pnertata štafetno palico Turkovi z nekaj metri prednosti. Tudi Turkova ni tekla slabo, imela pa Je precej smole, ker se Je sipotak-nila in padla. Celjanka in Ljubljančanka sta to izkoristili in si priborili precejšnjo prednost. — Kukmanova je sicer zmanjšala razdaljo, ki jih je ločila, vendar ni uspela dohiteti hiti Celjanke niti Ljubljančanke. Zadnji adut novomeške štafete je bila Hudeto-va. Berila se Je kolikor se je dalo. prehitela je Ljubljančanko Grin-talovo, Celjanke Gašparutove pa nI uspela dohiteti. Tako so se No. vomeSčanke spet morale -zadovoljiti z drugim mestom, ki pa je še vseeno zelo lep uspeh. Moška štafeta Novega mesta Je Okrajno prvenstvo pionirjev »MED DVEMA OGNJEMA« Pred kratkim Je Okrajna zveza Partizan pripravila okrajno prvenstvo v igri »Med dvema ognjema«-, ki je med našimi pionirji in pionirkami zelo priljubljena. V obeli kategorijah je nastopilo 13 ekip s preko 150 pionirji in pionirkami. Pri pionirjih je nastopilo 8 ekip, ki so tekmovale po kup sistemu. Ekipa Žužemberka je premagala Semič, ekipa Mirne peči Brežice, ekipa Straže Boštanj in ekipa Sto-pič Novo mesto. V polfinalu so Stražani premagali Žužemberk, Stopičnni pa Mirno peć. V finalnem srečanju so bili boljši pionirji ia Stopič, ki so tako postaU letošnji okrajni prvaki. Pri pionirkah je nastopilo 7 ekip, vendar sta blil ekipi Mirne peči in Stopič diskvalificirani, ker sta imeli v svojih vrstah tudi mladinke. Prvo mesto ln naslov okrajnega prvaka ie osvojila ekipa pionirk iz Žužemberka pred Srmičem in Novim mestom. Sledili sta ie ekipi Trebnjega in Brežic. fm nastopila nekoliko oslabljena, ker je zadnji trenutek odpovedal sodelovanje v štafeti Cervan. Postopek tega tekmovalca, ki je še nekaj dni pred nastopom obljubil, da bo tekel v novomeški štafeti, Je treba obsoditi. Ce slučajno štafeta ne bi imela rezerve, ne bi mogla nastopiti. Rezerve niso bile ciorasle nalogi, zato je uspeh precel manjši kot smo pričakovali. Fantič so v začetku precej zaostali, tako dn tudi borbeni Derganc. ki je tekel zadnjo predajo (okoli 9 km), ni mogel veliko pomagati. fm Ob koncu igre je uspelo gostom . doseči še en gol. Dasiravno je bila borba ostra, je potekala v prijateljskem vzdušju. Sodnik Legiša je vodil tekmo zelo dobro in gledalci so objektivno spremljali dogodke na stadionu. Takih tekem si črnomaljska športna javnost še želi. Finalna tekma zleta bo v Črnomlju 5. junija. 3. V. KEGLJAŠKE NOVICE V prvem delu okrajnega prvenstva moških ekip v borbenih igrah vodi ekipa KD Gorjanci Novo mesto, ki je v medsebojnem tekmovanju šestih ekip v nedeljo 8. 5. 1960 na enosteznem kegljišču KK Razlag v Brežicah imela še največ uspeha. Sodelujoče ekipe so se zvrstile s sledečimi rezultijli: KD Gorjanci Novo mesto 346 točk, KK Razlag 320, KK Pionir 305, KK Toplice 275, KK Partizan 258 in KK Venček Šentjernej 257 točk. Drugo kolo okrajnega prvenstva bo v nedeljo, 15. maja na enosteznem kegljišču v Dol. Toplicah, zadnji del tekmovanja pa 22. maja na dvosteznem kegljišču Vrhovnik Novo mesto. Prvak okrajne zveze za leto 1960 bo zastopal okraj Novo mesto v tekmovanju za zlet Bratstva in enotnosti 17. in 18. junija v Novem, mestu. KEGLJASKA LIGA NOVEGA MESTA Po petem kolu lige kegljaških klubov Novega mesta je še vedno v vodstvu KK Pionir I, ki je v derby srečanju na domačem kegljišču z ekipo Pionir II dosegel letošnji najboljši rezultat v ligi -417 podrtih kegljev. Sledijo KK Železničar (tudi se brez izgubljene igre), KK Luknja, KK Vseh devet ln tako dalje. B. V. Tekme najboljših okrajnih ekip Ljudske milice v Novem mestu V soboto se bodo v našem okraju pomerile najboljše ekipe Ljudske milice LRS v ocenjevalnih in spretno stn i h vožnjah — Zaključek tekmovanj bo v Dolenjskih Toplicah V okviru vsakoletnih športnih tekmovanj Ljudske milice v naši leoubliki bo v soboto, 14. maja 1960, v Novem mestu tekmovanje najboljših okrajnih ekip LM v ocenjevalni in spretnostnl vožnji. Tekmovanje te vrste bodo prire- dill letos prvikrat. Pokaže naj sipretno6t uslužbencev Ljudske milice pri uporabi motorntga kolesa. Nemalokrat je prav od spretnosti upravljan j a motornih vozil odvisen uspeh dela na terenu. Letošnje tekmovanje v mo- Igor Penko - novi okrajni šahovski prvak šah v Krmelju DOBER START ATLETOV Otvoritveni atletski mitingi v LJubljani. Mariboru in Celju, katerih so se udelci'lli tudi nekateri najbolj&i novomeški atleti ln atle-tmje, so prinesli kapico odličnih rezultatov in celo novih rekordov. To kaže. da so se slovenski atletn na letošnjo olimpijsko sezono zelo vestno pripravili. Isto velja tudi za nekatere najboljše tekmovalce ln tekmovalke novomeškega Partizana, ki so že na začetku nove sezone dosegli take rezultate kot lani poleti ali jeseni, ko so bili v najboljši formi. To je dober znak. Otvoritvenega republiškega mitinga v Ljubljani se Je uoeleziia tudi skup.na alUViv in atletinj iz Novega1 mesta. V Novo mesto se Je vrnila z uspehi, ki Jih ni nihče pričakoval, skupno so osvojili kar slin prva mesta, dva druga itd. Vsem ljubiteljem atletike in strokovnjakom je naj več n* presenečenje pripravil Novomešfan Tine ZaietelJ (Je še mladinec!), ki je ponem nepričakovano premagal najboljše »printerje In skakalce v daljino, v teku na najkrajši pv-gi — na 100 metrov. Je ponovil najboljši rezultat iz lanske sezone OtJ) ln si tako že skoraj zago-tartl mesto v državni mladinski reprezentanci, ki bo Imela letos kar šliri nastope. Zanimivo Je. da1 Je Zaleteli zmagal tudi v skoku v daljino (637 cm). £i Je njerova stranska disciplina. Presenečenje je pripravil tudi Potrč v skoku v višino. Preskočil Je 183 cm. kar obeta, da se bo letos morda le povzpel do višine 19« cm. Tudi ostali tekmovale! (Hudetova na t.nn m, Spilar — 598 com v daljino i" Kotnikova — 140 em v višin") so prav tako dosegli solidne rezultate. Na mitingu v Mariboru, kjer sta v šoli, sta zelo presenetila Cervan in llerganc. — Cervan je dosegel odličen rezultat na 7000 m (8:31 0». ki ga uvršča med najboljše dolgoprogaše v državi, prav tako pa je presenetil Derganr, ki je z rezultatom 8:53,2 dosegel osebni in dolenjski rekord. Oba sta *f» sedaj v Izvrstni formi. Vsi ti rezultati In uspehi veliko obetajo. Smo šel.-? na začetku sezone, zato lahko na prihodnjih tekmovanjih pričakujemo še lep-še uspehe. Vse kaže, da bodo Imele letos ekipe novomeškega Partizana (moSka in ženska) precej besa de v zvezni atle/rsfltl ligi »B program« in da se bodo potegovale celo za prvo mesto. fm Letošnje okrajno prvenstvo po-samenzikov — drugo po vrsti, se Je končalo z velikim presenečenjem. Znani atlet in odboj kar novomeškega Partizana Igor PENKO, ki je pred meseci komaj osvojil II. kategorirjo ln četrto mesto na X. prvenstvu Novega mesta, je nepričakovano zasedel prvo mesto in prejel naslov okrajnega šahovskega prvaka za leto 1960. Se večje presenečenje Je njegov rezultet. Od 11 partij Je kar desetkrat (!) zmagal in le enkrat podipisal delitev točke. Med njegovimi »žrtvami« sta tudi favorita turnirja — prvokategor-nika Skerlj ln Doki. dalje Bar-tolj, Jenko itd. Le Klevlšarju je uspelo, da mu je »odsčlpnil« pol točke. Penkov uspeh (dosegel je 95,5*/» možnih točk!) Je pnsel povsem nepričakovano. čeprav je bilo znano, da se Je na turnir zelo dobro pripravil. Ta uspeh je rezultat velke borbenosti, vzdržljivosti in dobrega teoretskega znanja. Na podlagi tega uspeha — predrvsem visokega' odstotka možnih točk. bo vodstvo turnirja predlagalo Šahovski zvezi Slovenije, da se mu podeli I. kategorija, ki Jo po svoji Igri popolnoma zasluži. Drugo presenečenje letošnjega prvenstva Je pripravil Jenko. Doslej na turnirjih nd dosegel večjih uspehov, tu pa Je nepričakovano osvojil 3. mesto. Serij Je bi'1 tokrat drugi, dve točki za zmagovalcem. Kaže. da ni v pravi formi, kajti nekatere partije je igral zelo nezanesljivo. Isto velja tudi za Doki a. ki Je delil četrto mesto Bartol jem in do šesto licem. Penko in skerlj sta si pridobila pravico nastopa na reipubllš-škem »filter« turnirju za vstop v finale prvenstva LRS. • Vrstni red II. okrajnega prvenstva posamenzikov: 1. Igor penko (Nm) 1« ln pol točke (95,5»/i). 2. Tone Skerlj (Nm) 8 ln pol točke, 3. Franc Jenko (Nm) 7 in pol. 4.—«. Slavko Doki, Alojz Bartol J in Ivan Hc (vsi Nm) po 6 točk, 7.-8. Egon Petric in Tone Obranovič (oba Črnomelj) 4 in pol točke, 9.—10. Zan Klevišar In Šahovska sekcija DPD Svoboda Krmelj je 1. maja priredila v okviru kulturnega tedna in v počastitev delavskega praznika nagradni brzoturnir, katerega se je udeležilo 12 igralcev- med njimi tudi 2 pionirja. Po zagrizenih ln razburljivih borbah je bil rezultat takle: 1. Drago Papež (12 točk) a. Alfonz Stangel (8 in pol) 3. Boris Debelak (8), 4. Milan Lukek (7 in pol), 5. Janez Keber (7), 6. Srečko Luzar torlstiki bo tesno povezano z Avtomoto društvom Novo mesto, medtem ko je skrb za celotno organtoaoido prireditev prevzel Oddelek za notranje zadeve pri OLO Novo mesto. SPORED: Ob 8.30 bodo krenile ekipe tek. movalcev po Cesti talcev na Cesto herojev :n naprej po Cesti komandanta Staneta, kjer bodo položile pred spomenik padlih borcev venec. Ob 8.40 bodo prispeli tekmovalci na Glavni trg, kjer bo pred poslopjem ObLO start. Do priče tka tekmovanja bo Lgrita pred občinsko stavbo godba LM iz Ljubljane. Tekmovalna proga ocenjevalne vožnje poteka preko Gorjancev v Metliko, Črnomelj. Kot pri Semiču in v Dol. Toplice. V Starih žagah bodo tekmovalci streljali s pištolo. Na progi so trije etapni cilji: v Metliki, v Črnomlju in v Kotu pri S?miču, cilj pa je v Dol. Toplicah. Popoldne ob 15. url se bo začelo v Dol. Toplicah tekmovanje v spretnostni vožnji: vožnja skozi vratca, prenos keglja, vožnja preko tehtnice, skoki z motornimi kolesi in pod. Zvečer ob 30. uri bodo v Dol. Toplicah razglasili rezultate tekmovanja. Uspehi in težave KZ Vinica Kmetijska zadruga Vinica je kooperacijski plan pri krompirju presegla, pri pr-a-šičih ga je že skoraj dosegla, pri koruzi in govedu je pa precej pod planom. Sploh imajo vse belokranjske kmetijske zadruge težave s pitanjem in odkupom telet in goved, ker obstajata še sejma na Vinici in v Metliki. Na teh sejmih kupci precej preplaču-jejo najvišjo odkupno ceno zadruge, ki je z vsemi dodatki 215 dinarjev za kilogram žive teže. Dokler obstajata še ta dva sejma, je zaman govoriti o pogodbenem pitanju goveda in zadrugah. telet okoliških Viktor cujnlk (Nm) 3 ln pol toč- (6), 7. Janez Flajs (5), 8. Milan Pa- Brzopotezno prvenstvo v Trebnjem OKKAJNO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO bo v počastitev občinskega praznika občine Trebnje priredil Šahovski klub Trebnje v nedeljo, 15. maja, ob 9. uri. Tekmovale bodo petčlanske ekipe iz vsega okraja, nato pa se bodo pomerili posamezniki za naslov okrajnega brzopoteznega prvaka za n. tromesečje letošnjega leta. Trebanjski šahovski klulb vato I vse šahlsrte okraja, da se prvenstva poinoštevilno udeležiiJo. Razpisane so tud lepe nagrade. ke. 11. Viktor poljanSek (T) 3 točke, 12. Franc Godnjavec (Trebnje) 2 ln pol. šahovski turnir v Sevnici Videti Je. da se tudi v Sevnici obetajo organiziranemu šahovskemu žvlienju boljši časi. Aprula Je bil šahovski turnir, katerega se je udeležilo 20 igralcev iz vrst delavcev, uslužbencev in študentov. Turnir naj bi organizirala DPD »Svotooda«, pa nI pokazala dovolj zanimanja. Zanimanje za sah pa Je veliko, zato smatramo, da je nujno ustanoviti samostojen šahovski klub ali vsaj samostojno šahovsko sekcijo v okviru »Svobode«. Turnir je tra'jal od 5. do 27. aprila. S pomočjo treh udeležencev ga je vodil tovariš Maurer. Igralci so v gavnem zadovoljili, opaziti pa 1e bilo. da jc bilo število udeležencev previsoko ln turnir prenaporen, zato so nekateri igralci precej nihali v kvaliteti iger. Prvo oziroma drugo mesto sta zasedla Ravter ln Blas. Večjih presenečenj ni bilo, razen tigre najmlajšega udeleženca. komaj 13-letnega Jamska, ki se je uspešno boril s starejšimi nasprotniki h zasluži vso pohvalo. (-rer) a. 13. V. irancoski lilrn V.fc*ux-Ki POGLAVAR. JUL. TOPLICE: in. in 15. V. ameriški Jilm ZKUA PO ZIV-LJLNJU. lb. in 10. V. ju&ukK>-vanski lilm ZASLEDOVANJE. KOSTANJEVICA: lo. V. lrunco-sksi iiim OČKA, MAMICA. MOja 2ENA IN JAZ. 18.V. nemški Iiim NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI. METLIKA: 14. m lo. V. italijanski lilm MOŽJE IN VOLKOVI. .MOKRONOG: 14. in 15. V. ameriški lilm SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV. NOVO MESTO »KRKA«: Od 13. do 16. V. ameriški tilm CAJ IN SIMPATIJA. Od 17. dO 19. V. ameriški film DETEKTIVSKA ZGODBA. SEMIČ; lo. V. angleški barvni lilm ČLOVEK, KI JE LJUBIL RDEČELASKE. .SENOVO-. 14. in 15. V. ameriški iiim KOVINSKA ZVEZDA. 18. in 19. V. nemški Iiim POLI-KUSKA. SEVNICA: 14. :n 15. V. italijanski lilm KRIK. VIDEM-KRŠKO: 14. m 15. V. angleški barvni film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN. 18. in 19. V. japonski film ŽRTVOVANA DEKLETA. ŽUŽEMBERK: 15. V. italijansk; film VILA BORGHRSE. i in porodništvo. Ambulanto )0 vodil specialist-ginekolog dr. Anton Glušič. Ordinacijske ure bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od 13. do 15. ure, vsak torek od 13. do 15. ure pa posvetovalnica za noseče žene. Hkrati bomo opravljali kontracepcijsko službo. Ordinacija bo poslovala v prostorih splošne ambulante ZD Brežice, Milavčeva 20. UPRAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA RAZPIS Upravni odbor Dijaške kuhinje v- Novem mestu razpisuje mesto upravnika za dijaško kuhinjo v \Tovem mestu. Pismene prošnje pos|jite na uor?.vo kuhinje. Preklicujem vse, kar sem govoril o Slavku Krenu iz Mačkovca 2 pri Žužemberku kot neresnično ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. France Novak, Jama pri Dvoru. Podpisana Angela Kocjan lz Verduna 13, p. Stopiče preklicujem vse, kar sem govorila zoper Vero Tekstin iz Gotne vasi 30. ZAHVALE Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in sestre rVANKE KNAFELJC, vdove Mede se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam bili v oporo v težkih trenutkih, pokoj-nico spremili na njeno poslednjo pot in obsuli njen grob s cvetjem. Iskrena hvala tudi dr. Savlju, bolniški sestri Zinki in Tereziji ter pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoči mož Edi, hčerka Nada in sin Jože z družinama in sestra Marija. Novo mesto, 9. maja 1960. PRODAM NSU III. lambreto, prevoženo 6.000 km. Anton Sever, Semič. UGODNO PRODAM HISO z gospodarskim poslopj em in 2 ha zemlje. Prodam tudi samo hišo, ki je oddaljena 10 minut od kan-dijske postaje. Naslov v upravi lista. (553-60) PRODAM nov gumi voz. Naslov v upravi lista. (554-60) PHODAM VESPO za 125.000 din v brezhibnem stanju, registrirano za leto 1960. Naslov v upravi lista. (555-60) PRODAM HISO Z VRTOM v Dolah pri Škofljici. Mehlin, Dole 5, Škofljica pri Ljubljani. PRODAM BELO OMARO, nočno omarico, železno posteljo. Buk, Jerebova 4, Novo mesto. PRODAM MAJHNO POSESTVO ali samo hišo v bližini Novega mesta. Pavel Košir, Brod. PRODAM VOZ ZAPRAVLJrvCEK (Federwagen), skoraj nov. Anton Vidmar, Skrjanče 7 pri Novem mestu. KUPIM LAHEK KONJSKI VOZ V dobrem stanju. Naslov v upravi lista. (560-60^ ISCEM PRIMERNO STANOVANJE kjerkoli na Dolenjskem, pritlično in po možnosti še osebo, ki bi mi stregla v bolezni ali mirno in pošteno sostanovalko. Naslov v upravi lista. (563-60). KOLARJA — mojstra ali pomočnika sprejme v stalno zaposlitev Kmetijsko posestvo — Obrat Verd pri Vrhniki. Samsko stanovanje je na razpolago. 30. APRILA sem izgubil dvigalko za voz (vinto) od kandijske postaje do Volčičeve ulice. Poštenega najditelja prosim, da sporoči naslov v upravo lista. (558-60) NA CESTI METLIKA—ČRNOMELJ je bilo Izgubljeno železno kolo s premerom 35 cm. Najditelja naprošam, naj ga vrne proti nagradi na naslov Polde Malerič, Vojna vas IG, Črnomelj. Obvestilo prebivalstvu občine Brežice Prebivalstvo občine Brežice obveščamo, da začne pri Zdravstvenem domu Brežice delovati specialistična ambulanta za ženske NOVO MESTO V času od 25. aprila do 9. maja je bilo rojenih 26 dečkov in 2o deklic. Poročili so se: Jože Golobic, kmetovaiec iz Omote, m Ana Kralj, hči kmetovalca z Dolža. Alojz Burkat, sin kmeta in Angela Kralj, hči kmeta, oba iz Gor. Kamene. Miiorad Zatezailo, elektrotehnik iz Nove Pazove. in Mira Stangelj. hukaricaiz Kranja. Karel Kastrevec, mizarski pomočnm iz Smihela, in Jožefa Marolt, delavka iz Stranske vasi. Martin Gačniik, sin kmeta, in Gabrijela Mrvar. hči kmeta, oba iz Borl-čevega. Alojz Lendero. soboslikar iz Radeč, in Angela Barborič. delavka z Dolža. Jože Cvitkovič, industrijski tehnUk iz Irce vasi. m Štefka Veršaj, učiteljica iz Smihela. Martin Luzar. sin kmeta lz Jugo rja, in Manj a Tunk, hči kmeta iz Gaberja. Primož Dular, strojni ključavničar iz Ljubljane, in Bernarda Raijer. predllka iz Tržiča. Stanislav Košmrlj, čevljar s Potovrha, m Ivana Bohte, šivilja iz Stopič. Franc Pelko, skladiščnik iz Malih Brusnic, in Iva Gorenc. delavka iz Bršljina. Umrli so: Ivana Vidmar, gospodinja iz Koblerjev, stara 60 let. Zdravko Stoirm. delavec iz Salke vasi, star 61. let. Jožefa Kovačič, delavka z Malega vrha, stara 76 let. Ivana Muhič, užitkarica lz J ume vasi. stara 75. let. Marija 2agar, gospodinja lz Birčne vasi, stara 73 let, SEVNICA Aprila ni bilo rojstev. Poročili so se: Leon Kink, elektrotehnik iz Malega Kamna in Vanda Kolarič, uslužbenka iz Sevnice. Jože Patlk, delavec, in Ana Lisec, poljedelka. oba iz Ledine. Jožef Kuhar, železničar iz RadežE., in Jožefa Kolman. poljedelka iz Drožanja. Miha Prah, kmet tz Krajnih brd, m Jožefa Klenov-šek, poljedelika iz Podgorice. Rudolf Livio, delavec iz Sevnice, in Matilda Lapornitk. poljedelka' iz Jevš. Jože Majer, rudar iz Hrastnika, in Marija Požun. DOljedelka iz Ledine. Franc Klenovšek, livar >z Sevnice, in Marija RadeJ. gospodinjska pomočnica iz Canja. Jože Stergar, poljedelec tz Voljča, in Ida Bertole, šivilja iz Canja. Umrl je Anton Dobrave, upokojenec iz Sevnice, star 83 let. BREZICE Aprila so se poročili; Stanislav Krimer, uslužbenec, in Terezija Brečko, natakaric*, oba lz Dodo-ve. Dušan Miloš, oficir JLA iz Zadra, in Terezija Miloš, profesorica iz Crnca. Viktor Vrstovšek, šofer lz Vidma-Krškega, m Marila Volčanjšek, poljedelka iz (Sor. Lenarta. Vincenc Jankovič. mesar iz Kanade, in Ljudmila Omer-zel, trgovska pomočnica iz Pečic. VJkto- Skraboije. železničar Iz Sapjan. ln Ivanka Krian lz Bu-košfka. Benjamin Hrovatič. mizar iz Crnca, in Jožefa Gršak. bolničarka iz Sentlonarta. Umrl Je Janez Ferjanč, kmetovalec iz Cmca, star 83 let. V preteklih štrjiajitin oneh so v novomeški Douiii*uci rodile: Ana Obstetar iz Lj u Dijane — aečka, Cecilija Krhin iz Dol. Gradišča — dečka. Tono/va Luzar iz Dol. Stare vasi — deklico, Marifl« Mržljak iz Podklanca — dečka, Ana Gracar iz Sevnice — deklico, K ris Una Rman iz Martin je vasi — dečka, Jožefa Košmerlj z Vel. Slatnika — dečka, Nada Le bar tz Ustja— dečka, Terezma Sega lz Vel. Orehka — deklico. Ljudmila Turk iz Mokrega Potoka — deklico. Ana Kmet iz Podlipe — dečka, Kozalija Zupen iz Malenske vasi — deklico. Alojzija Speiko iz Broda — dečka, Anica Frankovič iz Malega Nerajca — dečka, Anica Kuhar iz Slovenske vasi — dečka, Vida SUmole iz Ustja — dečka Amalija Skoliber iz Metlike — dečka. Jelka Urbč iz Mirne — dečka, Anica Skoda iz Gor. Prekope — dečka. Rozalija Dragan iz Straže — dečka, Ana Suša iz Cerovca — deklico. Amalija Peršolja iz Vidma-Kr-škega — deklico, Frančiška Muc iz Kočevja — deklico, Terezirja Kovačič s Krtine — dečka. Pepca Brzin iz Ravnika — dečka, Fanl B rezova r iz Gor. Kamene — deklico, Terezija Tiso v iz Pristave — dečka, Marija Sodja iz Strek-ijevca — dečka, Ana Povše iz Tr-binca — deklico. Nežka Zupančič iz Rihpovca — deklico, Karo-lina Miklič iz Uršnih sel — dečka. Pavla Dejak iz Otočca — dečka, Malči Hudorovac iz Prečne — dečka. Mara Judnič iz Cmomlja — deklico. Pavla Pavlic iz Loke — dečka, Doroteja Jarc iz Ajdovca — deklico. Štefanija Saje lz Sentlovrenca — dve deklici, Terezija Pire iz Dol. Straže — deklico, Ana K obe iz Dotoindola — dečka. Marija Brulc iz Gaberja — dečka, Justina Jurečič iz Vel. Mraševega — deklico, Martina Fir iz Gor. Lokvice- deklico, Marija Vovko iz Leskovca — dečka. Mihaela Gregorčič z Otočca — dečka. Tončka Slak z Malega vrha — dečka, Marija Zeleznik iz Zg. Vod al — dečka, Neža stravs iz Gaberja — dečka, Hedvika Jerman iz Brsljtna — deklico. Jožefa Což iz Gor. Lakovnic — deklico, Milena Mehle iz Lendave — deklico, Jožefa Pečavar iz Nestop-lje vasi — dečka in m arij a Zore iz Loga — dečka. Terezija SmoJič iz Šentjerneja — dečka, Kristina Kastellc iz Drašičev — deklico. KRON 1 KAO NESREČ V preteklih šUrmajstih dneh so se ponesrečili m iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Antona Hu-tarja, strojnika iz Rožnega dola, je udaril žaganj ač od Diesel motorja v obraz Ilijo Goleža, posestnika iz Brafiljevlce, Je stisnil gnojni koš čez ledja. Franc Zupančič, upokojenec iz Marttnje vasi, je padel in si po^odoval hrbtenico. Branku Ilreku. sinu kmeta' iz Kaplje vasi, ie truga za prevoz peska padla na nogo. Antonija Kovačič, žena posestnika iz Roj, je padla z lestve io si poškodovala levo nogo. Anton Staniša, ključavničar iz Regerče vasi. se je s sekiro usekal v levo roko. Prvi maj v Črnomlju 13. |*>mu JLA koncert Jugoslovanskih u,netniških ln narodnih skladb. I_P Danes zjutraj jc na Glavnem ŽpKU v Preurejenem lokalu v Gole-^Vi hišt odprlo prodajalno čevljev ^Srobško podjetje Astra. Lokal Je uT0" najlepših v Novem mestu in obutvUdil P°troS,likom ,0P° ,zblro m?! PMlMkl sindikalni svet Novo Ja i? bo Priredil v soboto. 14. ma-8vm 20- 11 ri v t>omi1 ljudske pro-te+nf ^ečnno akademijo s kvali-letni sP°redom v počastitev 10-nlj» V2 delavskega samoupravljali"- vstopnice in vabila bodo de- ^ktlvi' {^^ndikalnc podružnice po ko- ol Na živilskem trgu v ponedeljek, 9, maja, ni bilo posebnega prometa. Največ je bilo naprodaj semen in raznih sadik, rož ln salate. Jajc pa je bilo malo (15 din). Dobiti je bilo tudi jušno zelenjavo v šopkih po 10 din, mleko po 33 din liter, lesene Igrače, pletenine in domače platno. m Gibanje prebivalstva: Rodile so: Pavlina Lukšič lz Trdinove 2 -dečka; Rozalija Kastellc iz Trdinove ulice — deklico, Jožefa Košele lz Zagrebške 17 - deklico, Ana Obranovlč lz Dalmatinove 1 — dečka, Ana Košmerlj iz Skadlckvjeve št. 6 - dečka. Poročili so se: Karo! Budna, urar lz Celja, in Marija Gorišek, delavka lz Adamičeve 12. Alojz Golob mlinarski pomočnik iz Grosuplje, in Jožefa Novak, uslužbenka iz Vrhovčeve 1. Jože Brajer s Ceste komandanta Staneta 26, ln Angela Rom s Ceste komandanta Staneta 12. Alojz Pirnat, pravnik s Ceste talcev 4, In Spela Smodej, pravnica iz Pugljeve 3. Umrli sta: Ivanka Knafeljc, gospodinja Iz Glavnega trga, stara 59 let, in Frančiška Platnar, upokojenka z Vrhovčeve 16, stara 76 let. Ponesrečil se je Drago Hmellna, uslužbenec s Ceste komandanta Staneta 13, ki je padel ln se ob robu stola poškodovali. Prvomajsko praznovanje v črnomaljski občni je nekoliko motilo muhasto deževno in hladno vreme, vendar se je odvijalo po programu. Praznovanje je zajelo vse šole in podjetja kot družbene in ostale organizacije. Sole so imele Interne prireditve ob zaključku pouka, vsi delovni kolektivi pa zborovanja pred prazniikom. Na osrednji proslavi, ki je bila na večer pred prazniikom, se je predstavila novoustanovljena folklorna skupina pionirjev lz Kanižarioe z dvema belokranjskima plesoma. Prvega maja so lovci lz Črnomlja — Loke odprli nov dom na Toplem vrhu nad Črnomljem. Tod je zrasla na razvalinah ene izmed predvojnih domačij Učna lovska postojanka, ki bo Požrtvovalnim lovcem v ponos In htorati v spodbudo pri njihovem nada ljenjem udejstvova-nju. Graditeljem sta Izrekla priznanje predsedniki Lovske zveze Slovenije dr. Jože Beni-ger in predsednik Lovske zveze OLO Nov0 mesto Franjo Bule. Drugega maja so zalučali prve krogle na novem dvostez-nem kegljišču v Kanižarici. Rudarji so si tako s prostovoljnim delom obogatili svoj šport- ni park še z enim novim objektom. Direktor rudnika ing. Branko Peternelj je ob otvoritvi kegljišča izrekel željo, naj bi le-to služilo prav rudarjem samim za razvedrilo po opravljenem težkem delu, hkrati pa naj bo na razpolago tudi osta-1'itm delovnim ljudem iz Črnomlja ln okolice. V otvoritvenem dvoboju so se spoprijeli invalidi iz Črnomlja ln rudarji lz Ka-nižarice. Zmagali so rudarji z razliko 59 kegljev. VSEM PREBIVALCEM NASE OBČINE, VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK Z ZELJO, DA Bi SE USPEHI MNOŽILI IN RASLI KOT DOSLEJ! Občinski ljudski odbor TREBNJE OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZROP Z novomeškega sejmišče Zaradi odpadlega sejma med prvomajskimi prazniki je bil v ponedeljek 9. maja na novomeškem sejmišču zelo živahen promet. Naprodaj so pripeljali 1760 prašičev raznih starosti in velikosti, za katere so zahtevali od 3.500 do 15.000 din. 1523 prašičev je bilo prodanih, osta1- pa so živinorejci odpeljali domov. SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR OPRAVLJA VSA V STROKO SPADAJOČA DELA A IN SE PRIPOROČA! SMRT NA VRVI Minila sta dva moreča tedna. V noči od 15. na 16. oktober 946 naj bi bila sodba izvršena. .jtrogo tajno varujejo dan in .ro, toda vsi obsojenci splošno ačunajo s 14. oktobrom. Medtem je prejel zavezniški '.adfcorstveni svet v Berlinu še ©katere uradne prošnje za pomilostitev. Prav tako je bila ela vrsta zasebnih prizadevanj, :sma so prejeli feldmaršal lontgomerv, prezident Tru-ian, britanski ministrski pred-■dnik Attlee. in celo Vatikan 1 bil po daljnosežnih stikih aprošen Za posredovanje. Bob o steno: sodba je obveljala! V nurmberških zaporih so ■ Mevi polzeli dalje. Poostreni anstveni ukrepi so obdajali I indidate smrti. Celice so ■^tale ponoči razsvetljene, t ražarji niso smeli umakniti :i z jetnikov. Dr. Pflticker je oisal v svojih spominih, kako 2 minilo to moreče obdobje ikanja: Jodl je bral Wilhelma Raa-3ja. Frank je kazal vsakikrat, adar ga je obiskal zdravnik, 3Sel obraz in je navdušeno ovoril o knjigi Franza Werfla Pesem o Berna rde tti«, Ribben-- op je imel vedno na jeziku ■ prašanje, kje pač bo justifi-acija. Keitel je prosil dr. .- fluokerja, »naj vendar reče rganistu, ki zvečer rad zaigra ekatere pesmice, naj ne igra • 2č uspavanke »Spi moje dete, :spi«. ker mu vzbuja posebno " jožne spomine.€ ... S tem je uganka Gorin- • ;>vega samomora rešena — >aj do roba verjetnosti (Gong se je namreg medtem za-rupil, verjetno s ciankali-infa Pojasnilo o načinu samo-lora je zapustil v pismu na . meriškega stražnega častnika, u javnost Pa je ostala uganka ' oringovega samomora pravza-, rav nepojasnjena — op. ured.). V Niirnbergu pa s0 bile vse 3 reči dne 15. oktobra 1946 še avite v temo. Ta in ta je bil sumljen, da je obtoženca št. 1 sšil vislic. Sam Andrus se je al posledic za svoj o vojaško ariero in naposled je senzaci-nalrai dogode-k treščil v svet :akor bomba in izrinil poroči-a o justifikacijah z naslovnih .-trani časopisja. Pa naj je Goringov samomor / teh poslednjih minutah še ako zmedel varnostne in jetnike- oblasti, vendarle v ničemer II sprevrgal natanko izdelane-:a načrta justifikaclje. 3n bo čim manj nesreč! Ne vozite vštric! Ne obremenjujte kolesa! Vozite ob robu ceste! Dobre zavore — varna vožnja! Ne vozite brez luči! Ne vozite, če ste pili alkohol! Starši, poučite otroka o Žravitni vožnji kolesa! deče odbojno steklo — varna vožnja! Previdna vožnja — varna vožnja! Na cesti niste sami! Tik pred eno zjutraj, dne 16. oktobra 1946, so zažvenkljali zapahi na Ribbentropovi celici. »Zaupam v kri jagnjeta, kn odrešuje grehe sveta,« je rekel Ribbentrop s priprtimi očmi. Dva ameriška vojaška poli-cieta, z belimi opaši in srebrnima čeladama, sta ga vzela v sredo. Zdaj pa na pot tja čez dvorišče, k telovadnici! V jarko razsvetljenem Prostoru stoje tri črno opleskana ogrodja. Trinajst lesenih stopnic drži tja gor na ploščad, nad katero se dvigajo vislice. Povejmo 8 stvarnimi besedami zdravnika dr. PfKiekerja: »Ob- Ob 1.01 privedejo Ribbentro-pa v telovadnico. Vse mora biti naglo opravljeno. Rabljeva pomočnika zve-žeta Ribbentropu roke. Na poziv mora glasno povedati svoje ime. Nato reče: »-Bog ohrani Nemčijo! Moja poslednja želja je, da bi Nemčija ostala enotna in da bi se Vzhod in Zahod o tem sporazumela.« Crna kapuca. Loputa. Poročevalci, ki jim niso dovolili vstopa 'n zdaj skrivaj preže pri strešnih oknih ju-stične palače, od koder lahko vidijo vsaj dvorišče in vhodna V založbi zavoda »BOREC« v Ljubljani je pravkar izšla nadvse zanimiva knjiga v dveh delih: NORN-BERŠKI PROCES. Avtorja Hevdecker in Leeb sta s to knjigo pogumno odgovorila na pereča vprašanja: Kdo je sprožil drugo svetovno vojno? Kdo je bil odgovoren za milijone žrtev in za veliko razdejanje, v kakršnem se je znašlo človeštvo pomladi 1945. Koga je bilo treba poklicati na odgovor? Na vsa ta pomembna vprašanja nam obsežno odgovarja knjiga, ki se bere kot napet roman. — Iz drugega dela knjige objavljamo danes odlomek, ki govori o usmrtitvi glavnih nacističnih kolovodij. — Vsem, ki se zanimajo za zgodovino II. svetovne vojne, toplo priporočamo nakup te zanimive zbirke usodnih dokumentov, ki sodi v vsako priročno knjižnico. sojenec stopi na sama zaklop-na vrata, na loputnico, ki se odpre takoj potem, ko je ra-beii nadel obsojencu- vrv; obsojenec pade v spodnje nadstropje. Spodnje nadstropje vislic je zavešeno s pregrinjalom, tako da se dogodki odigravajo skrito. Dva ameriška zdravnika nadzorujeta obešen-ce in ugotavljata smirt. »K temu je treba pripomniti,« pristavlja dr. Pflticker, »da po obešenju smrt ni takojšnja, pač pa omedlevica-tolažba, ki sem jo lahko poprej delil vsem obsojencem.« Vse naj se odvija naglo. V temi zdijo obrazi redkih prič: tu so štirje zavezniški generali, polkovnik Andrus, osem izbranih zastopnikov trska, bavarski ministrski predsednik dr. VVilhelim Hogler, ki so ga jadrno poklicali v Nurnberg »aa pričo v imenu nemškega ljudstva«. Vonj po whiskyju, nesikafeju in virginskih cigaretah lebdi nad prizoniščem. Vse se mora naglo odvijati. Master-sergeant (višji narednik) John S. Woods iz San Anton i a v Teksasu, the USA-hangmtan (ameriški rabelj) ima dva pomočnika. Vsakega obsojenca privedejo v dvorano, z dvema črnima jermenoma mu z veže jo roke na hrbtu, nakar se povzpne po stopnicah na ploščad; vso pot ga vodita — na levi in na desni — vojaška policista za roko. Vse se mora naglo odvihati. Nekaj sekund preostane še za poslednjo tolažbo, za poslednje besede. Nato zagrne črna čepica obtožencu svet v temo. Woods mu nadene zanko čez glavo. Takoj nato 6e lopotaje odpro zaklopna vrata pod nogami. vrata v telovadnico, slišijo votli lopot sarnozakJjopniih vrat. Ura je natanko 1-14. Vrata se odpro, ozek, močan pramen svetlobe pade na dvorišče- V nočni temi se svetlikata čeladi vojnih policistov. Wilhelm Keitel. Pri strešnih oknih zaslišijo samo daljno, odsekano klicanje, nato grozljivi šum lopute. »Boga vsemogočnega prosim, da bi bil nemškemu ljudstvu milostljiv,« so Keitlove poslednje besede. »Vse za Nemčijo! Hvala vam.« »Vse za Nemčijo!« je tudi Kaltenbrunnerjev poslednji vzklik. Alfred Rose.nbe.rg pove samo svoje ime. Duhovnika, ki ga vpraša, če naj moli zanj, mrko zavrne: »Ne, hvala!« Zunaj slišimo ropot samoza-klopnih vrat. Spet pade jarki pramen na dvorišče, spet kaže sijaj srebrnih čelad poslednjo pot obsojenca- Frick. Molk. Lopot zaklopnih vrat. Naslednji Hans Frank. »Hvaležen sem za milo sodbo, ki ml je bila dodeljena,« reče Frank. »Boga prosim, da bi me milostno sprejel.« Lopot. Jarki pramen pade skoz vrata. Pojavita se vojaška policista. S seboj bolj vlečeta kakor vodita možaka v dolgih belih spodnjicah. Streicher se je otepal in se ni hotel obleči, branil se je tudi na lastnih nogah opraviti poslednjo pot. Kar na-prei odmeva njegovo vreščanje čez dvorišče: »Heil Hitler! Hell Hitler! Heil Hitler! Heil . . . « »Heil Hitler!« se sliši njegov poslednji vzklik še skoz strešna okna justične palače in že ga pogoltne ropot smrtne pasti. 15 izžrebancev V torek dopoldne je komisija iz vrst članov uredništva in uprave pregledala pribl. 200 poslanih rešitev prvomajske nagradne križanke. Večina rešitev je bila pravilnih, izžrebani pa so bili: 1. nagrada - 3.000 din: Savica Zorko, Ulica prvih borcev, Brežice; 2. nagrada - 1.000 din: Ivan Slana, dijak, Scntlenart 116, poŠta Brežice. 3.-15. nagrada - 13 knjižnih daril prejmejo: Vida Kren, Zobna ambulanta Novo mesto; Metka Saje, Cankarjeva 35, Novo mesto; Neva Lebar, Murska Sobota. Kolodvorska 7; Vinko Pavlin, Krimska 10. Ljubljana; dr. Ivan Lovšin, Brežice, Cesta prvih borcev 48; Peter Stopar, Florjan-ska 9, Sevnica: Beti Selak, Luter-sko selo 13 p. Otoeec ob Krki; Draguška Lilija, Birčna vas 1, p. Smihel; Majda KlemenClč, Komu- nala. Sevnica: Darja Borce, Mirna 37; Vera Lucovnik, Grosuplje 45; Jožica Llpej, Kocenova 7, Ljub-IJna; Anton Seničar, Smolenja vas 42, p. Novo mesto. REŠITEV KRIŽANKE: Vodoravno: l. Stol, 5. vrtoglav, 12. lapor, 14. jaden, 15. originalen, 17. KB, 18. VOS, U». govor, 20. tri, 21. ak, poten, 23. orel, 24. Sisak, 28. korec, 29. kmeta, 30. trot, 31. tabor, 32. Brana, 33. rak, 34. Janez, 35. flore, 37. en, 38. rarog, 39. vratarji, 41. Koran, 42. Praga, 43. kal, 44. ar, 45. dasiravno, 46. jeza. Navpično: i. Slovak, 2. tarok, 3. opis, 4. Log, 6. Rjaveč, 7. talon, B. oder, 9. gen, 10. LN, 11. vabila, 13. rigoroz, 16. noter, 17. Kreta, 20. trenerke, 22. pobeg, 23. omara, 24. streha, 25. Iran, 26. sok. 27. At, 28. kanoni, 29. krota, 31. Taras, 32. blago, 34. jara, 35. Fran, 36. vila, 38. rod, 39 vrv, 40. jaz, 42. pa. Fritz Sauckel, naslednji, se še pod ogrodjem lovi za domnevno napako v prevajanju in vzklikne: »Moje spoštovanje ameriškim oficirjem m soldatom, nikakor pa ne ameriški justioi!« Se dvakrat po Saucklovi usmrtitvi zalopočejo samoza-klopna vrata: Jodl in Seyss-Inquart. Natanko ob 2.46 je zaključeno poslednje dejanje drame. Ob 2.57 javita zdravnika, da je tudi Seyss-lnquart mrtev. »Večina njih so skušali pokazati korajžo.,« je poročal Kingsbury SmitJh od poročevalske agenture International News Service, ki je prisostvoval usmrtitvam kot zastopnik ameriškega tiska. »Nobeden se nii zgrudil«. Dvanajst minut po smrti Seyssa-Inquarta, ob 3.09 uri, so še mrtvega Goringa prinesli na nosilih v telovadnico. Truplo so položili na začetek vrste usmrčenih r»ri vznožju vislic. To je bilo simbolično dejanje. Natanko ob štirih zjutraj sta se ustavila pred telovadnico ntirnberške justične palače dve tovornjaka ameriške vojske. Tovornjaka sta spremljala džip in limuzina, na katerih so bile montirane strojnice. Oddelek sta vodila neki ameriški in neki francoski general. Natovorlli so enajst zabojev, podobnim krstam. S tulečimi motorji so zavili vozovi na dvorišče, zdrveli na cesto, ubraili pot proti Fiirthu. iPrivesila se jim je kača zasebnih avtomobilov, v katere so se zbasali poročevalci z vsega sve_ ta V silovitem diru so hiteli do Brlangena. Tu se je kolona ustavila. Džip § strojnico se je postavil na koncu obeh tovornjakov Po robu ln neki ameriški častnik je obvestil poročevalce, da bi bilo poslej vsakršno nadaljnje zasledovanje smrtno nevarno. Nato so izginila vozila v jutranji megli — »najbrž na letališče Erlangen, od koder jih bodo prepeljali dalje, v Berlin« sD domnevali zaostali poročevalci. Resnica se je šele dokaj let pozneje prebila na dan. Trupla so prepeljali po ovinkih v Miinohen in jih on* je rekel Bojan. »Pojdimo in preglejmo, Če je dovo\j na savne*0'" »Fanta, rečem vama, na svetu nI bolj romantičnega zaliv** kot je tale.« te je navdušil Mišo.