i!i \. HoshloM. K..k. HorDnmome*, "Wien V Gorici, v cetvrtefc 24 junija 1875. NaM fcmlje Hrvatje. Seje v hrvatskem suborn so bile, kakor sino po vsih easopbih brali, kaj zlvahne in pomenljive in do-bro je, da je triietna doba zborovaoja tern poslaneem {netekla, Malo let je, odkar je poprejina opozieija priL-a na krmilo m ie je veStna teh moz ope§ala in je tako ge nazaj pomikala, da ji je Vacetift Bauhovee pri pretr«sovanji Makao^evega predloga, katerega je zavrgla, rekel: „Vi ste pred tremi leti bili'na stable!, na kate-rem vidimo Dr. Makanea, sedaj pa ste tam, kjer sern jaz in zato glasujem z Vaiui za odsekov predlog. Po tem takem je Bauhovee veemo pozdravil kot s?oje kolege. Vendar pa je ta vefiiua precej v zafietku dezeli veliko dobro prldobila saj s tem, daje vseufiili&fie otvorila, da je red in poitenje vpeljala v javne urade; zatoraj so ne more primerjati i Rauhovo stranko, kate-ri je bil denar malik in prazna, smosna fraza morala, domoljubje, pravo sploh poitenje, Hrvatskomu narodu in ta&umi opozicijonalfti strankije velika zasluga, da bo dozolo znobilt takih kutilinskili prikazni. Ali narodna stranka stopivli kot zmagavka na krmilo, morala je vedno poprej§no ener^ijo kazati, zlasti proti Madjarom, ki so rladozelni in narod <^elezne volje, ki nijso js Hr-v.iti mim sklenili, ampak le premirje, ki tudi nogejo miru, dokler nijso podjarmiH vse narode na Ogrskem. Takim in euaktm Ijubeznivim bratom na^proti mora elovek vedno paziti, strogo postopati in ne sme nikdar so vdati misled na pregovor*. principiis obsta, to je koj v zafietku se brani. To je pa narodna stranka na kr-milu opustila $el» da mora vkor«niniti svojomoedaima rane narodti vsekane zaeeliti in pred wem administra-cijo zbolj§ati popri>j, ko sme zobe pokazati v kaki po-trebi. Vdajala sn je. in pri§la je do tega, da je morala raifcne sjuzbe podeliti nekdanjim Rauhovcem pa pre-zreti marslkaterega krepkega, vrlega, v javnih opravih izurjenega rodoljilba, da so Madjari* svoj jezik vsiiili pri ieleznivah in v druge urado na llrvatskem; da se nij §e poklicala granica v sabor, da se ne more Hrvatska razvijati, kakor jo treba itd. To nij sicer nie novega in svet je vefkrat 2e vidil. Brat stirosufcjijar i romariea (Poleg Yolka Bflrger-ja) J k samostanu romala Je romariea zala. Ze zvon&e glasen zabinglja, K njej surosnknjar pristoplja Pol bos brez obuvala. Pozdravi: h?aljen Jezu Krist! wNa vekomaj" on rede. I ves se strese kokor list! Ko jej v obraz pogleda fist, Sree mu zatrepe6e. I romariea besecli Natihoma v pjahoti: Gastitljivi! povejte mi, Al se moj ljubdek ne mudi Tu v kloStarskej samoti? Kak bo^je deteSee! poznal Jaz ljnbega bi tvdga?— Ob debel skut mu je do tal, Bel konop dvakrat ga obdal Ki vodi ga do boga. Vilinske, divno je rasti * Nadzemskega oblicja, I zlatih, kodravih lasi Potinebno-modrienih o5i Y&e polnih lepotieja. da ope§ajo ali eelo" popustrjo poprejgni oponenti lenafia, potem, ko dobijo v roko vladno moc, in vzroki so razni. Vsaka stranka ima namred tudi moze, kateri so le (Sastilakomni, ali denarja zeljui ali sploh sebifinezi, in kateri te lastnosti skrbno skrivajo, dokler ne sfcopijo na Selo vlade. Biugi so bolj Sobkega znacaja, zaupojafii mozje, kateri se ustrasyo novih zadr^kov, in vdavSi se, tola?jjo se s tem, da so vendar nekaj storili za ob6-no dobro. Ti radi paktirajo misled, da je to prava politifina ir.odrbst. Zopet drugi so prav dobri bistri o-ponenti eelo voditelji opozieijo; toda vladajoci pokazejo, da nijmajo administrativnih talentov, da so le teoreti'ki, Nekatero je poprejgni dolgolutni boj utrudd in so kakor Franeoz Oambota pravi, moSsjo pokoja potrebni, te-daj ne ve6 za vajjna, tezavna javna opravila, Sploh pa zagleda opozieija stopiv§i na vladno krmilo mnogo ssadrikov in mnog.) refei, katerih poprej ni videla, ah katerih nij poprej zadosti pretohtala, poseb-no je to v konstitncional.iih monarhijah. Vhiilarjeva volja in drugi upljivi so mnogokrat bolj mirodajni no-go se misli, To jo skuialo na NemSketn mnogo mini-strov iz iibi'ralne stranke, to so sku§ali mod drugimi na Francoskcm tako zvani doetrinairs, katerim ofie je bil slavni Royer Collard in najimetnejM praktiSni dr-zavnik Francois Ouizot. Ti so od leta 1815 do 1830 kot opozieija tirjali od Bourbonov, naj ustavo (chart©) natanjko izpolnavajo in v'n.jenem duhu vladajo. Bili so kaj zgovorni nekateri tudi domoljubni gospodje, in zares posreeilo se jim je. Revolucija julija mesoca 1830 odpihne Bourbone, na prestol Francije stopi Louis Philippe Orleanski, pokliSe poprejgno opozieijo v ministerstvo, narod pa jo iz?oli v parlament, in Ouizot jo bil skoro vedno prvi minister. Toda Royer Collard kmalo opeSa, Guizot in vsi drugi popustijo poprejSna nafiela in so vaajajo kraijovi volji po oportuniteti, da so le na krmilu ostali. Francoski narod gleda, jezi se nekaj let, naenkrat zapodi leta 1848 Orleanea in doktrinarje. Tej stranki so zdi podobna, si parva magnis com-parare licet, sedanja veema v saboru s svojim banom. Prav dobro je torej, da zborajejo hrvatski poslanci sa- Oh. draga duSa! davno uze Ob-nj je, groba zrtev, Po njpin travicico surae, Pomnika kamni ga tisce, Zagreben, v grobi, mrtev. Nevi§, kjer zimzelen objel Je okno eele male? Tam bival, plakal, koprnel, Po krivnji ljubice zvenel Kak ro2u*e je zale. Mladoncev §est, oj zalih res, V molitvi, zalovanji Do groba je prineslo les, 1 mogo sola je palo vmes Zdihov pri pokopanji. Gorje! ti smrti plen, gorje! I v |robu ze mrtvilo! Le strij nestalno se sree I v kamen trd da stidi§ se Pretrdo no bi bilo. Potrpi, bozji moj otrok, Ke tarnaj, temuc molt, , Zastonji stok, srea razpok! Ne jokaj se! oces obok Stisnijo srSne boli. 0 pree, castljivi, je prefi! Hesojaj raojih boli. Saj on le meni bil je v§e6, Tak ne zivi, ne ljubi vee Nobeden zdaj okoli. mo 3 leta, a ne, kakor pri nas, 6 let, kor bi bill sioor preve5 opefiali. In prav je, da je bana in veftino Dr. Makaneo tako hudo dregnil, saj je s tem tudi hryatski narod zdra-mil, da bode pri novih volitvah nove mo5i volil v sabor, moJ;e, ki so junaSkega srea, kakorfinega je narod sam, in ki bodo skusali njega vzvidano nalogo izvrfio-vati, Malega hrvatskega uaroda naloga je pa zares krasna, slavna, in casi so ji wgodni. Na Ogrskem so nemadjarski narodi U aiti madjar-skega gospodstva in prva§tva. Krotki Slovaki 90 0 po-trpe?Jjivostjo pri kiaji, saj so jim gospodarji vzoliy kar jim je bilo drago, ko lastno oko: gimnazije, matico in so U pri otvorenji vseueilis&i v Zagrebu podajah bra-tovsko roko Hrvatom previdii, da sami no doaozejo nie. Pogumni Srbl v vojvodinl borefii se za bvoj ob-stoj .jiinuwko, morajo do fiistoga prepri6ani blti, da saral no pri I tori jo nlh, k iimnj im pridobijo kaj drugi som tertjo raztroseni Slovani, Roinaui na Bedmograskem do dna srea razzaljeni so eelo sklenili, da lie bodo volili v madjarski parlament, ker mislijo kakor Colli, da manj--sina nazoea slavi vecino in ji pomnga do zdatuejSe zmage, tega pa oni nogejo vee delati. Hrvatjo pa bo bi)i rm ve6 6asa v PeSti Madjarom ponizni pomagafii ne pomisliv^i, da je vedno v veliki nevamosti najmanjsa njih pravica, dokler so drugi bratje in sodrfcavljani za-treti. Najnatanj6nej§a in najob§irnejSa pogodba b ta-kimi nasprotniki ne pomaga, ne zavaruje nie, ker je ta-kemu vlado ^elnemu hegemomu pogodba le papir. Ke-dor ne zua ali ne more svojih pravic vedno branitlj kmalo jih zgubi. Osamljeui so tudi Hrvatje presla-bi, tega so se vendar z? morali do fiistega presvedpfiiti Oni so pa izmed vseh naj bolj organizovani, naj tedaj poskusijo, kar §e nijso, naj skuSajo po bratovsko zediniti vso opozieijo, katera bo i njimi na celukaj mo-go5ni factor onkraj Litave. Gotovo no bodo potem vee Madjari kategoricno tirjali in grozili, da se mora kak Makancev predlog za- • treti ter niti ban, niti sabor ne bosta vee v madjarski h kleScah. Tem vee bo potem gele Hrvatom mogoeezdat-no pomoci sebi pa drugim, Dalmatincem, Istrijanom pa nam Sloveneem, ki smo prav za prav njih predstraza. Naj plakam v eno mer za-to Tarnaje v vednoj togi, Dok kalno ne zospi oko, Dok jezik ne veli hlepnd: KonSano v milem bogi! Potrpi bozji moj otrok, Zakaj bi se solzila? Ne rose moS, ne dezja tok Ne spravi vele roze v sok, Na veke je vsahnila. Saj kakor lastovka drei Naprej od nas veselje. Zakaj nas zalost tak tezi, Ki kakor Mora nas mori? Popus^i prazne zelje. Nikar, castitljivi, nikar, Daj plakati mi vedno; Da za-nj prestala vse sem kar, Kak zna trpeti zenska stvar, &e ny zadosti vredno. Ne bo vee" videlo oko Nikjer ga? joj? nikoli? Moj bog! zakrit je v groba tmo, Traviciee po njom rasto, Sneli, dezi na-nj doli. Kje vedre, plave ste o5i? Kje lica ljube/.njiva? Kje ustni ve, kje kodri vi Oh v temnem grobi vse trohni I stiska mene zviva. 26 JSoCa'Mzliaja YsakSetvrtekinYelja b poSto prejemana ali v Gorici na dom poiiljana: Vseleto......f. 4.50 Pol leta .,...„ 2.30 Cetvrtleta .... „ 1.20 „KmetovaleC* za naro3nike SoSe Vse 1. f. 2.—Pol leta f. 1. Za nenarofinjke.' Vse —letol* 8.------PoHetaf.L6Q-------------- Pri oznanilih in savno tako pri „po. slanicah" se pla<5uje za navaduo tristopno rrsto: 8 kr., pred vstopom v preparandijo muziko znal, to se ve, da zna tudi poeneje kot ufiitetf, a kedor se je stoprv na izobrazevalisfii zafiel muziko ufiiti, gotovo ne zna fie nij poseben talent dovrSirSi svojo studije toliko muztke, ko-fikor bi mu bilo znati, da doseze svoj namen. Nikakor ne mislim stem refii, da ufiitelj mazike na izobrazevalisfii goriskem nij izvrsten, saj kedo ne ve, da je gosp. H.....strokovnjak v muziki, da ran ga skoro nij tako z lahka para? Yzrok iifii tedaj kje drugeje in meni se zdi, da je vsemu temu krivo edino le to, ker je na izobrazevalisfii goriskem za ta j a k o k o r i-stni podok prepicio ur odraenjenih in da solski svet temu ne obrafiaposebne skrbi; dalje tudi en sam instru-m e n t nikakor ne more zadostovati. Zeleti bi bilo, da bi r tern obziru gorisko izob. posnemalo ljubljansko, tjerje ta poduk veliko uspegniji, kar nij fiuda, ker iroajo tarn — fio sem prav podufien — za to v e 5 instru-mentov. A Ce uze do sedaj iz uciteljiSfia ? Gorici nijso iz-haj ali neitelji muzikalicno toliko izobrazeni, da bi mogli na dezeli petje vrediti, toliko menje bodo sedaj, ko na pre-parandiji 0 r g 1 a n j e nij ved obligaten predraet, ampak (cnjtef)—gosli!!*) Sioer o tern predmem ne bomo ve6 *) Res eudna je ta in nerazumljiva. Imcnitni Fr. Liszt pi-Se o tej re& tako-le: „0LFenbar bindet sicb der musikalische Fortschritt an das Erfassen d"r Hannonien and glficbzeitig er-klingenden Stimmea; in dieser Bezieaang reicht die Violine nicht im geringsten acs etc. Wie aber dem eblichen Flacbgreifen auf der Violine,abbelfen?— Urn keinen nngelegenen Eifer za bezei- Ne grizi se tak6 hud6, Kdo mo§kih ne poznade? Dihti jim mrzlo i gorkd Iz enih prsij : slo, trpko Jim h kratu se podade. Kdo ve. blagosti tvojej vkljub Bi znalo ga zaleti. Le mlado kri bii fant je Ijnb, I mlado kri je temnih gub, Eo vreme v jarem leti. Nikar, castitljivi! nikar Besede te ve5 djati Moj Ijnbcek, ohint, bil slepar, On bil je mil i ljuba stvar I cist ko fcoiti ziati. Oh, krije ga li grob da vem V podzemja temnej kleti, Domovja svomu se oddem I s palico romarsko grem Naprej po belem sveti. Na groba grem pa prej obvok Pokleknit zalovita. Naj mojih prsij britki stok, Naj mojih ofiic grenki jok Tarn travo zeleaita. Da, otrok bozji, okrepSa Te pokoj, noter hodi! - Ne fiujeS kako pi§ vihra, Nevihta straSna ze divja Po ihtavej prirodi. dalje pretresavali, naj store ta sposobnejSi mnzici, kakor j sem jaz. Nikakor se pa ne sme od druzabnikov prim, dr. BSlavcaa zahtevati, da bi se upisali v „Glasb. ma-ticott.Nikedo namree, posebno priprosti kmet, ne ljubi prevelikih stroSkov in meni se tudi zdi. da bi se p. n. druStvenikom „S!avcau nikakor ne Ijnbilo na dve strani letnine plaeevati.** Jaz'sicer priznavam, kako velekoristno dmStvo je BGIasb. matica,u skoda le, da je — po mojih mislih — pristranska terjavlja le kompozicije svojih ljudi. — 6e pa kak Primorec ali Sta-jeree poSlje kako strokovjnasko delo, reko, da je sicer „izvrsfcno," pa nezldzeno po Bstavljenih pogojih," da le njihova velja. m Zaradi tega pa je nnjno treba drastva na Primor-skenij katero bi ne storilo le kaj za zboljsanje petja po dezeli, ampak bi tudi kompozicije javljalo, kompozicije primorsk in skladatelj e v; (in tako dru-Stvo hofee biti „Slavec*)***) kajti treba je, da tudi mi Primorci pokazemo, da nijsmo baS tako le za — n i 6, kakor morda nekteri od nas sodijo, ampak, da imamo tudi na Primorskem skiaduteljev, ki m»go vee kakor le eden ali dva takta pravilno napisati!—****) Kakor slisim pristopilo je uz«» nekaj prav odlicnih Primorcev kot castni udje h nSlavcn", cegar praviia so se poslala v potrjenje. Ko dojdejo nazaj, se bo menda stvar uze razglasiia y slov. goriskih listih in potem bo treba, da upljivni in domotjubni ueitelji in duhovniki med ljudstvom na to delojo, da pridobi druStvo kohvor je le mogofe veliko druzabnikov, da bo drustveno delo-vanjo zamoglo biti uspesno in da tudi mi Primorci bomo zamogli s ponosoin navdu&eno zapeti: Povzdignemo krepke glasc Domovini v slavo! Iz Twta 21. funija 1875. flzv. dop.)(Mest na se-ja dne 11. junija.) Vse prosnje in zahteve, katere je dosle] podalo dru§tvo nEdinost" mestnemu naSemu sta-rcsinstvu, bile so odbito, kar |e tako Iabko, treba je le prestopiti na dnevni red. Naj bo potreba le tako oci-ta, resnica in pravica ^ tako jasna, kodar koli gre za slovenko narodnost v trzaskej okolici, povsod se vede stareiinstvo tako, kakor bi stalo polu milijona do brade fen, crwiihne ich kaum, d >h metnes Bcdlinkcns der Gebrauch von leincn und grossen Hartu»tjium« oder bescheidenen Orgeln (mit Pedal,) besonders in den Seminar.en zvreckdienlicb wSre. Euako se izrazujcjo tudi dragi veliki muzikarji, posebno nomSki; n>; verao torej kak moment; je bil merodajen, da se je ministerstvo odIo5ilo za violinj morda ima ustavoferna politika tudi pri initrumentih kakv vaJno rolo. Uredn. ** V tem obzirn se zTami ne vjemamo. Matico naj podpi-. rajo aaj vsi ueitelji, duhovni in drogi inteligentni Slorenei, kateri lehko prebavijo mali letni stroiek.— Ce nij roatica dozdaj popol noma korektno postopala in ce nij dozdaj tako, napredotala, kakor bi bilo zeleti, je temu tudi dosti kriva naia mlacnost. Glasbetia matica je prepotrebna, to mora rsak priznati; zatorej pa jo mora-mo podpiraii in s polteno kritiko na to delafci, da W scasoma to postala, kar mi od nje pricakojemo. Ured. ***) Enacega drastva trebalo bi tndi Stajercem, Pif. ****) Po na§em mnenji, naj ostaneJ,Slavec"pevskodruJtTO.T katerem se bodogotovo tudi go jile skladbc primorekib skladateljevj pa ne izkijncljivo, ker enostranost in partiknlarizem znadi „starega Kranjca" pa, ,fprimorskcga domacina", dve gobi, fii ste strupeni in skodajeti ubogi Sloveniji.— Sicer pa zelimo, da se odborglasbeneraatice ozira na t« pri-to2be. Ured. Nikar, nikar, eastljivi brat! Nikar me ne muditi. Naj ima del se na-me gnat', I celi svet fie more sprat* Doiga mu nij mi izmiti. Ajd! ljubieat nikar naprej Tu, simkaj jo zasukajt V oblieje ljuba mi poglej, Brat sarosuknjar znan ti nej ? Tvoj ljuMek, jaz sem tukaj. V goreei ljubavi zdivfan, Sem vzel ta oblafiila; I skoraj ie bi v samostan Zivenj* polno sr5nih ran Prisega zagradila. Pa, hvala bogu. skusnje rok Nij polno le pretekel, Pa, fie resnicen je tvoj stok, I hofieS seci»v roko z rok, Obleko to bi slekel. Tezav je konec, bogu fiast I Ozivi up potrtit Na sree pojdi, srea slast, * Nobena nap vefi oblast Ne loci .kakor smrti. oborozenih Yandalov pred mestom. Slovenski jezik, fie se o njem le besedica sprozi, ne daje jim ni miru ni pokoja, boje se ga hujse, nego rimski otroei Hanibala pred vrati. To se je posebno pokazalo v burnej seji dne 11. junija. Prisla je ta dan na dnevni red resolucija poli-tifinega drustva nEdinost", katera je zahtevala, naj me-stni magistrat z slovensko okolico v uredskih reeeh ob-cuje v slovenskem jeziku. Resolucija je bila krepko ter ostro, vendar dostojno i nerazzaiji vo pisana, pre-stavljena pa v laski jezik—nalasfi ali ne, tega ne more-mo preisktivati—nekako surovo, i no 7 duhu slovenske-ga izvirnika. Taka prestava je dala povod govorniku, g. baronu Paskotiniju, ki slovenskega izvirnika nij po-znal da jo je imeuoval neparlamentarno, vendar pa jo ta gospod priznal opravifienost resolticije, ker je nasve-toval, naj se izroei dele^a^ij; ali posebnemu odboru, v pretres da v onej prihodnjih sej 0 njej porofia, Gosp. Burgstalier se zluga z uasvotom gosp, bar. Pascotinija, obzaluje pa, ker tudi slov. izvirnika nij poznai, da re* solueija 11 tj spodobtio so.stavijena. Ou sicer miglaga, da mora biti uredski jezik laski, priznava vendar, da je po-rebno slovenskfij okolici pozire, postave itd. v slo-venski jezik piestavljati, ker so ga hodili kmptje vpra-setat, kai ta aii una laiska beseda pomenja. Gosp. dr. Lozarju. kakor ucenernu in veleizbraieneinu niozu, ilo-zdyvalo s*j je, da resolucija nij ve.str;o prevedeua, kar je tudi javno izrekol. Tudi onje podpiral Paskotinijev na-svet in poudarjal, da jo slovensko uradovanje okolici po-trebno in v korisl vsej obfiini, ako jej pravifino zolje spolnuje ter mir i slogo mej obfiinarji vtrjuje. Gosp. ^abregoj je zagovarjai resolucijo, kazal potrebo slovenskega uradovauja, skiicaval se na pravico, postuve i na-ravo. To so bili zagovorniki enej najva^nejih i naj-svetejSih pravic, za katere se v de vet naj stem sto-letji, v tako imenovanej dobi izobrazenosti in orniko morar* <) boriti v lastnej obfiini in z mozmi, katere so obfiinarji izvolili zat6, da skrbe za njih prid in pospe-§ujejo njib.ovo blagost! Zdaj stopijo v vrsto nasprotniki.—to v tacih refi^h drngafie ne raoro biti—trzalki Demosten, gosp. Hermet, sarkastifini smeh se mu ziblje sa ustih, vcsela zadovolj nost mu Svigne iz majhnih firnih ofiij, vidi se mu daje zmage gotov. Ker se resolueije jedrnatili dokazov ne more dotakniti, zafine grajati njeno obltko, kakor bi Mo ^a povoje, ne pa za dote. Vemo, da ie bila oblika vo-da na Hermetov malin, prav to smo hoteli, i prav zato smo resolucijo tako oblekli, da smo nekoliko pomelali tam, ker nam se je potreba zdelo; viharji so vGasi ko-ristni, ker fiistijo zrak. Od grajane oblike preskoSi naS Demosten m Bunaj in v Gradec, lejfce, klifio nam tarn je tudi vee narodnostij, rabijo pa Je en uracien jezik I Priznajte vendar to resnico ter bodite zadovoljni z laskim jezikom! Gosp. Demosten je morebiti raislil,da sraores tako prokleto zabiti, da nas taka sofistika—ker v so-fistiki je on kos—popolnem pobije. Gradec i Dunaj ste nemiki mesti, nemiki ljudje so tam tujci; a trlaSka okoliea je sloven^ka zemlja, neslovenski ljudje so na njej tujci! to naj si vtisno v spomin grfiave bufie. §e en vazen razlog ima na§ gosp. Demosten, on pravi, da Slovenci ne umejejo slovenskega jezika Poznamo to staro „kvanto", izmisljeno od nasin sovrazmkov i pri-stavljamo sarao to, da le osabne i puhle glave trdijo kaj facega, kar same m umejejo. Po left argumentih nasvetuje nai Demosten, naj se prestopi na dnevni red, kateri precllog je vefiina v zboru pozneje tudi sprejela. »e je govorilo nekoliko Hermetovih trabantov zo-per resolueijo, a vse to ni vredno, da bi pero mofiili v firuilo; omenjarao samo, da je gosp, Wittraann, kateri se je vefikrat za Slovenes poganjal, ta dan presto-pil v sovrafcni tabor. Naslanjal se je tudi on na to, da se t Gradcu i na Dunaji uraduje samo v enem jeziku ter s tem izpodbijal resolucijo. Bekel je, da bi nastal pra?i Babilon, ako bi se filen 19 driavnth osnovnih po-stav, katere so sieer pravifine, prenatanko spolnoval. Prasamo samo, ali je Babilon tam, kder se pravifino de-la i postave spolnjujejo, ne pa tam, kderse tt negodi? Zdaj je dal prvosednik Hermetov predlog na gla-sovanje, ki je bil, kakor smo uze omenili, spejet z 32 mej 39 glasovi. Ali stem nij bila ta stvar le relena. Seseje govorilo na obeh straneh, vzlasti se jo gosp. dr. Lozar prav molato vedel, brezozirno grajal krivifinike ter jim nago resnico voei metal; Ali resnica ofii kolje nastal jehrup v zboru i na gaterijah ter zborovanje, katero je dve uri trajalo, konfial. Tako je pala pravifina na§a zahteva za zdaj, a ne za vselej; §e nam sije solnee, nijsuio Se mrtvaSki gro-bi; resniea i pravica je nase orozje, neustraleni se bo-demo s tem borili trdno prepricani da je naia zrnaga gotova. §e je Bog pravifien, njegova iiba ne prizanese zatiralcem filoveskih pravic Bogdan Lukavcc. Iz Duna-a, 21. junija. (Izv. dop.) Ali bode nala armada s Krup povimi ali z Uehatijevimi topovi stie-ljala, to je bilo prasanje, katero so na§i vojalki ufienja-ki dolgo fiasa prereletovali in odlocili so se naposled za Uchatijeve, ker te lehko ceike tovarne zlivajo in s tem je tudi domafii*obrtniji |omagano. Krupp pa men-I da hofie protestovati proti tej naredbi, ker on edini {imavsled pogodbe privilegijza topovevAvstriji. TTcha-tijev sistem je tedaj sprejet, a pra§a se le, koliko fiasa se bode obdrzal ? Menda ne dolgo, kajti strokovnja&ki listi uz> sedaj porofiajo o neki §e boljgi zmesi, kakor je Uchatijeva. Avstrija bode sopet nekoliko potrosila in cez leto dnij bodemo sopet tam, kder smo sedaj, nam-rec pri drazih poskusih. Vsaj nam je znano, kako so se mnogobrojni sistemi pugk sprejemali in zavrafiali, in ba§ tako z monturo. Lifer ant Skene je obogatel, ljudski zepi so se pa spraznili. Yelika nesreea se je tukaj te dni pripetila. V sre-di mesta Dodirajo veliko poslopje; bilo je uLe skoro vse odneseno, Ie klet §e ne. Tedaj se vsuje slabo podprfci zid na delavce in dvoje popolnoina ugonobi, dvoje pa smrtno rani, tako da nij upanja, da bi okrevala. Vce-raj je bil slovesen pogreb mrtvih. Cesar sam je plafial iz privatne blagajniee vse stroSke za nesrecneze.— Sa-inomori so pri nas kaj navadnega, za to nas nic ve6 ne Tznemirjajo, akopram so tako gosti, kakor nikedar popreje. Te dni sta se zopet zavdala ljub&ekin ljubica. Ker nijsta mogla dobiti po&teuega strupa, namencala sta si zveplenih klinckov in to z vodo popila. Urarla sieer So nijsta, a ne bo dolgo, ko hodeta na onem sr*-tu zdrufcena, kar so jima njeni starfti zfibranj"vnli. Co Ijubfiek ozdravi,—kar pa nij verjetno, — bod.; imel §e sitnosti pri sodniji, ker je ljubico otroval zoper njeno voljo. Pri tem koraku fiijsta bila edina—skupna smrt bi tedaj tu r.e bila tako poeticna, kakor pri druzih ljubecih srcih v taeera slufaji. Kedor je dnnajsko razstavo obiskal, so gotovo spo-rainja na neizmemo drnginjo, ki je tedaj vladala po dimajskih restavraeijah in kavanali. Misliti. je bilo, da bo to le toliko <*:asa trajalo, dokler bode razstava odpr-ta. A temu nij tako. Oil tistega Sasa se nij zivez nie znizal, marivefi Se zvisal. To pa ne velja toliko pri pro-dajalcih na debelo, nego le pri onih, ki na drobno kup-fiujejo ; pri teh je geslo : vse a la liausse, a nic a la baisse. In dunajsko ljudstvo ktemunifi no rmnonstrujo, nego trpi in molei, in kedor ne more prena&iti, hudi v ljudsko kuhinjo, kder je zivez vendar kc po ceni. Na tukaj&uo borso hodi (doveee, ki sliSi na navadno ime „Major-ja" in ki si jo v tiasih pred borsnim polo-mom neizmornega denarja pribarantalo s tem, da je z lozami in sedezf v glediStth kupeevalo ;—k temu mo-xifiku pride tujec, t«»r ga prosi, nnj mu proda lnLo zaVerdi-jev „requiem.u Mirficelj se naamehlja in n«fce: „Lozo za gledijtfe liijnntm nobene, a fo hoi-cte sedoz za ljudsko kuhinjo, s torn Vamleliko postrezHin." Se non « Verdi u Trovatore. lies, od povaod se slisijo sumo jeremijade, le Verdi ima srvco. Tri predstavo iijogowgn ivquicma donesle so gledi»»"ui blagujnici 22 tisoe gold. Jiunojska {ihdifica uze dolgo nijso iraele tako obilnw zetvo. Tudi pri operi 1lAtua<* je vse natlatono, v kljub voliki vro-eini in v kljub slabfiu easom. Villi se, da ima Ounaj vendar se nekoliko denarja, a da ga potrosi le teilaj, kedar se to izplaca. In take umetnosti nij Dunaj uze dolgo uzival, kakor sedaj. PieSli tedenso napravdi tukajsni slovanski viso-kosolci skupen komers. Udelezila se ga je prav lepa mno-ziea in kar je bilo do sedaj nenavadno, tudi Poijaki. Ti poslednji so se do sedaj vsake take priloznosti ogi-bali in ziveli so tako kakor bi ne bill Slovani. Kaj je je letos spreobrnilo, Vain ne znam povedati. 0 komer-su samem mi je teSko pisati, ker hvaliti nijmam niee-sar, grajati me uij pa volja. 0 tacili prilikah je bilo navadno *liLati lepo pctje in kaka dobra deklamacija, a letos nij bilo vsega toga nie. i'osamesna drustva so se hotela nekoliko pokazati, a niieduo ,se nij obncslo. Pri vrfiku piva so se slovenski pevei nt*kodaj bolje obnesli, kakor sedaj slovanski z javno pred^tavo. Mogoce, da bodo drugi slovanski listi ta komers zopet hvalili, a to vem, da se ga muogi Movenci nie posebno ne spomin-jajo in da jim je edmi Kolander, u/.e od Presirnove be-sedo znan, ugajal se sviranjem na hanuonij. Tudi pri tem komersu .se je pokazalo, da kakor so 81ovani bo-gati v neprebavijivib frazab o vzajemnosti, bratovstvu i.t.d., bas tako revni v pravi umeteljnosti. Kot kurio-sum naj bode Se omenj^no, da je bilo istt vefier samo §est c. k. komisarjev navzocnih.— Istega mnenja, katerega je Va5 dopisnik iz Gori-ce v zadnji Soei glede novega Iista v Trstu, je tndi vc-tina tukajsnih Sloveneev. (jrotovi smo si, da, ce pojde wSo6aa v Trst, se od tam nikdar \e6 v Gorico ne ver-ne. Razlieni pos kusi iz preslih let so nam ziv do-kaz, da kakor se hitro nekaterib navdusenje prejme, bas tako hitro se sopet oliladi in popolnoma omrzoe. Primorei imajo prevec juzne krvi, in ce je kde vztraj-nosti, hladnokrvnostni treba, treba je je pri novinar-stvu in posebno pri slovenskem. Kolikokrat bi ne bili Vi, gospod urednik, uze rSoco" cez plot zaloputnili, ako bi Vara manjkal „aequus animus"! A nasih svetov Yam nij trebar storite. kar Vam je drago, in gotovi smo, da ste jo dobro pogodili.— Nas dezelni glavar, grof Goronini, je bil te dni na Dunaji; poklonii se je cesaiju, ker ga je oslavil z redom zelezne krone druge vrste. Goricani, Sloven-ei in Italijani, mu ga menda prav srfino privoscijo. Ta-cih moz ima presneto malo goriska dezela.— se bode vrafcal iz *Emsa v VarSavo. Da ruski car potuje doinov skoz Avstrijo, to nij ravno \nez pomena; vidi se iz tega, da je prijazuost mej Avstrijo in Ru8ijo yelika. (V se pa pomisli, da se-dajno rainisterstvo nij in ne more biti posebno pri-jazno ruskemu medvedti, v katerega se nekateri u-stavoverski brakcl v enomer zaganjajo, po tem je treba soditi, da se marsikaj godi za dvornimi ku-lisami in preko glav ministrov. Na veliko pryaz-nost z Busijo da sklepati tudi obisk nasega nadvoj-voda Albrehta pri ruskem cam v Jugenheimu in posebno prijateljsko, da intimno obeevanje mej obe-ma. Res sicer, da je nadvojvoda Albreht obiskal tudi nemSkega cesarja v Emsu in da ga bode tudi na§ cesar Sel pozdraviti kesneje v Ischl; vendar pa to so nij dokaz, da je zveza mej tremi cesarji tako trdna, kakor trdijo ustavoverni listi; mamec* je mo-go5e, da se ykljub vsemu oflcijelnemu oporekanju, vendar sklopi zveza, katere smo zadnjic" omonili in katera bi bila v prvi vrsti obrujona proti NemSki. Kedor sodi po Cisto naravnlh in CiovoiJkih vtisih, ta mora spoznati, da dinastifini in narodni interesi ve-2ejo Rusijo, Avstrijo in Francijo skupaj proti uem-§ki predobro poznani ropa^oljnosti. Kakor smo pa uze vefikrat rekli, se po sestankih in snidbah kro-nanih glav ne da sklepati na politiko, to nas nmo-ge skusnjo uro. Zdaj le toliko vemo, da vse velevlasti straSno oboru^ujejo ia da to ne pomeni veSni mir, ampak br2e vojsko, katero zamorejo diplomat! fie kaj tai zavlafievati, a odstranite ne. Mej kardinalom Rau-scherjem in ministrom Stremajerjem je nekda tako veliko prijateljstvo, da hofeta oba skup v Avstriji osnovati Bkatoliiko diiavno stranko* in, ne kakor B'w-mark po protestantovsko, v Avstriji po izvrstno ka-toliSko zatirati katoliikega Slovana, Y Brnu je napravilo 6ez 10000 delalcev wstri-ke", to jo vstavili so delo, ker jim fobrikautl nijso lioteli zbolj^ati plaft.--Mej delalei skoro vse Evropo je zdaj neka zveza, ki vtegne s&isoma nevarna po-stati eedajnemu sooijalnemu zlvcnji. Na Ogrskem in Hrvatskem se uie pridno pri-pravljajo na nove volitve, katere za6nejo u^e s 1. julijem. Sicer niS posebnega v notranji politiki, kakor navadno v tem letnetn casu, katerega politikarji imenujejo &is kislih kumar. Na inostrauskem je k ve5em zaznamovati, da so lioteli v Parizu Francoski klerikalci napraviti veliko demonstracijo proti republiki, ko so posvetili te dni neko cerkev, pa da jim je vse spodletelo, ker se je ljudstvo jako passivno drialo.—V Francos'a narodni skupfiini je zdaj na dnevnem redu vazna postava ob urejenji javnih oblastij. Sli§i se, da pred 1. 1876 ne bo mogoce to fiudno skup^ino raz-poditi. — Oni dan je ta skup&na sprejela postavo, vsled katere smejo tudi privatue druiSbe osnovati nniverze in druge visoke sole; s to postavo, katera je sama na sebi jako svobodna, so posebno zado-voljni klerikalci, ki se nadejajo po njej zopet prido-bitives upliv na odgojo. Na Gr§kem §e zmerom vre; nekda je hotel kralj popustiti Grke; a re6 se je sopet poravnala. Iz Spanije zopet bog zna b kolikrati uie po-roda alfonzisticen brzojav, da s Karlisti tepeui. Sedaj se pravi, da se nameravajo Karlisti v fortu Mravet ndati ter so uie dogovorov prosili. PoMticni pregled. V 0orici 23. junija. Najvainej§a vest je ia, da bode nas cesar §el T Ghomutov na Cesko pozdravit ruskega cara, ko Eazne vesti. (imenovanjn.) Cesar je imenoval g. Janeza Ku-marja, iupnika jezuvitske fare in gosp. dr. Alojzija Zorna, ravnatelja gorigkega semini§ea castna kanonika metropolitanskega kapiteljna goriSkega. fXnmeitolk baron Pino) potuje zdaj po goriSki A* iz tei-. Beseda je za5ela z brigko narodno bando katera ]! nli? iraznS k?made 'a slovanskih napevov.' Na to je nastopil g PayletiS, ki je v kratkera pa tehtnem go-voru pnporocal gitalnice. ker po teh se iiri omika med S JSSL-111 m Dam fioplril ter Mm Vka" nntJ' tIo6ka.Peo.8«,aJ»ft Je blta deklamacija: „Pod ok-!2Sn,.i1"v'',la.je-t0 nfllog.° na obfiDO ^dovolinost, m nH,ll0Mm^0Z v?Teta krasotic, Poldina Haulier. Drugo deklamacijo: „Nezadovoljnez" je imel g. Golja, mafii uumorLr1^0 m&H' 8BJ' °D ^ U*8 nal a" kovn.!gr°.:i^To. 8Q,S S11 4?" so nftSI diletanlyo neprifia-Sl.B;id1?bro W«^', BArbo je igrala gospodifinaKa-unua «olja,—tor jo tako ljubosumno, resno in naravno prestavljala, kakor bi filovok pravo baburo pred soboj mel. Isto tako so igralo Lena in Poionica, Polonico JnVfeZahl ;mo»°vana gosp. Hausnerjeva, ki je prvikrat na UninAtifiui oder stopila, a izpoljala je svojo rolo ta-ko• Bimpatifino--ljubeznivo v flla.lki slovenfifiini, kakor bi res zaljubijena bila. Tudi Peter, posebno pa Marko j* bd svoji nalogi kos. Petje je vodil g. Vodoplveo, kata-n so je veliko trudil no samo s potjem, ampak tudi /..igro, okmcaiijom itd. Nadjam so, da nam v pribod-nje no odroeo svojo zdatno pomofii. . Prefiital m jo potom g. Dv, Lavrifiov telegram, ki jo bil sprojut u noaubno tmvdugoiiostyn in zlrio-klici. Gla-8i se tnko-lu: Alirenakl fiitalnioi proirfini pojsdrav! Ra-ilttmm so, da sto se wlramfll. ^ivili Mironcl! Le nov-trudljivost pomaga I Vaft daljni druBtvenik Lavrifi. KonnSno smo ao a plesom radovali do ranegajutra. Mlibog, da smo zapazili tu in tam tudi nekoliko surovosti posebno se jo odlikoval g. mirenski pofitni u-radnik, rodom Lah, ki niti slov. jozika ne rasume. Mend jn moj: „rejskih okrajev na§lo, ki so za Solo stipendije nstanovili, ki so pa tud: pridno in hvalezno svoje mladence vanjo poSiljati priceli. V Mari-boru ustanovila se je tudi vino-in sadjnrejska Sola in tnd: tam je kmetijsko prebivalstvo ustanovitov, z veseijem pozdravljalo, jo z ustanovitvijo Stipendij tudi podpiralo in to kmetijsko prebivalstvo je skora izkijut-ljiyo slovtm-sko. 0 kako vse drugafee se pri nas ravna. Ustanovit-ve kmetijskih sol, najdejo ravno mej kmetovalei najveci nasprotnike, ravno oni so tisti, kateri veCinoma piavi-jo: nnas ne bodo nobeden Skrie kmetovati ucil, nam ni treba sole." Da bi se pri nas okraji, srenje naSIe, katere bi naSim kmetijskim solam Stipendijo ustanovijale, o tem ni duha no sluha. Ysemti temu podobnc je se ve, da tudi obiskovanje nasih kmetijskih Sol; namesto, da bi so obilo, preobilo Stevilo ueeneev oglasilo, kakor je to po kmetijskih Solah druzih dezel slucajno, So na naSih dveh na goriski, kakor tudi slapenSki se za ob-stojefie dezolne Stipendije zadosto prosilcev prostovoljno ne oglasuje ; marvel morajo se stipendije Se le ponujati, skoro vsiljevati. No, toje gotovo dovolj zalostno, «ia! tudi sramotno, in ako se v tem obziru razmore ne pre-drugaeijo, napredek v vinoreji se pri nas ne more vdo-maCiti in naSe kmotijstvo mora iti rakom zvizgati. Zakaj bi srenje, kakor je Kiiienberg, Dornberg,-itd. vsako vsaj po eno Stipcndijo bodi si za goriSko ali pa slapenSko Solo ne ustanovile, kaj je taki sronji 120 f.—toliku znesejo Stipondije Sole na Slapu, z katero je ucenee razun z obleko in uciliz vsem proskrbljen —na leto placati ? Gotovo izginljivo malo ; za napredek bi pa a tem malim uze dosti storjenega in tndi dosai&enega bilo, kajti vsako drugo ktof 4oM bi srenji tako reko5 nov apostelj napredka, kateri bt sam svojo posestvo izgledno gloStal, tako da bi si sosrenjcani nad njim lahko izgled jemali, kateri bi pa tudi uka, napredka zeljnim z dobrim svetom na roko Sel, kateri bi Se posebno v kletarstvu mracnjaSkemn, umazanemu recji del tudi sleparskemu oplivanju tako zvanih meSetarjev, pravih paneerjev enkrat pravigne meje postavil. Vsako drugo leto dojde naj srenji en izSolan vinorejer, in v desetih letih jih bode && pet, v dvajsetifa d^sefc, ti bodo pa gotovo v dvajsetih letih srenji do veSjega napredka, dosledno tudi veejega blagostanja pripomogli, kakor vsi trtorejei od oSeta Noeta do denes. Napredku v trtoreji, kletarstvu vslazevali bi tudi kaj moSno, ako bi hotele mnoge naSe srenje dornber-sko srenjo posnemati, ter si vinorejsko druStvo napra-vile, kakorSno Dornber^ani uze 3 leta imajo. Vinorej-ska drustva pripoznavam torej za drugo, kaj mogocno sredstvo skupnega napredovanja v vinoreji, in da je to v resnici, sprifcuje nam ravno dornbersko druStvo, katero je "pred kratkim razlozbo vin osnovalo, pri kateri pri-loznosti so stroko?njaki prve vrste, kakor gospod vodja goriike kmetijske Sole, gospod Dr. Momi, posebno pa dvorni svetovalee Dr. Lorenz z veseijem priznali, da so vrli Dornberzani v malih letih z njih drustvom v napredku velikanski korak storili. Glejte eestiti posiuSal-cil to je &ustno, in jaz se cutim prijotno priraoranega, Vas povabiti, da Dornberzanora z menoj vredv slavaf zivio! vskliknete (vsi navzrSizaupijejo „SlavatinZivioI") Vinorejska druStva naj bi se v bodoSnosti pri nas bolj udomacila, to je moja gorka Mja, da! jaz bi bil prav za prav bolj za to, da bi se za celo Yipavoin celo slovensko Primorsko eno samo vinorejsko druStvo u-stvarilo, katero bi po posameznih srenjah svoje podruz-nice imelo. To je pa moje osobito mnenje, katerega noSem nobenemu usiljevati, pa tudi ne dalje razprav-Ijati. Na tretje sredstvo, s katerim bi se vtegnilo pri nas za skupni napredek posebno trtoreje kaj dosti storiti, spomnil me je c. gospod Dr. Rojic z njegovo denal-njo razpravo, za naSe kraje kaj vaznega upraSanja: razdelitev srenjskih zemljiSe. Gospod Dr. Rojie nateg-nil je namrefi tako zvane srenjske vinograde, srenjske sadno vrte, kakorSne na Oeskem itd. nahajamo, kakorS-nih pa pri nas nimamo. Glejte I pri tej priliki, spomnil sen? se izvrstne misli Vam vsem gotovo dobro zna-nega gospoda Liena iz Bihenberga. Ko sem se namreS pred trerai leti 2 njim o razde-litvi srejnskih zemljisg razgovarjal, rekel mi je, da bi bilo kaj dobro, ee bi se vsa zeinljiSca ne razdelila, ampak Se bi-se kak vinogradn posebno ngodni kos zem-ljiSSa za srenjo obdrzal ter na srenjske stroSke—ua raboto—pod nadzorstvom izyedenega trtorejca izgledno t vinograd spremenil ter potem, na srenjske stioike tudi izgledno uzdrzeval. To misel smatram, kakor sem rekel, za izvrstno in zeleti si moram le in z menoj ze-leti si mora tudi vsak za napredek uneti gospodar, da bi se v vefiih krajih tudi ozjvotvorila, kar se ravno zdaj, ko se imajo srenjska zemljiSea razdeliti, z dobro voljo in vstrajno re3nobo tqdi kaj lahko zgodi. \ Toliko naj zadostuje za danes o napredovanju na- \ Se vinoreje, o kateremu bi se dalo Se dosti dosti govo- j riti, ako bi to 6as dopuSfial. Udati se ho5em prijetni nadi, da ni vse, kar sem rekel, na skalnata tla padlo, marvec, da bode v marsikakom za napredek vnetem posluSalcu ze pred hranjeno malo zrnice kaliti pricelo, iz katerega utegno v malih letih lep napredek vzrasti. Zivio napredek! (Ob6insivo /.alovoijno klite nZivio!") Poslanica/) Iz SenozeJ se nam piSe 19. t. m.—Komaj so je obrasla gomila znanega ro loljuba zgodaj mnorlega Fr. Medena, i uze smo danes pokopali druz.'ga brata Jane/.a Medcna, obcinskega svetovaica, Sol.skega zastop* nika in pooblaSiienca gozlne razdelitve. — Kanjki jo imel stoprv 2f> lot, a rnoSko in vsostransko pravifino obnasanje inn je pridobilo toliko zaupanja, v senozeSki obeini, da so ga radi v javne zastopo volili, kajti pro-priga Krasa, da so skazali mojnmo raujcemu oinotu yrlomu nurodnjaku Janezu Milieu, nadiupanu, udu cenilne komissijo i. t d., kateri jo po Stiriletni bolezni 18. t. ra v Gospodu zaspal, za-dnjo Sast, spremljevaje, ga v obilnem Stevilu na mirodvor, se iskreno zahvaljuje 2alujoCi sin. MepniG 19, jwiija 1875. Janoz Mi 116. 4-H+hH - HH+HH-l dori^kn CiCaliiioa potrebuje restaaraterja in CiiTaja. Kdor ^eli oboje sprejeti, naj sepri podpjsanera odboru ustmeno ali pismeno do konca julija oglasi, kateri mu bode daljne, jako ugo-dne pogoje naznanil. V goriski Citalnki 21. junija 1875. Citalnicni Odbor. r|qpf:^:|rppL(:|qp|=p:p Pod garancijo, popolnega stanovitnega uspeha. m 1« o \n 1*5'* Wt k r Gotovo pomod wsih le tako teiavmh sladajih bre» iojelt-cij ia ilve«a srebra ali Joda dodelijo tako zvani imenitni PREPARATES MINERALES T zvezi x Gelantine-Matico, in sicer doza I. pri sifiliticnih boleznib^ zastara-Iem tolvu, Strikttirah, izpahajeuah in ranab na nosu Y ustih in vrata C«n» f. 5. a. v. Pota 11. pri molki slabosti (Inipotenz) posebno kot nasledek onanije, epileptidnih napadih, I susici hrbtaaca Ltd. C«n» f. 10.—a. T. : Konecn» doza III pri ienskih boleznih, belem toknf zaostajanjem ciSdenja. nerodovitnosti zlatenci, primankanjn kr?i, slabosti telesni in da-icvni i.t.d. C en» f &.—a. t. Omenjeni leki, katerih raba je prar lehka dobe se nepokvarjeni po Speditions-Comtoir fur Export-Artikel BerUn, C, Breite Strasse 12. Poiiljatev in dopisovanje natanjeno in I tajno. Pri narocbi naj se blagoroljno popise bo I lezen Potzetja Arstrijo nijso dopus^ena. M IP s^l 11 P.J5I IS**51 » 1 * «I si m m 1 I -^qadsn *SaxE}uottii$s «^uiodod 'ofioucmS pog Lastnik YIKTOE DOLBNEC. Izdavatelj in za urednigtYO odgaTorea; ALOJZIJ TALEKTElClO. — Tiskar: PATEBNOLLI v Gorici.