Naročnina mesnino 85 Dia. ca možem-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je * Kopitarjevi aL(>/IIl SEOVEJSEC Teletom uredništva-. dnevna ilnžba 209» — nočna 2996. 2994 in 209* Ček račun: Ljub-'lana <1. tO610 ia lO.vm ta inserato« Sarajevo 4tv. 7565, Zagreb «tv. VMH1, Praga-Dunaj 24.707 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9J Uhaja mak dan zjutraj, razen ponedeljka tn dneva po prazniku K ekspozeju prosvetnega ministra Ekspoze prosvetnega ministru Stošoviča pred narodno skupščino 3. tega meseca nam v jarki luči odkriva stanje našega šolstva, njegove velike probleme v sedanji kritični dobi in nekatere smernice naše centralne šolske upiave, kako ta vprašanja kolikor toliko povoljno rešiti. Treba je priznati, da se centralna šolska uprava, to je ministrstvo, ki po našem centralističnem sistemu vse državne šolske zadeve od najmanjše do največje sama upravlja, za šolstvo veliko prizadeva, pri čemer se opira na velik šolski birokratski aparat, ki vodi ves državni šolski mehanizem v svojem nuhu. Ta aparat je vsekakor treba pohvaliti, da obrača veliko skrb na ljudsko (v uradnem jeziku osnovno) šolstvo, tako da sme po pravici biti ponosen na to, da je število ljudskih šoi v državi od 5610 leta 19T8. naraslo na 8490 leta 1956. in da se je v tej osemnajstletni dobi samo za naše ljudsko šolstvo izdalo skoro R mili)ard dinarjev. Tudi če bi se bilo več, bi ne bilo pr« več, zakaj denar za izobrazbo in vzgojo bodočih pokolenj ni nikoli potrošen zastonj, če kvaliteta predpisane izobrazbe in doseženi vzgomi uspehi odgovarjajo veliki kvantiteti predmetov, ki se na naših šolah, tako na ljudskih kakor na srednjih, od vsekakor ne majhnega števila učnih moči mladini podajajo. To je zelo važno vprašanje, ki se ga vrhovni upravitelj naše prosvete ni dotaknil, ki pa ga bo vsekakor treba enkrat načeti in temeljito prerešetati. Ljudstvo bo kljub veliki gospodarski stiski rado prispevalo, da se naše ljudsko šolstvo še bolj izpopolni, da bodo tudi gospodarsko in kulturno dozdaj najbolj zanemarjeni kraji prišli do prostorne in zračne šole, ee bo šla s tem vzporedno tudi skrb, da se bo vsebinsko izpopolnjeval in poglabljal poduk sam, da se bo učilo res to, kar je nujno potrebno, kar zahtevajo današnje življenjske prilike in na tak način, da bo učencu v bodočem poklicu res koristilo. Glavna pa je moralna vzgoja v osebnostnem oziru, 'da bo šola pomagala pri izberi in uveljavljanju trdnih in odpornih značajev, pa v socialnem, da se bodo gojile tiste vrline človeka, ki vežejo med seboj občestvo po najtesnejši solidarnosti, soodgovornosti in požrtvovalnosti. Da bi bil naš uradni šolski poduk dosegel v tem oziru tisto visoko stopnjo, ki jo kaže v številčnem pogledu ne moremo trditi in bo zato treba še veliko dela pa tudi preusmeritve našega državnega naučnega sistema iz dosedanjega pretiranega centralizma, v katerem je šola oblastna sfera naučne birokracije, v šolo na demokratični podlagi aktivnega sodelovanja ljudstva po lastnih samoupravnih zastopstvih. Taka temeljita preusmeritev našega šolstva je osnovno in najučinkovitejše sredstvo, da se rešijo težave, v katere je naše šolstvo v nemali meri zaradi unitarističnegu birokratskega cofa zašlo, ker je neizogiono, da centralna šolska uprava, ki je preobremenjena, ne more biti kos nalogam, ki jih samo ljudstvo v evojem krajevnem, narodnem in zgodovinskem območju najbolj pozna in jim najbolje ve od-pomoči, ako ima tudi na šolstvo, kjer gre za bodočnost njegovih pokolenj. primerno inge-renco. Če pogledamo naš zakon o narodnih šolah od 9. decembra 1929, vidimo, da je ljudstvo od samozakonitega, aktivnegt. in soodlo-čujočega vpliva na poduk, šolo in vzgojno smer ter metode kakor tudi na način njenega vzdrževanja popolnoma izločeno, da so občine, krajevni in banovinski šolski odbor kolikor se zastopnikov ljudstva pa centrali podrejenih upravnih faktorjev tiče, obsojeni na vlogo statistov, in da je edina in zadnja beseda pri centralni upravi z njenim nadzorniškim aparatom. Kako napačno je bilo občino omejiti predvsem le na nalogo, da nosi vsi stroške za solo, to je uvidel gospod minister sam, ki se je zato odločil, da občine te naloge reši in jo prenese na banovino. Vendar je to le začetek, zakaj glavno ni samo, kdo bo šolo vzdrževal in kako se bo vzdrževala, ampak v prvi vrsti to, da se k šolskim zadevam tudi v pogledu poduka, njega smeri in vzgojnih metod pritegne ljudstvo po svojih občinskih in banovin-skih zastopstvih v smislu samoiniciativne in postavno soodločujoče ljudske samouprave, ki so jo absolutistični režimi demontirali. Kakor so bili ti režimi likvidirani, tako bo treba likvidirati tudi njihove anti-demokratično usmerjene zakone, med katere spada tudi zakon o narodnih šolah. Gospod minister je z velikim pogumom odkrito razgrnil problem tako zvane nadpro-izvodnje naše inteligence in zaposlitve čedalje bolj v nevarne dimenzije narašča [očega inteligenčnega proletarijata. Popolnoma se strinjamo z njim, da direktna umetna omejitev vedno večjega priliva učencev na srednjo iu visoko šolo ne Di bila na mestu in bi po našem mnenju vprašanja tudi ne rešila, ampak bi se naša gospodarska stiska le povečala, če bi se tolikim narodnim močem, ki <» ne morejo preživeti od zemlje, zaprla vrata v inteligenčne poklice. Pravilna je pot, ki jo je izbral minister, da se skušajo ustvariti uovi tipi strokovnih šol mimo že sedaj obstoječih tipov ki bi usposabljali mladino za najraznovrstnejše panoge praktičuega življenja, tako da bi postali popolnoma neodvisni od inozemstva m bi vse naše gospodarske stroke imele na razpolago same domače moči. Na tu način se bo gotovo zaposlilo precej naraščaja, ki danes obremenjuje gimnazijo in vseučilišče, pri čemer se seveda ne bo nemogoče izogniti indireklnemu omejevanju pritoka nu vseučilišča po posebnem izpitu, ki ga minister tudi napoveduje in ki ga popolnoma odobravamo, ker mora pač biti princip, da na univerz.o spadajo snino najoaličnejši in najsposobnejši. Težava 1k> edinole v vprašanju, kako ustvariti nove tipe mimo meščanske in že obstoječe srednje tehnične šole, da ne bo naenkrat vseh teh tipov preveč in da ne bo zopet le preveč absolventov praktičnih strokovnih ved, ki bodo izvrstno vsposobljeni r vseh mogočih panogah človeške Pogodba Italija-Nemčija Po zgledu poljsko-nemške pogodbe o Pomorju Desetletno jamstvo za spoštovanje avstrijske neodvisnosti Pariz, 4. marca. TG. »Echo de Pariš«, ki je o podonavskih vprašanjih vedno informiran iz prve roke (romunsko poslaništvo v Parizu mu je za to na razpolago)), objavlja vest, da so imela nedavna intenzivna pogajanja med Italijo in Nemčijo čisto določen namen. Nemška vlada da je namreč predložila Italiji posebno pogodbo glede Avstrije, podobno pogodbo, ki jo je sklenila s Poljsko pred dvemi leti. Potovanja poslanika Hassela v Rim, nazaj v Berlin, zopet v Florenco in zopet nazaj v Monakovo ter končno zopet v Rim, so v tesni zvezi s temi pogajanji. Kakor sla Nemčija in Poljska v svoji za deset let veljavni pogodbi omogočili sodelovanje s tem, da sta za 10 let izločili vsako diskusijo o poljskem Pomorju, tako predlaga sedaj Nemčija Italiji, naj izobčita za dobo 10 let vsako diskusijo o Avstriji, katere ne-J odvisnost hočeta obe spoštovati, in naj v ostalih vprašanj i'i prijateljsko sodelujeta. Francoski list I poroča, da so pogajanja uspela in da bo pogodba j v najkrajšem času podpisana. Današnji »Oeuvre«, ki je glasilo sedanjega z" nanjega ministra Flandina, to vest potrjuje v vsem j obsegu in pristavlja, da se hočeta v tej pogodbi | Italija in Nemčija obvezati, da bosta za gotovo dobo let — morda 10, morda še več — avstrijsko neodvisnost spoštovali in jo tudi skupno branili. Takšna "i'isva bi Podonavje zelo razbremenila, ker bi omogočila skladnejše sodelovanje z državami Male zveze. V Ženevi, tako končuje »Oeuvre« svoja izvajanja, bi takšno pogodbo z globokim oddihljajem pozdravili. V zvezi s podonavskimi razgovori so se razširile vesti, da se je zadnje dni zunanji minister Flandin tajno sestal z nadvojvodo Otonom habsburškim. Zunanje ministrstvo te vesti ogorčeno zanika in jih imenuje zlohotne in tcndencioznc. ,,V velikem stilu44 bo Italija posegla v Podonavje Rim, 4. marca. c. Havasov dopisnik poroča, da se je Italija odločila, da bo odločilno posegla v razvoj položaja v Srednji Evropi in da bo tudi posegla v vsa vprašanja in sodelovala pri vseh pogajanjih. Bcrger Waldenegg je Suvicha vprašal v Fi-renzi, če se Italija misli udeleževati podonavskih pogajanj. Suvich je takoj zagotovil, da se bo Italija odločilno udeleževala vseh pogajanj in da misli izvesti podonavsko konferenco »v velikem s t M n«. Isti dopisnik poroča, da sc v Rimu izjavlja, da je malo verjetno, da bi načrt Milana Hodže vzdržal svojo moč. Avstrijski podkancler Starhemberg je že v Rimu in je bil sprejet z velikim fašističnim pom-pom. Kje je Neurath? Milan, 4. marca. AA, Štefani poroča, da je ponoči prišel v Milan nemški zunanji minister baron v. Neurath. ( Rim, 4. marca. AA. Havas poroča: O prihodu nemškega zunanjega ministra barona v. Neuratha v Milan izjavljajo v Rimu, da je potovanje nemškega ministra popolnoma zasebno. Neurath pridi: popoldne v Rim. Rim, 4. marca. AA. (Štefani.) Vest o prihodu nemškega zunanjega ministra v. Neuratha ni točna. V Rim je prišel le sin v. Neuratha, ki je posla-niški svetnik v Rimu. Berlin, 4. marca. AA. (DNB) Nekateri tuji tisti so pisali, da zunanji minister baron v. Neurath potuje v Rim. Vest je popolnoma neresnična. Ženeva, 4. marca. AA. V krogih ZN jc vzbn-dila neko nervoznost novica, ki so jo objavili da našnji jutranjiki, da je namreč zunanji minister v. Neurath nepričakovano prišel v Milan in da potuje v Rim Ob 11.30 je italijansko poslaništvo to veel zanikalo, češ da so listi po pomoti prinesli ime ministra rajha, namesto njegovega sina Konstantina, ki je žc štiri leta nemški vojaški ataše pri nemškem poslaništvu v Rimu. Španija, je Za 5 milijonov Za 4,370.000 Madrid, 4. marca. SE. Notranje ministrstvo je sedaj izdalo točne številčne podatke o zadnjih dr-žavnozborskih volitvah, na katerih je bila »desnica poražena« in je špansko ljudstvo »v ogromni večini volilo levičarje,«. Sodeč po mandatih, ki so jih posamezne stranke dobile, pripade res levičarjem velikanska večina, ker imajo od 473 poslancev, ki jih šteje parlament, nadpolovično večino 256, med tem ko so desničarske stranke padle nazaj za več kot sto mandatov. (Tako je izgledalo tudi pri peto-majskih volitvah v Jugoslaviji, ki so Jevtiču dale mandate, opoziciji pa glasove. Op. ured.) Toda sodeč po številu glasov, ki so jih posamezne stranke dobile od volivcev, je slika popolnoma druga. Notranje ministrstvo priznava, da je za stranke levice glasovalo vsega 4 milijone 356.000 volivcev, za stranke desnice pa 4 milijone 570.000 volivcev. Vmes se nahaja še stranka cen-truma, ki se danes šteje tudi med desnico in je dobila 340.000 glasov, nacionalistični Baski — tudi desničarskega mišljenja — pa 141 000 glasov. Na levico potemtakem odpade 4,356.000 glasov, n a združeno desnico pa 5,051 000 glasov, torej za 700.000 glasov več, kot so dobili levičarji. Vsak poslanec levice je bil izvoljen torej s 17.000 glasovi, medtem ko je bilo treba 25 000 glasov, da je desnica dobila poslanca. Levica ima s 4,355.000 glasovi 256 poslancev, desnica pa s 5 milijoni glasovi komaj 197 poslancev. Da so levičarji mogli priti na oblast, torej ni krivo špansko ljudstvo, ki je volilo v veliki večini protikomunistično in protiframasonsko, marveč desno glasov 187 poslancev 256 poslancev absurden volivni zakon ter notranja nediscipliniranost desničarskih skupin, ki so v istih volivni okrožjih nastopale z več kandidati in se med seboj pobijale, tako da je levičarski kai • idat, ki je bil tatu, lahko odnesel relativno večino in sedež. Usodna napaka prejšnje vlade je bila, da volivnega zakona ni spremnila in se je dala zapeljati od utvare, da bo lahko odnesla zmago in se torej okoristila z volivnim zakonom, ki je ugoden za večje skupinske stranke. Prej so levičarji zahtevali spremembo zakona in ga desnica ni marala spre- meniti, sedaj zahteva spremembo desnica in jo bo levica odklanjala. Gil Rables za republiko Listi v Madridu ponatiskujejo razgovor, ki ga je imel vodja desničarske stranke »Ljudske akcije« Gil Robles z dopisnikom »Daily Tciegrapha.. Gil Robles izjavlja, da je lažnivo, če o njem govorijo, da hoče obnoviti monarhijo in ustanoviti diktaturo. »Moja stranka je republikanska, jc dejal, tako po svoji naravi, kakor po svojem političnem programu. Nikdo nima pravice dvomiti o našem iskre-!. Naše zračno brodovje bi bilo razdeljeno takole: domače obrambno brodovje 5250 bombnih, lovskih in obalnih letal; letalsko brodovje, ki bo v pomoč vojnemu brodovju, 1150 letal; novo imperijalno zračno brodovje 432 popolnoma novih bombnih letal in lovcev; letala, ki bodo na razpo!ago naši suho-zemski vojski 180 letal. Skupno torej 5862 letal, ali, kar je zelo verjetno, da bomo zgradili več letal, kot jih imamo v načrtu, 7000 bojnih letal. Finančno pomoč za zgradbo naše zračne obrambe bomo dobili od vlade, toda vsa naša industrija kakor tudi delavske strokovne organizacije nam bodo šle na roko, ker gre za naš obstoj. delavnosti, namestitve pa le ne bodo našli. To vprašanje bodo morali strokovnjaki še dobro pretehtati v zvezi z vprašanjem reforme našega gospodarstva po načrtu sploh, zakaj brez tega ločene posamične reforme na šolskem polju ne bodo imele zaželjenega trajnega vspelia, kar kaže izkušnja tudi po drugih tržavah. Seveda so tu težave, ki globoko leže v naši gospodarski in socialni strukturi ter v učinkih splošne svetovne krize, da ne moremo zahtevati čudežev od gospoda Drosvetnega ministra, ki ima najboljšo voljo m se z veliko energijo in ljubeznijo prizadeva, da bi. kolikor le more. doprinesel k rešitvi tega problema, ki ga more rešiti le delo mnogih generacij. Odgovor gospoda ministra na vprašanje, ki je za nas sedaj najbolj aktualno in /načelnega stališča najbolj važno, pa nas. du govorimo odkrito ni zadovoljil, tr je vprašanje enotnih učbenikov. Gospod minister je dejul, du je s svojo izjavo belgrajskim novinarjem že dovolj pojasnil to vprašanje, ki »ni ostalo brez ugovorov in protestov*, ki so po mnenju gospoda ministra neupravičeni. Toda ravno to, kar je gospod minister v svojem 0 f i e i j e 1 n e m ekspozeju pred narodno skupščino o tem vprašanju povedal, je našo bojazen le še bolj povečalo, da se bo namreč unifikacija in monopolizacija v tistem smislu, kakor gu vsebuje zakon o učnih knjigah od 2. oktobra 1929, v glavnem le izvedlu, dočim so izjave, ki se podajo novinarjem, le zasebne, ki nimajo take obveznosti, da bi jo na primer priznal in sprejel naslednik set.anjega vodje naše učne uprave. Gospod minister je namreč čisto natanko pred poslanci izjavi , da je razpisani natečaj za enotne učne knjige, sodeč po številu došlih rokopisov, obrodil dobre rezultate in da se ho na ta način rodila poenotena šolska knjiga, ki bo čim boljša in čim cenejša. 1 o je ista motivacija, s katero se je vedno motivirala tako unifikacija kakor monopolizacija v smislu zakona, ki je bil sprejei brez purlamenta in proti kateremu smo zavzeli odločno stulišče ter zahtevali, do se razpisani natečaj ukine, dokler se vprašanje ne reši načeloma in zakon iz leta 1929 izpremeni Gospod minister našega glasu, kukor se vidi. ni vpošteval in to obžalujemo. Mogoče o tem še ni izrečena zadnja beseda — tako vsaj upamo. italijanske kolone, ki jim pomaga motoriziran«, topništvo in letalstvo. Naloga letalstva ic, da onemogoči prehod te armade čez reko Takaze, kjer se nahaja samo nekaj slabih prehodov. No la način obstoja namreč upanje, da bodo Italijani vojsko rasa Imrua enostavno zajeli in da se bo morala udati, če ne bo hotela doživeli popolnega poraza in uničenja. Asmara, 4. mnreo. b. O borbah, ki se vodijo proti tej armadi, je poslal maršal fradogli eeia dva nrmadna zbora z velikimi oddelki topništva in močne letalske eskadre. Ker gre v armadi rasa Imrua le za neredne abesinske vojake, so jih Italijani s hitrimi naskoki vrgli nazaj. Abesinci se umikajo v divjem begu proli reki Takaze. „Armada Kase nedotaknjena" Addis Abeba, 4. marca. TG. Abesinsko vlado ki je v noči od torka na sredo prvih po treh dneh prišla v brzojavne stike z vrhovnim poveljstvom na severu, je izdala uradno poročilo »da jc armada rasa Kase popolnoma nedotaknjena, da je iz.gubu na ozemlju v Tembijenu malenkostna in da so Abesinci v vseh dosedanjih bojih v Tembijenu, pri Makali in Amba Aladži imeli vsega 3000 mrtvih.« Italianska poročila o velikih zmagah so torej pretirana in imajo namen služili kot politična podlaga za bodoča pogajanja. Dve italijanski letali sla bili danes sestreljeni (Reuter). V Ženevi t Čakajo na odgovor Abesinije Ženeva, 4. marca. c. Dopoldne sc jc sestal odbor osemnajstorice in sicer na zahtevo angleške delagacije. Ze na včerajšnji seji odbora oscin-najstorice jc Lden zahteval, da noj odbor osem-najstorice nadaljuje s svojim delom. Na današnji dopoldanski seji ie bilo sklenjeno, da bosla delala do sobote oba pododbora, v soboto po se seslone plenum odbora, da prouči poročilo obeh pododborov. Prvi po«todbor proučuje potek dosedanjih sankcij, drugi odbor pa bo uredil vse potrebno da se začne izvajati petrolejska sankcija proli Italiji. Prvi pododbor se je popoldne žc sestal in jc sklenil, do bo uredil to tri vprašanja: določil bo, da mora bili vse blago, ki se uvaža v Italijo, markirano. Ugotovil bo vse okolnosti zn izvajanje petrolejske sankcije; proučil bo izvoz italijanskega blaga. Drugi pododbor se bo sestal jutri V tukajšnjih političnih krogih ni včeraišnii mirovni predlog, ki je bil poslan v Rim m Addis Abebo, naletel no ugoden odmev. I.c dejstvo, do Mussolini doslej se ni odklonil apela, odnosno predlogov, tolaži ženevske kroge. Zoradi tega je ozračje v Ženevi še vedno zelo napeto. Havasov dopisnik poroča iz Riinn, da je bil francoski predlog v odboru trinajstorice dobro sprejel v Rimu. Mussolini pa ne bo mogel odgovoriti pred sobolo ko se sestane italijanska vloda na sejo. Na lej seji bo Mussolini prečital besedilo svojega odgovora odboru trinejstorice. Schuschnigg na Koroškem Slovenci so predložili svoje zahteve po kulturni avtonomiji Verska avtonomija za muslimane V Roža Na svoji poti skozi »plebiscitno ozemlje« — tako namreč imenujejo sedaj koroški oblastniki slovenski del Koroške, če ga ne imenujejo kratko-inalo »mešano jezikovno ozemlje«, se je avstrijski kancler, ki so ga na potovanju spremljavah' izključno nemške osebnosti, ustavil tudi v Bistrici v Ko*.u. kjer ga je v imenu »mešano jezikovnega ljudstva«, pozdravil župan Tschernitz (!) in ga zagotovil. da je tudi manjšina voljna sodelovati pri sporazumnem reševanju manjšinskega vprašanja. Kanclerju so na to predstavili vse župane, poveljnike oboroženih oddelkov tieimalsdiensta, zastop-like obrtništva, kmetskega in delavskega ljudstva ler tudi predstavnika slovenskega prosvetnega društva. Sledil je razgovor o gospodarskih iu kulturnih potrebah ljudstva. Mladenič Ferb iz št. Jakoba itožu je izročil kanclerju sliko predstavljajočo tožno dolino, kot darilo »Ostmarkjugenil« kakor mzivljejo ponemčevalci ponemčeno mladino iz slovenskih krajev. V Borovljah, kjer se je kancler tudi ustavil, ga je pozdravil župan Scheschin(l), ki je poudaril ■da ima nemška večina v plebiscitnem ozemlju pošteno voljo s slovensko manjšino lepo in mirno živeti«. V imenu Slovencev je bil kanclerju predstavljen Kommetter, ki je priznal, »da vlada najboljše raimerje med obema narodnostima«. Kancler Schuschnigg je imel daljši nagovor, v katerem se je pečal z gospodarskimi vprašanji, z ideologijo avstrijske driiavne misli ter je na koncu poudaril »potrebo vseh pozitivnih in tvornih sil ■a gospodarski prospeh dežele in države«. Sledilo je odlikovanje članov Sturmscharen iz boroveljske-ga okrožja. I* Borovetj se je kancler odpeljal v Celovec. V Podjuni Celovec. 2. marca 1936. Drogi dan svojega bivanja na Koroškem je zvezni kancler porabil za to, da je obiskal Pod-junsko dolino, kjer se je ustavil v Velikovcu, v Dobrli vasi, odkoder je proti prvotnemu načrtu šel dalje do Železne Kaplje, se ustavil pri grofu Thur-nu-Valsas6ini v dolini Bele ter se nato peljal dalje skozi Šmihel pri Pliberku v Pliberk, od tam v Ln-bud in v Wolfsberg v Labudski dolini. Schuschnigg je sprejemal deputacije v Velikovcu, v Doberli vasi in v Pliberku. Zastopniki slovenske narodne manjšine so iineli dostop (lo njega in so mu izročili svoje želje v spomenicah. Zelo ugodno razlagajo tudi kanclerjev obisk pri grofu Thurnu, ki je znan veled svoje narodnostne širokogrudnosti in je že več let zahteval, naj se Slovencem da kulturna avtonomija, pa so njegov glas nemški nacionalisti zadušili. Večji nagovor je imel v Pliberku, kjer je poudarjal |«>lrebo skupnosti in skrb, ki jo bo vlada odslej še bolj posvetila obmejni deželi. V svojem včerajšnjem poročilu sem pozabil omeniti, da je v nedeljo popoldne kancler v Celovcu sprejemal deputacije večjih organizacij, med njimi tudi odposlance slovenskega političnega društva in slov enske krščansko -socialne zveze pod vodstvom prof. T i s r h I e r i a. Spremembe pri deželni vladi £e med |x>tovanjem zveznega kanclerja so se širile govorice, ki so se sedaj se bolj utrdile, da bo kmalu prišlo do pomembnih sprememb pri koroški deželni vladi. Koioška je še edina dežela, kjer je svobodomiselstvo ostalo na krmilu in se svobodno bohotilo navzlic krščanskim osnovnim temeljem nove države. Zvezna vlada hoče sedaj vzeti tudi koroško upravo v krepke roke. (lovorijo, da bo upokojen deželni glavar general H UI -gerth in da je najresnejši kandidat zn njegovega naslednika grof Uoess. ki je znan kol »znioren habsburgovec«. Vrhovno poveljstvo vsega koroškega Heimatdiensta (milice, ki io sestavljajo Heimvvehr in Sturmscharen) prevzame sturmseha-rovec grof H u y n. Deželni namestnik dr. Su-cher pa uživa splošno zaupanje in bi ostal na svojem mestu. Spremenjenih bo nekaj heimweh-rovskih okrajnih glavarjev Govorijo ludi o upokojitvi dvornega svetnika Scheir h el bauerja pri deželni vladi. Zahteve koroških Slovencev Koroški Slovenci, ki so se že dolgo prizadevali, da bi kanclerja samega dobiti v svojo deželo mimo zlohotnih nemškonacionalnib posrednikov, so Schuschniggu predložili svoje želje v posebni spomenici, v kateri zahtevajo slovenske šole, slovensko učiteljišče, slovenskega dež. šolskega nadzornika in posebne slovenske odseke tako pri deželni stanovski k m e t s k i zvezi, kakor pri organizacijah domovinske fronte. Bedaste so govorice, ki jih razširjajo narodno-socialistični listi v Nemčiji, češ da je prišel zvezni kancler Schuschnigg na Koroško zato, da priklene Slovence za Avstrijo, med tem. ko jih narodni socializem oddaja jugu. A tudi Slovenci si ne delajo utv glede uspehov tega potovanja, dokler duuaj-ska vlada ne bo čutila nobenega mednarodnega pritiska, da slovensko vprašanje reši hitro in pravično. Tega pritiska pa danes ni. Dunaj to dobro ve. zato bo drial roke križem tudi v bodočnosti. Vlada je na svoji seji sprejela nekatere izpremembe k uredbi o islamski verski zajednici (IVZ). Glavni organi IVZ so džemateki medžlis, sreeko vakufsko mearifsko |>overjeništvo, ulema medžlis v Sarajevu in Skoplju, vakufsko mearifski sabor v Sarajevu in Skoplju s svojimi organi in Reis-ul-Uleiua v Sarajevu z ožjim in širšim svetom. Imovina IVZ služi izključno njenim namenom in se ji v nobenem oziru ne more odvzeti in porabiti v druge namene. Razlastitev jc dovoljena samo po zakonu proti povrnitvi popolne vrednosti. Vukufska imovina, posestva in druge ustanove IVZ ostanejo njena last tudi, ako bi prebivalstvo prestopilo v kakšno drugo vero ali se izselilo. Stalna državna pomoč, ki jo bo IVZ prejemala od države po drž. proračunu, se bo izplačevala po uredbi o stalni državni pomoči iz 1. 19B1. Zastava IVZ je zelena z belim polmesecem in peterokrako zvezdo v sredi. Vse islamske verske avtonomne šole so pod nadzorstvom pristojne verske oblasti. Sedanji Reis-ul-Ulenia Maglajič se |io tej uredbi stavlja na razpoloženje, obenem z osmimi člani ulema med-žlisa, devetimi muftijami in njihovimi tajniki in ostalimi uradniki. Pokojnina Reis-ul-Uleme je urejena tako. kakor plača in dohodki predsednika Državnega sveta in Glavne kontrole, po § 383. zakona o uradnikih. Vrhovno versko predstojništvo IVZ se iz Belgrada prenese v Sarajevo. Volivno pravico za volitve glavnih verskih organov ima vsak moški musliman, ki je državljan kraljevine Jugoslavije in ima 21 let in uživa častne pravice. IVZ in njene poedine ustanove in organi, uied katere spadajo tudi Diematski medžlisi in sreska poverjeništva, so pravne osebe, ki morejo po predpisih zakonov pridobivali pravice in imeti premično in nepremično imovino. Islamski verski uslužbenci uživajo pri izvrševanju svoje poklicne ln duhovne dolžnosti zaščito države na isti način, kakor državni uradniki. Državljani islamske vere, med katere je treba šteti tudi učence vseli šol, se ne smejo nagovarjati, niti siliti na kakršenkoli način, da se udeležujejo verskih obredov kake druge veroizpovedi. Ali pa ima kak obred obeležje iieinuslimanske vere je merodajno mišljenje pristojne verske oblasti. Na temelju tega mišljenja izda minister prosvete svoj odlok. ( V ljudskih in strokovno-srednjih in srednjih šolah, javnih in privatnih, je verouk za islamsko mladino obvezen učni predmet pod nadzorstvom pristojne verske oblasti, šolske učbenike za islamski verouk odobrava minister prosvete, ne more pa dati odobrenja učbeniku, ki ga ni odobrila pristojna islamska verska oblast. Pouk in obnašanje učnega osebja v javnih in zasebnih šolah, kakor tudi vsebina šolskih učbenikov, vse to mora sjvo-štovuti verska čuvstva učencev islamske vere. Pouk mora biti tako urejen, da učencev islamske vere ne ovira pri izvrševanju njihovih verskih dolžnosti. Tozadevne odredbe bo predpisal pristojni minister v sporazumu z Reis-ul-Ulemom. Za višjo šolsko versko izobrazbo muslimanov skrbi država. Prav tako država skrbi za vzdrževanje še-rijatske gimnazije v Sarajevu in Velike medrese v Skoplju. Država bo skrbela tudi zn to, da se v državnih organizacijah ža telesno vzgojo spoštuje vera njihovih članov muslimanov, njihova načela in ustanove. Po načelu enakopravnosti, ki je zajamčena v ustavi, se avtomatično raztegnejo vse šlrSe pravice, ki bi se dale katerikoli priznani in usvojeni veroizpovedi, tudi na IVZ Vsa nepremična vakufska imovina v Južni Srbiji in črni gori: muslimanska pokopališča, džamije, Mesdžidi. tekije, medrese, mektebi, ali trgi, ki je bila leta 1912 brez odškodnine odvzeta od strani državnih ali samoupravnih oblasti, se vrne Islamski verski zajednici ali pa se izplača njihova cenilna vrednost po takratnem stanju. Na temelju pooblastila iz te uredbe bo minister pravosodja kasneje prečiščeno besedilo zakona o Islamski verski zajednici izdal zajedniei kraljevine Jugoslavije. Domači odmevi Prigode proletarskega denarja 99 Vesela doba" sovjetskega delavca Moskva, februarja. Zaničevanje kapitalističnega »zlatega teleta« je j pomenilo od kraja ogelni kamen sovjetskega de- j narstva Moskovski li6ti so do zadnjega ponosno objavljali kakor skala neomajen« tečaj rublja. Trdili so celo. da bo po valutnih neprilikah zbegana za-padna buržuazija prej ali slej pričela nalagati svoj kapital vprav v Moskvi. A po pjatiletki povzročena nepopisna zmeda je zdaj končala samoprevaro. j Finančni komisar Grinjko je lanskega novembra uradno pokopal Potemkinove vasi, zvišal zlato zalogo jioprej zanemarjene Državne banke in priznal zmanjšano kupno moč rublja. Njegov sedanji tečaj znaša 331-4 kopejk za en francoski papirnat frank (dočim je veljal poprej on frank samo 7.5 kopejk). Dosedanje napolnaturalno sovjetsko go-sjx*larstvo se umika denarnemu. Vlada je ukinila od leta 1928 veljavne krušne in druge .nakaznice, obljubuje znižane cene na življenjske potrebščine in višje delavske plače. Toda kje bo vzela oni »neomajen rubelj«, ki bi ljudstvu res zagotovil boljše življenje'.' Moskovski listi navdušeno pišejo o »novi veseli dobi«. Po večjih mestih se odpirajo »vzgledne trgovine« z gnatjo, sirom in čajnim maslom v izložbah. Nadomestiti morajo temotne »zadružne razdelnike«, kjer je ležal kruh poleg petroleja in po avtoritetni izjavi voditelja Komsomola Posty-ševa »kupcu jemal veselje do življenja«. Moskovski cvetlični trust obljubuje celo, do bo redno postregel z gladiolami. vrtnicami in šjvanskiin bezgom. »ki jih tako rado poklanja občinstvo umetnicami. A nove c«ne so slejkoprej določene po načelih, ki se ne zmenijo za tržne razmere. Po določili državnega proračuna mora n. pr. Nabav-Ijalni odbor za deželne pridelke izročiti državni blagajni 24 milijard rub. »letnih dohodkov«. Trgovina na drobno zopet mora plačati »na račun dobička« 5(2 od 80 milijard rub letnega promefa. Obdavčenje določa žitne cene. Sovjetski mali kon-zument neznansko drago plača vsakdanji kruh. 1 kg pšenitne moke stane 1 rub. 80 kop. (dočim se iivaia v inozemstvo po 5.7 kop. za 1 kg, t j. 50 krat eenejše), 1 kg ajdove kaše 4 rub. BO kop. (izvozna eena 4 kop, t j. 110 krat nifcja), 1 kg kuhanega masla IS ru. 50 kop. (izvorna cena 31.4 kop., t. j. nad BO krat cenejša) itd. Boljše vik i se dolgo niso zmenili za narodnogospodarske zakone. To se zdaj maščuje. Za inozemske drage »troje vržene milijarde so ostale mrtve. Socialistična industrija se je izkazala kot predraga igrača. Sovjeti ne kričijo več o gospo-darski neodvisnosti od Zapada. Niso več v stanju graditi mrtvorojene »velikanke« kot so bili Dnje-prostroj. Turkestansko-sihirsko železnico ali Relo-morsko-baltiški kanal. Poskušajo samo doseči dobiček pri sedanji industriji in pred vsem skrbijo za oživljenje stalno nazadujočega izvoza. Sovjeti potrebujejo denar in prodajajo magari čim bolj poceni r tujino vse. kar morejo prodati. A rusko ljudstvo prisfieva slejkoprej levji del izvozni trgovini naloženega »dobička«. Moskovske »znižane« cene so 1. decembra 1935 znašale (za en funt, t. j. lo dkg): ržen kruh 3 rub. 70 kop.; meso III. vrete •1 do 4 rub., sladkorna sipa 2.10 do 2.75 rub. iffl. Med tetn »nslnii sovjetski delavee od 150 do 160 rub. povprečno na mesec. Novi »neomajen rubelj« velja na trgu 1 kg rženega kruha. Ali je potrebno razpravljati o življenju z mesečno plačo, ki zado-»tuje samo za nakup 100 kg kruha? Recimo, da ima navadna delavska družina s štirimi člani dva pridobnika s »kupnim zaslužkom 300 rub. na mesec. Tudi v tem »boljšem« primeru mora shajati omenjena rodbina s 3 funti rženega kruha. 2 funt. krom[>irja, pol litrom mleka, eno četrtino kilograma kuhan, masla in eno četrtino kilograma sladkorja na dan. Mar zadostuje to za »sito brezskrbno življenje«? Kje pu je tramvaj, kopališče, milo, tobak itd? Kdo od teh delavcev bo lahko '.ahajal v sedanje nove moskovske kavarne, kjer stane ko-zarec čaja 60 kop. in dodatna re*ina limone še vei? .Spomnimo •• m aa Mino stano- vanjsko krizo, posledico prepovedi zasebne hišne lastnine (z neznatnimi izjemami). Vsaka soba ima po 3 do 5 stanovalcev, vsako stanovanje po 3 do 6 družin, ki so vse navezane na eno in isto kuhinjo. Tako izgleda življenje »privilegiranega« delavskega razreda. Kaj bi govorili o kmetih, ki morajo oddajati po določeni nizki ceni večji del letine in niso v stanju kujx)vati slejkoprej neverjetno drago industrijsko blago. Sovjetsko roparsko gospodarstvo skrbi v stiski samo za lasten žep. Tudi nova denarna reforma temelji na starem izkoriščanju, ki postavi na laž vse obljube »premožnega in lepega proletarskega življenja«. Italijanski pogoji za mir Rim, 4. marca. c. Dopisnik »Tempsa« poroča o pogojih, pod katerimi bi Italija sprejela predloge odbora trinajstorice. Abesinski problem se mora reševati v okviru pogodbe med Francijo, Anglijo in Italijo, ki je bila sklenjena v letu 1906. Vendar pa mora biti Italija tista ki bo imela največ korisfi od le pogodbe in sicer dobi Italija od Zveze narodov protektoral nad Abesinijo. Italija bi Abesinijo uredila v mandat, ki bi bil pod nadzorstvom Zveze narodov. Vendar pa Italija ne bi odpoklicaln vseh svojih čet iz Abesinije, ampak bi lakoj z njimi začela izvajati svojo »penetration pacifigue — mimo edanje« Abesinijo. Hlinka zahteva več Bratislava, 4. marca. c. Včeraj se je v Bratislavi sestalo na sejo predsedstvo Hlinkove stranke. Seji je predsedoval Hlinka sam. Zastopniki stranke, ki so se pogajali s Hodžo, so podali svoje poročilo. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri se izjavlja, da stranka vztraja pri svojih zahtevah. Stranka zahteva še zmeraj zakonito priznanje suverenosti slovaškega naroda. Slovaški jezik mora prevladovati v vseh šolah in uradih na Slovaškem. Stranka tudi zahteva ustanovitev ministrstva za Slovaško. Resolucija pravi ob koncu, da se bodo pogajanja še nadaljevala. Po japonskem puču Tokio, 4. marca. c. Danes se je sestal tajni svet. ki je sklenil uvesti posebna vojaška sodišča proti vsem, ki so se udeležili ujx>ra v zadnjem tednu. Ta sodišča bodo sodila 14'K) častnikov in vojakov. Tokrat bodo torej vojake že priključili k častnikom, ki so vodili upor, dasi se je najprej trdilo, da oblasti ne bodo sodile zapeljanih podrejenih vojakov. Novi predsednik vlade še ni imenovan. Tokio, 4. marca c. Knez Konoi je odklonil mandat za sestavo nove vlade Kneza je predlagal cesarju princ Sajonji. Tokio, 4. marca. b. Po zadnjih vesteh je sodelovalo v vojaškem prevratu vsega 1400 častnikov in vojakov. Zaroka angleškega kralja ? Pariz, 4. marca. b. V torek so se razširile vesti, da se namerava angleški kralj Eduard VIII. zaročiti z mlado špansko princezinjo infnntinjo Marijo Kristino, ki je stara 25 let. Priccza Kristina je hčerka bivšega španskega kralja Alfonza. Rinaldo laccini umrl • Rim, 4 marca. AA Pred dnevi ic umrl v 91 letn življenja eden izmed osebnih služabnikov sv. očetu in najpopularnejša oseba v Vatikanu Rinaldo laccini 71 let je služboval v papeževi konjušnici in bil korijaž pelorire papežev: Piiu IX., I.eonn XIII. Pij« X., Benedikta XV in n>nKo jc imenovana.« Ta politik je imel precej prav: če se je v slabih 17 letih razvrstilo 35 vlad, je to pač zadosten dokaz, da noben' izmed njih ni bilo usojeno dolgo življenje. Naravna posledica takega pogostega menjavanja, je ne-stalnost v drž. gospodarstvu in zmeda v upravi. Notranjepolitični prevrat, ki smo ga doživeli s jKilomom JNS politike v vseh oblikah, bo odpravili tudi to nezdravo prakso — je zatrjeval minister g. Sefkija Belimen na shodu JRZ v Mostarju: »Z organizacijo JRZ je ustvarjen predpogoj za končno likvidacijo sistema tromesečnih vlad. Zajamčena je nepretrganost državne politike in stalnost v upravi, brez katere si ne moremo misliti moderne in dobro urejene države.« Slovenski umetnik Deriaj razstavlja v Belgradu Belgrad, 4. marca. AA. V prostorih angleško-ameriško-jugoslovanskega kluba v Belgradu, Do-brinska uiica 10, se otvori 8. marca t, 1. razstava znanega slovenskega slikarja Eda Deržaja. Razstavil bo po večini akvarele in oljnate slike. Večji del slik predstavlja karakteristične predele Londona in angleške province. Go6p. Edo Reržaj je izdal tri knjige s slikami za mladino in ilustriral znano knjigo mrs. Coplandove »Beautiful Moun-tains«, lepe planine Jugoslavije. Nadarjeni slovenski slikar je bil na študijah v Italiji in Angliji, kjer je razstavil svoja dela. Na lanski razstavi v Ljubljani je imel g. Deržaj 160 akvarelov in grafik. Kot dober akvarelist in risar obdeluje g. Deržaj temeljito duhovne vsebine predmetov, ki jih slika. Zlasti njegovi alpski motivi so polni iskrenosti in prežeti z lirlko. Csl. trg. ataše odhaja Belgrad, 4. marca. m. Za jutri sc pričakuje vrnitev naše delegacije z zasedanja gospodarske Male zveze v Pragi. Z našo delegacijo se vrne tudi čsl. trgovinski ataše g. Ktmdrat, ki je istotako prisostvoval zasedanju Male zveze. Gosp. Kundrat bo koncem mcseca marca zapustil svoje sedanje mesto v Belgradu, ker je prestavljen za konzula novo ustanovljenega češkoslovaškega konzulata v Casa-blanci. Na njegovo mesto pride inž. Novak, ki je bil dalj časa trgovinski referent na čsl. konzulatu v Ljubljani. Gosp. Kundrat je prišel r Belgrad It Rima, kjer je bil deset let gospodarski referent v tamkajšnjem češkoslovaškem poslaništvu. Velja za zelo sposobnega konzularnega uradnika in izvrstnega poznavalca sredozemskega problema. Ko odhaja iz Belgrada na novo mesto, zapušča lepe spomine. Nagrade skladateljev Belgrad, 4. marca. AA. Po poročilu umetnostnega odbora Južnoslovanske pevske zveze je na natečaj od 25. septembra 1935 prispelo 46 skladb in ena kantata za solo, zbor in orkester. Eno skladbo in kantato sta skladatelja umaknila. Umetnostni odbor je podelil nagrade temle osebam: 1. Mlademu Pozajičtv, skladatelju iz Zagreba, za skladbo pod imenom »Momak i narod« 2. Petru Stojanoviču, skladatelju in profesorju glasbene šole Stankovič v Belgradu, za skladbo pod imenom »Miloš Obilič i Strossmayer«. 3. Dr. Vladi Bor-koviču, skladatelju iz Dubrovnika, za skladbo pod imenom »Horus*. 4. Ivanu Matočiču, tajniku glasbene akademije v Zagrebu, za skladbo pod vom »Pričurkin«. 5. Srečku Koporcu, sklavUtili« na Sušaku, za skladbo pod naslovom »PToejenft«. Nagrajena dela se lahko dobijo v pisarni ciroze, če jih skladatelji nočejo prepustiti zvezi aa njeno knjižnico in njeno izdanje. Nagrade so razdeljene v tri kategorije, v prvi znaša 1200 Din, r drugi 1000 Din, v tretji 800 Din. Osebne vesti Belgrad, 4. marca m. S kr. ukazon je imenovan za višjega pristava VII. pol. skup. na po5i~ nem ravnateljstvu v Novem Sadu Vladimir Bajuk. kontrolor iste skupine islega ravnateljstvo. Z odlokom prometnega ministra je prestavljen po potrebi službe Oskar Slemenšek, oficial IX. skup. na gradb. želez, ravnatelj, v Sarajevu, v X sekcijo za vzdrževanje proge v Dervenfi. Belgrad, 4. marca. m. Z odlokom ministra aa trgovino m industrijo g. Vrbaniča je postavljen za suplenta za matematiko na Tehnični srednji Joli v Ljubljani dipl. fil. g. Jože P o v š i č. Belgrad, 4. marca. m. Danes je prišel v Belgrad celjski župan Alojzij Mihelčič ter bo ▼ zadevah svoje občine, posebno zaradi regulacij« Savinje, posredoval po raznih ministrstvih. Belgrajshe vesti Belgrad, 4. marca. m. Na snočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze so sklenili, da sc bo odigrala nogometna tekma med jugoslovansko reprezentanco in reprezentanco Montevidea dne 29. marca v Relgradu. Belgrad, 4. marca. m. Glavno tajništvo )RZ ter izvršni odbor te stranke sta se preselila v svoje nove prostore v hotelu »Pariš« v DechnsH ulici 18. Belgrad, 4. marca. m. Poslanec zo okraj Mr-kottjič Sima Rudimir ki je do pred kratkim pripadal Jevtičevemu poslanskemu klubu, je vstopil v kjub JRZ. Kakor znano, je Sima Rudimir žr ob priliki glasovanja za proračun v načelu oddnl svoj glas za. Bjelina, 4. marca, m Snoči okoli 10 je na-rastla Sava porušila nasip pri Bosanski Rači ter poplavila velike komplekse. Okoli 4 zjutraj pa ie razdrla tudi damnički nnsip ter se istotako na široko razlila čez bregove v okolici vasi Crnje in Lijeva. Belgrad, 4. marca. m. Na intervencijo poslanca Gajška (JRZ) je glavno ravnateljstvo državnih železnic zagotovilo kredit za popolno električno razsvetliavo na postaji v Konjicah ter v vlakih na tej progi. Drobne vesti New York, 4. marca, c Stavkajoči so dones imeli več zborovanj in je prišlo do mnogih spopadov s policijo. V Pare Avenue je prišlo do prave bitke s policijo Predsednik sindikata lift-boyev je izjavil, da bo izzval splošno stavko v Nevv Vorkti, čc se lastniki hiš ne vdajo. Ce pn še »o ne bo pomagalo, bo »razrušil ves New York«. Rim, 4. marca. AA. (Slefani) Po statistiki narodnega kmetijskega zavoda v Rimu ie svelovni pridelek vino - nc vštevši pridelka Sovjelske Rusije - leta 1935 znašal 2100 milijonov hI. Italijanska proizvodnja vina se je leta 1935 povečala v primeri s prejšnjo letno zn 13 milijonov hI. Bukarešta, 4. mamrca. AA fSlefani) V Cam-piniju je nezaslišan požar popolnoma uničil 12 velikih bencinskih rezervoarjev in vse naprave za rafinerije romunske petrolejske družbe. Škodo cenijo nn 12 milijonov leiev. Dunajska vremenska napoved: Ohlačno, padavine. temperatura nad tiornialo, viharno in južni vetrovi. Hrvatski protest proti ^ monopolizaciji šolskih knjig Do sedaj so se proti monopolizaciji večinoma in najbolj prav ljubljanski tiski in založniki ter belgrajski, zdaj_ pa so pt spomenico izdelali tudi zagrebški borili arnarji podobno gospodarski E Pc zagrebšl kroj ni. litičnega, ^cuagusAcga. ^aiiuuuioB^u, a in zakonskega, izrekli proti monopolizaciji. ,.ot »najkrutejši centralizaciji, ki jo je pri šolskih knjigah začela prejšnja Jevtičeva vlada« Resolucija je bila v celoti objavljena v »Novostih« št. 61. Pod rubriko: Politični razlogi, podčrtava ta izjava, da že sedaj obstoji državni pregled nad vsebino in duhom učnih knjig, čeprav jih izdajajo privatniki. Vsako knjigo mora najprej odobriti Glavni prosvetni svet: zato v tem oziru ni potrebna nikakršna sprememba. »Takega prosvetnega centralizma, kakor ga namerava uvesti monopolizacija učnih knjig, ne pozna niti ena moderna država. Celo niti fašistična Italija, kajti tudi tam je dovoljenih več knjig za en razred (čitanke), ki jih izdaja država pa tudi privatniki.« Iz pedagoških ozirov se resolucija protivi večini razpisanih knjig za ljudske šole, češ. da tam mora biti — kot pravi tudi zakon iz 1. 1929. — učenje koncentriruno ter morajo učenci aktivno sodelovati. Tu ie priznan princip moderne delovne šole, ki zahteva pouk na podlagi konkretnih predmetov v prirodi, s čim manjšim uporabljanjem knjig. Novi razpis pa uvaja knjige, ki doslej niso nikjer v državi obstojale — razen v Srbiji —, kar je pač dokaz, da naši pedagogi niso čutili potrebo po njih. Navaja teh 11 knjig ter pravi: »Niti stara, a kaj šele nova pedagogika, ne zahteva teh in takih učnih knjig v ljudskih šolah. Da, vzgojeslovje je celo proti njimi V navedene svrhe niso potrebni v teh letih nobeni taki učbeniki. Proti vzgojeslovju in iroti mišljenju našega najvišjega prosvetnega .oruma Glavnega prosvetnega sveta, se hoče sedaj natovoriti našim ljudskim šolani enajst novih šolskih knjig! To je nazadovanje, a ne napredovanje prosvete. Kajti prosveta še ni samo v tiskanju nepotrebnih ter samo učenju škodljivih šolskih knjig, ki bodo v breme tako otrokom kot učiteljem, temveč v samostojnem delu učencev, s katerim se razvijajo \ samostojne mislece in ustvarjalce. Te učne knjige bi bile potrebne šele po prvih štirih letih ljudske šole, ter je zato tak razpis samo financijska špekulacija, nc pa pedagogika.« To je ugovor pedagoškega značaja Drugi pa je ta, da so taki učbeniki nasprotni zakonu o ljudskih šolah, ki pravi, da »se mora pouk prilagoditi razmeram in potrebam kraja, kjer se šola nahaja« (§ U). Tako mora po moderni pedagogiki šola zidati torej na predšolskem znan ju otrok. Zato se ne more enako delati v gorskem kraju Slovenije kot v kraškem Primorja itd. Poleg teh naravnih razlik pridejo v poštev šc kulturne. >Da se tem zahtevam ugodi, izdajajo moderne države okvirne šolske programe (Rahmenlehrplane), kjer so samo idejne smernice državne prosvetne politike, sicer pa vsaka pokrajina izdela svoj posebni projvetui načrt, pdeovarjajoč njeni deželi.« To ima v mislih tudi razpis pa je proti temu »»'"»Tretji pedagoški ugovor je važen tudi za Wk ter je naperjen proti »pedagoškemu nesmislu, ki ga uvaja razpis«, to je proti načrtu, da naj čitanka vsebuje pisatelje in članke v srbsko-hrvatskem in slovenskem jeziku za srbsko-hrvatske šole. Tako-le se protivi resolucija: »Kjub največjemu spoštovanju in ljubezni med Hrvati, Srbi in Slovenci, bi bilo zelo neumestno za otroke hrvatskih in srbskih ljudskih šol, če bi imeli v čitanki tako število slovenskih beril, kolikor bi jih v razmerju do slove i skih pisateljev morali imeti. Ta neprijetnost pa utegne biti še večja za slovenske otroke zaradi srbsko-hrvatskega jezika. Kardinal no načelo vsakega vzgojeslovja pa je, da se pouk na ljudski šoli — ki predstavlja temelj značaju ter polaga osnovno znanje — mora vršiti na materinem jezikn. To je glavna garancija uspehu. Priznati moramo. da slovenščina vendar ni materni jezik srb-skohrvatskim otrokom, kakor tudi srbskohrvat-ski jezik ne slovenskim, ter bi bila zato velika škoda za uspeh pouka sploh, če bi se ta princip v šolskih knjigah vpeljal. Poleg tega je temel jno načelo, da se otroci nauče čistega književnega jezika. Ali kako naj se ga nauče, če bi imeli v čitanki mnogo gradiva v jeziku, ki jim ni materin jezik in ki bi — prav zaradi podobnosti maternemu jeziku — mešal še oblike maternega jezika. Jugoslovanska prosvetna politika ne bi smela iti tako daleč, da bi očitno škodovala vzgoji naše mladine.« Ta odstavek se zaključuje z mislijo: »Ti razlogi branijo resnim pisateljem dosedanjih šolskih knjig, da bi predložili na razpis take učbenike, ki so v očitnem nasprotju temeljnim principom pedagogike in metodike. Zato — kolikor je nam znano — tudi niso pisatelji iz hrvatskih in slovenskih krajev predložili niti enega učbenika v odobrenje. To je težko dejstvo, preko katerega se ne sme iti. Pedagogi ne morejo delati proti svojemu temeljnemu pedagoškemu načelu, pa čeprav se jim z razpisom obljublja nagrada v višini 1,267.000 din samo za 19 šolskih knjig za ljudske šole.« Pod gospodarskimi razlogi spomenica spominja na draginjo knjig ter navaja, da iki novem razpisu mora učenček eneea razreda ljudske šole, kjer je do/.daj shajal s 4. knjigami (katekizem, zgodbe, čitanka, računica) odslej imeti — 10 kitjig, oz. v teku i. let mora predelati — i? knjig. In 10 knjig ne more biti cenejših kot 4! Zato se stroški ne bodo zmanjšali, temveč povečali ter še kvaliteta poslabšala kot vidimo na zvezkih. Brezdvomno pn bi monopolizacija škodovala vsem grafičnim podjetjem kar bi vplivalo na višino davkov ter bi narasla brezposelnost. lidin vzrok za monopol bi bil — dr- žavna blagajna. 1'oda to bi se reklo bogateti na šolanju siromašnih otrok. Toda kolikor hi tu dobila, bi izgubila na davku iipropaščenih pod-iot'j- Tehnični razlogi govore za to du bi bili učbeniki v državni režiji slabše kvalitete kot v privatni, kjer deluje privatna inicijativa in konkurenca na to, da vsak du kar najbolje opremljen učbenik. Razpis pu je tudi v nasprotju / z.ukonom. Tako se razpis naslanja nu zakon o šolskih knjigah ter popolnoma ignorira poznejši zakon o ljudskih šolah, kar je protizakonito! Tudi nastopa 6 let prepozno, ler ni bil Glavni prosvetni svet niti vprašan /a objavo in odobritev! Razpis se naslanja nu program iz I 1933., proti kateremu so nastopile strokovne organizacije ter je potreben poprave. Ko tako izčrpno podčrta resolucija vse razloge. ki govore proti monopolizaciji učnih knjig, se obrača na narodno skupščino s piošnjo, da naj se ainaudmaiiom finančnega zakona doda še zakon o učnih knjigah in razpis ter da do nadaljnjega veljajo še sedanji učbeniki državne in privatne založbe. Mestne vožnje v pravi luči Ljubljana, 4. marca. Pred leti smo naše čitatelje v več zaporednih člankih obvestili o načinu, kako je mestna občina pod režimom dr. Puca gospodarila v raznih svojih podjetjih, zlasti pa smo temeljito razkrinkali mestne vožnje. Posledica so bili številni jiopravki g. dr. Puca v našem listu, divja polemika in zmerjanje v nasprotnih listih, toda niti eden teh popravkov in polemik ni mogel naših trditev ovreči, kaj šele dokazati nasprotno. Svojo jezo so znesli z denun-cijacijo nad nedolžnim uradnikom, ki so ga sumničili, da nam je dal te podatke ter ga suspendirali in drugače zapostavljali. Danes lahko izjavimo, da nam tedanjih podatkov ni dal tisti preganjani uradnik, temveč smo si jih preskrbeli drugje. Danes imamo v rokah nepobitno dokazno gradivo, ki še vse drugače osvetljuje tedanje gospodarstvo mestne občine. Zato ni čudno, da je našla sedanja občinska uprava gospodarstvo mestne občine temeljito zavožene, prazne blagajne, nered povsod tako, da bo treba leta in leta temeljitega dela, preden bo mestno gospodarstvo zopet v redu. Meseca novembra 1932 je mestna plinarna razpisala oddajo voženj z rokom do 15. decembra 1932. Vložene so bile štiri ponudbe, ki so bile 16. decembra v navzočnosti župana dr. Puca odprte. Ponudniki so bili štirje ter je bilo ponudenih 15 točk po različnih vožnjah. Najvišjo ponudbo sta stavila Matevž Jarc, prevoznik na Cesti v Mestni log. in Alojzij Pire z Vodmatskega trga 4. Ni pa vsak teh dveh ponudil vseli razpisanih voženj, marveč samo nekatere. Ugodnejša je bila v nekaterih točkah ponudba mestne pristave Vse te tri ponudbe pa se razlikujejo v vseh posameznih ponudenih vožnjah in ponujajo različne cene tako, da je na prvi pogled razvidno, da so napravili ponudbe povsem samostojno. Četrto ponudbo je stavil g. Rajko Turk, ki je ponudil vožnje v vseh točkah ravno tako kot mestna pristava, zanimivo pa je, da je Rajko Turk stavil v vseh točkah ponudbo, ki je bila le za nekaj dinarjev nižja od mestne pristave. Zdrava pamet bi prej velela, da bi mestna plinarna v inte- : resu mestnega gospodarstva oddala vožnje mestni pristavi. Alojzij Pire je bil v nekaterih točkah celo nižji, kakor sta bili ponudbi Rajka Turka in mestne pristave. Vendar pa je mestna plinarna predlagala, naj se oddajo vse vožnje Turku, češ, da je Pire prevoznik, ki nima telefona in ga je težko doseči. Mestna plinarna je predlagala, naj bi se le nekatere manjše vožnje oddale mestni pristavi in ponudniku Jarcu, ter je ugotovila, da -mestna pristava v nobeni točki ni najcenejši ponudnik. Razlika pa je znašala borih par dinarjev. Res je imel upravni odbor mestne plinarne dne 5. januarja 1933 svojo sejo ter je na tej seji oddal mestni pristavi le par voženj, vse druge pa Rajku Turku. Turkova ponudba pa je bila v nekaterih točkah višja kot Jarčeva. To svoie postopanje je upravni odbor motiviral, češ, da Turk z zneskom, ki ga ponuja Jarc. ne bi mogel kriti niti lastnih izdatkov. Zaradi tega in zaradi odličnih poslovnih odnošajev mestna plinarna priznava višino cene, kakor jo ponuja Turk. Pozneje mestna plinarna sploh ni več razpisovala voženj ter iih je opravljal Rajko Turk vse do danes Dne 20. septembra 1932 je ponudil Rajko Turk mestni plinarni posojilo 500.000 Din po 8% obresti. To posojilo je vračliivo v enem lotu, toda mestna plinarna se mora obvezati, da odda Turkovi spe-dicijji vse vožnje brez izjeme in po vseh cenah, ki jih je oferirala tvrdka decembra 1931. za dobo desetih let. Za dobo desetih let naj mestna plinarna tudi odda Turku ocarinjenje vsega inozemskega blaga po dosedanjih tarifah Turk si je prihranil tudi rezervni pogoj za primer, da se tečaj dinarja v Curihu znatno spremeni, najmanj za 15%, potem se avtomatsko povišajo tudi cene za toliko, za kolikor se tečaj spremeni. Nadaljnji zanimiv pogoj tega posojila je, naj mestna jilinnrna plača najprej zapadle račune špediciji Turk, za posojilo pa prevzame jamstvo mestna občina ljubljanska, ki se obveže tudi vrniti posojilo v zlatu. To zlato naj odgovarja po teži in množini danes uzakonjenega zlatega dinarja. Stroške pogodbe trpi tudi mestna plinarna. Svojo ponudbo je špedicija Turk ponovila tudi še 8. okt. 1932 z dostavitvijo, naj se njegova tvrdka vjiošteva pri prevozu in ocarinjenju dve leli. Finančni referent dr. Kant je na jionudbi pripomnil. da je v načelu sprejemljiva. Mestna občina je odgovorila 17. oktobra 1932, da ponudbo sprejme. Posojilo naj se vplača sukcesivno do konca januarja 1933. Velja za eno leto ter se obrestuje polletno po iyK% ter se bo vračalo iz dohodkov plinarne. Dne 19. decembra 1933 je imel upravni odbor mestne plinarne sejo, na kateri je sklenil jx>dalj-šali pogodbo za vožnje s Turkom do takrat, dokler ne bo mestna plinarna Turku vrniln posojila. Meseca januarja 1934 je Turk povišal svoje posojilo še za 100.000 Din. Posojilo in vožnje pa so bile podaljšane od leta do leta. Ko je prišla na vodstvo mestne občine sedanja občinska uprava, je ravnatelj ing Bartl meseca januarja napravil sedanji upravi plinarne poročilo o teh vožnjah in o Turkovem posojilu. Ing. Bartl ki je ravnatelj plinarne, je trdil, da je posojilo zelo ugodno ter dn se plinarni ni posrečilo dobiti posojila pri Pokojninskem zavodu. Predlagal^ je, naj se to posojilo nadaljuje in seveda tudi vožnje Rajka Turka, ki da so bile oddane ]*> zelo ugodni ceni. (Leta 1902 so bile cene neprimerno višje, kakor so dandanes povprečno pri ljubljanskih prevoznikih.) Ing. Bartlu se je posrečilo celo pridobiti sedanji upravni odbor, ki mu je pritrdil. (>,,., „ .,r,u ,., s il 1*01 II Ul 1*11. Vtnes pa je jiosegel ljubljanski župan dr. Adle-šič, ki je takoj spoznal nemožnost nadaljevanja dosedanjih pogojev. Odločno je zavrnil sklep in naročil ing. Bartlu, naj poišče posojilo pri kakem denarnem zavodu. Popolnoma pravilno je bilo, da se g .županu ni zdelo umestno, da hi bila mestna plinarna odvisna od svojega prevoznika. Tudi ne gre, da bi mestna plinarna oddajala vožnje tujemu vozniku, ko ima vendar mestna občina sama svojo pristavo z velikim voznim [virkoni. Mestni župan je n»to sani interveniral pri Me6tni hranilnici ljubljanski, da je dovolila denarno jjosojilo po dosti ugodnejši obrestni meri in pod lažjimi pogoji, kakor pa je bilo dano Turkovo posojilo. Mestni župan je takoj zahteval razpis voženj plinarne, da se tnko prekine za mestno plinarno škodljivo razmerje med njo in Turkovo špedicijo. Dne 12. februarja 1930 je župan dal to naročilo ing. Bartlu. Ze 17. februarja 1i>36 pa je prišlo pismo Rajka Turka, v katerem navaja, da potrebuje precej gotovine in da prosi za vrnitev posojila v znesku 600.000 Din. Kdo je obvestil Rajka Turka o županovem naročilu, ne bo težko ugotoviti. Mestni župan gotovo ne, torej je mogel Rajko Turk izvedeti za namero mestne občine le od rav-telja ing. Bartla. Še eno dejstvo bo zanimalo Ljubljančane in vso javnost. Turkova špedicija navaja namreč v svoji ponudbi, da opravlja vožnje za mestno plinarno že od leta 1910. Naša javnost l>o primerno sodila o korektnosti pogodb med mestno plinarno in g. Rajkom Turkom, ki ima sedaj čast uživati funkcijo narodnega poslanca za mesto Ljubljana. Vprašanje reklamnih napisov Mestno poglavarstvo — po domače županstvo — Ljubljane je izdalo opozorilo, ki je bilo natisnjeno v »Slovencu« z dne I. marca in katero obravnava odnosno hoče regulrat: namestitev reklam, reklamnih izveskov transparentov, izložbenih in reklamnih napisov in izložbenih omaric. Opozorilo je pravi izrodek biro-kratičnega sistema in zasluži, da se vsestransko razčleni in stvarno kritizira ker se tiče vgžnega gospodarskega vprašanja iu ne samo arhitektonsko - estetskega izoblikovanja naših hiš v mestu Ljubljana. Ni moj namen, da v tem članku podam to prepotrebno kritiko, katero prepuščam zainteresiranim krogom našega go spodarskega življenja; hočem samo načeti to vprašanje, da se potoni vsestranske in stvarne . . v. u ... f-----... . — . -------- - - - - - - ----- | n -- - -...... diskusije more spoznati dalekosežnost vplivov i tudi nos takih birokratičnili aktov mestne občine. V tem opozorilu sta predvsem dve točki, kateri moramo kot neprimerne in našim metodam gospodarskega uveljavljenja škodljivi odločno odkloniti, in sicer: a) da hoče mestna občina naknadno upeljati dovolilni postopek za vse izvršene reklamne naprave. Kdor ne bo do 15 t. m. zaprosil za naknadno dovoljenje za nameščene reklamne na-jrave, tistemu se bo odstranilo napravo in bo klama, ki je gospodarstvu tako potrebna, kakor v listih in plakatih nutisnjena reklama. Mnenja sem, da je tu omejitev popolnomu ne-osnovana in pretirana Vprašanje reKlame se ne sme razmotrivati le iz arhitektonsko-estetskih ozirov, nego iz gospodarskih ozirov Smešno bi bilo, ako bi pretirani esteti mestnega načel-stvu predpisali, kako mora biti vajenec uli lavec oblečen, če se poda ]io opravkih po mc^i nih ulicah, še smešnejše pu, če ti esteti odločajo o načinu razvojnih elementov gospodarskih podjetij. Pa če bi bili vsaj dosledni' Potem ne bi doživeli takih reklamnih neokusnosti, kakor smo jih gledali na pobočju ljubljanskega gradu ali na mestnih hišah in javnih napravah, uli ob gotovih mostovih, kjer ne trpi samo oko. temveč n a se s in Danes poje slavni tenorist. radijski In koncertni pevec Joseph Schmidt Moi naileo^ dan nneh tn kratek čas skrbe ono tfallborg In Falli Brassart Za Ob 16,19.18 ln 21.15 uri KINO SlOQ\ Tel. 27-30 Vinski sejem v Ljutomeru včeraj popoldne se je vršila uradna poskušnja razstavljenih vzorcev. V komisiji so bili poleg Ljutomer, 3. marca. Ljutomer je bil danes tako živahen kakor ie dolgo ne. Saj se je vršil v mestu danes kar trojni sejem, živinski, kramarski in vinski. Na nobenem pa ni bilo dosti kupčije. Cene živini so bile nestalne, sicer nekoliko višje kot običajno, po vzorcu zagrebških kmetovalcev, živine pa je bilo malo. Kramarjev je bilo mnogo, kupcev sicer tudi mnogo, a denarja malo Največja živahnost je vladala na vinskem sejmu, katerega redno prireja podružnica Vinarskega društva. Letos je bil ta vinski sejem posebno dobro založen. Razstavljenih je bilo preko 300 vzorcev raznovrstnih vin, starih in norih, mešanih in sortiranih. To je jasno znamenje, da vinogradniki v okolici Ljntomera od vsakoletnega sejma mnogo pričakujejo, obenem pa je to znamenje, da vlada v vinarstvu danes taka kriza, kakršne še ni bilo. Vsakdo upa, da bo na kak način spravil svoj pridelek v denar, katerega nujno potrebuje. Oficielni otvoritvi vinskega sejma je v imenu g. bana prisostvoval Imnovin-ski kmetijski referent g. Flega Domačega okr. načelnika je zastopal podnačelnik g. dr. Mlinar. Pozdrave je izrekel mestni župan e. Kuharič. Že banovinskega kletarskega nadzornika g. Zabavnika sami domači kmetijski strokovnjaki, ki ljutomerska vina najbolje poznajo. Splošna ocena je tale, da so razstavljena vina naravnost izvrstna. Prve ocene je dobil laški in renski rizling, beli burgundec. in traminec. Na razstavi so zastopani vsi trije okoliši ljutomerskih goric. Ljutomer, Gornja Radgona in Štrigova. Prevladuje seveda pristen ljutomerčan, za katerega je podružnica zaprosila zaščito. V prostorih vinskega sejma je bilo ves dan zelo živahno. Prišlo je precej tujcev, nekaj tudi iz sosedne Avstrije, kateri pa zaradi pretirane uvozne carine in drugih težkoč niso mogli skleniti večjih kup-čij. Cene so se gibale povprečno od 3 do 6 din. po kvaliteti. Kupci iz domače banovine so sklenili tudi nekatere večje kupčije, mnogi so ostali v pogujanjih in navezali stike, tako. dn lahko rečemo, da jc vinski sejem v Ljutomeru dosegel popoln uspeh, ako nc toliko v sklenjenih kupčijah, pa v reklami, ki jo je naredil za pristnega 1 jutomerčana. pra kaznovan po veljavnih predpisih. b) reklamne naprave, ki se nahajajo višje od oken v L nadstropju, se bodo morale odstraniti, nove se pa ne bodo dovoljevale. Vsak zakon, ki uvaja nove predpise ali določila, pozna prehodne določbe Tudi to opozorilo mestne občine bi moralo uveljaviti gotovo toleranco za že izvršene najirave iz enostavnega razloga, da je bila njena dolžnost, da bi stalno kontrolirala take naprave. Če so te reklame zrastle v velikem številu od nje nekontrolirano, potem ni kriv samo lastnik reklame, nego tudi zadevno kontrolna oblast. Če je pa ta oblast opustila izvrševanje stalne kontrole, potem ne gre, da zadene kazen le stranke. Po mojem mnenju bi bilo edino pravilno, da izda mestna občina jiavšalno dovoljenje za vse do danes že izvršene naprave in naloži gotove sankcije le za nove, po 1. marcu napravljene. Ugotovitev podeljevanje dovoljenja za stare naprave pa mora poenostaviti in jih oprostiti vseh taks birokratičnih postopkov. V opozorilu navedeni način oprem tozadevnih prošenj, predpisan s točko t. in 2. pa naj velja le za bodoče, nove naprave. Tudi mestno načelstvo se mora v svojih predpisih zavedati, v kako težkem položaju danes žive in se bore naši obrtniki — ki bodo z gornjim opozorilom najbolj prizadeti — in ne sme lahkomišljeno naprtiti tem žrtvam današnje gospodarske krize nova bremena. Poznam veliko število obrtnikov, ki spadajo pod določila tega opozorila in ki dnevno ne zaslužijo toliko, da bi si mogli privoščiti najbornejši pri-boljšek dnevne hrane. Predpisi tega opozorila pa zahtevajo od njih, da oni za prazen nič, samo, ker sc jc naknadno izmislil nekdo neko fiktivno pravico iz »estetskih« ozirov. žrtvujejo precejšnje vsote za izdelavo točnih načrtov že izvršene reklamne naprave, za izdelavo načrtov situacije cele hišne faznde in za predpisane kolke. To res ne gre! Mestna uprava ni forum, ki naj samo išče vire novih fiskalnih dohodkov in obremenenj in zaviranje gospodarskega življenja. nego je kolektiv vseh delovnih sil te občine, mora biti pospeševatelj in zaščitnik vseh gospodarskih slojev, združenih v tej občini. Čc pa do-tični birokrutični uradniki, ki so skovali to opozorilo«, nimajo nobenega socialnega razumevanja za današnje težke čase, potem pričakujem od g. župana, da naknadno revidira odlok in ga preobrazi na tnko obliko, ki bo za večino prizadetih znosi jivn. Druga zadeva, ki je ravno tako neprimerna. kakor prva. je prepoved, da sc reklnmne naprave ne smejo nameščati višje od oken v L nadstropju. Človeka, ki je to izmislil, bi napotil I v druga, večja in moderna mesta, da si ogleda. I v kakem pravcu se danes razvija moderna re- Razvoj mestu je odvisen edino in samo od zdravega in miselnega razvoja gospodarskega življenja dotičnega kraja. Ta razvoj moramo z vsemi, nam razpoložljivimi silami podpirati in z novimi olajšavami odnosno z novimi pripomočki krepiti. Mi moramo ravno obrt in industrijo z vsemi iznajdljivimi sredstvi vabil' v nicsto, kjer se koncentrira gospodnrsku sila njegove okolice. Važen faktor gospodarske intenzivnosti in gospodarskega uvel javi jen jn gotovega podjetja je pa vsemogoča reklama njegovih proizvodov. Logično je potem, da tem podjetjem omogočimo vsako potrebno reklamo, kuinor pa spadajo tudi reklamni napisi in reklnmne naprave na višjih mestih hiš in zgradb Popolnoma negospodarsko in neprimerno bi bilo, če bi odločuli v tej zadevi le arhitektonsko-estetski oziri, ki so v največ primerih preozkosrčni. ne-življenjski. Omejiti moramo arhitektonsko -estetske uplive na ona mesta kamor spadajo in kjer ne ogražajo gospodarskih interesov, torej predvsem na način in obliko stavb samih. Ojirr-mo reklame pa prepustimo okusu podjetnika, njegovemu izkustvu o reklamni vrednosti in javnemu mnenju. luž A. StebL Zadnja pot Janeza Berganta Moravče. 4. marca. Danes dopoldne so noložili k večnemu počitku očeta moravške doline Janeza Berguntu. K pogrebu se je zbrala tako rekoč vsi moravška dolina, udeležil se. ga je tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen s tajnikom dr. Kovačičem. Pod vodstvom mi vnvškega dekana g. Janka C e g n a r j u je opravilo pogrebne obrede 14. duhovnikov. Poleg domačih javnih delavcev, sodelavcev pokojnika, smo opazili člana banskega sveta in župana Štrcina, župana Pozniča, iz Domžal pokojnikove prijatelje in sodelavce Vrečarja, Senico in Miillerja. Vzajemno zavarovalnico iz Ljubljane je zastopalo posebno odposlanstvo. Frančiškanski samostan v Kamniku jc zastopal p gvardijan misijonsko | tiskarno pa g. Godina. Pogreb -c je /,ačel na i pokojnikovem domu v Krascnli točno ••!) 10 Po i začetnih obredih je moški zbor Ku.oliške akcije i zapel dovršeno: »Vigred se povrne« Nato sc je razvil spored. Za križem so nosili razni zastop-! niki 16 vencev, prvegn od K A. drugega od po-j krajinske organizacije JRZ Nato je šla četa gasilcev s Studenca. Preti krsto so nosili zastavo prosvetnega društva in novo zastavo KA. Zu krsto in sorodniki je stopalo več tisoč pokojnikovih znancev in prijateljev V farni cerkvi je daroval g. tlekmi Cegnar sv. mašo. Istočasno so se brale maše pri ■(■ oltarjih. Iz cerkve se jc nato jiomikal še večji sprevod na pokopališče. V slovo pokojniku so ob odprtem grobu zapeli pesem »Nad zvezdami« Nato jc ganljivo govoril g. dekan Cegnar. ki je orisal pokojnikov značaj: njegovo vernost, možatost. neuklonl jivost v resnici prisrčn" dobroto. Nato je predsednik organizacije JRZ prav tako v vzvišenih besedah orisal pokojnikovo vsestransko javno delovanje, prežeto s katoliškim slovenskim prepričanjem. — Solze ganotja za zdrknile po licu skoro slehernega udeleženca. Stran 4 ^4L0VENEC<, dn« 5. marca 1 Stev M. Drobne novice Liubliana valeč . Koledar Četrtek, 5. marca: ložef ud Križu, spo/.na- Oaebne vesti = Zlati poručni dan st« preteklo nedeljo v Ribnici obhajala g. A n u in Andrej Podboj, daleč j k) svetu znana »Cenetova« maiuu in ata kakor jc znana njihova gostilna pri Ce-netu«. Veliku družba uglednih otrok in zetov in nevest iu vnukov in sorodnikov se je zbrala okrog slavljencev, ki stn v srčni ginjonosti gledala obilni rod svojega sorodstva in sad svojega neumornega truda. Marsikaka napitnicu in čestitka se je izgovorila, ki je izvabljalo smeli iu solze. Zlusti ženin je mogel v svoji ginjonosti izpregovoriti na vse častitke samo to: >Za vso so iinam zahvaliti samo Bogu in Mari ji!« G. Andrej Podboj je brat pokojnega duhovnega svetnika Janeza Podboja, ki je s prirojeno ribniško šega-vostjo znal zabavati vso okolico »Mama«, saj le tako jo vsak imenuje, pn so posebno pri revežih priljubljeni, kar je najlepša odlika. K zlatemu dnevu tudi naš: Bog živi! = lz zdravniške službe. Dr. joža Mundo, zdravnik v banovinski bolnišnici v Ptuju je premeščen v splošno bolnišnico v Mariboru. = Za bonovinskega začasnega cestarja v Slovenskih Konjicah je imenovan ložef Primec. Med amerikanskimi Slovenci je naslov ve- lezanlmivemu predavanju, ki ga bo imel prevzvi-šeni škol g dr Gregorij Rožman v nedeljo, 8. marca ob It dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Vsi ljubljanski krogi se živo zanimajo za naše rojake onstran morja. Doslej se še nikomur ni posrečilo, da bi obiskal raztresene naselbine naših izseljencev in podal tako jasno sliko o njihovem življenju, o njihovem socialnem položaju, o verski in narodni zavesti, kakor se je posrečilo našemu nadškofu na njegovi misijonski poti po Združenih državah Severne Amerike. Ni čuda, da želijo razna prosvetna društva in verske organizacije slišati končno besedo o tem zanimivem misijonskem potu našega nadškofa. Zato bo brezdvoma nedeljsko predavanje izzvenelo v pravo izseljensko matinejo, kjer bomo ob živi besedi našega nadpa-stirja in ob skioptičnih slikah slišali in občutili utripe slovenskega življa v obširnih Združenih državah. "Mporočamo, da si občinstvo preskrbi pravočasno vstopnice v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Sedeži od I.—XV. po 5 Din, ista cena velja tudi za sedeže na balkonu, ostali sedeži po 3 Din. Opozarjamo, da stojišč ne bo. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Vstopnice so na razpolago od danes dalje. © Zborovanje obrtnikov v Ljubljani, sklicano za nedeljo 8. t. m. je prepovedano! Napoleonovih 100 dni Napoleonov povratek z Ribe v Pari* ln zaton njegove »lave. Vlrtuozna igra ln dovršena- režija. Nad 10.000 sodeluločlh Premiera monumentalnega ?.go-ricmiciG dovinskega veletllma! Ob 16. 19.15 in 21.H uri Werner Krauss kol Napoleon K1MO UftlON 3?5J» — Duhovnikom — kaiehelom ljubljanske škofije smo le dni razposlali položnice in prosimo gg., da čimprei poravnaio lelno članarino 5 Din. — Odbor Katehetskcga društva — Fantovske duhovne vaje. Ljubljansko okrožje Zveze fantovskih odsekov priredi v dnevih 12., 13. in 14. t. m. (četrtek, petek sobota) duhovne vaje, katere bo vodil sam prezvišeni g. knezoškof dr. Rožman, in sicer v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu, vsakokrat ob 8. zvečer. Sklep duhovnih vaj bo v nedeljo, 15. t. m.. Vabljeni so vsi slovenski fantje iz Ljubljane in okolice, tudi oni. ki niso člani fantovskih odsekov Za kolesa bo pripravljena »hramba na dvorišču župnišča — Zahvala. Ob priliki moje šestdesetletnice soro prejel toliko voščil, da mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zaradi tega se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem stanovskim tovarišem in tovarišieam, gg. duhovnikom, vsem znancem in prijateljem, vsem vaščanom in zlasti še vsem bivšim mojim učencem in učenkam, ki »o me počastili s prekrasno diplomo. — Edvard Markošek. šol. upr. v p., Ljubno pri Pod na rtu. Ni idealnejšega sredstva za otroke, starejše ljudi in rekonvalescente (po operaciji, porodu, hripi itd.) kot je © Redno nočno češčenje presv. Zakramenta bo v ljubi j. stolnici drevi (prvi petek). Molili bomo 6. uro: češčenje sv. ran in sv. obličja Gospodovega. © XX. prosvetni večer, ki bo v petek, 6. marca, ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Uniona, je posvečen umetnostnim spomenikom Slovenije. Tudi naša skromna Slovenija ima veliko umetnostnih spomenikov, katere premalo poznamo. Brez dvoma bo vsem onim, ki hodijo ob nedeljah na razne kraje naše domovine, zelo ustreženo to predavanje. Predavatelj g. msgr. Viktor Steska, ki je priznan strokovnjak na tem polju, bo podal nekak bežen pogled o naši umetnosti na podlagi skioptičnih slik in sicer o stavbarstvu, kiparstvu in slikarstvu. Oziral se bo na starejšo dobo. Posamezne i predmete bo razlagal iz zgodovinskega in umetnostnega vidika. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi neprijeten počutek vsled z a prti-t zdravi prirodna Franz-Josefova grenka voda zavžita po eno malo časo zjutraj in zvečer. Ha« 1» mta mm. poj. in oar. idr. S-br. UMttt. .3 V. K. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 4 t. m. je objavljena »Uredba o določitvi enot zn merjenje izdelanega usnja v javnem prometu« dalje »Tolmačenje odst. (2) čl 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov«, »Odredba o seznamku držav, okuženih z boleznimi krompiria«, »Odločba o mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani«, -Popravek v pravilniku o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov«, -Popravek v pravilniku o višini nagrad za odvetniške posle« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin? — Avtoizlet nn Dunajski velesejem 12. do 16. marca. Informacije izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Ponesrečenci. Na ftregu pri Kočevju sc je vsekal v levo roko 44-letni posestnik ložef Peče, ki je moral v ljubljansko bolnišnico. — Na Kobiievi žagi v Prcscrju jc cirkulorka odrezala med delom vse prste na levi roki 35-letnemu delaven Alojziju Zakšku iz Notranjih goric. - V ?.elimljah jc podla 2-letna poseslnikova hči Danica Krašovcc tako nesrečno, da si ic zlomila levo roka © Akademsko žensko društvo »Savica« priredi v prihodu jih tednih vrsto predavanj o raznih kulturnih vprašanjih, ki bodo pi-edvsem zanimala doraščajočo žensko intc.ligenco Predavanja bodo vsak petek ob 6. zvečer v verandni dvorani »llniona«. Ta potek ho razlagal dr. Tine Debeljak smisel novejše poezije na podlagi zgledov iz slovenske književnosti. Namen teh predavanj je, da se šolska izobrazba deklet na primeren način izpopolni ter zato na ta predavanja opozarjamo. 0 Najcenejše instrukcije dobite t »Pripravljalnem tečaju za dijake srednjih m meščanskih šol«, ki se vrši vsak dan v popoldanskih urah na II. deški meščanski šoli v Beethovnovi uKci. Učijo sami profesorski kandidati in sicer vsak samo svoj predmet, kar jatnči za uspešno napredovanje učencev v šoli. Vsak učenec ima za vsak predmet tri ure pouka na teden. Učnina znaša 80 Din na mesec. Podrobnejše informacije dobite vsak delavnik od 3. do 4. ure popoldne v Beethovnovi ulici 7, pritličje, desno. — Odbor DBPK. © Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije — podružnica Ljubljana vabi svoje članstvo na XV redni občni zbor. ki ho drevi ob I9.V1 v vrtnem salonu restavracije »Zvezda« z dnevnim redom, ki je bil objavljen z okrožnico. Upravni odbor (3025) © Na nocojšnjem prosvetnem večeru Sale-zijanske prosvetc na Kodcljevem ob 20. bo predaval g. Temlin Štefan o vzgoji. K temu pre-važnemu predavanju vabimo zlasti starše. © Nesreča. V Ilirski ulici 22 stt nu joči železniški zvanunik Anton Gamze. star 46 let. je včerai sekal drva, pri tem pa so močno vsekal v levo roko. Moral je v bolnišnico © Otomane. couehe — najbolje pri tapet-niku Danilu Puc. Pražnkova 8. Vfaribof □ Proračunska seja. V lorek zvečer se je vršila seja mestnega finančnega sveta, na kateri sc je soglasno sprejel in odobril osnutek novega občinskega proračuna. Kljub zvišnnim izdatkom nc predvideva novi proračun nobenega povišanja dosedanjih bremen, kar je dokaz o skrajno varčnem gospodarstvu, ki ga namerava občinska uprava izvajati. Proračun pride pred mestni svet prihodnji torek 10. t. m., na katerem bo končno-veljavno sprejet in odobren. □ lz Maribora v Planico. »Putnik« v Mariboru organizira posebni vlek v Planico k skakalnim tekmam. Mariborski vlak bo označen z zeleno barvo. Odhaja iz Maribora v soboto, 14. t. m. ob 23. uri ter dospe v Planico v nedeljo ob 6. zjutraj. Vozna cena za tja in nazaj z vstopnino vred je Din 75. Vsak udeleženec prejme z vozovnico tudi številko sedeža v vlaku. Mariborski vlak bo sprejemal udeležence na progi od Maribora do Litije. Udeleženci ob stranskih progah se morajo prijaviti izključno »Piitniku« v Mariboru ali Celju, kjer dobe izkaznice za vlak. Na stranskih progah velja polovična vožnja. Vozovnic kolodvorske blagajne ne bodo izdajale ter jc treba »Putniku« poslati voznino Din 75 ali s poštno nakaznico, ali pa na čekovni račun št. 14.720 (Tujskoprometna zveza Maribor). □ Podporno društvo za revne učence bo imelo v sredo 18. t. m. ob pol 18 v Cankarjevi šoli svoj redni občni zbor. Vabijo se prijatelji revne mladine, da se prepričajo o uspešnem delovanju društva. □ Izvoz in uvoz. Dohodki mariborska carinarnice so v februarju znašali Din 5,179.481.82, od tega pri izvozu 12,918.50, pri uvozu pa 5,166.573.32. Depoziti so znašali v istem mesecu 1,502.616 Din. □ Jutri literarni večer. Jutri, v oetek, bo v Ljudski univerzi prvi literarni večer te sezone. 5 zastopnikov naše literature bo čitalo svoje še nc-natisnjene proizvode in sicer Vida Touferjeva, Miran |arc, F. Roš, Ruža Petelinovo in Tone Se-liškar. □ Prosvetno društvo v Košakih ima v nedeljo popoldne ob 4 zanimivo predavanje in nastope z deklamacijami. □ Deca ima svojo premiero. Prva mladinska predstava v letošnjem letu bo v gledališču v nedeljo popoldne ob 15. Vprizori sc Golieva pestra in vesela pravljica »Princeska in pastirček«. Režija M. Košič, nastopi pa skoro cel gledališki ansambl. □ 18 izdanih in 9 izbrisanih. Obrtno gibanje ' jc bilo v februarju sledeče: 18 novih obrtnih pravic je bilo izdanih, 9 pa izbrisanih. Med izdanimi j dovolili jc tudi koncesija za kinematografsko ' podjetje. □ Žetev smrti. Na Pobrežju, Aleksandrova . ulica 95 ic umrl v najlepši mladeniški dobi 26 letni j Alojz Špindler — V bolnišnici je ugrabila smrt I 72 letnega vpokojenega ravnatelja in bivšega ob-; činskega svetnika Viljema Močnika. — Naj počivata v miru' H Premiera filma »Golgota« je bila včeraj v kinu Union Film jc v resnici edinstven doživljaj, ki je včerai vse mnogoštevilne glcdalce globoko : prevzel Film bodo predvajali do ponedeljka 9. t j m. in priporočamo vsakomur. Ha si ga ogleda. H Za 10.000 Din tobaka odnesli iz trafike. Ma-liborska policija ie bila zaprošena, da pošlje dak-tiloskopa v Rogaško Slatino, kjer so neznanci okradli tamošnio trafiko ter odnesli iz nie za 10.000 Din tobačnih izdelkov mesecu marcu ciklus preda- : [j Vlomilec v Studijski knjižnici — domačin, vanj o komunizmu in o nalogah katoliške m!ad'ne i Policija je naglo pojasnila vlom v Študijski knjiž-proti razširjanju komunističnih idej. Predavanja niči. Vlomilec je bil sluga knjižnice, ki ie dejanje bodo imeli sami odlični poznavalci komunizma ozir. že priznal Našel pa je v ravnateljevi pisalni mizi marksizma. Uvodno pr.?davanie bo imel prevzvi- | namesto pričakovanih jurjev le 150 Din šeni g. škof dr. Gregor Rožman in sicer drevi ob 8 i □ Patrona mu izbila oko. Pri Sv. (erneju je v šentpeterski dvorani. K i«m predavanjem imajo i 21 letni Albin Ribič vrtal vojaško patrono, ki je vstop tudi vsi moški člani Šentpeterskega prosvel- j pa eksplodirala. Drobci so ga zadeli v desno oko nega društva in fantovski odsek s periferije nase ter ga oslepili, fare. © »Stara kamena doba v Jugoslaviji" je naslov 11. predavanja Prirodoslovnega društva. Po dolgem premoru nam bo g. prof. S. B r o d a r , najditelj stare kulture v Potočki zijalki in v Njivicah, predaval o novejših odkritjih, zlasti pa o splošnem položaju najdb na našem ozemlju v primeri z drugimi paleolitskimi najdbami v Alpah. Na to pre- | davanje posebno opozarjamo tudi vse, ki se zani- ] majo za arheologijo. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi v soboto, 7 t. m. ob 18, Vsi, ki se zanimajo, so vljudno vabljeni1 Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se pa v kritje stroškov hvaležno sprejmejo. © Kaj pove sodna dvorana našim materam in vzgojiteljicam, je naslov predavanju. k> ga priredi v ponedeljek. 9 t. m., ob 8 zvečer v društveni : dvorani ženski odsek Šentpeterske prosvete. © »Slovenski pasijou kakor se imenuje Ku-retova priredba škofjeloškega pasijona iz leta 1721, { se bo ponovil v nedeljo, dne 8. marca ob 16 v dvo- ! rani Delavske zbornice. Pred gosti je postal v prejšnjo nedeljo mogočno občestveno doživetje. Ne dvomimo, da bo doživel enak uspeh tudi pred širšim občinstvom, ki ga s tem na to uprizoritev opozarjamo. Cene so izredno nizke. j © Razvoj Slovaške po vojni. O tej temi bo ' drevi ob 8 v dvorani Vkndomsk^gu doma Mi- i klošičeva cesta "> predaval slovaški akademik I gospo*I Geruldiui © Gospodarstveniki pri žnpanu. V torek so je /glasila pri ljubljanskem mestnem županu deputacija ljubljanskih gospodarstvenikov pod vodstvom g. Karla Sossa. Deputacija je protestirala proti nameravanemu zvišanju občinskih davščin. Nasprotno pa jim je g. župan dr. Adle-šič razložil skrajuo težavno stanje občinskih financ, ki so zahtevale to povišanje ter jim navedel nekaj zelo perečih poglavij iz prejšnjega občinskegu gospodarstva. © Klub občinskih svetnikov JRZ ima v petek, 6. t. m., ob šestih popoldne sejo v magistratni sejni dvorani © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Na Svečnico je Društvo rokodelskih pomočnikov prvikrat uprizorilo igro »Kdor se poslednji smeje...« V resnici lepa igra je vsem. ki so se jc udeležili, zelo ugajala in si so jo želeli še enkrat videti na odru. Ker dosedaj ni bilo prilike zu ponovitev, jo liodo agilni igralci zo- j pei uprizorili v nedeljo. 8. t. m. zvečer. Kdor 1 igre še ni videl pri prvi uprizoritvi, naj si za ! nedeljsko predstavo oskrbi vstopnico v prod- | prodaji. Pričetok igre bo v nedeljo ob pol osmih i zvečer. I © Pavla Lovšetova, znana operna in koncert- I na pevka, bo po dolgem premoru zopet nastopila j na koncertu ob proslavi rojstnega dno T. G. Ma-saryka. Na istem koncertu nastopijo tudi gg. Jože j Gostič, Cveto Švigelj, Ljublj. godalni kvartet in , Akademski oktet, vsi z izbranimi nanovo naštudi- j ranimi deli iz češkoslovaške in jugoslovanske sodobne glasbe. A. Roger bo recitiral, J. Prochazka. preds. akad. JČL,, pa bo imel slavnostni govor. Prireditev bo v petek, 6. t. m., točno ob 20 v vseh prostorih Trgovskega doma. Ker je edina te vrste ; v letošnjem letu in je pripravljena z vso resnostjo, I ponovno vljudno opozarjamo p. n. javnost, naj se ; tega elitnega večera udeleži v čim večjem številu, i da s tem izkažemo spoštovanje velikemu preži- | dentu bratske češkoslovaške republike. 2) Fantovski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva prired Celic Jči Letošnja skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje. Opozarjamo vse cenjeno članstvo, da se vrši skupščina danes ob 7 zvečer v Narodnem domu v Celju. Zaradi važnih zadev je udeležba obvezna. 15 Pevsko društvo »Celjski 2-von« bo priredilo dne 5. aprila t. 1. koncert ruskih in slovenskih narodnih pesmi v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. & Sredpostni živinski in kramarski sejem bo v Celju dne 21. marca. «? Dobava lomljenca za zavarovanje desnega obrežja Savinje v Grižah. Dne 18. marca se bo v prostorih tehničnega oddelka okrajnega načelstva v Celju vršila javna licitacija za dobavo 400 m' kamna lomljenca za vsoto 36.000 Din za zavarovanje desnega obrežja Savinje v Grižah. Pogoji so na vpogled pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Celju. !S Elektrifikacija krajev med Celjem in Rogatcem. KDE nameravajo elektrificirat' kraje med Celjem in Rogatcem. V ta namen bodo napeljale 30 km dolg daljnovod 20.000 voltov od Ljubečne do Rogatca s transformatorskimi postajami na Grobelnem. v Šmarju pri Jelšah, Mestinju, Rogaški Slatini, Sv. Križu, Rogatcu in v Straži. Ogled komisije na kraju samem in obravnava bo v če1 >k, 12. marca s sestankom komisije ob 8 zjutraj ori kolodvoru v Celju- Komisijski ogled slavbišča za univerzitetno kniiinico Ljubljana, 4. marca. Pod vodstvom pravnega referenta gradbenega oddelka baneke uprave Štefana Skubica se je včeraj dopoldne od 9—13.30 vršil komisijski ogled stavbišca za univerzitetno knjižnico, kjer je do potresa stal knežji dvorec, katerega lastnik Je bil fideikomis grofov Auerspergov. a je bil po potresu podrt in je ostal prostor nezazidan. Mestna občina je postala lastnica tega prostora ter ga je odstopila brezplačno Aleksandrovi univerzi pod pogojem, da Be tam zgradi moderna univerzitetna knjižnica, kamor se bo preselila sedanja lieejalna. Komisiji in obravnavi so prisostvovali zastopniki banske uprave, univerze, mestne občine, zastopnik državnega pravobranilstva in zastopnik zasebnih interesentov — mejašev dr. Josip Sajovio gtar., odvetnik v Ljubljani. S to obravnavo, ki je v prvi vrsti razmotrivala pritožbo mejašev proti stavbnemu dovoljenju mestnega poglavarstva z dne 21. novembra 1935, je bila hkratu združena tudi razprava o spremembi prvotnega načrta mojstra Plečnika. Načrt v pogledu tlorisa ontane neizpreme-njen. Sprememba obstoja v prv; vrsti v lem, da ostane med hišami mejašev in knjižnico vrzel v širjavi 1.50 m. Projektant je tudi spremenil zid ob tej meji tako, da bo tam navaden zid z okni tako, da bo še za knjižnico več svetlobe. Komisija je dalje pregledala stare listine. Tako je bilo ugotovljeno, da si je ob času, ko je Auersperg prodal del sveta prednikom Maurerjevih dedičev, pridržal pravico, da smejo postaviti tam bodoča svoja po-sopja le tako, da so okna proti dvorišču. Zato ae je projektant pri spremembi poslužil te pravice iu v navaden zid začrtal okna. Na podlagi uradnih ugotovitev in na temelju spremenjenega načrta se je doseglo, da je zastopnik mejašev, v prvi vrsti Maurerjevih dedičev, umaknil svojo pritožbo proti stavbnemu dovoljenju. Ker pa ni imel od mejaša dr. Kotnika izrecnega pooblastila za umaknitev, je zastopnik dr. Sajovie izjavil, da upa, da bo g. dr. Kotnik pristal na poravnavo in umaknitev pritožbe. Ker glede spremenjenega načrta ni bilo drugače nikakih pomislekov, je pričakovati, da se bo nadaljnje vprašanje univerzitetne knjižnice prav povoljno izteklo. Potrebna je odobritev načrtov od strani ministrstva in nato bo sledil razpis o oddaji prvih gradbenih del. Računajo, da bodo pričeli z gradnjo knjižnice že meseca maja ali najpozneje junija. Vsekakor je želja naše javnosti, da dobimo čim prej moderno in vzorno univerzitetno knjižnico, ki bo zatočišče vsem znanstvenikom in naši u5e5i ee mladini. Lep pogreb žrtve avtomobilske nesreče Ljubljana, 4.. marca. Kako globoko je Ljubljana sočustvovala z rodbino pokojnega Ivana Usarja, žrtve avtomobilske nesreče ua Celovški cesti, je osobito na vid™ in zgovoren način pokazal današnji pogreb. Skromen, a toliko bolj čustven je bil. Ivan Usar jc dnnes ob 14.30 nastopil zadnjo pot Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice se je razvil prav manifestativen pogrebni sprevod, a ob cesti je tvorila špalir velika množica ljudstva. Pokojniku so poklonili sorodniki, znanci in razna društva več vencev. Za krsto so najprpj korakali užaloščena žena Amalija. 2 sinčka in hčerka. Med njimi je bil tudi poškodovani Zdenko. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki rudarskega glavarstva, rudarski institut univerze, bratovska skladnica in vojni invalidi.. Pokojnik, ki je bil tih in miren značaj, je užival povsod tople simpatije. Kot uslužbenec rudarskega glavarstva je bil vesten in točen. Bil je rodbini dober in skrben oče. Bodi žrtvi ohranjen trajen in časten spomin! Goljufija s hranilnimi knjižicami Ptuj, 3. marca. Nedavno jc prišel k Ignacu Purgu, pos. sinu v Zg. Pristavi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju neki prekupčevalec hranilnih knjižic iz Ptuja in se z njim pogajal zaradi nakupa njegovo hranilne knjižice ptujske posojilnice, pri kateri je Purg imel naloženih 19.700 din. Nista pa se mogla zediniti, ker je prekupčevalec ponujal Purgu le 50% vrednosti hranilne knjižice. Kmalu nato se je pojavil pri Purgu šofer Ivan Erlač iz Budine pri Ptuju z isto namero Ker je Erlač ponujal za knjigo 80% vrednosti, sta se takoj pogodila in Purg je izročil knjižico Erlu-ču. Zmenila sta se Se, da pride Purg po denar v nedeljo t. marca t. 1. v Ptuj. Erlač je dospevši v Ptuj knjižico takoj izročil gori omenjenemu prekupčevalci, da jo proda za 59% n j'Mio vrednosti. Prekupčevalec je res knjižil.*, prodal v Mariboru nekemu trgovcu za 59% vrednosti in pri tem zaslužil tudi izdatno provizijo, denar pa (nekaj nad 12.000 din) izročil šoferiu Erlaču. Mariborski trgovec, ki je kuoil knjižico, se je brž odpeljal v Ptuj, da dvigne pri ptujskem zavodu naloženi denar. Ker pa mu tam seveda niso hoteli izplačati denarja, je zadevo prijavil orožnikom v Ptuju, ki so ne le najprej zaplenili knjižico, temveč so pozvali prekupčevalca iz Ptuja, da zadevo pojasni. Istočasno pa se je pojavil v Ptuju tudi Purg. da dvigno — kakor dogovorjeno denar pri Erlaču. Ker pa toga ni našel, je tudi Purg prijavil zadevo orožnikom. Glavnega udeleženca šoferja Erlača pn niso dobili. kor je bil mod tem izginil z denarjem vred neznanokam. Dosedaj gn še niso nnšli in jo je najbrž pobrisal čez mojo. Metlika Pevski koncert v Metliki V nedeljo so imeli Metllčani priliko, du uživajo ob lepi slovenski in hrvatski narodni pesmi. Metliko je obiskal pevtSki oketet prvovrstnega društva Triglav- iz Karlovca, ki je priredil pevski koncert popoldne in zveier v dvorani narodne šole v Metliki. Obisk je pokazal, da naša Metlika ijubi nad vso petje. Pevovodja g. Cigoj je triuinflrai s svojim zborom. Čestitali,o njemu kakor oktetu na ree uinelniško izpeljanem programu. In uspeh, materialno dobor, morallčno odličen. Pa kako no hi bil, saj je bilo slišati iz vrst naših pevcev, da je že zadnji čas, dn kdo prime v roke nase pevce in jih pelje j>o poli, kt je bila pred leti vez prave družabnosti v kraju. Mladinska spevoigra. V nedeljo priredi narodna šola v Metliki mladinsko spevoigro s solo pevskimi točkami in deklamacijami. Metliški šolarji so poznani dobri pevci, pred leti so nastopili v Ljubljani v dramskem gledališču in želi obilo priznanja. Želja prirediteljev pa je, da bi bil obisk kar moč največji, ker je dobiček namenjen nnjsironiašiiejšitii učencem za nabavo obutve ln obleke, da bo naša mladina prihajala redno k pouku. Pošljite naročnino! Gospodarstvo Uspeh emisije državnih bonov Dne 26. februarja se je začet vpis 4% državnih blagajniških bonov. Prva tranša je znašala 200 milijonov in je bilo že do sobote, 29. februarja opoldne vpisanih okoli 165 milij. Največ je od te vsote podpisal po poročilu agencije »Jugoslovanski kurir« Belgrad, okoli 80 milij., dalje je bilo vpieanih v Zagrebu 40, v Ljubljani 38 milij. Ker rok vpisa ni bil odrejen, je torej bilo pričakovati zaključka vpisa z dnem, ko bo vsota 200 milij. vsa vpisana. To se je v torek tudi zgodilo, ko je bilo vpisanih vseh 200 milij. Din in j« tako prva emisija novega državnega kratkoročnega posojila dobro uspela. Sedaj je dana pot za nadaljnje tranše, vendar je treba pri tem postopati previdno, da se ne izkoristi preveč trg, kar bi lahko škodovalo poznejšim tranšam. Vsota 200 milij. Din bo zelo dobro prišla državnim financam, ker so baš v sedanjih mesecih dohodki zelo slabi. Po podatkih, ki smo jih dobili iz finančnega ministrstva, se je vpisovanje takole gibalo: Prvi dan so vpisali več ko 72 milijonov Din. 27. februarja več ko 23 milijonov, 28. februarja več ko 42 'fe ' Naša zunanja trgovina V mesecu januarju je znašal naš uvoz 342.5 milj. (decembra 386.7, januarja 1985 256X2 milj), izvoz pa 288.8 (decembra 1935 351.7. januarja 1935 267.8) milj. Din. Naša zunanja trgovina je postala pasivna za 63.7 milj. Din, dočim je bila še decembra lani aktivna za 15 milj., še januarja 1936 p« je bila aktivna za 11.6 milj. Din. V januarju smo uvažali (v milj. Din, v okre-pajih podatki za december): surov bombaž 23.91 (22.2), bomb. prediva 37.9 (39.6), bomb. tkanine 10.16 (10.76), tračnice, žel. material itd. 12.0 (3.5), razni izdelki iz železa 11.4 (13.35), ovčja volna 10.25 (3.9), voln. prediva 9.3 (11.2), voln. tkanine 9.37 (7.36), svilena prediva 8.27 (5.9), kože domačih živali, nepredelane 7.56 (9.9), premog 10.7 (11.96), stroji, orodje in aparati 14.6 (17.5), elektrotehnični predmeti 7.16 (11.0), prevozna sredstva 6.4 (5.56). Izvažali smo pa: konoplja 19.05 (27.17), prašiči 29.96 (24.9), sveže meso 55.4 (73.8), jajca 11.4 (4.0), stavbni les 24.55 (37.8), cement 5.9 (4.2), surov baker 38.7 (45.56) milj. itd. Razvoj izvoza lesa je bil naslednji (v tonah, le pragovi so navedeni v tisočih komadov): milijonov, 29. februarja okoli 25 milijonov, 2. marca več kot 20 milijonov in naposled 3. marca več ko 25 milijonov Din. Od tega je Zagreb vpisal in sicer poglavitno 2., 3. in 4. dan 80,054.000 Din, Belgrad pa samo 72,990.000 Din. Zagreb se je torej bolje izkazal kakor Belgrad, čeprav je v začetku kazalo drugače, ker je Belgrad že prvi dan vpisal več ko 37 milijonov Din, na tretje mesto pride Ljubljana s 34.300.000 Din, od katerih so že prvi dan vpisali 33,300.000 Din. Novi Sad je vpisal več ko 4,300.000 Din, Sušak pa ravno 2 milijona Din že prvi dan. Subotica, Varaždin, Sarajevo in Split so vpisali približno po poldrugi milijon Din, Skoplje, Osijek, Maribor, Peirovgrad in Vršac pa malo izpod milijona Din. Največje število vpisovalcev so zasebni denarni zavodi, ki razpolagajo z veliko gotovino, pa nimajo možnosti zanesljivega kratkoročnega plasmana. Ostalo je pa še dosti zasebnikov in bank, ki niso utegnile o pravem času vpisati te blagajniške zapise, zato je pričakovati, da bo uspeh prihodnje tranše še boljši, ker je že zdaj do neke meje zagotovljen. drva stavbni les oglje hr. žel. pr. izd iz lesa okt. 11.425 76.692 2.723 3 7411 1935 1936 nov. dec. jan. 10.900 960 1.484 75.880 42.834 27.347 2.824 542 1.017 7 76 27 567 474 365 razvidno, da je naš izvoz Krupp v Jugoslaviji Belgrad, 4. marca. Po večletnih pogajanjih je te dni prišlo do podpisa koncesije, ., katero jugoslovanska vlada dovoljuje nemški iirmi Krupp, da organizira v Zenici novo veliko jekiarno. Novo ustanovljena jeklarna naj bi stala 120—130 milij. Din. S to ustanovitvijo bo Jugoslavija znatno raz-lii • ii in okrepila svojo železno industrijo in bo lahko sama v svojih lastnih mejah proizvajala mnogo železnega blaga, ki ga je morala dosedaj uvažati iz inozemstva. Tukajšnji nemški krogi pogodbo, ki je bila z nemško firmo sklenjena le nekaj dni po obisku dr. Hodže. razlagajo kot zelo značilen dokaz za voljo Jugoslavije in Nemčije, da sodelujeta pri razgovorih o gospodarski ureditvi Podonavja. Neposredni davki in Temliarmtm V naslednjem podajamo pregled donosa vseh neposrednih davkov v državi in posebej zemljarine, za katere dono;. smo navedli že nekaj podatkov v članku »Znižajte zemljarino našemu kmetu« z dne 14. februarja 1936. Po računskih zaključkih za leta do 1933—1934 ter po pregledu o stanju državnih financ za kasnejša leta navajamo najbolj značilne podatke v milij. Din: Kiavonega IOHU pauen ua minimum, II« V tino nekdanje vsote. Zaradi sezonskih razlogov je nekoliko narastel izvoz drv in oglja. Skupno je znašala vrednost našega izvoza lesa: 46,812.000 Din 74,-165.000 Din 70,782.000 Din 1929—1930 2.392.5 823.7 1930—1931 2.094.1 662.0 1931—1932 1.785.2 479.6 i 1932—1933 1.792.7 431.5 | 1933—1934 2.104.1 498.4 1934-1935 2.198.1 7 1935—1936 1.652.7 7 -m i. .jUnj/ januarja 1935 oktobra 1935 novembra 1985 decembra 1935 44.061.000 Din 28.519.000 Din januarja 1936 Trgovina z Italijo V oktobru 1935, torej pred začetkom sankcij, je znašal naš uvoz iz Italije 32.7 milij. Din, izvoz v Italijo pa 63.3 milij. Din. Novembra 1935, ko so sankcije stopile v drugi polovici v veljavo, je znašal naš uvoz iz Italije 27.3 milij., izvoz v Italijo pa 53.8 milij. Meseca decembra pa je naša trgovina z Italijo zelo padla. Uvoz je padel na 4.4, izvoz v Italijo pa na 3.9 milij. V januarju se je ta tendenca nadaljevala tako, da je praktično vsak uvoz iz Italije prenehal, saj je znašal ves mesec komaj 0.1 milij., dočim je naš izvoz v Italijo padel samo na 4.1 milij. Din. • Občni zbori: Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani 26. marca ob 17, Centralna vi-narna, d. d. v Ljubljani 21. marca ob 16. Korputentnfm in mišičastim, pri katerih se poka-zujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne Franz-Josefove grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shuišanje. Ogl. reg S. br. 30474/35. Pripominjamo, da se slednja statistika za leto 1935—1936 nanaša, kar je razumljivo, samo za dobo 9 mesecev 1935—1936, t. j. od 1. aprila 1935 do 31. decembra 1935. Proračun za to dobo je znašal 1.710.0 milij., faktični donos pa 1.652.7 milij. Din. PosebiM) znaten dohodek izkazuje davek na poslovni promet, katerega vterjavanje postaja v vsej državi vedno bolj rigorozno in zato tudi uspešno. Ta davek je dal leta 1929—1930 samo 145.3 milij., naslednjega leta je donos padel na 143.0, nato pa je od 1931—1932 dalje stalno naraščal najprej na 314.2, nato na 345.1, nato pa zopet na 476.0 milij. za 1933—1934, do kamor segajo naši podatki. Za 1935—1936 je računati donos tega davka na skoro pol milijarde Din in je tako postal davek na poslovni promet najdonosnejši državni neposredni davek, ki obsega skoro četrtino vseh državnih dohodkov od neposrednih davkov. Lovcem dravske banovine Gospodje lovci, člani združene organizacije. so nam poslali v objavo članek, iz katerega posnemamo: Slovensko lovsko društvo, ki ie bila enotno in samostojna organizacijo lovcev dravske banovine, se je razcepilo v mnogo podružnic, iz katerih pa je nastalo po zaslugi centralistično navdahnjenih organizatorjev enako število popolnoma nesamostojnih lovskih društev. Po zaslugi teh organizatorjev naj se sestavi iz lovskih društev cele države organizacija s centralno zvezo v Belgradu, s tej podrejenimi banovinskimi zvezami na sedežih banskih uprav in z banovinskim zvezam podrejenimi lovskimi društvi posameznih banovin. Ta centralistična organizacija lovcev cele države bi sama na sebi nc bila nikakn nesreča, če bi slonela na pravi demokratični podlagi in bi nudila posameznim lovskim društvom popolno samostojnost. Saj bi banovinske zveze pomenile, če pravilno tolmačimo pomen zvez, v praktičnem udejstvovanju Ic poudarek upravičenih teženj in stremljenj posameznih lovskih društev in bi centralna zveza, če se pravilno tolmači pomen iste, pomenila le avtoritativrfi poudarek opravičenih teženj in stremljenj banovinskih zvez, ali posamezne banovinske zveze ali tudi le kakega posameznega lovskega društva. Ali so imeli or nizatorji lovstvo primerna pooblastila od lovcev noše države za svoja or-gnnizatorična dela, je vprašanje za se, ki ga danes nočemo načeti. Izvršena ie pa ta organizacija na ta način, da io morajo lovska društva dravske banovine odločno odkloniti, če imajo količkaj zanimanja za napredek lovstva in količkaj stanovskega ponosa. j Zanimiv je že potek te organizacije. Izvršc- j vala se je od zgoraj navzdol. Organizatorji so ; sestavili pravila za Zvezo lovskih društev drav- 1 ske banovine, še preden je bila ta zveza usta- j novljena, okorna pravila za lovska društvo v j dravski banovini, še preden so bila tn lovsko ] društva v dravski banovini ustanovljena. Pn ne eno ne drugi bi nam ne bilo v spotiko, če bi pravila lovskega društva in pravila Zveze ustre- : zala potrebam lovcev Ker pa ne ustrezajo, so j pravila Zveze in pravila lovskih društev nespie- ] jemljiva Navedemo naj za našo trditev le nekaj razlogov Po pravilih Zveze nimajo lovska društva ni- j kakih pravic in so lovska društva ponižana pod ! niveau izvršilnih organov Zveze. Se odbornikov Zveze posamezna lovska društva ne smejo imenovati, marveč jih imenuje skupščina Zveze, pa ne morda izmed odbornikov ali izmed delegatov, ampak iz članstva dotičnega društva. Zveza odo-bruje poslovne rede lovskih društev, Zveza nadzira delovanje lovskih društev. Za ustanovitev lovskega društva, za odobritev pravil in poslovnega reda je potrebna pritrditev Zveze. Zveza sme skleniti razpust društva Lovska društva morajo od članov sprejete prispevke vsak mesec odpošiljati Zvezi, morajo o uspehih občnega zbora poročati Zvezi do konca marca vsakega leta, : morajo prošnjam Zveze nemudoma ustreči ter | predloge in pritožbe takoj Zvezi predložiti. Sklepe I občnega zbora moro odbor društva naznaniti i Zvezi v 8 dneh in sme Zveza v 8 dneh prijavili svoj ugovor. Spremembo pravil lovskega društva mora Zveza predhodno odobriti. Pravic nimajo lovska društva prav nobenih, pač pa dolžnosti, da plačujejo prispevke centralni zvezi in prispevke Zvezi. Tu v glavnih načelih označena pravila Zveze lovskih društev dravske banovine dajejo opoziciji lovskega društva povod, da se tem potom obračajo na lovska društvo dravske banovine s pozivom, da odklonijo na ustanovni skupščini Zveze nemogoča od zgoraj diktirana pravila in sprejmejo za Zvezo taka pravila, ki bodo priznavala lovskim društvom popolno svobodo in avtonomijo, Zvezi pridržala kulturno in narodnogospodarsko pomoč, društveno nadzorstvo pa prepustila državni upravni oblasti Obračamo se s tem apelom na lovska društva dravske banovine, ker nam ie vzeta možnost zavzeti naše gori označeno stališče nn skupščini Zveze. 'RODAJAtNE Beograd 7a"reh Naša auto in moto pneumatika je brezhibna in sigurna Delamo na tem da Vam omogočimo dolgo vožnjo za malo denarja. Informa cije v vseh, naših prodajalnah. aMM-ikM. Nova družba z oinej. zavezo. V trgovski register je bila vpisana Jugoslovensko - nemafika iin-portna in eksportna družba z o. z., Ljubljana (glavnica 300.000 Din, poslovodja Premk Milan). Nova zadruga: Vodovodna in gospodarska za-j druga v Zičah, z. z o. z.. 55iče, p. Loče p. Poljčanah. Odlog plačil je dovoljen Gornjeeavinjski poso-j jilnici v Mozirju, r. z. z n. z. za 6 let od 14. dec. I 1936 za dolgove pred 17. oktobrom 1985. obrestna i mera za stare vloge 2%. Jugoslovanska Standard Vacuum-Oil Compa- ! ny, d. d. v Zagrebu, izkazuje za 1935 čistega 15.36 1 milij., dočim je znašala izguba za 1934 5.5 milij., skupno s prenosi iz prejšnjih let pa 22.17 milij. Din. Glavnica družbe znaša 223 milij. Din. Borza Denar Dne 4 marca. Neizpremenjen je ostal le Curih, popustil je Pariz, dočim so vsi drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borji popustil na 9.35—9.45, na zagrebški borzi na 9.3050—9.4060, na belgrajski pa na 9.2952—9.3952. Grški boni so notirali v Zagrebu 32.66—33.25, v Belgradu 32.15—38.86. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 249.20 —250.80. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.30—6.40. Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.06— 14.26. v Zagrebu 14.06—14.26. za ultinio inarea 14- 14.20. v Belgradu eo notirali 13.90 14.10. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denar ni zavodi 2.95 8. za dolar pa 49.26 19.75. Ljubljana. Tečaji s priniom: Amsterdam 100 h. gold.....2963.15 2977.78 Berlin 100 mark............1749.01 —1763.79 Bruselj 100 bclg............734.18— 738.24 Curih 100 frankov......1424.22—1431.29 London 1 funt.......214.98- 217.08 Newyork 100 dolarjev .... 4279.69 - 4316.— Pariz 100 frankov............287.75- 289.18 Praga 100 kron..............180.61— 181.7* Promel na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 642.476 Din. Curih. Belurad 7, Pariz 20.206, London 15.125, Newyork 303. Bruselj 51.60, Milan 24.25, Madrid 41.875, Amestredain 208.10, Berlin 123, Dunaj 56.85, Stoc.kholin 78. Oflo 76, Kopenhagen 67.526, Praga 12.60, Varšava 57.70, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.6625, Buenos-Aires 0.83625. Vrednostni pnoirji Ljubljana. 7% invest. pos 75 77. agrar1 15 —46. vojna škoda promptna 368 360, bogi. obv. :i3 --66 H% Bler. pos. 81—83. 7% Bler. pos. 7'2—73, 7% pos. DHB 81-83. Z.-igr»*b Drž. papirji. 7% invest. pos. 7H bl„ agrarji 45 -45.50 (45.50), vojna škoda promplna 358 -358.50 (358.50), 3.. 4. 358 358 50. bogi. obv. 64.50 den., dalm. agrarji l*> <>' -5, 8% Bler. pos. 81 —82, 7% Bler. pos. 72 72.50 Delnice Priv. agrarna banka 330 240. Belgrad. I>rž., papirji. 7% invest. nos. 79 X1, vojna škoda promptna 2">7 358 ("5S.751, 5. :!58 lil., begi. obv. 64.50—64.75 (04.80, til.75); 62 <« 162 <>•'», 8°/n Bler. pos. 81—81.50, 7% Bler. po> 73 bi.. 7% pos. DHB 81.50 82.50. 7% stab. pos. 79 70 > Delnice: Narodna banka lit^i bi., Priv agrar. lin tika 238 - 239.50 ( 239.50. 239). Žitni trs; Novi Sad. Koruza bč. in srein 105 KKi, nan. 104 106. Otrobi bč. 06 98. ban. 95 97. Meni. 94 —96. Vee ostalo neizpr Tendenca vzdržna. Pro mel srednji. Živin« Ljubljanski sejem 4. marca 1936. ljubljanski sejmi ne beležijo že dolgo časa znatnega dogona živine ter ludi glede cen niso Iako meiodniui kot drugi važnejši sejmi po deželi, kar se ii lahko videlo iz podatkov o dogonu in prodan' 'Ivini. Znatnejši so le za konje in pa prašičke zu rejo, katera kupčija je ludi znatna. Kljub temu n« so kmetovalci skušali tudi na ljubljanskem -' imu r. manjšo ponudbo vplivati na cene. Zato je bil ludi danes promel majhen. Po uradnih podatkih je bilo prignanih nu rte jem (v oklepajih število prodanih glav): 17 (6) volov. 31 (11) krav, 18 (10) telet, 13 (7) prašičev, 158 (98) prašičkov za rejo In 324 (30) konj. Nadalje so znašale po uradnih podatkih cene: voli L 3.50 4. II. 2.75 -3.50. 111. 2—2.76, krave debele 2—3.50. klobasarice 1.50—2. teleta 4.50 6.50 Din za kg žive teže, prašički za rejo 100—170 Din za komad. En vol je bil prodan po 450 Din. Kulturni obzornik Prof. M. Dolenc: Pravna zgodovina za slovensko ozemlje Sostavni očrt. Izdala Akademska založba, Ljubljana 1935. Knjiga obsega XV + 559 strani. Vseuč. profesor dr. jur. et bon. c. Metod Dolenc je posvetil življensko delo razen kazenskemu pravu zlasti pravni zgodovini Slovencev. Desetletja je proučeval razne probleme slovenske pravne zgodovine, zajemal pri tem neposredno iz bogastva virov (pred vsem iz zapisnikov ljudskih sodnih zborov) ter izdal mnogo specialnih razprav. Nekako za svojo šestdesetletnioo nam je podaril sintezo življenskega dela tudi na tem polju svojega neumornega znanstvenega udejstvo-vanja. Skušal je zaokrožiti sliko pravnega razvoja Slovencev od naselitve v alpskem in kraškem ozemlju do političnega zedinjenja s Hrvati in Srbi. Privzel je tudi dognanja drugih m jih spravil nekako v sklad s svojimi nazori. Pri tem je moral občutiti na mnogih mestih vrzeli. Manjka znanstvenih študij o poedinih dobah in pravnih institutih. Zato je z lepo gesto pozval mlajšo generacijo k delu na tem polju. Svoj predmet je omejil pisatelj le teritorijal-no S tem je pridobila knjiga na snovi in obsegu ter nadkriljuje po sistematiki in bogastvu problemov daleko podobna dela iz hrvaške in srbske pravne zgodovine. (M. Kostrenčiča, Hrvatska pravna povijest 1919 obsega le uvod in viroslovje, T. Taranovskega, Istorija srpskog prava u Nema-njičkoi državi I—IV. 1931-35 je časovno omejena). Zalo je pač obžalovati, da je ostalo v knjigi toliko lutkovnih pogrešk in da je v seznamu najvažnejših uporabljenih del po tiskarjevi krivdi izostala črka P popolnoma (s tem pa vodilna dela zlasti prof. J. Polca in dr.) Dvomim, če more obstojati še težja naloga, kakor jo zastavlja slovenska pravnozgodovinska veda raziskovalcu. Dolžan je ugotoviti in znanstveno fiksirati prvobitni gospodarski in socialni sestav ter primitivni pravni red alpskih in kraških Slovencev, nato zbirati komponente- pritisk tujih političnih, socialnih in kulturnih razmer ter zasledovati rezultanto: medsebojno približevanje prelivanje in izenačevanje pravnih uredb in to skozi stoletja, iz katerih imamo tako malo virov in še ti ne govore o tem, kar bi nas danes najbolj zanimalo. Slovenci sami pa razen beležk sploh niso Imeli literarne tradicije Ko pa nastopijo s 16. stoletjem važni preobrati pod vplivom velikih pobud in obenem naraste količina zgodovinskega gTadiva, se da sicer določneje in zanesljiveje zasledovati razvoj prava in posameznih pravnih institucij v deželi, obenem pa nastane težko vprašanje, ali se še dajo v tej dobi otipati korenike prvotnega stanja, ali ni izkopala že uradniška država od Maksimilijana I. dalje na široko grob narodnemu pravu in pravosodju. Na vsa ta vprašanja je dal pisatelj odgovor v knjigi, ki jo je razdelil na dva neenaka dela, na dobo od naselitve do 16. stoletja (1-191 str.) in od verske revolucije in kmečkih puntov do 1918 (192-538 str.). V okviru obeh časovnih razdobij pa je zasledoval pisatelj družabni ustroj, pravne ovire, upravne in sodne oblasti, zasebno pravo (osebno, rodbinsko, dedno, stvarno, obvezno, odškodninsko), kazensko pravo in pravdno postopanje. Prof M. Dolenc je dokazal tudi s tem delom, da je osrednji problem naše pravne zgodovine: pravni in socialni položaj slovenskega kmeta. Živinorejec in poljedelc je bil Slovenec že ob času preseljevanja narodov. Nižje plasti poromanjenih prvotnih prebivalcev se niso mnogo razlikovale od novodošlih Slovenccv.Zato so se mogle kmalu zliti , s slovensko družbo, ki jih je absorbirala m pošlo- ; j venila. Ker Slovenci po pokristjanitvi niso ostali še nadalje neodvisen državni narod, ®e pravne in socialne osnove niso mogle razvijati nemoteno; j pričela je z aneksijo plemenskih državic in z osnutkom krajin postopna uvedba nemškega gospodarskega in socialnega reda, čigar prva znaka | sta bila uvedba pridvornega gospodarstva in stanovska zveza med zemljiščem in posestnikom. Ti osnovi je omajal šele dvig nesvobodnih ministe-rialcev in nastoj mest. Pridvorno gospodarstvo se je razkrojilo. Prenehala je bolj in bolj stanovska vez med zemljiščem in posestnikom. Razvile so se razne vrste podložnikov z delno osebno in gospodarsko odvisnostjo (prazniki in dr.), kar ie postalo v dobi novega veka še bolj zapleteno. Zanimivo je zasledovati, kako polagoma in pozno prodirajo iz mest na deželo oblike dednega zakupa in kako srečamo poleg meščanov končno tudi na deželi podložnike, ki so z ozirom na del dominikalne posesti vpisanii v knjigo stanovskih zemljišč (svobodnjaki). "osebno plastičen in posrečen je opis vinogorskih zadev. Ves proces agrarno-pravnih razmer moremo zasledovati do odprave nevoljni-štva 1 1781 in ukinitve podloirništva in gosposki-nega zaščitnega razmerja 1. 1848. To je eden izmed zanimivih problemov, ki jih najdemo v M. Dolenčevi knjigi. Z njo jc ne le položil skrbni akademski učitelj jurlstom prepo-treben sistematski učbenik v roke marveč tudi prikazal javnosti dejansko stan|e naše pravno zgo-j dovin.ske vede Zato spada »Pravna zgodovina« med najpomembnejša dela naše knjižne produkcije. Dr. Jos. Zontar. Slovanski svet (3—4) prinaša članek o Be- nešu, kot nasledniku Masaryka. Spektorskcga esej »Religiozna problematika pri Turgenjevu, Tolstem in Dostojevskem, ki ie najtehnejši članek te številke. Svoji razpravi pa nadaljujeta doc. Murko (Organizacija češkoslov denarnih zavodov) in prof. Veber (Etika zadružnega gospodarstva) ter J. Prochazka, (Ljudska štetja v Avstriji in koroški Slovenci). Hošlalek piše o »Češkoslovaški manjšini v Avstriji«, L Stare pa o »Češkoslovaških visokih šolah«. Važno pa je, da ta akademska revija zasleduje vse najpomembnejše knjige na slovanskem trgu, ki se tičejo narodnih ved ter nam t »biblioliji« daje njihove naslove po zgledu praške Slavvische Rundschau. Največjo pomembnost pa daje reviji bibliografski materijal, ki so ga akademiki začeli zbirati po naših časopisih, ter beležijo v »Odmevih iz slovanskega sveta v slovenskem tisku« vse knjige, prevode, predstave, predavanja ter tudi najmanjše članke in beležke, o političnem, gospodarskem, kulturnem in športnem (sokolskega bi lahko izpustili!) življenju v slovanskem svetu. V tej številki je zbrana snov za mesec januar 1936. Ta bibliografija bo vedno večjega pomena ter je vse pohvale vredno, da so jo uvedli akademiki, ki si kot »težnjo sodobne mladine« stalijo praktično poznanje slovanstva. V Zborniku za narodni ž«vot in običaje, ki ga Izdaja Akademija v Zagrebu, je napisal zanimivo razpravo »Prinosi slovenskim nazivima bilja slovenski rojak kanonik Janko Barlč (str. 181—228). Preden preide alfabetski red imen, poda nekako zgodovino slovenskega rastlinskega imenoslovja, kakor se javlja v najrazličnejših botaničnih knjigah. Te knjige od najstarejših do najnovejših obenem pa tudi razni slovanski zborniki, so služilo kot vir kan. Barletu za njegovo delo, ter tudi njegovi slovenski prijatelji, ki so mu zbirali imena Nato na 34. straneh razlaga slov. rastlinska imena od »a« do »j« ter jih skuša etimološko razjasnili. Obenem podaja tudi latinsko ime. Razprava, ki bc gotovo zanimala naše botanike — saj vemo, s kakšno vnemo je rajnki prof. Jcscnko iskal slo-venkih izrazov po starih »Novicah« — se bo š« nadaljevala. Zdaj opozarjamo nanjo vse ljubitelje rož iz slovenskega izrazoslovja. Abesinci niso poraženi? Mnenje nemškega vojaškega strokovnjaka ~ Abesinci celo napadalo' A b i e r 4 feJ /t^S'^ S:\tWi I Efm Abbi Addi \ Makale VAm^^radam '"^p^^lL ^ Pv -jO Ar1 -Tn. xDsrMr, VllHff jt.enaroi ,, . Jefijia Ailef oUcci Fecei, o fe v V ni I I ^ r fMucherin m t.Jaca « io 50 Km ■sssf P, Amba-iAla§% "M lacAsc^ki^ Jg Italijanska vojna poročila o siiajnih zmagali italijanskega orožja v Abesiniji potrjujejo tudi vojni poročevalci drugih agencij, ki so prideljeni italijanskemu vojnemu poveljstvu. Vendar nam doslej manjkajo poročila iz abesinskega, ali še bolje, iz nevtralnega vira. Zato je prav, če priobčimo mnenje vojaškega strokovnjaka »Frankfurter Zeitung« z dne 3. marca. Tam piše: O najnovejših dogodkih na bojiščih v Tigri poročajo o velikih italijanskih zmagah ter da so bile uničene cele abesinske armade. Za presojo dogodkov, ki so se zadnjih deset dni dogajali v severni Abesiniji, imamo le poročila iz italijanskih virov. Iz Desija ali Adis Abebe doslej še ni nobenega poročila, vsled česar je seveda stvar težko presojati. Maršal Badoglio prej ko slej la-konično poroča o uspehih zadnjih akcij Poročevalci italijanskih listov pa s strt'-'™ oorečnosbo mae vrzeli, ki so navadno značilne za uradna vojna poročila. Poskusimo tore) poudariti, kar sc nam zn sedaj dozdeva vsaj količkaj ugotovljeno: Italijanski prvi armadni zbor ter drugi zbor, kateri sc ie okoli Fnderte prvič pojavil, sta se z obkoljevalnim manevrom mogla polastiti gore Aradam ter sta armado rasa Mulugeta potisnila nazaj Prvotno je južno od Makale stala samo armada rasa Sejuma, ki je v glavnem bila sestavljena iz rednih čet, pa tudi iz neregularnih, iz tigrejskih kmečkih četni-kov, ki so se v majhnem vojskovanju uspešno izkazali. Ko se jc abesinska severna fronta pretiru-pirala, je ras Sejum svojo armado moral podrediti rasu Kasa, kateremu ic cesar izročil poveljstvo nad vso severno fronto. S tem bodi povedano, da je po zanesljivih in večkrat potrjenih poročilih armada rasa Kasa bila vsa abesinska •severna armada. Na povelje abesinskega vrhovnega vodstva jc ras Sejum moral skoro vso svojo redno armado oddati rasu Imru, kateri je tedaj vodil središče abesinske fronte južno od reke Takazc Ker oa je ras Sejum izjavil, da s tfko oslabljeno silo ne more zadržati italijanskega sunka od Makale proti jugu, je ras Mulugeta potisnil v sredina Sejumove fronte, torej naravnost iužno od Makffle, dele svoje armade, in sicer elitne polke cesarske garde, kateri so bili po evropsko izvežbani. Po italijanskih trditvah so te čele vodili beli častniki. Te čete, ki so štele kak.h 15 tisoč mož, so se postavile okoli masiva Aradama, katerega so kolikor mogoče utrdile. S tem pa je praktično armada rasa Sejuma prav za prav prenehala bm. Medtem pe so naskakovalne čete Kasa Se-bata od vzhoda, čete rasa Sejuma pa od zahoda neutrudno nadlegovale zveze med Makalo in etapnim križiščem Hauzijenom. Zapovrstni italijanski poskusi, da bi pregnali sovražniku iz Teni-bijena in zavarovali cesto Makala-sedlo Aboro, niso imeli uspeha. Ko je bil položaj Makale še bolj ogrožen zaradi tega, ker je čelo Mulugetovr fronte začelo udarjati celo čez reko Cievat, ;e P>adoglio poslal svoj na novo sestavljeni tretji armadni zbor v Enderto, deželo, ki leži južno-vzhodno od Makale. Te operacije so končale v 6-dnevni pa zelo krvavi bitki v Enderti, v Kilr ri so se Abesinci spočetka junaško upirali, a «o sc potem ločili od sovražnika in umaknili proti jugu Ne poznamo načrtov, po katerih abesinsko vrvi >/-no armadno vodstvo premika svoje čete Pč:č pa vemo, da so bile v boju okrog Aradama zapl.:lenc le čete čelne fronte Mulugetove in da maršal Badoglio pri nadaljnjem sunku svojega levega krila, ki je bil izvršen v treh kolonah, nikjer več ni naletel na večji odpor in da je orjaško gorovie Ala-dži mogel zavzeti brez boja. Neposredno potem, ko je bila zavzel« gora Arudam, je Badoglio zasedel kraj Onelo, ki l"ži kakih 35 km zahodno od Aradama. Iz Gae|p So si potem nadaljevale opcraciie proti levemu krilu nrmade rasa Sejuma, ki je armada rasa K isa v toliko, v kolikor je ras Kasa vrhovni poveljnik abesinske severne armade Zdi se, da je torej levo krilo armade rasa Se- juma zašlo v klešče dveh annadnih ib.irov ler bilo potisnjeno proti sredini fronte rasa Imru ob reki Takaze. Torej so ostale neokrnjene vse abesinske čete, ki so stale zahodno, sev : r.ozahodno in južnozahodno od levega krila rasu Sejuma, torej tudi sredina fronte abesinske severne .ireinde, njene predslraže in njeno levo krilo To bi sledilo celo iz italijanskih poročil. Osebna usoda 'asa Kasa strateško ni važna, ker to, vojaško nc kdo-vekaj pomebno osebnost vsekdar lahko nadomesti kdo drugi. Važno pa bi bilo, ko bi vedel', ah se je Italijanom res posrečilo osvoboditi svoic zveze z zaledjem od pritiska nnskakovalnih <:be- smskih čet na cesto Hnuzien-Makale. Italijansko poročila prav nič ne poročajo, da bi bila kdaj poražena dedžasmač Kasa Sebat in dedžasmač Kehcdc, katera sta tukaj vodila Abesince. Pač pa Italijani izrecno nuglašajo, dn čete drugega in četrtega armudnega zbora prodirajo proti sredini fronte rasa Imru. Torej se tukaj vrši bočni napad proti središču fronte, kateri bo baje kombiniran z obkoljevanjem na zahodu. Italijani sedaj v Tigri prodirajo v tropičnem visokogorskem ozemlju, ki jc povsod več kot 3 tisoč metrov nad morsko gladino. Vse, kar imajo sednj Italijani ljudi južno od Mauzicna, je za svojo prehrano navezano le na dovoz po ccsti Hauzien-Makala, katera pa ima 1500 silno ostrih ovinkov in serpentin. Najsi tudi bi Italijani dosegli jezero Ašnngi, bo treba njihove armade kljub temu preskrbovati še po tej cesti skozi Makalo. Nihče ne more trditi, da to ni zelo nevarno za tako veliko evropsko armado Poročilo iz abesinskega vira »United Press« poroča iz Adis Abebe 2. t. m.: Poročila, ki so danes od abesinskih severnih armad prispela v glavno mesto, ne zanikajo Ic velikih zmag Italijanov na Tembienu, ampak cclo trdijo, da jc gora Aladži še vedno v abesinskih rokah. Ko so Italijani naskočili ta gorski masiv, je ras Mulugeia s spretnim manevrom umaknil svojo armado, katera je bila medtem ojačena po treh armadnih delih, ki sloje pod poveljstvom treh izredno izkušenih strategov in znanih generalov. Te rezerve so baie okrog 100.000 mož močne. S tem manevrom se je vojnemu ministru Mulugeti posrečilo, da je spustil Italijane v soteske ter lih tam v zelo neugodnem ozemlju prijel. Druga poročila s severne fronte pa trde, da so abesinski čelniki pretekli teden udarili čez reko Mareb, ki meji Tembien od Eritreje ter udrle v severnozahodni del italijanske kolonije. Abesinske čete, katere jc vodil ras Eualus, so po teh poročilih zavzele kraje Adi Quala in Adi Catina. Pravijo, da je bilo pri tem ubitih več sto Italijanov. Poleg tega pa so abesinske čete zajele mriogo vojnega malerijala, strojnih pušk, topov, streljiva in živil. jjsifiS.,^, Ze leta 1812 je Francoz E. Hocguart pisal o umetnosti, kako spoznati človekov značaj iz njegove pisave. Toda šele pred 40 leti sc je razvila znanstvena grafologija, ki je kmalu dognala zanimiva telesno-duševno dognanja iz človekove pisave. Njena veljava je rasla od leta do leta. Sedaj pa so celo dognali, du sc iz človekove pisave da dognati, ali jc dotični človek zdrav ali bolan, ter cclo to, katero bolezen ima. Z o to vprašanje se najbolj zanima dunajski zdravnik flansY, ki trdi, da se za ta pojav premalo brigamo. V dunajskem medicinskem tedniku pravi, da ie za vsakega zdravnika, ki se praktično peča z zdravilstvom, brez vsega dvoma, da se zdravstveno stanje bolnika da razvideti iz njegove pisave. Iz pisave zdravnik lahko dela točno diagnozo ter celo prognozo. Pri tej priliki pisec navaja primer neke matere. Njen sin jc bil v tujini že preccj dolgo časa bolan. Domov pa je materi pisaril pisma, kakor da bi bil zdrav. Tudi »V tako veliki hiši, kakršna je vaša. gospod konzul, je gotovo zmeraj kaj, kar človeka jezi, kaj ne?« »To je pa le preveč res, ka,- pravite. Ali človeka jezi služinčad, kadar jo imam. ali pn se jezim, ker nimam služinčadi. nad katero bi se jezil.« Tukai s® «oreli štirje ljudje. V londonskem okraju Soho je začela goreti trinadstropna hiša tor sla v njej neoreii dve *eneki, en moški in 6 letu« deklic*. Kardinal Pacetli 60 letnih Demonstracije na ulicah v Bukareštu med pristaši narodne kmečke stranke ter med pristaši fašistične Gogove stranke. Demonstrante so morali razganjati ognjegaaci s curki vode Ali po pisavi spoznaš človekovo bolezen? njeni svojci ji niso hoteli povedati, kako je s sinom. Toda mati je iz sinove pisave s popolno gotovostjo sklepala, kako je sinu ter je točno pogodila. Tudi njemu samemu kakor tudi nekaterim drugim zdravnikom se je večkrat zgodilo, da najbolj skrbna klinična preiskava včasih ni omogočila dovolj zanesljive presoje o stanju in prognozi. V takih primerih je pVimerjava pisave bolnega človeka odkrila marsikaj, kar je zdravnik dotlej prezrl. Zato meni zdravnik, da se splača pečati se s tem vprašanjem. Rešitev po letalu Pred nekaj tedni je po vsej Severni Ameriki pritiskala katastrofalna zima. Mraz je bil tolikšen, da je celo ob atlantski obali daleč naokoli zamrznilo morje. Nekaj dečkov je hotelo to nenavadno naravno prikazen prav od blizu gledati. Fantiči so se predrznih iti celo daleč ven na led. Naenkrat pa je pridivjal vihar, ki je odtrgal ledeno ploščo od obale in jo s fantiči vred pognal na odprto in razburkano morje. Ker se jc medtem zno-čilo, dečkov niso mogli začet, reševati. Šele drugo jutro se je dvignilo mornariško letalo iskat pogrešanih dečkov. Po 18-urnem letanju in iskanju se je letalcu posrečilo zagledali ploščo, katera je bila ponoči priplavala že zelo daleč. Brezžično je letalo poklicalo na pomoč obalni stražni čoln, ki je srečno rešil sedem dečkov, ki so 24 ur prezebali na ledu. Sest dečkov je to svojo pustolovščino še kolikor toliko dobro prestalo, sedmi deček pa je bil tako ozebel, da so ga morali oddati v bolnišnico. Ko bi jih pa bili našli le nekaj ur kasneje, bi bili najbrže že vsi zmrznili ♦ Tonček vošči očetu za god. »Bog ti plačaj za voščilo, moj Tonček,« se je zahvalil oče. »Moja najsrčnejša želja današnjega dne je, da bi bil vedno dober, priden, pobožen iu pošten.« »Ja. že, atek, ampak ...« »Nič, ampak. To je najlepši dar, ki mi ga moreš danes duti.« * Ja, ampak vendar.« je jecljal Tonček. »Saj sem ti kupil že. drugo darilo.« * Zloglasni, a bistri čikaški senator Sorghum je nekoč v družbi bil predstavljen ugledni dami. »O vas som že mnogo slišala,« je gospa za-počela pogovor. »Mogoče,« senator so jo lokavo pogladil po bradi, »toda dokazati mi nič ne morete.« • »Četudi vam dani 5 jiar, jih boste v prvi bo/,niči zapili.« »Ljubil gospa, nič ni re«. V gledališče pojdern in ai bom wi la denar kupil prvo ložo.« Dne 2. t m. je kardinal državni tajnik Pacelli, dopolnil 60. leto svojega življenja. Rodil se ie 1. 1876 iz rodovine, katera je že od nekdaj svoie sinove dajala v službo papežev. V šoli kardinala Rampolle se je izuril za sijajnega diplomata ter je že I. 1912 bil glavni sodelavec državnega tajnika kardinala Merry del Valla. V letih svetovne vojske ga je papež poslal za svojega poslanika v Monakovo, kjer je zastopal sveto Stolico med Nemci. Pod njegovim sedanjim delovanjem kot državni tajnik je sveta Stolica uredila svoje od-nošaje z mnogimi državami sveta. Na svetovnem evharističnem kongresu v Buenos Airesu je zastopal sv. Očeta ter pri tem imel znamenite govore. Dasi sijajen diplomat in politik, je vzgleden duhovnik in nenavadno pobožen mož. Njegovi znanci in prijatelji vedo, da je njegova srčna želja umakniti se iz javnega življenja ter se posvetiti dušnemu skrbstvu. Ta njegova želja pa se seveda ne more izpolniti, ker sveta Stolica potrebuje njegovega talenta in njegovih sposobnosti prsd (B© loti: V soboto 4. marcija 1876. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 2 marca. V Medvodah bila ie 9. marca preteč, leta volitev novega občinskega odbora, pri kteri je bil tudi navzoč c. kr. komisar, da bi se volitev postavno, redno m mirno dovršila. Skoraj še le čez leto in dan volilci izvejo, da ie ona volitev ovržena in da se bode vnovič volilo 6. in 7. t. m Ta novica nas je torej osupnila in toliko bolj, ker se dotičnim vol Icem ni povecMto, zakaj da je ovržena volitev, pri kteri je bil nW6č c. kr. vradnik, kteri je bil po naših mislih svojetja posla sposoben in zmožen ... Ko sc ic volitVeno delo že sklepalo, je nekdo ves nevoljen, ker ni bi! v odbor izvoljen, se ustil da ta volitev »mora ovržena biti«, ako ga tudi tavžent forintov stane! Mož je boje sodi! po pregovoru, da zlata pesi vsnkoršnc vrata prebije .. Pri eni farni cerkvi ie cesarskega kraljevega okrajnega glavarstva vra-dni sluga oklical novo volitev s pristavkom, da naj spet zdaj nikar nc volijo »takih mul«, kakor zadnjikrat; pri drugi cerkvi je pa klical občin-ki j sluga s kratkim vvodom: Dobro me poslušajte, ker vam bom nekaj žmahtnega iri prav zabelje-nega povedal, nove volitve za občinski odbor bodo 6. in 7. marca v Medvodah kamor pa tudi svoje žene s seboj pripeljite! Ta pristavek je po vsled tega, ker se jih je od te fare pri zadnji vo-litvi primerno največ vdeležiio Ko se je kasneje občinski sluga opijanil, ker ic en polič žganja potrobil, jc: tudi pripovedoval, da je onega, ki je volitev ovrgel, to jako veliko stalo in da bo še bariglo vino dal, ako njega za župana izvolite ... In take reči se smejo goditi v izglednem c. kr. okrajnem glavarstvu ljubljanske okolice! V Londonu so uvedli gasilske obleke iz azbesta, katere varujejo moža opeklin. Obleka je tako udobno narejena, da se tako oblečen možak celo lahko na kolesu vozi -Ko bi človek sedajle imel ves tisti denar, ki iem ga zabunkal. to bi bilo danas pijačel« Veh ha gradbena in tehnična razstava v Leipziga Leipzrig, 2. marca t936. Poleg najrazličnejših razstav, ki se vrSijo ta čas v Leipzigu v okviru velesejma, vzbuja posebno pozornost velika gradbena in tehnična razstava. Na tem polju tolče Nemčija od leta do leta svoje lastne rekorde. Razstava, ki prikazuje delo tehnike in njene organizacije v vseh podrobnostih do popolnosti, pribija s tem nov pečat sodobne konstruktivne miselnosti, katera je tudi vodilna za nov način reševanja gotovih socialnih problemov. Ta znamenita razstava je dosegla v letu 1936 do sedaj največji razmah, kar si že lahko nazorno predstavimo s tem, da zavzema njen prostor površino 330.000 mJ. Zazidani paviljoni pa pokrivajo površino 122(100 m5. Te številke govore dovolj zgovorno o obsegu razstave. Ker je Nemčija predvsem industrijska država, se zrcalijo njeni produkti tudi v tem smislu. Skoro največji del celotnega razstavišča je oosvečen radi tega strojnim napravam, kateri sledi v nezmanjšanem poletu gradbena razstava. Sredina tega prostora je poudarjena z mogočnim žerjavom, ki visoko v zraku enakomerno kroži, se soušča in dviga. On predstavlja važen faktor sodobnega gradi-teljstva, ker obvladuje in dobavlja stavbišču ves potrebni gradbeni materijal. Ročno delo gradbene tehnike v Nemčiji se druži s strojnim delom v končno celoto. Od najtežjih, globoko zemeljskih do najvišjih nadzemnih zgradb, naj si bo zidanih, železobetonskih skeletnih ali jeklenih in steklenih, cestnih, mostnih, industrijskih zgradb je tu večni spremljevalec in oblikovalec stroj. Tem primarnim produktom velikega obsega so nanizane vse vrste obrtniških izdelkov, ki izpopolnjujejo to ali drugo vrsto zgradbe do svoje popolnosti. Vse tekmuje, tako da je poslednji in najmanjši detajl gotova tehnična vrednota. Kamnih Protijetični dispanzer otvorjen in blagoslovljen. V nedeljo ob 11 dopoldne je ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva in raznih odličnikov, kakor g. referenta za pobijanje tuberkuloze za dravsko banovino dr. Neubauerja, ravnatelja okrožnega urada dr. Bohinjca, vodje pisarne protituberku-lozne zveze in Rdečega križa Skalarja, dekana Mateja Riharja, načelnika Kosija, upravnika smodnišniee Paunoviča in raznih drugih odličnikov našega mesta, predsednik tukajšnje lige dr. Polec olvo-ril novoustanovljeni dispanzer. Po otvoritvi je g. dekan Matej Rihar blagoslovil vse prostore dispanzerja kakor tudi rfintgen-aparat. Vsa otvoritev se je izvršila skromno, kakor je tudi liga sama tiho in skromno delovala v prid našemu prebivalstvu. Popoldne pa se je vršila v Kamniškem domu akademija s sodelovanjem pevskega društva »Solidarnost« in članov dramatičnega odseka društva »Kamnik«, ki je tako v moralnem kakor tudi v materialnem pogledu jako dobro izpadla. Naše mesto si je s to socialno ustanovo zopet mnogo pridobilo za borbo proti jetiki, ki v našem okraju tako neusmiljeno gospodari. Ob tej priliki moramo prav posebno omenili g. dr. Roberta Neubauerja, ki je posvetil vse sile tukajšnji ligi in brez katerega bi danes prav gotovo ne imeli še lastnega tanzerja. Da se mu je tukajšnja liga vsaj neko- oddolžila za njegove velike zaslug«;, mu je otvoritvi poklonila krasno in umetniško izdelano diplomo častnega članstva. Vsa pohvala pa gre ligi sami in njenemu odboru, kateremu predseduje agilni in požrtvovalni predsednik dr. Julij Polec. Razveseljivo in omembe vredno pa je dejstvo, da so pri tej socialni napravi sodelovali prav vsi. tako industrijci, obrtniki, trgovci kakor tudi delavci, meščani in kmetje, Liga si šteje lahko v ponos, da je v dobi enoletnega tihega delovanja zgradila svoj lasten dispanzer, opremljen z rontgen-aparatom in vsemi drugimi potrebnimi pripomočki in da so vse te naprave izključno njena last. S to napravo je sedaj postavljen temelj za nadaljnje intenzivno delo v borbi proti jetiki, zavratni morilki našega naroda. Tukajšnji protituberkulozni ligi iskreno čestitamo in želimo, da bi dispanzer kar najuspešneje deloval v prid našemu prebivalstvu. Za naše morje Krajevni odbor Jadranske straže je imel v ponedeljek zvečer v restavraciji »Zvezda« svoj redni občni zbor, ki je v svojem poteku podal točno sliko neutrudnega delovanja krajevnega odbora. Pred številnimi udeleženci se je predsednik g. Josip Pogačnik, gen. tajnik TPD, najprej spomnil med letom umrlih članov in odbornikov, nato pa je v obširnem in stvarnem poročilu govoril o de'n in težavah kraj. odb. v preteklem letu. Dva nailepša, vidna uspeha tihe celoletne delavnosti sta kongres JS in pomorska razstava. Največ trajne skrbi pa je kraj. odbor posvetil denarnim virom, ki se Spoti Smuka na Triglavu Gradbena razstava nudi pa Se posebne zanimivosti izven načina obdelovanja posameznih objektov v tem, da je razstavila načrte in modele naselbin ter gospodarskih objektov, ki so izpopolnjeni na podlagi dosedanjih nedostatkov ozir. izkustev. Zanimive so tudi zgradbe, prireiene za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi. Na te zgradbe polaga Nemčija gotovo zelo veliko važnost, kar se vidi po precizni in smotreni izdelavi objektov. Poleg vseh teh strogo tehnično pojmovanih zgradb nudi pa ta razstava tudi nekaj umetniško prikazanih detajlov kakor n. pr.: vrtove, vodoskolce in notranje ureditve modernih stanovanjskih poslopij. V svrho razumevanja vseh obiskovalcev sledi razstava vseh potrebnih materijalij in tehničnih no-votarij, ki spadajo k opremi zgradb Posebno velika je tudi razstava soecijalnih strojnih izdelkov. V ogromnih paviljonih, ki so posvečeni proizvodu sile in toplote, se vidijo razne naprave, kakor: kotlarne, črpalne naprave, kompresorji. kurilne in zračne naprave, industrijske i peči, najrazličnejše armature, merilni aparati Ud ! Ta razstava napravi na vsakega obi-kovalca mo- ' gočen vtis. Omembe vredni so posebno izpopol- i njeni stroji za obdelavo lesa in kovin. V zvezi s I strojno razstavo, ki je stalno v oogonu. je razstava j elektrotehnike, ki prikazuje delo od proizvodov I struie in njene uporabe v industriji, obrti in go- ! spodinistvu do vseh njenih iznajdljivosti. Ni mogoče na tem mestu naštevati ves ogromni in zanimivi materija!, ki pride tudi za naše gospodarske kroge, podjetja in obrtnike v poštev, I zato bi bilo samo priooročliivo da si vsi na lem polju interesirani sami ogledajo lo imnozantno gradbeno in tehnično razstavo v Leipzigu. Ing. R. G. stekajo v mladinski sklad za mladinski dom na Jadranu. Posledice znižanja uradniških plač pa je kakor druge nacionalne organizacije čutila tudi JS tako z ozirom na število članstva, kakor tudi z ozirom na dotok denarnih prispevkov. Zelo voliv-no je posegel k. o. tudi v akcijo za zvezo Slovenije z morjem. Največji pomen JS pa je v tem, da se tudi že širše občinstvo čimdalje bolj zaveda važnosti, ki jo ima morje za državo, pa tudi za ožjo Slovenijo. Tajnik g. Marjanovič je poročal o podrobnejšem delovanju k. o. in njegovih sekcij, mornarske, damske, poštne, propagandne in izletne, ki na terenu širijo idejo JS. Vse so bile dokaj delavne in so priredile precej prireditev, ki so vse kljub težkim razmeram dobro usoele. Blagajniško stanje je po poročilu blagajnika g. R. Ogrina zadovoljivo, čeprav ne izkazuje bogve kakšnega dobička, ker JS pač ni pridobitno podjetje. — G. finančni svetnik Mozetič je v imenu nadzornega odbora predlagal dosedanjemu odboru za njegovo vestno in urejeno poslovanje razreš-nico. Predlog je bil soglasno sprejet. Pri volitvah je bil za predsednika z velikim navdušenjem ponovno izvoljen g. Josip Pogačnik, v odbor pa gg.: prof. Bačič J., dr. Božič J„ uradnik OUZD, podravnateli tobačne tovarne Golob Fr., banski svetnik dr. Guštin Al., polk. v p. Kristan Viktor, Kmet Nada. zassbnica, sreski podna-čelnik Likovič Jože, tajnik Učiteljske šole Marjanovič Hubert, direktor Zanatske banke Ogrin Raj-ko, Gostiša Zdenko, major Ungar Aleksander, trgovec Verbič Anton, magistratni komisar dr. Grošelj Leopold; za načelnico Ženske sekcije je bila izvoljena ga. Marija Pirkmaierjeva, za načelnika mornarske sekcije zobozdravnik dr. R. Hla-vaty. V odbor so bili sprejeti tudi zastopniki ljubljanskih dnevnikov. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predsednik oblastnega odbora JS. g .dr. Pirkmajer, ki se je zahvalil krajevnemu odboru za njegovo požrtvovalno delo, in general g. Jovanovič, prosvetni šef g. prof, Breznik kot predsednik podmladka JS., inž, g, Vidic v imenu krajevnega odbora JS, L>ub-ljana-železnica. I. V 'prlglavskein pogorju bodo oskrbovan« «le«l«6e ^ l*»stnja.nk« HPD: I. Koča u Triglavskih jezerih «Wi3 m v iVuni ml IA. marca'Jo 15. maja. Koča Je preurejenu za v.im-skn bivanje tur Je ua ruv.polngo devel kurljivih sob 7 24 posteljami, razen lega šc kurljlvo leiišče z.a IA oseh. Pronočnlna znaša za Mano nn skupnem 1 < v, i S,' u [Hn HI, v sobi Din 'JO, z.a nečlane nu skupnem ležišču llin IA. v soM Din .10. Celodnevna pretirana pri daljšem, bivanju llin 115 z.a osebo. Izhodišče za puset koče pri Triglavskih jezerih Je ielezniik« postala Bohimjek« Bistrica. Doliod It Bohinja č«/. Planino Ovčarijo — 1700 m pot uir, ali od Zlatoroga i!ck planino na Krajn 151.1 m pet ur Koča pri Triglavskih jiverih Je izhodišče v osrednjo Triglavsko iKogorJa. V v s o.i okolici so leipa smučišču tor daljši izleti talko n. pr. na Pi-Sivee — 170.1 m dve uri, čez Kal na I.anievico 200c1 m tri ure, (Vz S.|a|»e in za Tičarieo na llribarieo 2.v75 m tri ure, ali v7.|K>n ua Kanjavee 2508 m tri ure. 7, lepi m smukom j po ilo-l in i Triglavskih jemer pri povratkn. Prehod črn. | Hrlbnrioo na Veje polje tri ure tn pol. od tod do Vod- | ulkove koče 1805 m ikiI uro, ali čerz Zgornjo Krmo ua Staničovo kočo 23,1? m 3 ure, od tod v Triglavski dom na Kredarici eno uro. Dolga in strma »nežišča s T T r i -bariee na Triglavska .jezera in iki Veljaki dolini na Velo polje nudijo Izžvežbnnemu smučarju največji uli-tek.' Informacije radi vodnikov in nosačev dobite v hotelu Sv .lune«, v hnlelu Zlaloroir ali nri Ivann 2vanu. Srednja vas v Bohinju. •J. Triglavski (inm na Kredarici ■— 29/5 m — je oskrbovan tudi od 15. marca do 15 mala. Na ra7iixv lagti le IA kurliivih sob z. 30 posteljami ter »krnimo netil ležišču Din lil. v sobi Pili :|n 7.a nečlane na aikuip nem ež.išču Tlim 10, v sobi llin 20 r.a nečlane n« skupnem ležišču Din 20, v sobi Din 10. Celodnevna pre hrana pri daljšem tdvanln Din 40 /a ,*ieho Zelez.niška uostaja 7.a tahodišče na Kredarion je Mojstrana. Triglavski dom je najvišja zimska postojanka v .lulltskih Alpah. Stnež,ne prMUke so Idealne, kraisna smučišča preko ledenika In v Gornjo Krmo nudilo iz vežlian im sm učar lem naitveiot.a i/. Mojstrane ali ta Bohinja na Krodnrice ln Stailičovo kočo sme -z.ali-tevati 0iti SO. z.a noAnje i'z Bohinla na Svedmera Jezera Din 60 Pri voč kot petdnevnem blvamjn veUado članske preuočn.lne tmdi 7,ji nečlane L7AP (»I«ibtmn) Hej« miravneK« odbor» bo iU ni* ob IS v lamHki sobi kavarne Kimono. Prosimo, da so «eje udeieie |K>log odbornikov šc člani tehnUMn«« odseka ui mladinskega odseka Seja Je Izredmo vnž.na radi podv.veanega prvenstva. Tekma la bukov pokal na Uošci dne H. i/inroo rt St. TuristovNki klub tSkalat podr. Jesenicc priredi 8. t. m. nn Ilolol tekmo v aliMkt kombinacij! 'a bukov pokal. Stnrt ob 10, uri. Pogoji: Tekmovali srnico le čjaui smučarskih klubov starejši od 'H lel. Pokal si pridobi klub s (remi najhollilml tekmovalci, ki skuimo dosežejo najboljši čas l'n tekmi z.a ivokul se tekmuj« v isti kombinaciji z.a alpsko prvenstvo (io renjske po pnsubiiih pravilih. Prireditev završi s taknio nelzvcž,banih na kratki progi. Tekme .-e nricleil |K»l«g drugih kimonov tudi e.unlralni predsednik ilo-renjskegn Knntov«kega kluba. S^siniški z.bnr: llehn Hubert, Praček Ciril. Novak .lože Crbnr Slavko in dr., da se oddolžijo -tnrini zji mlih ocece Tokn.a i« med klubska. TloviOa »tarlh innuiov. Snega Je |s>ldriigi meter Pridiite v čim večjem Mevllnl Vso (vttalo, 7.1asti reklama, na Itožel v soboto In ne delJo. /VaznonOfi Mublinno 1 Sadjarska is vrtnarska /«Wr wz-n, rn Moste irr\ Ljubljani valu k skioptlAueinn predavanju drevi ob pol S v Nurodin: šoli ua Zaloški cesti. Prtulnval bo sad jurski strokovnjak g Is-nanl n prnviluem obri*M*va-irjii sadnega drevja. 1 Ljubljana im« dr*\ i ob pol S pevsko vajo colot-noga z.Iku-i. v beli dvorani Uniona. Prosim r.a jsdno-številno udeležbo. Pevovodja. 1 Opozarjamo, tla jc violinski koncui t violinista Karla Ituida. ki Je bil prvotno določen ra Jutri petek dne 0 t. m preloien na isimerioljek. Al. t. m. to i>a vsled lega, ker ho je njegova sodolovalka pianistka Zora Zaruikova poškodovala roko Kuii>lb-ne vntoipnlee ostanejo v veljavi. I 1' nedeljo, dne n. i m. ob ii dupobtM bo v ril-harmonlčui dvorani 11. letošnji mladinski konoort pod naisiovom . trije. Operna pevca Zvon im i ra Zuipmičiče va in Jože G-ostlč IkikIii pela celo vrsto arij iz naj različnejših arij in dva operna rineta. Nu klavirja spremili a pianist Marijan Llpovšok. Uvodno besedo » oizironi na naslov mladinskega kouoerta in spored bo komi skladatelj Tzmil Aadmtč. SijK>r»'«l. ki Je obememi ™to|>ulea. velja 1 Din in se dohi v Matični knjigarni. 1 .Vočno sluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyriev» e. il; mr. Tniikocay ded.. Metalni trg 4 i«n mr. Ilstnr. Seleoburgov« ul. 7. L J11BI J A ^«1* < * r. i F D AI. I š<- P DRAMA Začetek nb 20 relrtek, 5. marca: Gospotki dom. Red B. Petek. 6. marca: Zaprto. Sobota, 7. marcu: Pesem r ceste. Red C. OPFRA Začetek ob 20 Četrtek •>. marcu Šaloma Reri četrtek. Petek. 0. marca Zaprto. Sobota, 7. marca: Katarina Izmajlovu. Red 11. M A KI BONSKO CiLFIMUSrR fletrfek. ."5. marca: oh Cipnu harov Roti C Pro-miera. Petek, fi mar^a: Zaprto. Soibot;i, 7. mami ob '20: I'cseli kmetič. Znižano oo>no. Ooslovmi.jp g. Cirila Brntu/a ITI. V IVigrlavHko po^orjo ^loidei^i tnimi tečaji t 1. Od 22. do 29 m aren 196H pod vodHivoin Ko«p. Kvodra Janama od Mojstrano do Orne proti. 2. Od 29. mniva do 5. aprila IPflO pod vodiftvofm i*. Ko#?cm Ladola od Mojstrane do Vor:!«. 3. Od 18 aprila «lo 2fl aprila pod vovan.N>ke ziJU»ko š>jM)rt/ne z.veae in Z verze z.a tnijski promeit r dne 4. m aren Kraniska ari'Aori v netleljo, dne 8. marea o*b I po^ poldne dramo *Lopa V Ula«. Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 5 marca: lfl Ven<* i šla«urjev (ploSče). — 12.45 Vremenska napoved, iioroftila. — 13 Na|K>vi*l 6aKa, objava spore«la, ol>vi>stila. - 1.1.16 Operni z.bori (.plodče). — W Vremensko poročilo, tsjrz.n i todaji. — 18 Skla»lbe edicije Rie.h. Btrnliac.ha. Borki« (Itadiijslkl orokosterl. — IS.10 SJovenščina z.a Slovence (g. dr. Rudolf Kolaričl. — 19 Napoved čnsa. vremenska na-IKrvoil, objava sporeda, obvestila. — 10.30 Nn<\ ura: Sukolsko predavanju ( iz Belgrada). 20 Slovenska klavirska gladita: t. ura. Skladbe: Braviuičar Kogved časa, i vremenska napoved, imroč.ila, objava s|M>rtsla. - 32.lč Rad I laiki J az.7, Konce oh 33. Drugi programi« Četrtek. 5. moren: Belgrad: JO KoračJiice '\ir\ valčlki. — 30.:*) Narodne posmi. — 31 Koncert Jugosbo vanskega glasbenega društva iz Zemiinu. — 32 PluHi-r-— 32.30 Pevski kvartet. — Zagreb: 20 Prenos iz Bel grada. J3.1S Plesna glasba. — Dunaj: 1B.S0 ZboTfle baUule. — J0.20 IjOharJeve pasmi ua ploščah. — 21 Ve sel« ura. — 22.10 Zabavni koncert. 21.15 Plesna glasba. — Budimpešta: 19.4(i Pravljična igra. 31.30 Violina in klavir — 32.40 Operni orkester. — Trst Milan: 17.LS Plesna glasba. — 20.35 Uiordanova opera Hiibirija.. - Him-Bari: 17.15 Klavir in petje. — 20.35 Pietrijeva opereta Potopuškl kvartet-. Praga: 10.30 VojaAka godba. — 30.16 Iz operet — 21.15 Orkestralni in pevski koncert. — 32.15 PloAče. — ]'aršaea: 311 Zabavni koncert. — 21 Rybickoga igra -Puščava . 31.35 Poljske narodne pesmi. — 32 Komorna glasba. — 22.30 Lahka glasim. Berlin Kan igsbcrg \'rat islava: 20.10 Veliki radijski orkester 17. Konigslierga. Ham burg: 19 Vojaška godba. 30.10 Plesni večer. Lip ska: 18.15 Romailtličine ]>esnil. — 20.10 Hitierjevski ve-čer. - Kol n: 30.10 H-adldtfko zre.alo. 32.30 Schiiinijiiunove skladbe. Frankfurt-Stuttgart: 30,10 Mozartov ciklus. Monakovo: 30,10 Narodnosocialisticini večer. - 31-10 Večomi koncert raili.lsikeu-n orkestra. 23 Komorni orkester. Obvestilo Pri našem zavodu kupljena sreeka državne razredne loterije št. 85.984 je zadela pri žrebanju dne 28. februarja L 1. dobitek in premijo v znesku 405.000 Din. Polejr te premije je bilo izžrebanih tudi mnogo večjih dobitkov. Ker smo danes prejeli že nove sreeke za 1. razred 52. kola. priporočamo cenjenim interesentom, da si iste čimpreje nabavijo. Cena eole srečke je v 1. razredu 200 Din, polovice 100 Din in četrtinke 50 Din. Za cenjena naročila sc jiriporoča Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 L. Ganghofer: »0 Stud Hniigcliss Roman »Ne! Lov me je pač veselil, toda odvadil sem ee ga. Ni povsod v navadi, da bi lovili tako, kakor je meni všeč. In drugače mi ne ugaja. Kdor ni rokodelec kot službujoči lovec, ta bi moral vendar odkriti v lovu kaj boljšega kot samo živčni dražljaj, ki ga f>ovzroča boj med človeško zvijačo in živalsko zvitostjo. Za moj okus jo najplemenitejšl mik lova v notranjem stiku z naravo, ki se odpira pred nami na samotnih sprehodih kol mistična knjiga. Tu čitaš čudež za čudežem. Ob njeni veličini šele moremo prav oceniti sebe. Čutiš se manjšega in manjšega. To sjžoznanje nima nič obtežujočega, nič ponižujočega v sebi. Nasprotno, prideš do jasnosti in miru, oprostiš se vsega puhlega razglabljanja, ter se spremeniš sam v košček zdrave narave. Zaveš se: hudo si majhen, toda prostor, ki ga je odmerila narava tvoji osebici, moraš izpolniti, torej uživaj življenje in veseli se ga!« Guba na Tasilovem čelu je bila izginila. Prijel je svojega gosta za roko. Po nekoliko korakih je Obstal pred nekimi vrati. »To vam moram pokazati. to je najsvetejše mojega očeta.« Forbeck je mislil, da bo videl kakšno lovsko pravljico ter je osupnil, ko je stopil čez prag. Majhna, belo pobeljena sobica s čistim podom, z oknom brez zastora. Vsa oprava je obstajala iz železne, s sivini suknom pregrnjene postelje, iz starega, s počrnelim usnjem prevlečenega naslanjača in velike železne blagajne. Po stenah je viselo, začenši pri stropu, okoli tisoč kozjih rogov drug zraven drugega, vrsta pod vrsto, tako da je bilo nad podom komaj še za mizo visoko praznega prostora. Na tleh ob steni je drug jtoleg drugega slala vrsta gorskih čevljev, več kot sto parov, vsi pokrili z drobnim prahom. -— Vonj namaščenega usnja ie težko ležal v sobi — -•Kadar odhaja oče iz lovsko koče. da bi se za kak dan odpočil tu na flubertovem, stanuje v tej sohi. Tu ima vse, kar ga najbolj veseli. Na te čevlje je ponosen, sam je izumil za vsako gorsko formacijo posebno vrsto železnega podkova. V vasi imamo čevljarja, ki dela skoro izključno za mojega očeta in s tem preživijo veliko družino. Stvar ima torej tudi svojo dobro plat. In v tej železni blagajni ima papa zaklenjeno drugo veselje. Neko j>o«ebiio ljubezen ima za nevdelano drago kamenje, posebno za satire m rubine. De-mante ima rad samo vretenasto brušene. So ljudje, ki jim toliko zaupa, da jim dovoli včasih kak pogled na železna vratca. Mi otroci nismo toh zakladov še nikdar videli. Toda njegov puškonosec pripoveduje čuda o Ipj zbirki Dn je ludi pdini človek, ki mu oče tako zelo zaupa, da sme mesečno enkrat vzeti kozje roge s stene, da jih očisti Od kozlov so. ki jih je papa j>ostrelil na lastnem svetu okoli Hubertusa. In so njegov največji pono«! Saj je pa tudi zelo napredoval. Prod tridesetimi loti. ko je odkupil kmetom lovno pravico, je ustrelil prvo poletje samo štirinajst kozlov, zdaj pa letno slo ali pa še več. To ie vendar uspeli, ki krona drlo celega življenja? Ne?< Plaho se je oz.rl Forbeck v Tasila. ki je izgovoril te besede s toitim nasmehom ler zdaj umolknil. Forbec.ka je prešinilo mrzlo, kakor da se plazi mimo njega duh te hiše Samo dn bi nekaj rekel, je vprašal: Puškonosec, ki sle ga omenili, je tisti France od včeraj?« >Boa obvaruj! Hornegger Franc je jiošlen iti zmožen dečko. Lovec, katerega mislim, io bivši I drvar. Nokako j)red trinajstimi It-li je zbudil kot jjosehno drzen gonjač očHovo pozornost Povzdig nil ga je v lovca in pred nekaj leti za svojega puškonoscp in tajnega «vptovalon ("v boste nn svojih izletih srečali lovca, čigal pogled -vnin bo pognal kri v lice lisli bo Moi oče priseg" mi lega človeka. Meni je njegova neizbežna druščina pokvarila vesolje do lova. Puško vzamem samo še takrat, kadar lui je zajKivedano. In oče malokdaj ukaže. Svoje kozle strelja rajši sam. In njegova edina želja je. da bi živel tako dolgo, dokler ne bi pokril z rogovjem praznega prostora tu na steni. Naj mu usoda izpolni to najbolj vroče hrepenenje njegovega življenja. Želim mu to iz srca.< Na grajski strehi je zaj>el zvonec. »Pojdival H kosilu zvoni!« Zapustila sta sobo z rogovi V biljardni sobi — salona na Hubertovem niso impli — sta našla Gundi Kleesbergovo in Kiti. Moreče občutje, ki je za.ielo Forbecka v zadnjih minutah, ga je minilo, ko mu je stopila Kiti nasproti. "•Zelo me veseli, da vas vidim pri nas.« Segel ji je v roko. n iz ust mu ni hotela nobena beseda. Teta Gundi sp je vznemirila. Na srpčo se je pojavil la hip mod vrati sluga in Kleesbergova je prišumela k parčku: »Smem prositi?« In že je hila sppt v novi zadregi. Zaskrbel jo je vrstni red, i»o katerem naj hi odšli k mizi. Brez pomoči se je ozrla na Tasila ter mu jk>-niigaln z očmi. Našla je nepričakovano pomoč. For-hpek je slopil k njej ter ji ponudil roko To jo je lako zmedlo, da |p na njegovo vprašanje, ali sp je njeno stanje žp kaj zboljšalo. dala čisto napačen odaovor. Kiti so je oprijela bratove roke Kaj praviš. To je dvorljivosl! Hiliotaje je pritisnila licp na bratovo ramo VIII. POGLAVJE Po kosilu so nn odprti verandi pili kavo. Perje jprihonk in divje trte. ki so se ji pričpli listi že rdeče spreminjati, ie metalo trepetajoče sence po beli mizi in zunaj jo čphljal vodompl z iskrečim se štropotom. Medtem ko je Gundi Klposbergova nalivala skodelice, je ponudil Tasilo svojemu gostu cigare in io vzel tudi sani; nato se je pa jiogreznil v pleteni stol. ne da bi bil j>o svoji vsakdanji navadi si-gol po časopisih, ki jih je bil Fric položil nn običajno mesto Kili jp lo opazila ter skočila kvišku: Pojdilo. gospod Forbeck. nekaj vam bom pokazala, kar morate videti!. Sla jc k ribniku in Forbeck ji je sledil. »Vidite te orjaške postrvi Mlajše eo šele od letos, večje imamo j>a že štiri leta. Ali vidite tisto prav veliko tam? Pozna in«, ker jo krmim. Le poglejte, zdaj že prihajal« Vabeče je iztegnila roko, in ne da bi pogledala Forbecka, zašepetala: »Proeim, recite mojemu bratu kako besedo, nesrečen je. ker ne more čitati svojih časopisov I« Forbeck je smehljaje se prikimal ter se sklonil nad ribnik; v zeleni vodi se je med listjem in algami sprominjasto zrcalila jxxloba, sončen obrazek, ki ga je okrajek bele čepicp senčil tja čez oči. »Le jžoelejte. kako ona vplika preganja male,« se je Kiti na glas zasmejal« in zojiPt zašepetala: . Ce bo imel Tis svoje časopise, bo mogla pač ludi teta Gundi kaj pokrainljati z vami. Pri kosilu sfp videli samo Tasa; to je teto razburjalo O sebi up govorim, a tudi njo ste močno zanemarjali! »OprostiteI« je zašojietal Forbeck ter pogledal v oči zrcalni podobi, ki ee je v prhu kapelj razblinila. da bi se spet takoj zasvetila »Oprostiti? Najprej morate oprati svoj greh. In govorite s teto Gundi o f>rofesorju NVernerju. navdušuje se zanj.« In stopajoč oh brogu ribnika je zvišala glas. >Ne, kako je smešno! Poglejte no, zdaj pa res [>lavn zjj menojl< Opazila je, da se je Kleesbergova pojavila na verandi. Da. tetica, prideva takoj k Forbeck je izpričal, da zna ubogati. Ko no zopet sedeli za mizo. je usjtešno rešil svojo prvo nalogo. Tasilo se ni dolgo ustavljal, in čim je razgrnil enega od listov.se je lotil Forbeck svoje druge naloge ter vprašal gospioo Kloesbprgovo. ali jp bila obiskala razstavo v monakovski stekleni pn-lači. — »Sem!c je prikimala teta Gundi. ne da bi dvignila oči z vezenja, ki ga je bila pričela. ^Saitio dva dni sva bili v Monokovem.« ji spgln vmes Kili. »in sva bili trikrat v steklen; palači. Teta Gundi se ni mogla do sitega uagledati ZpIo. zelo se razume nn umetnosti« »Ali otrok!« Tinčkove in Tončkove prigode 270. Dečka si razdelita zaklad Js^jssi? Nc daleč od hiše Tinčkove matere sta dečka sedla na tla in si pošteno razdelila zaklad, ki sta ga prinesla s seboj iz Afrike. »Tako. Zdaj pa vsak na svoj dom,« je dejal Tinček, ko sta pospravila vsak svoj del. »Nobeden nama ne verjame, da sva bila v Afriki,« je Tonček še enkrat žalostno ugotovil, ko sta se poslavljala. »Nazadnje še sama ne bova več verjela in bova mislila, da se nama je vse skupaj sanjalo.« »Se ne da nič pomagati,« je Tinček vdano vzdihnil in skomignil z ramo. »Torej zbogom, Tonček! Lepo pozdravi mamo!« »Bom. Hvala!« je obljubil Tonček in krepko stisnil prijatelju roko. Tako sta se poslovila in odšla vsak na svoj dom. Neslišno, po prstih se je Tinček splazil do praga materine hiše in prisluhnil. V hiši je bilo vse tiho. Narahlo je pritisnil na kljuko, odprl vrata m pokukal v izbo. Mama je sedela pri mizi, obrnjena s hrbtom proti vratom, podpirala glavo ob dlani in nekaj premišljevala. »Gotovo misli name,« je šepnil Tonček in se ji neopaženo splazil za hrbet. Ko je mama začutila dvoje drobnih, mehkih otroških rok na sebi, ie prestrašeno planila pokoncu in se obrnila. »Sinko! Moj sinko!« je radostno kriknila, ko je zagledala svojega Tinčka živega in zdravega pred seboj. »Mama! Moja mama!« je prav tako radostno vzkliknil Tinček in sc ji vrgel v objem. Pet minut, pet dolgih minut ni bilo v izbi slišati drugega kot cmokanje gorečih poljubov. Kuža Muki je medtem čepel na tleh in ves zavzet gledal nenavadni prizor. Od časa do časa je začudeno zmajal z glavo in komaj slišno zabevskal predse, kakor bi hotel reči: »Če človek cmoka, kadar klobaso hrusta, je razumljivo; če pa cmoka s prazn;mi usti — nak, to mi pa ne gre v glavol« In res mu ni šlo. Kako tudi, ko je pa imel v glavi — pasje možgane! Ko sta se mati in sin dovolj nacmokala, je mati vzela Tinčka v naročje in Tinček ji je začel na dolgo in široko pripovedovati svoje čudovite prigode iz Afrike. »Kar pripoveduj!« ga je vzpodbujala mama, ko je za hip prenehal. »Jaz ti prav rada verjamem vse.« »No, vendar eden, ki mi verjame, da sem bil res med ljudožrci!« je radostno vzkliknil Tinček in mamo še enkrat prav goreče objel. Tokrat je tako glasno cmoknilo, da se je hrabri kuža Muki od strahu prevrnil vznak. Konec. Odšla je k ljubemu Bogu po svoje večno plačilo naša iskreno ljubljena mama Gosak Marija ki nas je po težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, zapustila danes ob šestih zjutraj. Pogreb drage in nepozabne pokojnice bo v petek, dne 6. marca ob štirih popoldne iz zavetišča sv. Jožefa. Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. marca 1936. S. Mirana, usmiljenka, hči, Lavoslav, sbi, Jožica roj. F a b j a n , sinaha, in ostalo sorodstvo. \ Umrla nam je naša srčnoljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Hcvenkn Uelimirouit cof. Zagtadnlk soproga artil|eriiskega narednika dne 4. februarja 1936 po mukepolnem trpljenju. Pogreb naše drage pokojnice bo v petek, dne 6. marca 1936 ob treh popoldne iz hiše žalosti, Lepodvorska ulica 31 (Ljubljana VII), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Osjek, dne 4. marca 1936. SlobokD žafuioti ostali V malih oglasih velja vsako beseda Din 1'—; ženltovenjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakol pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonsk«, 3 mm visoka pelitna vršilca po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. llužbodobe Natakarico mlado, sprejme prvorazredni lokal. Pogoj: Cela oskrba in 200 Din mesečno. Ponudbe s sliko na: Nikola Suvajac, Bos. Gra-diška. (b) Trgov, pomočnika ki je vešč knjigovodstva, sprejmem v trgovino z usnjem. Rudolf Rakove, trgovina z usnjem, Kranj, Gorenjsko. (b) Čevljar, pomočnika za zbila, šivana in pletena dela — ali mladega praktikanta, ki se želi izpopolniti za vsa najfinejša spodnja in gornja dela, sprejmem takoj v trajno zaposlenje. Potrebno 1200 dinarjev kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2976. (b) Krojašk. pomočnika izurjenega za damske plašče, in praktikanta lakoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šiiro »Takojšen nastop« 3032. Dva potnika za obisk trgovcev ali privatnih strank sprejmem. Potrebno za prevzem avtomobilov: eden 6000 — drugi 10.000 Din. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod >>Fixum«. (b) Služkinjo pomoč v gospodinjstvu — sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »150 Din« št. 2994. (b) Službo nočn. čuvaja ali sluge v večji trgovini sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 417. (a) Stanovanje dveh sob in kuhinje iščem s 15. III. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod Mirna stranka« št. 2992. 'CE03B' Pisarniške prostore oddam za april. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2993. (n) Posestva 11 roben oglas v •■Slepem u. uosestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarja,m pat kunca ti s kniiiim <|a Večje posestvo v Ljubljani naprodaj. Plača se lahko z vlogami Ljudske posojilnice. Po-izve se v upravi »Slovenca« pod št. 2278. (p) Hiša v Šoštanju zaradi selitve ugodno naprodaj. Primerna za obrtnika ali upokojenca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2986. (p) I Automotor i Kupimo rabljen elektromotor na enakosmerni tok (Gleich-slrom) s 25—35 ks, 220 Volt, s 1000 do 1500 obratov. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Elektromotor« št. 2989. {f) Tovorni auto znamke »Chevrolet«, vo-žen samo 36.000 km, v popolnoma prenovljenem stanju, nosilnost ca. 2000 kg, ugodno naprodaj. Jok. Senica, Domžale. (f) »Chevrolet« 6 cil. limuzino, v dobrem stanju, prodam. Ogledati: Verstovšekova ul. 13 (f) I Učni tečaji za srednješolce. Z 9. marcem se otvori novi učni tečaj za dijake, ki so zaradi slabih ocen izključeni in za dijake, ki se pripravljajo za nižji in višji tečajni izpit. Informacije v Gajevi ulici 6/V. (u) Posestvo 10 oralov zemlje, blizu Maribora, hiša s 4 sobami, gospodarskim poslopjem, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 418. (p) Denarne zadeve bančne, hranilniške in po-sojilniške terjatve vseh denarnih zavodov, vrednost. papirje, Vojno škodo Vam kupi in proda izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah dobite edinole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek v Ljubljani, Beethovnova ul. 14/11. Telefon 35-10. Za odgovor znamko. Posojila na vložne kniižict daie Slovenska banka Liubiiana Krekov trfl 10 Iščemo posojilo v gotovini, kratkoročno ali dolgoročno, proti prvovrstnemu jamstvu industrijskega podjetja in dobremu obrestovanju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno naložen denar« št. 2274 (d) Cenena posojila do 10.000 Din dajemo. Za odgovor priložite 3 Din znamko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jamstvo« št. 3011. (d) Hranilno knjižico Ljudske posojilnice ali Mestne hranilnice ljubljanske, za ca. 30.000 Din, takoj kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »En tisoč« št. 2998. (d) Kupimo Vsakovrstno ziato kupuje po naivi&jib cenah CERNE, luveti«, Liubl ana Wolfova ulica št. 3. VABILO na občni zbor Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 16. marca 1936 ob pol sedmih zvečer, v slučaju nesklepčnosti pa pol ure kesneje ob vsaki udeležbi, v zadružni pisarni Kongresni trg št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. — 4. Volitve nadzorstva. — 5. Slučajnosti. — Odbor. Dame pozor! Znižane cene l Trajna ondulacija 70 Din Barvanje las 70 Din Ondulacija 7 Din Pranje glave 7 Din Salon POLANC, Kopitarjeva ulica 1. Splošno mizarstvo 1 SAJOVsC Ljubljana • Ftignerjeva ul. 13 Solidno - točno - konkurenčno mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, Dristnobarvni »Paket seriia A- za moško, žensko, namizno, postetino perilo in rjuhe. »Paket seriia B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din Dalie novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m suk na za eno dolgo zimsko suknio oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknio in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinariev. Vsi Daketi poštnine prosti Neprimerno vzamem nazai in zamenjam — Pišite takoi na »Kosmos« razpošilialnico, Maribor, Dvorakova ul. 1. Dobro vino od pet litrov naprej, naprodaj. V zalogi nekaj polovnjakov. — Posestvo Michl, Košaki pri Mariboru št. 84. (1) Polenovko najboljšo, dobite pri Ko-vačiču, Miklošičeva 32. Gospodinje, obrtniki! Iz skladišča odprodaja kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače po n a j n i ž i i h cenah Stanko Florjančič, železnina. Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov. (1) Otroški voziček športni, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2999. (1) Naprodaj imam več komadov najmodernejših aparatov za trajno kodranje, s transformatorjem 24 Volt in 30 grelci. Prodam po jako nizki ceni. Viktor Straus, Kranj, Blejska cesta št. 17. (1) Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskeriu, Sv. Petra cesta 14. (1) Sladko in kislo mrvo imamo naprodaj. Imamo tudi več orodja — kot krampe, vozove in pisarniške oprave. Vse to se dobi pri »Gradidom« d. z o. z., Sredina 15. (1) Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliee, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bodala zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 Jnserirojte v ,$lmmm'l Pridelek dobre mrve v bližini! Okoličani! Interesenti! Velik TRAVNIK nasproti Kopališča ob Ljubljanici, njive, dalje vrl, pod, kozolec v bližini Trnovske cerkve, se bode oddal potom javne dražbe v zakup v nedeljo, dne S. marca 1936 Interesenti se zbero ob 14 uri (2 popoldne), koncem Opekarske ceste pri mostu ob gostilni „Pri koscu". Zahvala Vsem, ki so tolažili med boleznijo našo nepozabno soprogo in mamico, gospo Antonijo Udovic soprogo dimnikarskega mojstra izrekamo najtoplejšo zahvalo. Prav tako vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja in vencev, veem, ki so se nas spomnili z izrazi sočustvovanja pismeno ali ustmeno in nam s tem lajšali neutešeno bol, ter Pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za ganljive žalostinke prisrčna hvala. Maša zadušnica za pokojno se bo brala v petek, dne 6. marca t. 1. ob pol sedmih v trnovski farni cerkvi. Ljubljana, dne 5. marca 1936. Soprog in otroci. Zalivala Ker sem prejela ob priliki smrti mojega soproga Avguština laboiskiin toliko izrazov sočutja od sorodstva in prijateljev, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato se tem potom zahvaljujem vsem za izkazano sočutje, darovane vence in cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Posebno sem dolžna zahvalo gosp. Pestotniku, ravnatelju mestne klavnice in vsemu klavniškemu osebju za tako častno spremstvo in venec. Prav tako se zahvaljujem gosp. Hrovatu in njegovemu zastopniku za izraze sožalja in venec. Največjo zahvalo pa dolgujem gosp, dr. Misu za brezprimeren trud za pokojnika v času njegove težke bolezni. Vsem pa ga priporočam v blag spomin. — Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 9. marca ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Pelra Moste, dne 5. marca 1936, Aloizi|a Taborski, soproga Za i Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj: Ivan ttakovcc. .Urednik: Viktor CenčiS.