http://www.mandrac.si.urednistvo@mandrac.si tednik 1257 7 8 96 1 2"44067 I ČETRTEK.28. JUNIJ 2018 / ŠTEVILKA 1257, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČAOTFmŠT16310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR NOVO! NOVO! f/B ZM s s 1DTW Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče Približno tako se je glasil eden od sloganov študentskega gibanja iz vedno bolj opevanega leta 1968, ko je v svetu zadnjič zadišalo po tem, da bi človek lahko postal pomembnejši od kapitala. (Mef) Mislim, da imam kar nekaj izkušenj s politiko. Spoznal sem jo z vseh strani, od zunaj in od znotraj in upam si zatrditi, da politika ni znanost. Znanost je ekzaktna veda, politika pa je sposobnost kal-kuliranja, trgovanja, propagande in prikrivanja, vse z enim samim ciljem, ki se mu pravi oblast. Še najbližje znanosti pride, če jo primerjamo s šahom, kjer obstajajo vsem znane otvoritve in poteze in zaključki. Politika je postala neke vrste šahiranja, le da figure niso le bele in črne ampak imajo vmes tudi kakšno nianso, čeprav je res, da na koncu vedno zmagajo le beli ali črni. Šah in politika se razlikujeta le v tem, da pri šahu obstaja remi, v politiki pač ne. Politika remi pozna kot parlamentarno ali vladno krizo, ki se lahko razreši tako, da obe strani gresta nekaj potez nazaj in se pod mizo dogovorita kako in kaj, ali pa se odločita za novo partijo oziroma volitve. Seveda samo naivni mislijo, da so šahisti politiki in da je oblast v rokah politikov. Niti tistega lepega 1968 ni bila in je zdaj še toliko manj. V resnici šahirajo mojstri, mednarodni mojstri in velemojstri kapitala, ki politikom zgolj govorijo kam naj premaknejo kakšno figuro, da bo partija v kateri se odloča o vladanju občini, državi, kontinentu ali planetu, obstala v pat poziciji, saj jim takšen položaj najbolj ustreza. To seveda pomeni vztrajanje pri klasičnih potezah, vse tiste, ki niso zapisane v teoriji pa so deležne posmeha, prijaznega trepljanja po ramenih in tolažbe, češ, “mladi ste še, boste že še spoznali, da ne gre tako, svet je bolj kompliciran, kot si mislite” itd. Tako dolgo nas že prepričujejo v to, da resne spremembe niso mogoče, da smo še sami začeli verjeti v to in je revolucija samo še beseda iz zgodovinskih knjig. Recimo, o izstopu iz Nato zavezništva. Takoj nas skrbi, kdo nas bo branil, čeprav ne vemo, kdo naj bi nas ogrožal. Sledi skrb, da bomo naše potomce spet pošiljali na služenje vojaškega roka, čeprav to počnejo marsikje, tudi v razvitem svetu. Za konec pa bi nas zaskrbelo, da se bomo zamerili velikim proizvajalcem orožja, ki rabijo stalno nevarnost ali celo prave vojne, da ne izgubijo svojega zaslužka. Če kdo v parlamentu govori o dvigu plač in pokojnin, uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, koncu razprodaje državnih podjetij, o skrbi za zdravstvo, znanost in kulturo in predvsem skrbi za ljudi in ne za kapital, ga še mi razglasimo za sanjača. Kar sprijaznili smo se s tem, da je to nemogoče doseči, čeprav se število slovenskih milio-narjev nenehno veča. Ideale velike večine ljudi smo razglasili za sanje. Bojim se, da slogana “Bodimo realni zahtevajmo nemogoče” nove generacije niti razumejo ne več. nnn INTES4 SNNPAOIO BANK \tA\lHi\l NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Vrnitev utopije Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Ze res, da je vsak vikend “doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Ene koalicije so že nastale in funkcionirajo, ene so v nastajanju in funkcionirajo v kulo-arjih, a ene so takšne, da ne vedo kaj bi same s seboj. Tako je spoštovana profesorica Svetlana Slapšak napisala v zajetnem zapisu po volitvah, da so »slovenske volitve pokazale ključne usmeritve ne le evropske, ampak svetovne politike: kako se boriti proti naci-fašiz-mu.« Po njenem mnenju, za razliko od Orbanove Madžarske, Trumpove Amerike, Poljske, skupine držav Višegrajske skupine, nove Avstrije, Erdoganove Turčije, Rusije in podobnih, ta smer v Sloveniji ni zmagala čeprav »še ni jasno ali bo Slovenija z vseh strani obkrožena z ekstremno desnimi vladami, z ofenzivo neonacizma in populizma, močan ali slab vijak nove osi zla, ki je grožnja tudi EU,« je še zapisala v svoji analizi. In jo ilustrirala s primeri iz novih medijev, naklonjenih gebelsovski propagandi v predvolilnih in povolilnih glasov. Med drugim je profesorica Slapšak zapisala: »Nova 24TV je popolnoma obvladala temeljne odlike gebel-sovske propagande... prišla je do modela enakega Orbanove-mu. Navajam primere pred in po volitvah: partizan ob smrti prizna, da je skupaj s 43 soborci posilil, ubil, nato pa iz 17-letne deklice, osumljene kolaboracije, skuhal golaž in ga, z veliko začimb, ponudil ostalim,« ali da so za Slovenijo »največja nevarnost begunci, 50.000 jih čaka na slovenski meji, da pridejo noter, da bi posiljevali, kradli in ubijali (citiram taksativno ponavljano formulo),« pa da so »druga največja nevarnost levičarji, vsi v navezi z nekdanjim šefom UDBE Kučanom, ki je njihov vodja, za njimi pa Sorosovi plačanci; v tej skupini so umetnice in umetniki, ki delajo »degenerirano umetnost«, vsi same lenobe, ki jamrajo o bedi in prekarnem izkoriščanju«, je zapisala profesorica Slapšak, ki je po objavi tega zapisa dobila v nabiralnik pismo z belim prahom, za katerega je po celodnevni karanteni ugotovljeno, da ni nevaren. V resnici je edina prava koalicija že znana in trdna: koalicija Orbana in Janše. Orbanove sanje so obnova Horthyjeve velike Madžarske. Tako, kot so Erdoganove sanje obnova sultanata v mejah Otomanskega imperija in uničenje sekularne republike Kemal pašaja Ataturka, Hrvaška obnova ideologije Paveličeve NDH, poveličevanje ustaštva, uničevanje skoraj 4.000 spomenikov NOB in postavljanje novih, kakršna je plošča z ustaškim pozdravom v Jasenovcu, pa njegova premesti- tev na partizansko pokopališče v sosednjem mestu, preimenovanje ulic po ustaških zločincih, kar se dogaja tudi v Srbiji, kjer so rehabilitirali četniško gibanje in njegovi pripadniki so tudi pravno izenačeni s pripadniki partizanskega gibanja. Rehabilitirali so Dražo Mihajloviča, rehabilitirali so Milana Nediča, ki je z veseljem sporočil Hitlerju, »da je Srbija prva država zaveznica velikega Reicha, očiščena Židov.« Gebelsovsko ponavljanje, da je v Jugoslaviji od leta 1941 do osvoboditve trajala državljanska vojna med komunisti, ki so samo hoteli revolucijo in borci za demokracijo, ki so, skupaj s Hitlerjem, osvobajali svet komunistov. Uspešno - od 12.000 komunistov, članov KP Jugoslavije, jih je v tej borbi umrlo 9.000. Naš svet se vrača v preteklost, saj se podobni procesi, čeprav ne v tako brutalni obliki, dogajajo tudi v Sloveniji. Pa ne okoli obdobja nastajanja Jugoslavije, ampak v čas nacionalističnih sovraštev, frustracij in ksenofobije. To so edine vrednote, drugih ni in zato, če Slovenija noče biti m v tej družbi, mora EU ponuditi | vrednote, ki so nekoč iz Jugosla-| vije naredile »utopijo, svetovni | eksperiment civilizacije, huma-| nizma in prava,« kot je napisal 'i Jean -Paul Sartre, ali nemška | zgodovinarka Marie-Janine, ki je S napisala, da je bila »Jugoslavija 1 najbolj resen modernistični pro-I jekt, a to kar se danes dogaja je | vrnitev za eno stoletje nazaj.« | Neil Clark, britanski novinar, je 1 nedolgo tega napisal: »Uničenje 1 Jugoslavije je tragedija, ne le | za balkanske narode, ampak za vse človeštvo,« in apelira: »Rešite probleme tako, da ustanovite novo Jugoslavijo,« kar seveda ni možno. Država je samo zemljepisni pojem, njena vsebina so vrednote in ljudje, ki jih živijo. In Sartre, Marie -Janine in Clark samo obujajo vrednote, ki so nekdaj bile, danes pa jih je treba oživljati v skupnosti, v kateri smo člani, v EU. In to bi morala narediti slovenska politika. Za to moraš biti državnik, kakršni so bili ljudje, ki so zidali nove temelje sveta in današnje EU, od Adenauera, Brandta, Churchilla, de Gaulla, Broza, ki jih ne more nihče nadomestiti, pa so nastali Orbani, Erdogani, Trumpi, Vučiči, Plenkoviči, Janše in podobni sodelavci zla. Zoran Odič MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc. Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Končno osnutek Občinskega prostorskega načrta V četrtek, 5. julija se bodo na 29. redni seji sestali izolski občinski svetniki in se lotili obravnave vsebinsko bogatega dnevnega reda v katerem izstopa prva obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta, sprejemali pa bodo tudi rebalans proračuna in dopolnili Odlok o občinskem pristanišču. Sprejemanje občinskega prostorskega dokumenta, kot temeljnega dokumenta s katerim občina določa, kako bo posegala v prostor, ki ga upravlja, je trajalo zelo dolgo. Mnoge slovenske občine so ta dokument že sprejele, redke so se ga lotile tako kot si je zakonodajalec zamislil: od vizije do strategije in nato realizacije. V Izoli smo prvo fazo povsem izpustili in danes pravzaprav ne vemo ali bo Izola turistična, univerzitetna, obrtna ali kmetijska občina ali zgolj spalno naselje. Prav tako še nekatera temeljna izhodišča poznajo samo naročniki izdelave OPN-ja in nekateri predlagatelji posegov v prostor, kljub temu pa smo lahko veseli, da je osnutek dokumenta zdaj pripravljen in bo, po obravnavi na občinskem svetu deležen 45 dnevne javne razgrnitve. Kako je nastajal OPN Sam postopek priprave OPN je sicer kar zahteven. Občina Izola je s postopki priprave nove generacije prostorskih aktov pričela že junija 2005, ko je sprejela program priprave za Strategijo prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Izola. V nadaljevanju so izdelali osnutek OPN, ki obsega besedilo in kartografski del, prikaz osnovne namenske rabe, predvsem pa prikaz stanja prostora in obrazložitve posegov. V postopku izdelave osnutka je bila izvedena tudi digitalizacija osnovne namenske rabe in narejen urbanistični načrt mesta Izole. Osnutek OPN je bil marca 2011 posredovan nosilcem urejanja prostora, ki so do maja 2012 podali smernice, aprila 2011 pa je bila izdana tudi odločba o obveznosti izdelave okoljskega poročila. Marsikaj že sprejeto Medtem ko je bil celovit občinski prostorski načrt še v delu so bili med leti 2013 in 2016 izdelani: Urbanistični načrt Malija, Urbanistični načrt Korte, strokovne podlage za področje poplavne varnosti, lokalni energetski koncept, prometna študija, obdelava razvojnih pobud, pa tudi analiza veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, celostna prometna strategija in turistična strategija. Na podlagi pridobljenih strokovnih podlag in dopolnjenih smernic nekaterih lokalnih nosilcev je bil letos izdelan dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo ter dodatek za naravo. Kaj vse nadomesti OPN Z OPN se nadomeščajo vsi, še vedno veljavni družbeni plani Občine Izola in ukinjajo vsi PUP-i: Jagodje, Morova, CMO, Komunala, Ob stadionu, Livade - Kajuhova, Ob Pečini, Belvedere in Oprema, ki se nadomeščajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji. Rebalans brez pretresov Predlog rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2018 izhaja iz potreb po uskladitvi finančnega plana in zaradi uskladitve možnosti sofinanciranja projektov. Poleg sprememb, ki jih prinašajo investicije v OŠ Dante Alighieri, Vrtec Mavrica in Center za kulturo, šport in prireditve, ki bodo za investicije porabili lastna sredstva je med novimi investicijami predviden nakup veslaškega čolna Empacher R14 v višini 11.500 EUR za veslačico Ilario Machi iz veslaškega kluba Argo, ki je normo za nastop izpolnila na Evropskem mladinskem prvenstvu in je edina od slovenskih veslačev, ki ji je uspelo izpolniti normo za nastop na mladinskih olimpijskih igrah v kategoriji JWlc - enojec. Občina je na evropski razpis prijavila projekt ureditve kolesarske trase Parenzane od občinske meje na obalni cesti do počivališča za tunelom Šalet proti Strunjanu. Projekt predvideva ustrezno ureditev kolesarske poti in javne razsvetljave za pripravo vse potrebne dokumentacije pa bodo porabili 40.000 EUR. Vsota vseh predlaganih sprememb proračuna na prihodkih in odhodkih znaša 110.225 EUR. Daljša plovila ostanejo Komunala Izola d.o.o., predlaga Občinskemu svetu spremembe Odloka o občinskem pristanišču, saj, tako kot Občinska inšpekcija in redarstvo, ugotavljajo pomanjkljivosti in nejasnosti pri izvajanju nadzora v občinskem pristanišču. S spremembo 41. člena bi nadzor opravljal pristojni organ občinske uprave za gospodarske javne službe, nadzor v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, pa izvaja Občinski inšpektorat in redarstvo. Druga sprememba se nanaša na plovila, daljša od 10 metrov. Ob sprejemu Odloka, konec leta 2015, je bilo namreč na komunalnih privezih privezanih 17 plovil daljših od lOm oziroma 4 % vseh plovil domačinov na tovrstnih privezih. Od takrat naprej, upravljavec ni sklepal novih pogodb za ta plovila. Upravljavec zdaj meni, da ni potrebe, da bi za daljša plovila domačinov, morali po treh letih, to je s 27. 12. 2018, prekiniti pogodbe o najemu in jih odstraniti iz občinskega pristanišča, saj niso moteča, po drugi strani pa lahko v postopkih njihove morebitne odstranitve, pričakujejo velike težave v retroaktivnem poseganju. Upravljalec pristanišča zato Občinskemu svetu predlaga črtanje tega člena. Dediči in “dediči” Komunala predlaga tudi spremembo 25. člena, ki govori o prepovedi prenosa pravice uporabe komunalnega priveza. Dejansko se je do sedaj v več primerih zgodilo, da sta se dve osebi z oporoko dogovorili, da plovilo in neposredno pravico do komunalnega priveza deduje prijatelj ali druga oseba. Oporočno dedovanje ima namreč prednost pred zakonitim. Dediči, določeni v oporoki, tako dedujejo pred zakonitimi dediči oziroma zakonite dediče izključujejo od dedovanja (razen v primeru nujnega dedovanja). Ker se tako lahko zgodi, da bo prej prišel do priveza tisti, ki bo imel denar ter se dogovoril za oporočno dedovanje in ne tisti, ki je do priveza dejansko upravičen glede na položaj v čakalni vrsti predlagajo novo dikcijo člena: Pravica uporabe komunalnega priveza se ne more prenesti na drugo fizično ali pravno osebo in ne velja v primerih oporočnega dedovanja, razen za dediče prvega dednega reda in velja izključno za fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini Izola. Občinski privezi vs. marina Pa še to: Komunala je od Evropske Komisije in Generalnega direktorata za konkurenco, prejela pisni sklep, da s trženjem privezov za določen čas ne izvaja nelojalne konkurence Portingu d.o.o. oziroma turistični marini Izola. To pomeni, da tovrstni privezi lahko ostanejo in se tržijo v izolskem občinskem pristanišču ur. Ni miru v KIŠD Nepregledno poslovanje kluba študentov Mladi v Izoli so iz dneva v dan bolj glasni glede (ne)delovanja Kluba izolskih študentov in dijakov. Vodilnim očitajo, da sredstva, ki so namenjena mladim, porabljajo predvsem v lastne, zasebne namene. Pred časom smo na uredništvo dobili vprašanje, oziroma namig, da v izolskem klubu študentov in dijakov, KIŠD, ni vse tako, kot bi moralo biti. Anonimni nezadovoljnež je s prstom kazal predvsem na vodstvo kluba oziroma njenega predsednika Blaža Slavca. Ker smo se dlje časa tudi sami na uredništvu spraševali, kaj se dogaja s KIŠD-jem, ki je bil še pred nekaj leti izjemno aktiven tudi v javni sferi, nato pa je njegovo delovanje skoraj čez noč izginilo, smo poskusili priti v stik s predsednikom kluba, kar pa kljub njegovi javni funkciji ni bilo lahko. Po dveh tednih, več telefonskih klicih na info točko sedeža kluba, kjer nam niso želeli posredovati njegove telefonske številke, smo vendarle dobili odgovor po elektronski pošti, v katerem je opisal delovanje kluba v zadnjem obdobju, naštel dogodke, ki so jih organizirali in razložil, da še vedno pokrivajo finančno luknjo, ki je nastala ob najemu lokala pod stadionom, nekdanjega Publique. A se s tem govorice o netranspa-rentnem delovanju KIŠD-ja niso umirile. Več mladih nas je obiskalo in se potožilo nad tem, da se počutijo odrinjene od kakršnegakoli odločanja v samem delovanju kluba, dobili pa smo še nekaj mailov, kjer se mladi in manj mladi sprašujejo, kaj se v resnici dogaja z nekdaj zelo aktivnim klubom. Dopis, ki je objavljen ob tem zapisu, pa nam je poslal študent, ki je želel ostati anonimen. Avtor je zapisu priložil tudi fotografije računov in bančnih izpiskov zadnjih štiri let, v katerih je mogoče najti marsikaj zanimivega. Naprimer, da je bilo več sto evrov porabljenih v različnih trgovinah, ki se ukvarjajo s proteinskimi dopolnili, ali nakup letne karte za fitness. Veliko je tudi dnevnih dvigov po 150 eur na različnih bankomatih, skoraj redno plačevanje računov različnih restavracij in pizzerij ter nakup pohištva. Tukaj so nato še mobilni telefon, kupljen na Hrvaškem, večkratna naročena storitev prevoza materiala ter plačilo materialnih stroškov v več- Naslednji korak organom pregona? Po naših informacijah se več mladih v Izoli zavzema za čimprejšnje volitve, s katerimi bi premaknili delovanje KIŠD-ja v bolj transparentne vode ali pa da bi vsaj imeli večji vpogled v samo delovanje kluba. A zgodba se s tem seveda ne bo končala. O tem, kdo ima prav in če sedanje vodstvo deluje v nasprotju z zakoni pa bodo odločali pristojni organi, ki so, kot pravi avtor dopisa, že obveščeni o samem dogajanju. krami vrednosti natanko 900,00 ali 1.100,00 eur. Kot je razvidno po računih, je KIŠD tudi finančno sodeloval pri organizaciji boxing eventa Boks pod obzidjem v Piranu, več kot tisoč evrov pa je bilo porabljenih za nakup bonov v različnih trgovinah, zaradi česar je nemogoče vedeti, kako so bili v resnici porabljeni in zakaj. Kdaj volitve? Kot je zapisano tudi v prispelem dopisu, še vedno ni jasno, kdaj bodo volitve za predsednika KIŠD-ja. Te je Blaž Slavec najprej sklical za 28. december 2017, a se je nato odločil, kot je zapisano na spletni strani kišd.si, da jih premesti na kasnejši datum. Ta pa menda še vedno ni določen, čeprav je od takrat minilo že več kot pol leta. Tudi sicer na spletni strani KIŠD-ja ni najti veliko informacij, ki bi se navezovale na samo delovanje kluba, z izjemo organiziranega izleta v Garda-land in ogleda košarkaške tekme v Kopru. Nepravilnosti in netransparentnosti v KISD Sem študent iz Izole in član Kluba Izolskih Študentov in Dijakov (KIŠD). Pišem vam, ker bi rad opozoril na nepravilnosti in netransparentnosti, ki se dogajajo v KIŠD. Klub Izolskih študentov in dijakov (KIŠD) je v zadnjih treh letih neaktiven, klub ni organiziral dogodkov in dejavnosti, info točka ni bila odprta, in še bi lahko naštevali. Klub je bil zaprt pod pretvezo odplačevanja dolgov prejšnjega vodstva. A vendar so bili ŠOSu poročani številni fiktivni dogodki za katere se je porabljalo klubska sredstva. V tem času je bila kupljena tudi oprema in zabavna elektronika, ki se ne nahajajo v prostorih kluba. V nekaj besedah bom povzel kakšne so kršitve in nepravilnosti, ki se dogajajo v KIŠD: - Od leta 2015 do danes so bila na klubski račun kupljena številna materialna sredstva (hladilnik, zamrzovalna omara, dnevna soba, računalnik, iphone,...), ki pa jih ni v klubskih prostorih. Na ta način je bilo nepregledno porabljenih več 10.000,00 eur. Naj omenim še, da je bil klubski denar tedensko dvignjen na bankomatih (v vrednosti 150,00 eur) vendar ni nobenih zapiskov za kaj se je porabil. - Fiktivni dogodki so bili vodeni le na papirju. Prav tako ni nobenih slikovnih dokazov, da so dogodki res potekali. Fiktivni dogodki so bili vodeni s strani oseb, ki teh dogodkov dejansko niso speljali oz. organizirali. S tem je vodstvo kluba zlorabilo imena KIŠD osebja. V kolikor bi povprašali bivše ali sedanje člane KIŠD-ja, bi vam vsi z gotovostjo potrdili, da se dogodkov niso udeležili in z njimi tudi niso bili seznanjeni. - Po javno dostopnih podatkih o klubu (https://erar.si/prejemnik/30 856086/#transakcije) že od konca leta 2015 klub vodi Blaž Slavec, ki pa ga vodi le na papirju, saj je zaposlen pri odvetniški pisarni Senica. Študentski klub iz ozadja vodi bivši predsednik ŠOUP, na mestu tajnice pa je dekle, ki ravno tako ni študentka, saj sta oba stara več kot 30 let. Mandat se podeljuje za eno leto in ga je možno podaljšati (KIŠD statut - 58. člen). Predsednik kluba volitev noče sklicati, ŠOS pa je pri tem nemočen oziroma pravijo, da je to interna zadeva kluba in nimajo pooblastil da bi ukrepali. Pismu je priloženih tudi več dokumentov, ki nakazujejo na netranspa-rentno in kaznivo delovanje nekaterih v klubu. Vse dokumente sem poslal tudi na policijsko postajo Izola in podal obtožbo zoper vodstvo kluba. V upanju, za boljši jutri in pravični svet. Avtor je še zapisal, da v kolikor boste imeli težave stopiti v stik s predsednikom, se zglasite ob uradnih urah v prostorih kluba. (Ponedeljek, Sreda, Petek od 16:00 - 20:00) IČIan KIŠD, naslov hranimo v uredništvu INFO Prešernova bo kot Slovenska cesta? Sobivanje različnih uporabnikov prometnih in javnih površin je verjetno prihodnost povsod tam, kjer zmanjkjuje prostora za ureditev poti za vse. Slovenska cesta v Ljubljani je bila predhodnica tovrstnega urejanja prometa in sprehajalnih površin, nekaj podobnega se zdaj obeta Prešernovi cesti. Prenova Prešernove ceste na odseku med Avtokampom Jadranka in Kajuhovo ulico zagotovo napreduje počasneje od načrtovanega in se res vleče že nenormalno dolgo. Zdaj je bolj ali manj jasno, da bo dokončna prenova končana enkrat jeseni, zagotovo pa pred volitvami. Ob tem je posebej zanimiv predlog ureditve prometa na tem odseku, ki naj bi, po neuradnih informacijah, vsaj deloma sledil konceptu skupnega prometnega prostora (shared space). Na Inštitutu za politike prostora ga opisujejo kot javni prostor oziroma prometno površino, kjer ni delitve glede na različne uporabnike prostora, vendar v slovenski zakonodaji izraz in definicijo skupnega prometnega prostora poznamo šele od letos, ko smo sprejeli spremembe dveh zakonov. Te prinašajo kar nekaj novih definicij. Tako je pločnik del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem, ali pešcem in prometu koles ter mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, če je na njem označen kolesarski pas ali pa z vertikalno prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev. V 69 a. členu dopolnjenega Zakona o cestah je zdaj definicija, da je skupni prometni prostor cesta s posebej grajenim cestiščem, ki je namenjena skupni uporabi udeležencev cestnega prometa v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, in je označena s predpisano prometno signalizacijo. V primeru Prešernove ceste naj bi bil promet urejen tako, da pešci uporabljajo njim namenjen del cestišča, kolesarji dvosmerno kolesarsko stezo, cestišče namenjeno avtomobilom pa bi bilo brez sredinske črte z omejeno hitrostjo in možnostjo vožnje motornih vozil tudi po kolesarski stezi, tam kjer zaradi širine vozišča ni možno normalno srečevanje. Seveda bodo v teh primerih prednost imeli kolesarji. Na prvi pogled nekoliko komplicirano in nevarno, toda v primeru Slovenske ceste zaenkrat deluje. Zakaj ne bi tudi pri nas? Ur Po lokalnih volitvah že diši Izolaki občinski svetniki bodo na seji 5. julija, sprejeli tudi sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za Lokalne volitve 2018 v Občini Izola. S sklepom se določa, da stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v občini Izola. Stroški volilne kampanje za volitve župana pa ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v občini Izola. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, povečajo še za 0,15 eura na posameznega volilnega upravičenca v občini Izola. Koliko lahko porabijo V številkah to pomeni, da bodo posamezne stranke ali liste v kampnji za člane izolskega občinskega sveta lahko porabile največ 5.100 Eur, v kampanji za župana okrog 3.200 Eur in v morebitnem drugem krogu županskih volitev še dodatnih 1.900 Eur. Koliko dobijo povrnjeno Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 eurov za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 eura za vsak dobljeni glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. ur Za popoln kaos potrebujemo računalnik Tako se glasi eden od znanih Murphy-jevih zakonov, ki se je potrdil tudi v prejšnji številki Mandrača, ki je prinesla takoimenovano “fake news” oziroma neresnično vest v zvezi s sejo Občinskega sveta, ki naj bi se zgodila v četrtek. Seje seveda ni bilo, napoved pa je posledica pretiranega zaupanja v digitalni svet in pomanjkljivega preverjanja podatkov. Ob zaključku redakcije prejšnjega Mandrača smo namreč na spletni strani Občine Izola v rubriki seje nenadoma zagledali podatek o sklicu seje občinskega sveta. In ker je bila ta napovedana za enaindvajsetega, to pa je bil prav četrtek naslednjega dne, smo na vrat na nos povzeli vsebino seje, ki pa je bila v resnici sklicana za četrtek 21. septembra lani. Naslednjega dne smo izvedeli, da se je ravno takrat zgodila napaka na občinski spletni strani, ki so jo hitro odpravili, vendar žal prepozno za nas, ki smo v naglici povzeli vsebino seje, ki je v resnici ni bilo, saj je seja sklicana za četrtek, 5. julija. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo. uredništvo Bi Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... Humanitarna V letu in pol skoraj devet ton hrane Lionsi in Rdeči križ so v slabem letu in pol s pomočjo trgovine Spar zbrali že skoraj 9 ton hrane, ki so jo razdelili med tiste, ki jo potrebujejo. Gre za kruh, torte, rogljičke, pakirane sendviče, pečeno meso in druge izdelke, ki so ostali s prejšnjega dne. Lions klub Izola je v torek, v sklopu projekta Donirane hrane, predal nov hladilnik v uporabo izolski območni organizaciji Rdečega križa. Podjetje Spar je za projekt doniralo deset hladilnikov, ki so jih nato razdelili tistim 00 Rdečega križa, ki jih najbolj potrebujejo. Kar dva sta šla na obalo, v Izolo in Koper. Kot je povedala Nataša Benčič, je ideja za projekt Donirane hrane najpomembnejši projekt slovenskega lionizma. Zgodba se je začela februarja 2013 na Štajerskem, kmalu pa se je razširila po vsej Sloveniji. Osnova projekta je hrano, namenjeno v uničenje, podariti tistim socialno ogroženim, ki jo potrebujejo. Govora je predvsem o kruhu in ostalih pekarskih izdelkih, pa pečeni hrani, pakiranim sendvičem in pakirani zelenjavi. V akciji sodeluje 85 trgovin v skoraj tridesetih krajih po vsej Sloveniji, v zadnjem letu pa je bilo na tak način po vsej državi zbranih več kot 300 ton hrane, ki je bila v sodelovanju lokalnih skupnosti, območnih odborov Rdečega križa, Karitasa, Centrov za socialno delo in drugih razdeljena med več kot 2.500 socialno ogroženih prejemnikov. V Izoli od lanskega februarja to nalogo opravlja Rdeči križ, potem ko so jo začeli v Lions klubu Izola. Vsako jutro v trgovini Spar dvignejo hrano, ki jo nato razdelijo med svoje uporabnike. »Vsako jutro na to hrana čaka petnajst do dvajset ljudi«, so povedali na Rdečem križu ob predaji, »del hrane, naprimer torte, pa razdelimo tudi prejemnikom toplega obroka.« Izolski Rdeči križ je začel sodelovati v projektu februarja 2017, od takrat pa so od trgovine Spar zbrali že za 8.726,50 kg hrane v vrednosti skoraj 33.000 eur. AM Rdeči križ brez predsednice Po mestnih ulicah se je že dlje časa govorilo o nesoglasjih na samem vrhu izolskega Rdečega križa, a uradnih potrditev ni bilo. Ob predaji hladilnika je bila predstavnica Rdečega križa podpredsednica Vanda Zajc, na vprašanje, kje je dosedanja predsednica Nevi-ja Božič, pa so nam povedali, da je od funkcije odstopila letos marca. Razlogi naj bi bili zasebne narave. Povedali so še, da bodo novega predsednika ali predsednico poiskali predvidoma septembra v upanju, da bodo tokrat dosegli neko kontinuiteto dela. Naj spomnimo, da je po dveh mandatih nekdanjega novinarja Vlada Ostrouške, leta 2015 mesto častnega predsednika najprej prevzela Alenka Ceglar, ki je po slabem letu zaradi nesoglasji z vodstvom Občine odstopila, nasledila jo je lani Nevija Božič, sicer doma iz Sečovelj, a tudi ta rešitev se ni izkazala za dolgoročno. Naj spomnimo, da je funkcija predsednika sicer častna, naloga predsednika pa je predvsem mediacija z Občino in pridobivanje sredstev za Rdeči križ. Za uvod v turistično sezono! Komunala izgublja boj za priveze? Po še neuradnih podatkih se je sodni spor med Ribo in izolsko Komunalo v zvezi z zaračunavanjem privezov za ribiške ladje, končal v prid ribičev. Slednji namreč že ves čas oporekajo zaračunavanju najemnin za priveze na ribiškem pomolu, posebej pa izstopa dejstvo, da niso izpolnjeni pogoji iz osnovne pogodbe o najemu privezov. Upravljalec je ribičem zagotovil vrsto stvari, med drugim tudi video nadzor, ki ga še vedno ni. Ribiči oporekajo tudi načinu zaračunavanja najemnin, saj morajo ribiči v svojem knjigovodstvu ločeno beležiti različne stroške, pripombe pa so tudi na račun višine najemnin privezov, saj naj bi bile le te subvencionirane, tako kot gorivo, ki je za ribiče v drugih mediteranskih deželah prtav tako subvencionirano. Spor je zaenkrat sprožilo podjetje Riba oziroma lastniki, po uspešni tožbi na sodišču pa podobne tožbe menda napovedujejo tudi drugi izolski ribiči, ki imajo svoja plovila na velikem pomolu. ur Družina iz Nemčije prihaja na dopust v Izolo že več kot petnajst let, tudi večkrat ne leto. Tudi letošnje binkoštne praznike so preživeli v Izoli, vedno na istem delu obale med Simonovim zalivom in Delfinom. Ob vsakem obisku se srečamo in poklepetamo: »Končno pa je tukaj letos vendarle ena sprememba!« Kakšna, pravim. » Edino drevo, pod katerim smo posedali, seje med tem posušilo in so ga posekali«. Kar žalostna sprememba v mnogih letih. Poletna sezona je tu, domačih in tujih kopalcev bo spet veliko, na tistem delu zemljišča na travniku med Simonovim zalivom in Delfinom pa se že vsaj 20 let ni storilo ničesar. Tam je res ob sprehajalni poti raslo eno samo, ne prav gosto obraščeno drevo, kjer so si kopalci iskali vsaj malo sence. To drevo se je to zimo posušilo in ga ni več, pa tudi edine sence, ki je bila tu, ni več. Pred nekaj leti sta bili prav na mojo pobudo postavljeni dve lestvi za dostop do morja, ki sta bili res potrebni, to pa je tudi vse, za kar hvala komunali, ki je za to poskrbela. Omenjeni turisti, pa tudi mi domačini, se ne moremo načuditi, da se tam ne posadi nekaj dreves, ki bi v tem času, kar je tu dovoljeno kopalno območje , že nudila tako blagodejno in iskano senco. Sami predlagajo finančni prispevek za prvo drevo, potem pa naj se zasadijo še druga. Kdo skrbi za ta priobalni pas, v čigavi pristojnosti je skrb zanj, da ne zmore posaditi nekaj dreves in postaviti platnenih kabin za preoblačenje ? Pa tako radi se hvalimo s povečanim številom turistov in nočitev! Jeseni bodo lokalne županske volitve, ali je treba počakati do takrat, da bo kdo obljubil to zasaditev, pa morda še kakšno kabino za preoblačenje in kakšen kiosk s pijačo in sladoledom? Pričakujem pojasnilo pristojnih organov zakaj taka ignoranca do tega, tako majhnega, dela naše obale! Eiica Rozman s. Izola in morje Dan državnosti praznujemo ob kresovanju Dan državnosti v Izoli že tradicionalno praznujemo v Kortah, ob še bolj tradicionalnem praznovanju kresne noči. Večer se je zaključil z baklami in kresom. V sodelovanju z občinskim CKSP, KS Korte, TD Sparžin, podružnično šolo Vojke Šmuc, Društvom harmonikarjev Izola, Društvom za razvoj vasi Cetore domačim Prostovoljnim gasilskim društvom in Kulturnim društvom Korte smo na kresno noč v akustično prenovljeni in na novo klimatizirani dvorani Zadružnega doma v Kortah pripravili občinsko proslavo v počastitev dneva državnosti. Proslavo je z literarno - pevskim kulturnim programom soustvarilo gostujoče Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad. Ob tej priložnosti je spregovoril podžupan Izole, g. Aleksej Skok, za najzaslužnejša krajana leta 2018 sta bila proglašena Dušan Grbec in Marija Panger. Obvestilo Društva invalidov Izola Tradicionalno srečanje invalidov na Predmeji Člane in podporne člane Dl Izola, obveščamo, da bomo skupaj z Dl Koper dne. 30. 06. 2018 organizirali tradicionalno srečanje invalidov na Predmeji. Dan odhoda: sobota, 30.06.2018 Ura odhoda: 08.30 Prijave sprejemamo vsak dan od ponedeljka do petka med 08.00 in 13.00 uro. Ob sredah pa med 12.00 in 17.00 uro. Vljudno vabljeni! Predsednik Dl Izola Franc Poropat Sledilo je veselo kresovanje z druženjem. Obeh dogodkov se je udeležilo številčno občinstvo. Z obiskom nas je med drugimi uglednimi gosti počastil tudi novoizvoljeni poslanec z Malije, g. Gregor Perič. S kulturnim programom, ki so ga v zvoniku župnijske cerkve združeno svečano naznanili fantje iz vipavske in domače ekipe pritrkovalcev, pred Zadružnim domom in ob kresu pa izolski orkester Kulturnega društva harmonikarjev, smo se ženske domačega pevskega zbora in otroci podružnične šole v tradicionalnih prazničnih otroških nošah v lasti našega društva in pravljico v domačem narečju, več kot dostojno poklonili domovini. Z veselim druženjem - pletenjem cvetličnih venčkov, pohodom z baklami in prižigom ognja - kresovanju, v Kortah uspešno obujamo nekdaj zelo žive starodavne običaje. Za bogato okrašeno in očem dopadljivo, po sveže požeti sivki dišečo dvorano Zadružnega doma in za zahtevno izvedbo pogostitve ob kresu so poskrbeli marljivi člani Turističnega društva Šparžin, za velik kres in varnost ob in po njem pa fantje gasilci. Zelo spodbudno je, da se tega praznovanja udeležuje vse večje število otrok in mladine, organizatorje so navdušeni obiskovalke in obiskovalci zasuli s pohvalami in opogumljajočimi besedami priznanja in podpore. Tropski gozd na podeželju Podružnično šolo Korte smo ob zaključni prireditvi spremenili v prelep tropski gozd, iz katerega je po širnem svetu poletel mali Kakadu. Po našem gozdu so se potikali angleški radovedneži ter italijanski raziskovalci krokodilov, v njem smo zaplesali, zapeli, se navdušili nad akrobacijami ter se nasmejali angleškim zaspancem, ki so v gozdu iskali prenočišče. Poseben prostor je v njem, pa tudi v naših srcih, našla odprava peto-šolcev, ki je že pripravljena na odkrivanje novih kotičkov sveta. Veliko veselja in uspehov jim želimo na njihovem potovanju, prav vsem učencem pa lepe počitnice. Ana Dobrinčič Orbanič M\\;DR\C' 8 KAPUČINO Break dance se vrača v mesto Rokomet Sezona državnega prvenstva je za nami. V Izoli, kjer so pred kratkim potrdili prihod novega stratega ter novega pomočnika trenerja kakor tudi novo okrepitev, so se zadeve lotili povsem resno. Opravljenih je bilo že nekaj novih treningov. Člane do pričetka avgusta čaka premor, izolski podmladek se bo še znojil. Članska selekcija, ki se že spoznava z novim tandemom za prihajajočo sezono, trenerjem Fredijem Radojkovičem ter njegovim pomočnikom in obenem nekdanjim vrhunskim igralcem Nikolo Kojičem, odhaja na zaslužen odmor. Ekipa se bo zbrala 1. avgusta, na katerem morebiti lahko pričakujemo dodatne nove obraze in vsekakor piljenje forme za sezono 2018/2019. Mlajše selekcije skupaj z ŽRK Izola, so 25. junija odšle na turnir na Makarsko. Po prihodu domov jih zadnje dejanje sezone čaka na tekmovanju Eurofest, ki bo 3. julija odprl svojo 26. sezono. S tem vse ekipe odhajajo na dopust pred novimi tekmovalnimi izzivi v bližajoči se novi sezoni. Martin Franetič - rdizola.si Začetek EP v razredu optimist Na Nizozemskem se je s prvimi štarti začelo evropsko prvenstvo v razredu optimist. Prvi tekmovalni dan je minil v znamenju šibkega vetra, visokih valov ter močnega morskega toka. Jadralci in jadralke so odjadrali po dva plova. Najvišje uvrščen Slovenec po prvem dnevu je bil Svit Dujmovič Šterpin na 37. mestu, najvišje uvrščena Slovenka pa Yelyzaveta Levandovska na 23. mestu. Drugi dan evropskega prvenstva v razredu optimist je ponovno zaznamoval izredno močan tok, ki je tekom dneva celo spremenil smer za 180 stopinj. Vetra je bilo precej več kot dan prej, do 18 vozlov. Ta je bil precej nestanoviten, kar je mladim jadralcem še otežilo tekmovanje. Jadralci so izpreljali tri plove, jadralke pa dva. Najbolje od naših je jadral Daniel Cante, ki je bil 22., 15., v zadnjem plovu pa je zmagal. Po petih plovih in z enim odbitkom zaseda odlično 16. mesto. Pri dekletih je dan odlično začela Ye-lyzaveta Levandovska in zasedla šesto mesto, v drugem pa jadrala slabše in bila 30. V skupnem seštevku po drugem tekmovalnem dnevu zaseda 22. mesto. Ostali Slovenci zasedajo naslednja mesta: Fantje: 1. Theofanis Zisis (Grčija) 16. Daniel Cante 89. Svit Dujmovič Šterpin 111. Valentin Štravs 118. Toni Benčič Dekleta: 1. Algra Annemijn (Nizozemska) 22. Yelyzaveta Levandovska 51. Caterina Sedmak 89. Marina Vrš čaj Sredozemske igre Končal se je četrti tekmovalni dan za slovenske jadralce na sredozemskih igrah. Kirn Pletikos je v razredu laser radial zasedla deveto ter tretje mesto in je po osmih odjadranih plovih na skupnem 9. mestu. Še naprej vodi Grkinja Athanasia Fakidi. V razredu laser standard je Žan Luka Zelko zabeležil sedmo in enajsto mesto in je skupno enajsti. Matej Valič je bil dvanajsti in peti in je štirinajsti v skupnem seštevku. Še naprej vodi Španec Joaquin Blanco Albalat. Ples Titty dance na državnem prvenstvu V športni dvorani Medvode se te dni (23. - 29. Junij) odvija skupno državno prvenstvo PZS (#drzavc) v modernih tekmovalnih plesih, standardnih in LA plesih, plesu na vozičkih ter rock'n'roll-u. Tekmovanja se bo udeležilo preko 3.000 tekmovalce iz 60 slovenskih klubov, ki se bodo pomerili na državnih prvenstvih PZS. Med njimi smo tudi mi, izolski plesalci in izolski plesni klub Titty dance. Mirna Veselinovič, sicer predsednica izolskega plesnega kluba, tudi letos v vlogi državne sodnice pravi, da je kvaliteta plesalcev na tem državnem prvenstvu na zelo visokem nivoju in da imajo sodniki kar težko delo. Po krajšem premoru, pa smo z break dance-om ponovno aktivni na tekmovanjih, tako da sta se v ponedeljek, 25.6. prvenstva v Medvodah udeležila Tej Jenko (break dance solo člani) in Jakob Musa Olivieri (break dance solo mladinci), dva člana pa se zaradi drugih obveznosti nista mogla udeležiti prvenstva. Tej si je s svojimi odličnimi izhodi v močni članski konkurenci priplesal 9. mesto, za Jakoba je bilo to prvo tekmovalno leto in iskrene čestitke za 21. mesto. Čestitke in vsa priznanja gredo tudi vsem ostalim članom plesnega kluba, ki so svoje znanje in željo po plesu, druženju in zabavi predstavili staršem, sorodnikom in prijateljem, 19. junija na zaključnem srečanju v izolskem kulturnem domu. Z odličnimi nastopi skupin in velikim navdušenjem gledalcev je bilo v dvorani toliko pozitivne energije, zato vas vabimo, da zaplešite in uživajte z nami v novem šolskem letu tudi vi. Tarokaši ne poznajo počitka V ponedeljek 25. junija je bil v hotelu Delfin Izola v čast dneva državnosti odigran turnir v taroku za posameznike. Za osvojitev 9 možnih točk je imel v zadnjem kolu možnost le Cveto Ličen. V zadnjem kolu se je pomeril z nasprotnikoma Borisom Debeljakom in Igorjem Mezejem. V odločilnem kolu je zmagal Boris Debeljak in s skupaj zbranimi 8 točkami in razliko +954 osvojil prvo mesto. Sledijo trije igralci z osvojenimi 7 točkami. O uvrstitvi je odločala zbrana razlika. Najuspešnejši je bil Igor Meze z razliko +578, sledita Zvonko Glušič z razliko +276 in Cveto Ličen z razliko -353. Na peto mesto se je uvrstil Vladimir Šetina s 6 točkami in razliko +244. Po odigranih 24. turnirjih prepričljivo vodi Cveto Ličen s 154,5 točkami in odlično razliko +14.711. Tudi na ostalih mestih na vrhu ni prišlo do sprememb. Na drugem mestu ostaja Marija Bolje, ki krepko vodi pred zasledovalci. Zbrala je 146,5 točk in razliko +4.528. Sledi Anton Sevčnikar s 134 točkami in razliko +2.944. Tik za njim je Boris Debeljak s 133 točkami in razliko +6.845. Po dveh uspešnih turnirjih se je na peto mesto uvrstil Igor Meze s 131,5 točkami in razliko +1.334. Naslednji turnir bo odigran v ponedeljek 2.7.2018 s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. V počastitev občinskega praznika pa bo odigran odprt turnir v ponedeljek 9.7. s pričetkom ob 16.00 uri v hotelu Delfin Izola. Pokrovitelj tega turnirja je TIC Izola, ki je pred leti prispeval tudi prehodni pokal. db Kratkoročni cilj je prva liga Fredi Radojkovic je sin izolskega rokometnega društva in po letih, ko je žel uspehe v sosednjem Kopru ter kot selektor poskušal oživeti rokometno gibanje v Italiji, se je vrnil v domači kraj, kjer mu bodo izkušnje, ki jih je nabral okoli, še kako prav prišle. Ime Fredi je za mnoge asociacija na nekdanjega pop zvezdnika skupine Queen. Toda v izolskem rokometnem žargonu »Fredi« pomeni le eno: ključ do uspeha! Izolan, ki je kot trener v preteklosti požel vrhunske dosežke in se preizkusil tudi v tujini, se ponovno vrača na domačo sceno - v Izolo, kot trener prve ekipe, ki nastopa v l.B Državni rokometni ligi. Trener, ki je največje uspehe požel prav v sosednjem Kopru, ni mogel skriti ljubezni do domače Izole. V mesto ribičev se je vrnil z le enim namenom! - Fredi, pred kratkim si postal novi trener RD Butan plin Izola. Malce nepričakovano, pa vendarle. Kako si se pojavil ravno v Izoli? - Še sam ne vem, kako sem pristal ravno v Izoli (smeh). Toda po drugi strani je bila moja skrita želja, da bi se končno vrnil v svojo Izolo in prevzel vodenje domače ekipe. Pravzaprav mi ponujeni pogoji za ponoven odhod v tujino niso povsem ustrezali, saj je selitev izven svoje države zaradi dela precej resna stvar in ne odpraviš se tja pod vsako ceno. V vsakem primeru sem si želel ambiciozne ekipe z visokimi cilji. To so mi ponudili v Izoli in nisem odlašal. Sicer bi iz vidika moje kariere to pomenil nek korak nazaj, vendar sem bil lačen novih izzivov in navsezadnje se odločil za svoj klub, kjer imajo fantje kvaliteto, perspektivo, tudi v nižjih kategorijah. Je pa tudi res, da samo trener z izkušnjami ni dovolj za celoten uspeh rokometnega kluba. Ambicije in ustrezne strategije morajo imeti vsi v klubu, rezultati se poznajo od spodaj in odražajo do članske ekipe. - Prvih trenerskih korakov si se naučil ravno tukaj, nato se po mnogih letih in odisejadah doma in v tujini ponovno vračaš na »kraj zločina«. - Res je. Toda če pričnem od samega začetka trenerske poti - nihče ni verjel vame, češ, »kaj bo Fredi kot trener«, pa vse do tega, da nisem dovolj sposoben za kaj takega. Toda kmalu sem dosegel, da se marsikdo ob moji prisotnosti »pali« in enostavno čutiš tisto spoštovanje, ki ga ljudje gojijo do mene zaradi vsega truda, rezultatov in uspehov, ki sem jih dosegel. Enostavno prekrasen občutek. Toda ni vse bilo tako enkratno. Ko sem se iz Izole poslovil in prevzel krmil vodenje koprske klopi, mi je marsikdo zameril in to »na veliko«, kar je po svoje tudi razumljivo, saj vsi poznamo rivalstvo in nastrojenost, ki vlada med mestoma, ko se spopadeta obe moštvi. To je nekaj »najhujšega«, kar se lahko zgodi, da kot igralec ali trener odideš iz matičnega kluba zastopati barve svojega največjega rivala. - Kako te je pot zanesla v rokometne vode? Kdo te je »okužil« s to igro? . Le kdo (smeh)? Moj stric, Clau-dio! Živel sem tri minute od igrišča, kjer sem pogosto spremljal treninge, tekel za žogami in tako ekspresno pričel trenirati rokomet. Nadvse sem se navdušil nad igro, celotno igralsko kariero sem preživel zgolj in le v Izoli. Spominjam se, da me je zaradi dobrih predstav takrat opazoval Slovan, toda žal sem ravno v tistem času staknil poškodbo. Sledila je srednja šola, nato vojska, z igranjem pa sem končal pri 27 letih. Kot rečeno, sem po koncu igralske kariere prevzel vodenje najmlajših ekip v Izoli in dal skozi vse selekcije, do vključno članske, nakar je sledila pot v Koper. V tistem času je Koper tudi prvič nastopal v 1. ligi. In naj dodam, tu se je začel vzpon moje trenersko obarvane rokometne kariere. - Pristal si v Kopru ter z zlatimi črkami »stkal« največji uspeh kluba v svoji zgodovini. - Drži! V Kopru smo dosegli vrhunske dosežke. Osvojili smo naslov državnega in pokalnega prvaka, zasedli smo prestol evropskega pokala EHF, izločili smo denimo Kielce (poljski rokometni velikan, op.a.), ki je takrat imel vsaj šestkrat večji proračun od našega. Ne bom nikoli pozabil četrtfinalne tekme lige prvakov proti Atleticu iz Španije! V Kopru je vladalo pravcato peklensko vzdušje, takrat je Bonifika bila polna kot še nikoli doslej. Premagali smo prestižni klub iz Madrida, Atletico. Na prvi četrtfinalni tekmi doma, smo jih premagali. Zavladala je prava rokometna evforija! Na povratni tekmi, ki je bila odigrana v areni, nas je le nekaj minut ločilo od sanjskega finala, a na koncu nam je zmanjkalo čisto malo. Po eni strani smo bili razočarani, saj smo polfinalu najmočnejšega evropskega tekmovanja zrli v oči, po drugi strani pa smo bili več kot ponosni. Pravzaprav nihče ni pričakoval, da bi se »malček« iz Kopra uspel prebiti tako daleč. Moram pa poudariti, da za tovrstne uspehe mora biti vzpostavljenih veliko faktorjev. Enostavno, vse se ti mora »poklopiti«, brez kančka sreče tudi ne gre. - Po končani avanturi v Kopru vas je pot peljala v Italijo. - Prevzel sem tamkajšnjo reprezentanco, ki je bila v totalnem razsulu. To je veljalo tako za člansko, kakor mladinsko in kadetsko selekcijo. Ko sem se soočil s stanjem rokometnega sveta v Italiji... je nekako delovalo, kot bi prišel na območje, ki ga je ravnokar prizadel hud potres. Začeli smo iz nule in v dobrih dveh letih delovanja naredili enormne napredke, pomladili ekipo, vnesli drugačno mentaliteto in odnos do rokometa. Že sam podatek, da nam je po petnajstih letih ponovno uspelo si izboriti kvalifikacije, je bil dovolj velik indikator, da smo storili velikanski napredek. Z mladinsko selekcijo nam je zmanjkal zgolj zadetek, ki bi nas popeljal na evropsko prvenstvo. - Kako si dojel italijanski in slovenski rokomet? Kakšne so bistvene razlike med državama? - Če se lotim organizacije, moram povedati, da bistvene razlike pravzaprav ni. Celo več! Italijani imajo na nek način svojo filozofijo, toda po mojem mnenju boljšo organizacijo, kot denimo Slovenija. Vsaj na ravni reprezentance je bilo tako. Drži pa, da v Italiji ne poznajo tistega pravega, profesionalnega pogona, kot ga imata Celje ali Gorenje. To je tisto, kar manjka v Italiji, saj so vsi amaterji. Nič se ne more primerjati z nogometom na Apeninskem polotoku, ki velja za popolnoma svojevrsten svet, za katerim nato svetlobna leta ni nič. Italija je velika država, toda zakaj je Slovenija vselej boljša? Enostavno zato, ker pri nas imamo izjemno dobro rokometno in trenersko šolo, ki se začenja že pri najmlajših. V Italiji imaš sicer široko bazo igralcev, toda vse je na tako slabem nivoju in tudi slabo tehnično podkovano že od spodaj in enostavno ni pogojev, da bi ustvarili vrhunske dosežke ali dobre igralce. Če bi v Italiji imeli šolo rokometa, kot jo gojimo v Sloveniji, sem prepričan, da bi Italijani postali svetovni prvaki! - Kakšne so tvoji cilji in ambicije v Izoli? - No, cilji so pri meni bili in vedno bodo visoki. Tukaj sem zato, da nekaj ustvarimo. Namreč, tu ciljam na prvo ligo! Če se to slučajno ne bi zgodilo še letos, pa naj bo to leto kasneje. To je kratkoročni cilj, dolgoročni pa ta, da Izola postane predvsem stabilen prvoligaš in ne le »muha enodnevnica«. To pomeni, da ohranja status, kot ga imajo nekateri klubi, ki že dolga leta ne morejo izpasti in občasno celo presenetijo. Izola si to preprosto zasluži in tudi ima dovolj kvalitete in perspektive že od spodaj. Ima svoj ustroj, ki teži k temu. - Kaj je tvoja največja vrednota, vrlina, ki jo želiš prenesti na rokometna igrišča? - Zelo enostavno. To sta delo, red in disciplina. Če rečem, da neka stvar mora biti izvedena na nek način in po določenih ukazih, potem od tega ne odstopam in tako mora tudi biti. Tega ne nameravam spremeniti. Naj ti zaupam, da to ne velja zgolj na parketu, pač pa tudi izven njega. Igralec, ki nima osvojene tovrstne filozofije, potem je na slabi poti. Igrišče je zgolj posledica tega, kar se dogaja tudi izven njega. Martin Franetič Četrt stoletja Primorskega poletnega festivala Jubilejno sezono so poimenovali »Praznujmo« in letošnji festival je nedvomno zelo prazničen, tako po vsebini kot po tistem, kar ga spremlja. Letos je to tudi priznanje, ki so ga v koprski občini podelili Izolanki, Nevi Zajc. v torek je Primorski poletni festival svojo 25. obletnico praznoval v Kopru in predstava italijanske skupine performerjev II pošto Danza Verticale, ki se je začela s plesom z vrha zvonika, nato pa se prav tako s plesom preselila na pročelje Fo-resterije, ni nikogar pustila ravnodušnega. Osrednji koprski, Titov trg, se je po nekaj letih spet izkazal kot odlična kulisa dogodkov Primorskega poletnega festivala, mogočne palače pa so postale vertikalen oder atraktivnih plesalcev. Na prvem v nizu praznovanj, ki se bodo zvrstila v vseh štirih obalnih občinah, je občinstvo pozdravil koprski župan Boris Popovič, ki je ob tej priložnosti predsednici društva Primorski poletni festival Nevi Zajc izročil posebno priznanje. Neva Zajc je v svojem nagovoru izpostavila predvsem ambientalnost festivala, ki je ob svojih začetkih nadomestil odsotnost gledališke besede, med cilji pa je še danes preseganje vsakršnih meja, tudi tistih v glavah. V imenu soorganizatorja dogodka, Italijanske skupnosti »Santorio Santorio« Koper, je prisotne pozdravil predsednik Mario Steffe’. Sinoči je festival praznoval v piranski občini, in sicer z muzikalom Vročica sobotne noči v portoroškem Avditoriju, medtem ko bodo v ankaranski in izolski občini praznovali L oziroma 6. julija s predstavo Bužec on, bušca jaz. 0 ženski v Manzioliju Sicer pa bomo v petek, ob 21.00 v izolski palači Manzioli lahko spremljali avtorski projekt igralke Ste-fanie Ventura: Gaia v hitrem in humorističnem nagovoru svetu. Nastal je iz želje po lahkotnem raziskovanju »ženstvenosti«, vendar z vnemo po raziskovanju »sivih con« in manj stereotipnih plati ženske. Združuje niz tragikomičnih performansov, v katerih se avtorica, italijanska igralka Stefania Ventura, dotakne različnih tem: od okoljskih in klimatskih do prehran skih, pa tudi odnosov med materami in hčerami ter pedofilije. BarufevArrigoniju V soboto, 30. junija in v nedeljo 1. julija pa bomo v izolskem Arrigo-niju lahko obiskali v Zagrebu nagrajeno izvrstno komedijo Carla Goldonija v priredbi Predraga Lučiča: Barufe. Vse predstave doslej so bile takore-koč razprodane, saj gre za eno najbolj energičnih komedij, kar jih je dalo to skupno istrsko, slovensko, hravaško in italijansko območje z vsemi svojimi dialekti vred, Avtorja songov sta Predrag Lučič in Iztok Mlakar, režiser je Vito Taufer, igrajo pa Gojmir Lešnjak Goje, Marj uta Slamič, Maša Grošelj / Patrizia Jurinčič Finžgar, Rok Matek, Iztok Mlakar, Petra B. Blaš-kovič / Nataša Tič Ralijan, Patrizia Jurinčič Finžgar / Elena Brumin, Nika Ivanič, Luka Cimprič, Kristijan Guček (nagrada za naj-igralca v Zagrebu), Igor Štamulak, Andrej Zalesjak, Gorazd Žilavec, Izidor Čok in Damir Halilič Hal (kitara). Za konec še Cavazza V soboto 7. julija pa bo v sklopu festivala na Manziolijevem trgu nastopil Boris Cavazza kvintet, ki ga, poleg njega sestavljajo: Igor Leonardi - kitara, Primož Fleischman - saksofon, Tadej Kampi - kontrabas, Enos Kugler - bobni Ustvarjalnost je komuniciranje V Mestni knjižnici Izola si lahko v juniju ogledate razstavo izdelkov, ki so jih naredili v Šentovem programu Socialna vključenost v Kopru. O Šentu in ustvarjanju smo se pogovarjali s strokovno delavko Biserko Jarc, ki je razstavo pripravila. - Koprski Šent gostuje v pritličnih prostorih stare hiše na Vergerije-vem trgu št. 3. Od tu vodite tri programe: dnevni center, stanovanjsko skupino in program socialne vključenosti. Kaj vse to pomeni? - Programi in dejavnosti društva so namenjeni psihosocialni rehabilitaciji oseb s težavami v duševnem zdravju, izboljšanju njihovega položaja in ustvarjanju možnosti za njihovo čim bolj kakovostno življenje. V programih lahko posamezniki krepijo svojo moč pri skrbi zase, povečajo zaposljivost in tudi samostojnost. Najdejo pa tudi prostor, kjer imajo podporo in možnost socialnega vključevanja. Znotraj programov lahko okrepijo svojo socialno mrežo, izboljšajo svoje kompetence in se tako opremljeni lažje vključujejo v okolje. - Koliko pa imate uporabnikov? - V programu Socialna vključenost Enota Koper je vključenih trenutno 7 uporabnikov, v programu mreže Stanovanjskih skupin v Kopru je vključenih 10 stanovalcev, Dnevni center pa obiskuje približno 20 uporabnikov dnevno. - Kako in kje potekajo vaše delavnice in kdo se jih udeležuje? - Program Socialna vključenost poteka med delavnikom med 8.00 in 16.00. Znotraj programa so vključenim na voljo tako delovne kot socialne vsebine. V program se lahko vključijo osebe, ki imajo odločbo o nezapo-sljivosti. Cilj programa je vključevanje v delovno in socialno okolje, ohranjanje invalidovih delovnih sposobnosti in razvijanje novih spretnosti in veščin. Zaposlitev predstavlja pomemben del rehabilitacije oseb s težavami v duševnem zdravju in vpliva na kakovost njihovega življenja. Ker je Šent organizacija z delovanjem v javnem interesu na področju socialnega varstva, je vključitev v program brezplačna. Skupinske aktivnosti so raznolike: od delavnic, kjer se z udeleženci dotaknemo občutkov, čustev, doživljanj... do različnih izobraževalnih in športnih, pa tudi ustvarjamo na različne načine. Zadnje čase nam je blizu ustvarjanje s prejo in blagom: kvačkanje, pletenje, vezenje, šivanje.... Glede ustvarjalnih aktivnosti v Dnevnem centru pa bi rekla, da je pomemben sam proces in ne toliko končni izdelek. Ustvarjalnost je gotovo eden od načinov komunikacije. Z ustvarjalnim izražanjem se lahko posameznik spopade s svojimi težavami in krepi pozitivne osebne lastnosti, vzpostavi dialog z zunanjim svetom in se aktivno vključuje v skupnost. In to, da ohranjanje določene mere ustvarjalnosti znotraj nas samih pomembno vpliva na kakovost našega življenja. Ob tej priložnosti vabim vse, ki bi jim bili naši programi zanimivi, da se oglasijo v naši enoti na Vergerijevem trgu 3 v Kopru. Naš kontakt: Tel: 05 662 14 80 / FB: Šentmar Koper / www.sent.si Kultura Izolan, Ankarančan, Istran Še pred poletnim premorom je Mestna knjižnica Izola v Wine baru Manzioli organizirala tradicionalni klepet z Zanimivimi Izolani. Tokratni gost je bil istrski pesnik Edelman Jurinčič, ki je med drugim predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko, Tamariske v laguni časa. č> L' ‘ rf * ':•> >•■>' w I i ■ ll lv t: Pred poletnim premorom je Mestna knjižnica organizirala že 88. večerni klepet z Zanimivimi Izolani. Tokratni večer je bil pesniško obarvan saj je bil zaključni gost že tradicionalnega klepeta pesnik Edelman Jurinčič. Za barve glasbe je poskrbel Edelmanov prijatelj iz otroških let, izolski harmonikaš Marino Bembič, pesmi je interpretirala Tatjana Podlogar. Istrski pesnik, rojen v Borštu, svoja naj mlajša leta pa pustil v Izoli, je svojo mladost preživel ustvarjalno, pri čemer sta mu bila v pomoč dva izjemna mentorja, Marjan Tomšič in Srečko Tič, prvi kot njegov učitelj na marežganski osnovni šoli, ki ga spodbudi k pesniškemu ustvarjanju ter slednji, ki mu je prek igre v takratnem izolskem amaterskem gledališču dodobra pomagal izpiliti jezik, takrat še polnega narečnih prvin. Ker je že zarana začel s pesniškim izražanjem, je že pri rosnih 21 letih, na pobudo pesnika Marka Kravosa, izdal svojo prvo pesniško zbirko, ki morda ni navdušila nadrejenih v vojski, je pa navdušila slavistko Jasno Čebron in tiste, ki so imeli čut za to vrsto umetnostnega izražanja. Doslej je izdal že osem samostojnih pesniških zbirk, zadnjo pa leta 2017 z naslovom Tamariske v laguni časa. Samemu naslovu te tenkočutne pesniške zbirke ni namenjal veliko dragocenega časa, ker je bil kar samoumeven, saj tam ob obali, tej njegovi izmišljeni laguni rastejo tamariske, tam nežno šumi voda, »tam sem se znašel v času, ki je in ki ni, ki je hkrati izmišljen in resničen«. Največje kritike ima doma Kot sam pravi so največji kritiki njegovih poezij njegovi otroci, sploh hči Nina, slavistka, katere dobronamerne kritike vedno upošteva. Sploh ji je hvaležen, ker zna pripombe podati na pravi način in ob pravem času. Pesnik mora biti neprestano radoveden, venomer mora izpraševati svet, življenje, smisel. Tako ni čudno, da je za kratek čas vstopil v politiko, bil član upravnega odbora Združenja slovenskih književnikov Primorske, katerega je bil tudi soustanovitelj, je član Društva slovenskih pisateljev in eden izmed pobudnikov nastanka literarne revije Fontana. Je tudi dobitnik nagrade Alojza Kocijančiča. Kulture revolucionarni naboj Sedaj, ko zahaja v Izolo opazi veliko sprememb, sploh med mladimi. Pravi, da se današnja mladost sicer ne razlikuje veliko od njegove a vendarle današnji mladini manjka poguma, neke revolucionarnosti, ki je bila prisotna v času njegove mladosti. Še posebej, izpostavi, pogreša hrepenenje po dobrem. Žal je sistem tak, da kultura, tisto nujno v identiteti vsakega naroda, tisto potrebno za narodovo rast, ni postavljena v ospredje, celo več, smatra se jo za nujno zlo. Škoda, saj s »kulturo lahko marsikaj spremeniš, kultura daje lepo(to).« Pesniška zbirka Tamariske v laguni časa je izdalo in založilo Kulturno in umetniško društvo Paral s finančno pomočjo Ankaranske občine in Luke Koper v nakladi 300 izvodov. Zbirko je mogoče kupiti v knjigarni Libris. Jan Bednarik, MKI Nujna popravila v kulturnem domu Direktorica javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve je Občinskemu svetu Občine Izola, ob podpori Sveta zavoda predlagala uporabo presežka prihodkov nad odhodki preteklih let v višini 35.241,00 EUR za nekatere nujne investicije. Ob vsakem dežju namreč zamaka strop nad odrom in po stenah gledališke dvorane, saj je streha dotrajana in ponekod uničena, zato je nujna zamenjava strešnikov oziroma celovitejše popravilo dela strehe. Zamakanje je uničilo tudi stene ob odru in prostoru ob njem. V okviru urejanja prireditvenih prostorov v Kulturnem domu je treba zamenjati talne obloge v preddverju, saj so obrabljene in uničene. Poleg investicij v kulturni dom je nujna tudi obnova sanitarij v dvorani na Gregorčičevi, nabava novih stojnic bo olajšala izvedbo številnih dogodkov, nabava nove kosilnice pa je nujna, saj je stara dotrajana in terja veliko sredstev za vzdrževanje in popravila. ur 0 umeščanju umetniških del v okolje Na pobudo Liste IZOLANI v zvezi z umeščanjem umetniških in podobnih izdelkov v javni prostor so iz strokovnih služb odgovorili, da bo župan po L juniju imenoval tričlansko komisijo , sestavljeno iz predstavnikov področja umetnosti in urbanizma. Komisija bo na podlagi pobud odločala o ustreznosti lokacije za postavitev umetniškega dela v vsakem primeru posebej. V prostorskih aktih lokacije za postavitev umetniških del niso določene, saj bi se na ta način lahko prejudicirala postavitev, ki ni najbolj ugodna, tako da bo odločitev v teh zadevah v pristojnosti Komisije imenovane s strani Župana. ur 21.00 Kulturni dom Izola WEGOn Zaključna plesna produkcija Plesnega društva Erato 20.30 Ljubljanska ulica - Pri špini koncert Četrtkova srečanja ob špini PRIJATELJI od začetka do konca 30. junij in 1. julij 21.00 Letni kino Arrigoni Gledališka predstava 2.7. ponedeljek 21.30 Letni kino Arrigoni 3.7. torek 20.30 Lonka BARUFE Whitney Houston (filmska projekcija) IZOLAFOLK (folklorni festival) 6.7. petek 21.30 Manziolijev trg 7.7. sobota 21.30 Manziolijev trg 8.7. nedelja 19.30 Lonka 9.7. ponedeljek Tradicionalna folklorna prireditev 4.7. sreda 21.30 Letni kino Arrigoni Whitney Houston (filmska projekcija) 5. 7. četrtek 20.30 Lonka IZOLAFOLK (folklorni festival) Tradicionalna folklorna prireditev 20.30 Ljubljanska ulica - Pri špini koncert Četrtkova srečanja ob špini Paola Chiabudini/Aleksander Ipavec Astor Piazzolla - Friedrich Guld Bužec On, bužca js (monokomedija) Boris Cavazza kvintet (koncert) Proslava ZZB Izola 21.30 Letni kino Arrigoni Zemlja: Nepozaben dan (filmska projekcija) 11.7. sreda 21.30 Letni kino Arrigoni Zemlja: Nepozaben dan (filmska projekcija) 20.00 Manziolijev trg Proslava ob prazniku Občine Izola /T Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa ^OJ/ http://center-izola.si ^ / Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni era r* Izola - Isola U ti Ta teden v Izoli ne spreglejte KULTURNI DOM IZOLA Četrtek, 28. junij 2018 ob 21.00 \ V Ji i k ht Premiera plesne ^redstave^^l PD Erato > \ ^ LETNI KINO ARRIGONI Sobota, 30. junij in nedelja, l.julij 2018 ^2 Ob 21.00 V ? 'S.. nT '' -lžž»>5 ^BARUFE Sladkorna pena, malo tobakalirffialent za /V Jj.v . 4 . i »dispet«. f ■ Režija: Vito Taufer i ^ re i MANZIOLIJEV TRG Petek, 6. julij 2018 ob 21.30 Monokomedija BUZEC ON, B.uSCA JAZ A, % ' 4 IgralkalSAŠA1,PAVČEK,-Dobitnica Borštnikovega prstana za let