Stev. 223. ¥ Trsta, v n. 1914. Letnik XXXIX. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta Ob A zjutraj, ob poeedeVkili ob S ~ UredaCtro: Ulica Sv. PtaOki OaiMi—■ it 20, L dc^fei naj * ta * V* Ni/olfif^ jpafa: & ^ • •••••• JVfVlfe ...........i/*!' 9 It mm • • • • • »jf t • • 9 aaJaUsfca Idi)« a Hb* • A * *' • JU pfl Mi «*»•**•••*••»••• Posamezne Številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. O sla s I se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 vin. Oglni v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nrlaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda« najmanj pa 40 vinarjev. Oglate sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poiiljajo opravi lista. PUM« se izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača In toU te v Trstu. Vnem In fnaestnl oddelek se nahajata v uHd Sv. Frančilkt AaUkaga IL20L — Poitnofanollalčnl račun JL M 1.652. kii ni Ki d nki Rm h Min 1 avstnisko-roskeM MffiL Vm bitki vrl Lvm. BERLIN 10. (Kar.) Povodom vesti o nov i bitki pri Lvovu, piše »BerHner Tag-blattc Avstrijski armadi bi napravili veliko krivico, če bi takrat, ko ie d osla vest o prostovoljni izpraznitvi Lvova, dvomili 0 energiji vodstva našega zaveznika. Novi avstrijski napad upravičuie upanje, da bo s tem nadaJjnim prodiranjem avstrijske prmade, želja po zmagi triumfirala »Vosstsche Zeitung« pravi: Vsled dosedanjega zelo spretnega armadnega vodstva in velike hrabrosti in odpornosti avstrijskih čet, se zamore računati s tem, da se bo bitka končala s popolnim uspehom avstrijskega orožja. DUNAJ 10. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča? Med današnjim 1 Aiem je bil vrhovni armada! poveljnik nadvojvoda Friderik s svojim šefom generalnega štaba, generalom pebote baronom Conradom in pa s prestolonaslednikom, nadvojvodom Karlom Franom Josipom na bojnem polju. Odlikoval Nil vojskovodje. DUNAJ 10. (Kor.) Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmi-lostneje podeliti: Generalu infanterije Moricu vit. Auf-ienbergu in generalu kavalerije Danklu. ki sta zmagala z junaškimi Četami pri Komarovu in Krasniku. veliki križec Leopo!dovega reda z vojno dekoracijo; dalje generalmajorju Henriku Fongraczu v priznanje junaškega nastopa v boju proti Črnigori vitežki križec Leopoldove-ga reda z vojno dekoracijo, brez takse. Ruski vjetuilL BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča: Tekom včerašnjega in današnjega dne je bilo pripeljanih v Kenyermezoer nad 6000 ruskih ujetnikov. ___ S fr^cosko-nemškesa bojišča. Boji oh reki Harne. bLRLIN 10. (Kor.) Veliki glavni stan poroča z dne 10. t m.: Vzhodno od Pariza so bile na zasledovanju ob Marni in preko Marne prodirajoče nemške čete med Meauxom in Montmirailom napadene od sovražnika, ki je bil v premoči ventšlte čete so v težkih, dvadnevnih bo-zadrževale sovražnika in celo napredovale. Ko je došla vest, da se bližajo nove močne sovražne kolone, se je krilo umaknilo. Sovražnik nI zasledoval nemških čet na nobenem mestu. Kot vojni plen teh bojev je bilo naznanjeno dosedaj 50 topov in par tisoč vjetnikov. Zapadno od Verduna boreče se čete se nahajajo v neprestanih bojih. V Lotaringiji in v Vogezih je položaj nespremenjen. Rosi niso IzkrcaH nobenik svtffe M h Francoskem. LONDON 10. (Kor.) Ruski poslanik v Londonu dementuje vest, da bi se bile ruske čete izkrcale na Francoskem. Princ JotAin praski roden. BLRLIN 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: Princ Joahim pruski je bil včeraj od nekega šrapnel>kega strela ranjen. Krogli a je šla skozi desno stegno, ne da bi poškodovala kost. Princ je bil na bojišču kot ordononančni oficir. Prepeljali so ga v najbližjo garnizijsko bolnišnico. raslK0-s6m$keS0 štab Novi boji. BLRLIN 10. (Kor.) Veliki poroča: Na vzhodnem bojišču se ie bol zopet pričel. Oeneralni kvartirni mojster Stein. (tojniTv kolonijah. BERLIN 10. (Kor.) »\Volffov urade poroča: V Samot so Angleži takoj po oku-' paciji dne 29. avgusta ustanovili provizo-ričuo upravo. Posameznosti še manjkajo. ftigleiku pomožna križirkn „Ocenic" se je potopili. LONDON 10. (Kor.) Admiraliteta na- j znanja: Parnik »Oceanic«, ki je armiran ' kot pomožna križarka, se je včeraj v bli- ' tim severne obali šotlanske potopil. Par- 1 nik je popolnoma zgubljen. Častniki to moštvo so rešeni. Zaplenjeni parnik. AMSTERDAM 10. (Kor.) »Handeis-bftad« poroča: Angleži so parnik »Zuida Dik«, nizozemske ameriške proge, na potu iz Filadelfije v Rotterdam ustavili in ga odpeljali v neko irsko pristanišče. JipoBSki zlima tinMj; 53 inilUonov volnen krefltn. TOKIO 10. (Kor.) Zgornja zbornica ie dovolila jednoglasno vojni kredit v znesku 53 milijonov Yen. IkcflidUMOskib krojrtev v prospel diMfe MutrUe in obrti. DUNAJ, 10. (Kor.) Kmalu po izbruhu vojne so dunajski krojači uveli akcijo, ki ima namen, da se izločijo belgijski, francoski in angleški izdelki. Da se ta akcija izvede in da se omogoči, da vsi faktorji, ki se pečajo z modo, o zadevi lahko izrečejo svoje mnenje, je predsednik dunajskih krojače v zadnjo nedeljo sklical zborovanje. Govorniki so naglaŠali velike denarne svote, ki jih izdajajo dunajske, premalo patrijotične dame za svoje modne potrebščine v inozemstvo, in sicer za take izdelke, ki jih izdelujejo v inozemstvu tudi samo avstro-ogrski delavci. Trud, da bi se ustvarila stalna moda, ne pomenja samo važne patrijotične akcije. temveč tudi pereče vprašanje, čegar rešitev bi visoko povzdignila domačo industrijo. Državni poslanec Friedmann je izjavil v imenu zveze industrijalcev, katero zastopa, da bo akcijo podpiral. Državni poslanec pl. Baechlč je predlagal. da sc takoj izvoli odbor, ki naj izvrši vse potrebne predpriprave. Predlog je bil sprejet. Sprejet je bil nadalje predlog, da se naprosi nadvojvodinjo Žito, da vsprej-me pokroviteljstvo te akcije in pa da se odbor obrne do najbolj poznane zastopnice avstrijske in ogrske aristokracije, bogatašice in umetnice s prošnjo, da blagovolijo podpirati in priporočati akcijo. Nemške 12 cm mofnorje ie izdelovala tvrtka Krupp v Esena. DUNAJ 10. (Kor.) Da se pride tolikemu govoričenju Q__provenienci 42 cm mož-narjev v okom, se »Korrespondenz Wilhelmc od merodajne strani poroča, da je 42 cm možnarje izdelala tvrdka Krupp v Essenu, 30.5 cm možnarje motornih baterij pa tvrdka Skoda v Plznu. Anglija se ne dr2i dolofil člana § Kongonktov. BERLIN, 9. (Kot.) Wolffov urad poroča: Evangeljski in katoliški misijoni najodločneje protestirajo proti kršenju članka 9 Kongo-aktov, glasom katerega se evropska vojna zapletenja ne smejo prenašati na afrikanska tla. Angleška se tega ni držala, dasi so se za to tr,udile različne države. Proti temu je treba protestirati na vsem zunanjem svetu. Bebiiski grozodejstvi proti umskim ranjencem. BERLIN 10. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Stockholma: O belgijskih grozodejstvih na nemških ranjencih pripovedujeta v listu »Dagens Nyheter« dve gospi, ki sta se te dni povrnili v Stockholm in ki sta v nekem majhnem kopališču na svoje oči videli, kake grozovitosti so počenjali Belgijci, posebno belgijske ženske, proti ranjenim nemškim vojakom. Predseenik soc dem. struke priti medna-radnemi socilitimi iradL BERLIN 10. (Kor.) Predsednik socialno demokratične stranke priobčuje v listu »Vorwarts« izjavo, kjer se protestira proti temu, da je mednarodni socialni urad skupno s socialistično francosko stranko naslovil na nemško ljudstvo oklic, ne da bi bil prej niti iskal stika z nemško socialno - demokratično stranko. Izvrševal-ni odbor je s tem prekoračil svoje pravice, kar je toliko čudnejše, ker vsi udje pripadajo samo eni v sedanjo katastrofo vpleteni državi in so se vsled tega morali čutiti vezane. Oklic opisuje dogod-Ijaje, ki so povzročili vojno, v smislu francoske vlade. Jednostranost oklica izhaja že iz tega, da se v njem niti ne o-menja ogroževanje nemškega naroda po ruskem despotizmu, ne omenja se torej onega dejstva, ki celokupni nemški narod najbolj vznemirja in ki je najznamenitejše za presojevanje političnega stanja. Predsednik stranke nadalje protestira proti namenu mednarodnega socialističnega urada, obveščati namreč s pomočjo socialistične stranke Francoske socialistične stranke nevtralnih dežel o namišljenih grozodejstvih Nemcev. Predsednik stranke pravi: Dolžnost naša je, da dože-nemo. da afmfri vojaki niso barbari in da ne zaostajajo za nobenim vojakom drugih narodnosti, kar se dostaje duševne in srčne izobrazbe. Značilno je, da hoče izvrševalni odbor mednarodnega socialističnega urada klicati na pomoč javno mnenje nevtralnih držav radi namišljenih nemških grozodejstev, medtem ko molči o zvitih napadih belgijskih franktirerjev na nemške vojake in o ruskih grozodejstvih v vzhodni Pru-siji. Mmk kipititoO v Tirflil. CARIGRAD 9. (Kor.) Porta je odposlala na posamezne države noto, v kateri sc naznanja dvignenje kapitulacij. CARIGRAD 9. (Kor.) Porta je sklenila dvigniti kapitulacije z dnem 1. oktobra t. 1. in ie to naznanila poslanikom prizadetih držav v noti, v kateri kaže na neprilike, ki nastanejo vsled kapitulacij za finančno gospodarstvo Turčije in za u vedenje reform. Svetovna vojna je že tako in tako pomnožila financijelne težkoče in ogroža tudi udejstvitev zapričetih reform. Vlada je zato sklenila, da omeji svoje od-nošaje z drugimi drŽavami samo na podlagi narodnega prava. CARIGRAD 10. (Kor.) Celokupno časopisje. posebno pa turški listi, objavljajo jako navdušene članke, v katerih nagla-šajo pomen odprave kapitulacije, ki so tlačile narod že sto in stoletja in so bile izvor nesreče, sramote in poniževanja in ovira gospodarske politike. Listi slave današnji dan kot narodni praznik, ki prinaša Turkom zopet popolno neodvisnost in novo ero v turški zgodovini. Listi čestitajo kabinetu k temu važnemu sklepu. CARIGRAD 10. (Kor.) Celo noč je vladalo v turškem oddelku na Bosporu silno veselje. Navdušene manifestacije spominjajo na prizore izza prvih dni po vzpostavitvi ustave. Skupina manifestantov je odšla pred klubov lokal komiteja za edinost in napredek, kakor tudi pred stanovanje velikega vezirja in ministra za notranje zadeve. Slednji se je pojavil na balkonu hiše in je imel kratek nagovor na narod. Danes sta priredila komite za edinost in napredek in mornariški komite v Stam-bulu velika zborovanja. Mesto je v zastavah. _ Cesarjeva zahvala za čestitke hrvatskega naroda. ZAGREB 10. (Kor.) Uradni list priobčuje sledečo objavo: Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z Najvišjim sklepom z dne 2. septembra t. 1. vzeti manifestacije podaniške zvestobe in lojalne udanosti, kakor tudi čestitke oblasti na Hrvatskem in v Slavoniji povodom rojstnega dne Njeg. Veličanstva, najmilo-stneje na znanje. Danklov odgovor na čestitko zagrebškega župana. ZAGREB 10. (Kor.) 2upan je poslal generalu Danklu kot imejitelju zagrebškega domačega polka brzojavko, kjer mu je čestital k sijajni zmagi na Rusko-Polj-skem. General Danki je odgovoril brzojavno: Iskrena hvala! Glavna zashiga gre heroičnim četam. Ponosen sem na sijajne čine zagrebškega domačega polka. Obletnica smrti cesarico Elizabete. BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) Povodom o-bletnice smrti cesarice Elizabete so bile na vseh javnih poslopjih razobešene žalne zastave. V cerkvi sv. Matije se je vršila žalna služba božja, ki so ji prisostvovali načelniki vseh oblasti in mnogoštevilno občinstvo. Požar. ZSARMOCSA, 10. (Kor.) Vas Osz!any je že od ene ure popoldne v plamenu. Vsled neprestanih vetrov se ogenj vedno j bolj razširja. _ vojne ladje streljale tudi na angleške rešilne čolne, ki so reševali ranjene, v morju se nahajajoče mornarje.« Da so bile pri angleških vojakih najdene dum-dum kroglje. tega po brzojavki cesarja Viljema na predsednika VVilsona ni treba več konstatirati. Nezaslišanega obrekovanja, da so nemški oficirji streljali na svoje potapljajoče se moštvo in na angleške rešilne čolne, pa sploh ni treba zavračati, ker bi bilo to absurdno. BERLIN 10. (Kor.) »Wolffov urad« prinaša sledečo izjavo vojnega korespon-denta. ki je bila izročena odličnim organom ameriškega časopisja v objavo: »Da se zadosti neresnici, izjavljamo soglasno, da so vesti o nemških grozodejstvih, v kolikor smo mogli tni opazovati, neresnične. Mudili smo se dva tedna v nemški armadi in spremljali nemške čete preko sto milj in kljub temu nismo izvedeli niti o enem slučaju, ki bi zaslužil kazni ali maščevanje. Dalje nikakor ne moremo potrditi vesti o onečaščenju vjetnikov in privatnega prebivalstva. SU smo z nemškimi četami skozi Bruselj, Nivelles, Buiche, Boisiere, Hautes, Viheries. Marbes le Chatenau. Solre sur Sambre in Beaumont in nismo zapazili niti enega slučaja razposajenosti. Celo število vesti se je izkazalo po preiskavi kot brez podlage. Videli smo, da so Nemci povsod plačevali svoje nakupe in respektirali osebno privatno last in državljanske pravice. Po bitki pri Boisiere smo videli, da so se smatrale belgijske ženske in otroci popolnoma varne. Pri Marbes le Chateau je bil ubit neki meščan, ker le bila njegova krivda dokazana. Begunci, ki so pripovedovali o grozovitostih in nasilnostih, bi lahko dokazali tudi njegovo krivdo. Disciplina nemških vojakov je izvrstna. Slučaji pijanosti se ne dogajajo. Zupan iz Solre sur Sambre je sam preklical vse vesti o •^rozovitostih na prebivalstvu, ne da bi kdo to zahteva! od njega. Igralec Tewele umrl. IŠL 10. (Kor.) Igralec Franc Teuele je danes v starosti 73 let po dolgi in težki bolezni umrl. Razredna loterija. DUNAJ 10. (Kor.) 10.000 K ste dobili številki 20.320 in 98.959. 5000 K pa štev. 66.630. Angleške in nemške obdolžitve. BERLIN 10. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Uradno poročilo angleškega generalnega konzulata v Rotterdamu na Nizozemskem, ki je bilo razdano po ulicah kot letak v nizozemskem jeziku, kaže vnovič, s kakimi sredstvi se bojujejo naši sovražniki Angleško poročilo pravi: »Nemci so nas obdolžili, da se poslužujemo dum-dum krogelj in da smo v bitki pri Helgolandu mirno gledali, kako so se nemški mornarji potapljali. Oboje je neresnična Angleži niso izstrelili dosedaj niti ene dum-dum kroglje. Kar se tiče druge obdolžitve, se mora konstatirati,) da so nemški oficirji sami stresali na svo-: je moštva da preprečijo, da bi jih rešili | Angleži Dalje je dognano* da so nemške Po odhodu Rnezo GM Iz Albanije. Iz Rima javljajo: Tukajšnji listi odkrito pišejo, da je usoda princa Wieda po njegovem odhodu iz Drača zapečatena iti da ne more biti več govora o kakem povratku na albanski prestol. Sicer pa izhaja to iz oficijelnega komunikeja, ki ga je izdalo italijansko ministrstvo, v katerem je rečeno, da evropske konference prihodnja naloga bo ta, da uredi bodočnost Albanije in da definitivno določi, kdo bo Wiedu naslednik. Italijanski listi niti ne skrivajo svojega zadovoljstva na tem, da se je Italija na tako cenen način rešila enega svojih nasprotnikov v Albaniji, kajti splošno uverjenje da je, da je dosedanji albanski knez nasprotoval politiki Italije v tej deželi. Listi pišejo, da bi se bil knez Wied morda vzdržal na prestolu, če bi bil imel vsaj denarja. Ali. čim sta mu Avstro-Ogr-ska in Italija odbili nadaljno izplačevanje predujmov, je princ Wied izrabil sedanji vojni položaj, da se — priglasivši sc k službi v nemški vojski — osvobodi iz »svoje kraljevine« s tako vitežko gesto. Drugo veliko vprašanje, ki zanima italijansko javnost v tem času, se nanaša na Epiročane. Italija bi z vso močjo nasprotovala temu, da se Epiroeani umaknejo iz svojih pozicij in da zasedejo nekatere kraje. Medtr« pa je uradna agencija priobčila izjavo grške vlade, da grška vojska ne zaprične nikake akcije v Epiru ter da Zographos ne namerava marširati s svojimi ljudmi na Valono. Z druge strani si bo italijanska vlada prizadevala pri južnih Albancih, da ne bi začeli s kakimi sovražnimi čini proti Epiročanom. 0 dum-dum kro§ljaH. V sedanji vojni se danzadnem Čita o vporabi dum-dum krogelj, ki so glasom petrograjske pogodbe, ki so jo podpisale vse civilizirane države, med njimi vse sedaj se vojskujoče, strogo prepovedane. Prve dum-dum kroglje so bile izdelane v angleški orožarni Dumdum pri Kalkuti v Indiji. Vporabljalo se jih je za časa vstaje leta 1895, ker so bili Angleži mnenja, da so normalne kroglje malega kalibra nesposobne za prizadejanje smrtonosnih ran sovražniku in bi bilo torej odbijanje napadov sovražnika jako težavno. Izumi- telji tfga strašnega orožla so torej Angleži. Take na koncu izvotljene in stisnjene kroglje in potem tudi one, kojih ost ni popolnoma obdana od jeklenega plašča, se v človeškem telesu razbijejo. kakor pri eksploziji in povzročajo silno težke, navadno tudi smrtonosne rane. Vporaba teli krogelj ne odgovarja določbam petrograjske pogodbe iz leta 1868. V imenovani pogodbi se namreč izrecno naglasa, da se eksplozivne kroglje pri orožjih malega kalibra (puške, pištole i. t. d.), nikakor ne smejo vporabljati. V vojni proti Sudancem, ki so jo imeli Angleži, ie bilo mnogo slišali o vporabi teh krogelj. kar ie izzvalo velikansko razburjenje. Po konstalacili prof. Brunsa imajo dum-dum kroglje pri strelih v meso na 400, pri strelih v kosti do 600 metrov večjo silo, oziroma z drugimi besedami: čim manjša daljava ali razdalja, tem hujše rane povzročajo imenovane kroglje. Pri strelih iz bližine so rane sploh vse težke in navadno tudi smrtonosne. l lužnesa bojišča, Poročilo k ornega poveljnika generala Tersztyanszkega o bojih pri Sabcu. Sedaj je došlo prvo avtentično uoroči-(o o bojih pri Sabcu in sicer od poveljnika samega, ki je vodil napad na Šabac. Bil je to korni poveljnik, general Tersztv-anszky. Poročilo se glasi: Dne 1L avgusta so dobile naše čete u-kaz. naj prekoračijo Savo in zavzamejo onkraj Save ležeči Sabac. Voda je bila zelo visoka. Sava široka 600 metrov, južno obrežje zasedeno in močno zastraženo od sovražnika. V jutranji zori dne 12. avgusta je naša pehota s pomočjo pijoniriev. severno od Sabca, med hudim streljanjem sovražnika prekoračila Savo. pregnala sovražnika in se tamkaj utaborila. Se istega dne so naše čete potem s pomočjo artiljerije osvojile Šabac. četudi je bil odpor od strani srbske armade kakor tudi domačega prebivalstva jako hud. Dne 13. avgusta so se pripravljale naše čete za obrambo in ohranitev osvojenega terena. Dan nato so se morali naši vojaki boriti z veliko premoćjo sovra±mka, ki je bil odbiL Preko Save so bile takoj poklicane nove čete. da ojačijo naše pozicije. Istočasno je pijonirski bataljon zgradil vojni most. V Šabcu združena armada le dne 16. avgusta pričela z ofenzivnim prodiranjem v južni smeri in je zadela, potem ko se je cel dan poprej uspešno borila, dne 17. avgusta na sovražnika, ki ie btl v veliki premoči, vsled česar so se naše brigado umaknile za obrambno linijo pred Žabce rn. Poveljnik je nato (»dločil. da pritegne vse še na razooLago mu stoječe čete in zopet obnovi prodiranje proti fu*u. Dne 18. avgusta so avstrijske čete prodrle par kilometrov naprej in vrgle po številu enako močnega sovražnika iz njegovih pozicij. Boji dne 19. avcusta so sc končali z novimi uspehi. Srbi so se umaknili v neredu. Naše čete so se nahajale zvečer tega dne na liniji Varna-Vukošič-Cerovac. Že so se naše čete pripravljale na nov boj. ko je prišel znani ukaz armadnega vrhovnega poveljstva, glasom katerega se je morala ustaviti ofenziva proti Srbiji, ker je tamkajšnje bojišče za našo državo postransko. Težkim srcem so se naši vojaki vrnili zopet na levi breg Save. Sovražnik, ki je bil vsled bojev prejšnjih dni silno utrujen, se ni upal motiti rednega umikanja naše armade. Šele potem, ko je izvedel za izvršeno dejstvo, je skušal pregnati našo malo posadko iz Sabca. Naša posadka v Šabcu se je dne 21. in 22. avgusta junaški borila proti veliki premoči sovražnika, dokler ni dne 23. avgusta naš poveljnik zopet prekoračil Savo in sovražnika definitivno razkropil. V tem pa je že postalo jasno, da bi bila po splošnem vojnem položaju nadaljna branitev Šabca čisto brez vsake koristi Zato je izšel zvečer ukaz, da naj naše čete ponoči zapuste mesto, kar se je tudi zgodilo. Tudi pri tej priliki suvražnik ni oviral in motil umikanja naših čet na drugi brcg-£ave. Srbi so bili deprimirani in so imeli tudi velike izgube. Srbske bolnišnice so polne ranjencev in se zlasti čuti pomanjkanje zdravnikov in sanitetnega materijala. Naš pohod sc je izvršil popolnoma mirno z vsemi topovi in vozovi. Sele potem, ko je zadnji naš vojak zapustil Šabac, je bil vojni most čez Savo zopet porušen, tako, da so bile dne 24. avgusta opoldne vse naše čete na slavonskem bregu Save zopet popolnoma pripravljene na boj. Tekom večdnevnih bojev so se drža- Stran II. .EDINOST- št. 223. V Trstu, dne 11. septembra »914. Ie naravnost junaško in stopile povsod, k]er ie le količkaj dopuščalo razmerje sil, v ofenzivo. Boji so bili tem napornej-5i. ker nam ni stal nasproti samo jako e-nergičen sovražnik, ampak tudi silno sfanatizirano prebivalstvo, ki je metalo povsod, kjer je le moglo, bombe in zastru-pljevalo studence in iz zasede streljalo celo na ranjence. Radi tega so bile potrebne seveda stroge represalije. Veliki knez Nikolaj Nikoiajevič je srbskemu prestolonasledniku čestital k dozdevni zmagi pri Sabcu. Toda naše ćete nikakor niso imele občutka, da so bile premagane. Nasprotno! Le strategični o-ziri so prisilili našega poveljnika, da je odredil evakuiranje že osvojenega srbskega ozemlja. Poraz srbske tirno2 ke divizije. Glasom poročila ogrskega brzojavnega korespondenčnega urada iz Zagreba z dne 6. septembra, je srbska timoška divizija pri Mitrovici prekoračila Savo in stopila na naše ozemlje. Naše čete so jo tale oj napadle in premagale. Bilo je vjetih okoli 5000 vojakov in osvojenega mnogo vojnega materijala. Srbska divizija se la-^hko etni na približno 16.000 mož s 36 topovi. Naše čete so videle prehod srbske ti-moške divizije na severnem bregu Save. Ko je došla žt vsa divizua na slavonski breg Save, je bila nenadoma napadena od več strani. Napad je prišel tako nepričakovano in s tako vehemenco, da je bila divizija po kratkem boju takoj razpršena. 5000 mož je bilo vjetih; od ostalih 10.000 mož jih je veliko število padlo, mnogo pa utonilo v Savi. Most, ki so ga zgradili Srbi Čez Savo, je naša artiljerija takoj začetkom boja razrušila. Dosednj še ni znano, kateremu pozivu Je pripadala poražena timoška divizija. Obe srbski timoški diviziji se rekrutirate iz goratega dela ob severovzhodni meji Srbije in ste v srbski armadi na glasu kot Jako hrabri in vztrajni. Domnfe vesti. Gospodarski deželni pomožni odbor za privatne stvari vpoltlicancev. Po vspod-bndi njegove Jasnosti gospoda namestnika se je tudi v Trstu, kakor tudi v drugih kronovinah. konstituirala pri namest-ništvu gospodarska deželna pomožna pisarna, kateri pripadajo sledeči člani: Dr. Karel Czermak pi. Eichenfeklski, c. kr. pristav finančne prokuratnre; dr. Edvard Enenkel, odvetnik; Tomaž Fruh-aui, c. kr. vladni svetnik; dr. Julij Kugy, trgovec; Hektor Poilich, ravnatelj paro-plovne družbe »Navigazione iibera trie-stina«; dr. Anton Povšič, c. kr. višje deželne sodnije svetnik; Bogoljub Prinzig, c. kr. namestništveni svetnik (predsednik); Rudolf Stark, c. kr. notar, in dr. Maks Visconti, c. kr. finančni svetnik. Pisarna ima svoj sedež pri namestni-ftvu (soba št 51) in je že pričela z delovanjem. Namen jej je, dovajati brezplačno do zaključka tiste privatnopravne, go-scpdarske in druge stvari vpoklicanih Častnikov in vojakov, ki so jih ti morali vsled vpoklica ostaviti v domovini nerešene. Razun tega so se v mestih Trst, Gorica, Rovinj in Pula ustanovili lokalni odbori, ki jim je naloga, da, ali gredo deželnemu pomožnemu odboru informativno na roko, ali pa. da tiste agende, ki imajo lokalen značaj, morebitno po nasvetih dež. pomožnega odbora dovajajo do rešitve. Odkritosrčna beseda. Pod tem naslovom priobčuje v »Narodnih Listih« češki državni poslanec dr. Kramaf članek, ki dobiva na važnosti po nekih pojavih v nemškem taboru — pod utisom velikih vojnih dogodkov — za pravičneje postopanje z avstrijskimi Slovani. Dr. Kramaf piše med drugim: Kar se tiče narodnostnega vprašanja, je zakrito pred nami v temo. Ali bo rezultat boja med dvema svetoma naroden šovenizem, ali pa se najdejo trezni državniki, ki ne dopuste, da bi se naroui, katerih neizmerna vrednost celo pri najmanjšem med njimi je iz-poznana v trenotku najtežje izkušnje, le z grenkobo spominjali na svoie žrtvovanje samega sebe! Govor grofa Tisze bi kazal na to zadnjo eventuvaJnost. Seveda Čitamo in čujeino tudi drugačne glasove. Ali naj bo kakor hoče, najprej mislimo na to, da z boljšamo svoje notranje razmere, da jih poenostavimo ter da se mi vsi — naj nas tudi sicer ločujejo gospo- darski in razredni interesi, ali naj smo ta-cega ali drugačnega temperamenta — združimo k politiki, da bo češki narod v trenotku, ko nastanejo nove tvorbe, imel eno voljo in en program in da ga bo mogel braniti z vsemi svojimi močmi! Da bi se vsaj enkrat pokazal na višini svojih dolžnosti! Gospodarji svoje usode smo le v toliko, kolikor ie odvisno od na£e moči! Skrbimo za to. da se naš narod vsaj po lastni krivdi, po naši razcepljenosti ne pokaže v velikem trenotku borno malega in slabega! In Slovenci? Ali mi sploh kaj mislimo?! Dnevna potrebščina naše vojske. Po podatkih s pristojnega mesta potrebuje avstro-ogrska armada v vojnem času 36.000 meterskih stotov provijanta za moštvo. Za konje treba vsak dan 40.000 centov krme. Vsakdanja potreba slame iznaša 80.000 centov. Poleg tega potrebuje armada vsak dan ogromno število vozov, za katere treba 300—400.000 konj. Skupno število konj, ki je potrebno pri splošni mobilizaciji, iznaša 500.000. Ta račun odgovarja za armado 2,000.000 vojakov. Cesarica Evgenija in vojna. Cesarica Evgenija, vdova po Napoleonu III., je izvedela o vojni na svojem samotnem posestvu pri Bologni. Obvestil jo je nje stari zaupnik grof Pietri že dne 2. avgusta. »Veličanstvo,« je rekel, »vojna med Francijo in Nemčijo je začela.« Na to vest se je cesarica Evgenija vznemirila in vprašala odločno: »Kje: Na meji? Metz? Nancy? Kedaj?« Grof Pietri jej je moral povedati nadaljnje podrobnosti, na kar je rekla cesarica: »Qui c'est la revan-che! Je 1'attendais, depuis long temps... Oh T Empereur!... Mon pais! L' Em-pereur!« In tedaj se je cesarica spomnila, da je ravno pred 44 leti dne 2. avgusta objavila francoskemu narodu depešo iz Metza o boju pri Saarbriickenu. Naslednjega dne je rekla, da ne obžaluje, da je tako dolgo živela, ko je vendar doživela revanehe. O nemških zmagah jej seveda niso še nič povedali. Prihod ranjencev. Včeraj dopoldne je dospelo v Trst z raznimi vlaki južne železnice 11 ranjencev, in sicer 5 z vlakom ob 6.10 zjutraj, 2 z onim Ob 9.15 in 4 z br-zovlakom ob 10.30. Evo imena teh ranjencev: Silvester Mautoschelo, korporal 5. dragonskega potka, doma iz Trsta; Fran Kinrich, prostak 36. pešpolka, doma iz Trsta; Valentin Versier, prostak 20. pešpolka, doma iz Kopra; Anton Varghien, prostak 97. pešpolka, doma iz Reke; Karel Kaafmann, prostak 97. pešpolka, doma iz Rosendorfa; Andrej Scburan, prostak 87. pešpolka. doma iz Ptuja; strelec Oskar Weis iz Đruschen* v Tirolu; Andrej Kans, prostak 97. pešpolka, doma iz Bovca; Nikolaj Rudier, prostak 97. pešpolka, doma iz Pirana; Rudolf Brez en jak, prostak 97. pešpolka, doma iz Gorice in Anton Finderlan, tudi prostak 97. pešpolka, doma iz Mun v Istri. — Trije teh so le bolni, ostali so pa ranjeni na rokah ali pa na nogah. Spravljeni so bili vsi v vojaško bolnišnico. Vodstvo otroškega vrtca pri Sv. Mariji «gda!eni sporoča, da se prične vpisovanje in šolsko leto dne 16. septembra. Dliaiko podporno društvo v Trstu poživlja opetovano vse one dijake, ki na zadnji poziv še niso vrnili izposojenih knjig iz podporne zaloge, da store to nemudoma. Dohodki društva so se v pretečenem letu zelo skrčili, a letos bo društvo zbog obstoječih razmer sploh primorano, svoie dobrodelno delovanje omejiti. Splošno pa je obsojati one dijake, ki se, izstopivši iz zavodov, niti ne zmenijo, da bi vrnili izposojene knjige. To ni hvaležnost! Ali ne vedo, da je mnogo dijakov, ki bi si opomogli s knjigami, katere oni kot tujo last, nerabne in morda zaprašene puste v kakem kotu ležati? Poživljamo jih ponovno, da izvrše svojo dolžnost in vrneoj izposojene knjige. ^ Obenem se pa naznanja onim revnim dijakom, ki žele kako učno knjigo, da pošljejo poštnim potom imenik potrebnih knjig na naslov: Mir. Pretner, Trst, ulica Fontana štev. 10, II. nadstropje in to najkasneje do 16. septembra. Domovina dosedanjih papežev. Italijanski pisatelj Scarlatti se bavi v časopisu »Minerva« z rojstnimi kraji dosedanjih papežev. Tako je od 264 papežev točno ugotovil njihov rojstni kraj. Od teh je bilo po Scarlattiju 209 Italijanov, 17 Francozov, 14 Grkov, 8 Sirijcev, 5 Nemcev, 3 Spanci, 3 Afrikanci, 2 Dalmatinca in po I Portugiz, Anglež in Nizozemec. Od 209 papeževr, rojenih v Italiji, sta bila po 2 iz Abmzzov, Sardinije in Sicilije, 1 iz Kalabrije. Vpisovanje v šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši: dne IZ, 13. in 14. sept. t L od 9—11 dopoldne na obeh šolah pri Sv. Jakobu in na dekliški šoli na Acquedottu; dne 12. in 14. septembra t. L od 2—4 popoldne pa na deških vspo-rednicah na Acquedottu. K vpisovanju je treba pripeljati otroka in prinesti s seboj te-le papirje: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice aoagrafičnega urada. 2. izpričevalo o cepljenju kožic. 3. izpričevalo o zdravju oči. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. Redni pouk se začne dne 16. septembra t. I. — Šolska vodstva. Rocolskl otroški vrtec. Začetek šolskega leta dne 16. septembra. Istega dne je tudi vpisovanje novih gojencev. Vpisovanje v otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda v Sv. Ivanu bo, kakor vsako leto, dne 14. in 15. t. m. od 9. do 12. ure zjutraj. V sredo, 16. t m. pa se začne redni ponk. — Slovenski stariši, vpišite svoje otroke v slovenske vrtce! Tržaško ravnateljstvo državnih železnic naznanja: S 15. septembrom se pri brzovlakih, ki odhajajo iz Trsta in so od zopetnega aktiviranja imeli samo vozove I. in II. razreda, uvedejo tudi vozovi III. razreda. Torej vozijo pri vlaku štev. 708 Trst, državni kolodvor, odhod ob 7.30 dopoldne, direktni vozovi L, II. in III. razreda v Solnograd in na Dunaj, južni kolodvor; dalje pri vlaku 702 Trst, državni kolodvor, odhod ob 5.30 popoldne, direktni vozovi L, II. in III. razreda na Dunaj, zapadni kolodvor preko Soinograda. O-bralno so ti direktni vozovi pri vlakih 707 in 701 (Trst, državni kolodvor prihod ob 8.16 zvečer, oziroma ob 11.25 dopoldne). Tatvine v prosti luki Na izhodu iz proste luke sta bila včeraj aretirana 291etni težak Ivan Moraro, ki je doma iz Tržiča (Monfalcone) in stanuje tu v Skorklji št. 70, in 571etni težak Ivan Zobec, la je doma iz Kopra in stanuje tu v Rojanu štev. 7. Prvi je bil aretiran zato, ker je imel pri sebi skoraj 5 kilogramov sladkorja, katerega je ukradel v prosti luki, drugi pa zato, ker je istotam na škodo tvrdke Giaco-nez ukradel 11 praznih vreč. Zmešalo se ara je. Včeraj dopoldne se je 21 letni Viktor Destefani, ki je italijanski podanik, zglasil na italijanskem konzulatu s prošnjo, da bi mu preskrbeli prosto vožnjo, da se vrne v domovino. Tam se mu je pa hkratu zmešalo in začel je počenjati razne neumnosti. Pozvali so na pomoč zdravnika s zdravniške postaje, ki je dal nesrečneža prepeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 10. t m. na mestnem fizikatu: Nathan Marija, 17 let, trg pred vojašnico štev. 1; Holjar Judita, 14 dni, ulica defla Gnardia štev. 7; De-siot Zorka, 6 mesecev, ulica del Ponzani-no štev. 3; Cataruzza Terezija, 16 dni, u-Kca SS. Martiri Štev. 30; Massaro A vrelija, 16 let, zagata Sv. Tekle št. 22; Gi-gli Lidija, 2 meseca, Kjadin štev. 529; Kobas Lucijan, 5 mesecev, ulica Tiziano Vecellio štev. 9; Klaj Terezija, 57 let, ulica del Rivo štev. 7. — V mestni bolnišnici dne 7. t. m.: Živec Ignacij, 41 let, Valdin Josip, 7 mesecev; Pogačnik Marija, 74 let; Semič Josip, 27 let. Za Rdeti križ. Uprava „Edinosti" je prejela še sledeče darove: V Gropadi nabrali gospodje Lovrenc Brce, I. M. Milkovič in Josip Gojča znesek 73 K. Skupaj v tem izkazu K 73.— Prej izkazanih . . K 4937.92 Skupaj . K 5010.92 Darovali so: Dr. Napoleon Fabbro K 5, Klement Rabar 3, Viljelma in Viktor Benderichio 10, Napoleon Birsetti 5, Viktorija Mreule, Barkovlje 4, M. vd. Ražem, Bazovica 60 vin., Angelina Cumar 5, Marija Ravalico pi. Erlach 10, Ivan Luksa Prosek 2, Franc Paulina, Sv. Križ 5, Fran PODLISTEK Vihar In tišina. Prevel is teSSa« M. C Za hip je privzdignila očesi, ki sta iareli W ognju ljubezni; potem ju je zopet povesila hitro in je šepetala: „Da, Maks, ljubim te!" Ta .te" hi po njej izgovorjeno ime sta me vzradostila neizmerno. Izgubi sem vsak premislek, objel nje glavo in sem pritisni svoji ustnid na tem trenodtn Je moral moj pogled Izražati res ogenj mojega srca. Ubogo dekle se je bak> in je reklo tresočim glasom: »Če me v resnici ljubite, potem me spoštujte tudi! Pomislite, da sva sama !■ Te besede so me spravile zopet k zavesti In so me prestrašile obenem. Prestrašeno sem se odvil od nje in sem jo motril, da bi razbral z njenega obraza, koliko resnice je v tej prošnji Popolnoma sem bil pozabil, da je Fulvia pošteno dekle in moja fantazija je že sanjala o nevirani ljubezni. Nje glas me je prizval nazaj v resničnost; bal sem se samega sebe. V tistem trenotku sem bil v veliki zadregi Trideset let mi {e bilo in ljubil semfmnotro „Le preveč vas ljubim !" je odgovorila zamišljeno. Pri teh, za-me bolestnih besedah sem pogledal v njeni očesi; bile so popolnoma za-solzene. „Zakaj jočeš? Ali ti je žal, da me ljubiš ?" „Da", je odgovorila jokaje. „Ali zakaj? Kaj sem ti storil, Fulvia ? Ali si nezadovoljna z mano?" .Ne z vami, Maks, s seboj sem nezado-- - *—* to ljube- sem pre- seboj sem la pobijati vam! BOa Vendar je bilo prvikrat, da sem stal nasproti čisti ljubezni Za trenotek sem mislil; Biti ljubljen po umetnici, ki sama potuje in pri tem strugati sladak les kakor kak učenec.... To bi bilo smešn » In to misel sem izrazil v ironičnem pogleda. Toda moji očesi sta srečali oni Fuhie, Id me je, začudena radi mojega mofta, pogledala vpraSevalno.Ti očesi sta bili polni solz in obraz jej je pordečel, kakor more pordečati le poštena Iriitfcii Po- * _ gied in srce sta mi Ma zopet dobra; videl voljna. Jaz bi bila morala sem m veroval, da je čisla ter sem jej zaupal, zen, jo skrivati, obdati Vzel sem nje roko te rekel sem jej z gk>- slabotna I* boko čutjeno odkritosrčnostjo: „Kako naj „O, ne govorite tega!" sem vskbknil. „Lju-začnem, da vas bom respektiraj Fulvia, se- ? bim vas ie tofco dolgo in dolgo že sem o-daj ko vem, da me ljubite ?" vajal to. In navajal sem jej množino dejstev .S tem, da me Uubtte zvesto in resnično 1" ■ ter govoril pri tem: „AH se še spominjate?" je odgovorila. ter sem jej polagoma priklical v spomin svoje .Ali jaz ne morem polovično ljubiti!" neme izjave, svoje nade, svoje muke m svojo .Jaz vas naučim ! Ne, da bi me polovično ljubosumnost. Poslušala me je, ne da bi preljub ili, ampak, da se boste svoji ljubezni u-' nehala z vzdihovanjem in jokom, pirali; in če boste vi slabotni, bom jaz močna' Slednjič je rekla: .Kaj ste si mislili o 2a oba ■ meni včeraj zvečer, ko sem vam skrivaj Pokleknil sem pred njo. Srce mi je bilo' stisnila roko? Ko bi vedeli, kako sem se globoko ganjeno in duša mi je plavala * [vso noč grevala radi te nepren-5,^osti l moriu blaženosti. Kako sem si očitala radi tega!" sem s poljubljanjem nje roke „O Fulvia I Bil sem iako srečen v < nem sem jo zopet in zopet: „Ali trenotku! Ne obžaliujte ga!" me iiub& Fulvia?-