lelo XXIII., št. 232 Upravništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. i elefon št. *l-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Liubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31- do 31-26 Podružnica i\ovo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Ljublf&na, petek 1$. oktobra 1943 Preis — Cena — Prezzo: cent. 8ft i«ktM «Mk da« un ponedeljka Niroiiin zmia mesečno Lir 18.—, m inoMMIro vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lit 36.50. Uredniitvo: LJaMtna, Pnccmijeva ulica štre. 5. telefon toer. 31-22. 31-23, 31-24. Kokopisi ce ne vračajo. Helflge Burchbruchsversuche der Bolsche-wMm in erfeittertem Ringen abgeschlagen Westlrch Smolensk verloren Sowjets iiber 50 Panzer — In 24 Stunden 102 wSowjetfkgzeuge bei 5 Eigenverlusten abgeschossen — Starke bntischnordamerikanisch e Angriffe in Siiditalien zusam- mengebrochen Aus dr-rs Fnhr"r!naupter 50 Pianzer verloren. Die Luftvvaffe hatte durch vviederholten wi rkungsvollen Einsat-z starker Kampf-nnd Nahkampffliegerverhande an diesem Abvvehrerfolg besonderen Anteal. An der iibrigen Ostfront auch siidvvest-Uch Welikije Luki herrschie nur ortllche Kam pf ta tigkeit. Bei vergeblichen feindlichen Luftangrif-fen gegen ein eigenes Geieit in den Ge-\va«>ern des hohen Nordens vvurden von Jagd- und Zterstorerverbande® 28 und von den Sicherungsfahrzeugen der Kriegs-marine 4 der angreifenden Flugzeuge abgeschossen. Insgesamrit verloren die Sowjets in den letzten 24 Stunden an der Ostfront 102 Flugzeuge. Fiinf eigene Flugzeuge gingen verloren. In Siiditalien griffen starke britisch-nordamerikanisehe Krafte gestern im Vol-turno-Abschnitt und nordvvestlich Bene-vento an. Die Angriffe braehen im sgusam-mengefassten Abwehrfeuer oder im Ge-genstoss zusammen. Stellenvveise sind noch harte Kampfe im Gange. Leichte deutsche Kampfflugzeuge er-zielten im Golf von Neapel auf einem grossen feindlichen Kriegsschiffe einen sc.hweren Treffer. Wenige feindliche Stor-flugzeuge vvarfen gestern iiber westdeut-schem Gebiet planlos einige Bomben. di rompere il fronte bkevkM respfnti in lotta accanita Ttel Qnartier generale del Fiihrer. 14. ottobre. DXB. II Comando Supremo tedesco eomuniea: Al nord deJ Mar d'Asov e al metfio Dnje. per continuava ieri il nemico i suoi ten-tativi di rompere il fronte sui punti dT gravita verificatisi finora. Essi furono re-sp nti dopo la lotta accanita, alcune loeali bre*>ce sono štete asseragliate. Alla foce del Pripjet e nella zona di Go-mel portarono propri eontrattaechi dopo aver parat« le spinte nemiche guadagno di terreno. Forti attacchi nemici nella zona ali'o vest di Smolensk »ono nuovamente folliti con specialmente alte perdite del sovieticl che vi perdettero oltre 50 carri armati. La Luftvvaffe partecipfi con ripetuti hn-pegrri efficaei di forti reparti degli aerei di eombattimento e da lotta da vicino a questo successo difensivo. Al rimanente fronte orientale, anche a »udovest di Velikije Luki. si segnala soltaa. to locale attivita combattiva. Durante invani attacchi aerei del nemico contro un proprio convoglio neJle acque dell-alto nord f reparti di caccia e di ae-rosflurar.ti ne hanno abbattuto 28 ed i ba-telli di sicurezza della marina di guerra 4 attaecanti velivoli. Complessivamente i sovietici perdettero durante le ultime 24 ore sul fronte orientale 102 velivoli. Cin-que propri aerei sono stati perduti. NelPItaHa meridionale attaccarono forti forze br i tan no- nordameri cane ieri nel set-tore di Volturno e al nordovest di Beneven-to. Gli attacchi sono falliti nel fuoco difen-sivo e concentrato oppure nel contarattaeco. Su alcuni punti perdurano anoora dure lot-te. Leggeri aerei da eombattlmento germa-nici hanno nel golfo di Napoli piazzato su una grande nave to guerra nemica un gra-ve colpo. Alcuni aerei di dlstnrbo nemica gettaromo ieri sopra frovest di Germania senza piano alcune bombe. Siloviti boljševiški poizkusi prodora v ogorčenem boju zavrnjeni Zapadno od Smolenska izgubili Sovjeti nad SO oklopnikov — V 24 urah sestreljeni pri petih lastnih izgubah 1<02 sovjetski letali — Močni angležkc-ameriški napadi v južni Italiji propad B Most med narodi Hans Fritsche ob SOtetnici radia Berlm, 13. okt. DNB. Letos 29. oktobra bo slavil nemški radio svojo 20 letnico. Kot zabavni radio je namreč pričel 29. oktobra 1. 1923 Svoje prve oddaje iz hiše Vox v Poštni ulici v Berlinu. Ministerial-rr! ravnatelj Hans Fritzsche, vodja radijskega oddelka v ministrstvu za narodno prosveto in propagando, označuje ob tej obletnici načelno stališče, ki pojasnjuje veliki pomen radia, časopis »Reiehsrund-fimk< priobčuje v svoji oktobrski številki to stališče. Govorjena beseda. pojasnjuje Hans Fritzsche, ima drugo nalogo in drugo možnost učinkovanja kakor tiskana. Prva ttčinkuje bolj v daljino, druga pa v globino. V tem pa najdemo razmejitev n. pr. med radiom in tiskom. Kdor prečita danes še enkrat razmotrivanja, ki so bila dana pred 20 leti ob ustanovitvi nemškega radia, ta zmiguje z rameni zaradi takratnih lepih besed o novem sredstvu, ki naj bi služilo sporazumevanju med narodi. On namreč ve, da ne samo danes, ampak že mnoga leta marsikatera oddajna postaja ni služila sporazumevanju, temveč hujskanju narodov. Saj je n. pr. angleški radio pospeševal med evropskimi narodi tako- dolgo neenotnost, dokler ni prišlo do vojne, in pri tem še poizkušal ohraniti videz skrajne objektivnosti. In vsakdo, ki člta ta razmotrivanja izpred 21) let, danes tudi ve, da poizkušajo se-vemo-ameriške radijske oddajne postaje še mnogo bolj odkrito jn brutalno in nič manj dosledno zapeljati narod, ki ne mar ra nič slišati o tej vojni, v vojno. Končno tudi ve, da uradne radiooddajne postaje sovražnih dežel ne oddajajo samo v tujih jezikih tendenčno, kar je v vojnih časih razumljivo, tem/več tudi vsak dan večkrat za več ur aH par minut kratkomaio skrijejo svojo zastavo ter tako zakrinkane kot pravi eterski pirati iščejo bedake, ki naj bi jim verjeli. To duševno razstrelivo, ki nam danes valovi preko radijskih valov od dežele do dežele, rti nič manj močno kakor razstrelivo, ki ga mečejo bombniki na bojišča in pokrajine. Potrebna je skrajna disciplina naroda samega, če hoče obvarovati svojo moralno stališče pred raz-strelnimi učinki sovražnih radijskih oddaj. S prepovedjo poslušanja inozemskih oddajnih postaj smo mi daH tej disciplini obliko, na dr!ugl strani pa se je možnost radia, da združi fcudi preko prostranih ozemelj milijone ljudi k sikupnosti, pokazala v vojni v popolnoma novi obliki. Radio je v veselih in resnih urah z dobrimi in slabimi vestmi združeval nemški narod v njego-vi borbi za obstoj. Kljub vsem velikim napakam v razvoju radia lahko zategadelj ob njegovi 20 letnici vendar živo verujemo, kar smo tudi verovali ob prvih početkah radia, ln sicer, da čudo skozi eter valujočih besed ln zvokov ne združuje samo ljudstvo enega naroda, temveč bo v novo urejenem svetu tudi pravi most med narodL Iz Fiihrer.jevega glavnega stana, 14. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Severno od Azovskega morja in ob srednjem Dnjepru je včeraj sovražnik nadaljeval na dosedanjih težiščih silovite napada ter skušal prodreti. V ogorčenem boju so bili vsi napadi zavrnjeni, nekateri krajevni vdori pa zajezeni. Ob izlivu Pripqeta in na področju pri Gomlu smo si po zavrnitvi sovražnih sunkov pridobili z lastnimi protinapadi nekoliko ozemlja. Hudi sovražni napadi na področju zapadno od Smolenska so se izjalovili s posebno hudimi izgubami sovjetskih čet, ki so pri tem izgubile 50 oklopnikov. Letalstvo si je pridobilo z učinkovitim posegom v borbe močnih bojnih oddelkov in oddelkov za boje iz bližine posebno zaslugo za obrambni uspeh. Na ostalem vzhodnem bojišču in tudi južno-zapadno od Velikih Lukov 90 bili le krajevni boji. Pri brezuspešnih sovražnih letalskih napadih proti nekemu našemu konvoju v arktičnih vodah so naše lovske ln rušilne jite sestrelile 28, zaščitne ladje vojne mornarice pa 4 napadajoča letala. Skupno so izgubili Sovjeti v zadnjih 24 urah na vzhodnem bojišču 102 sovražni letali. Izgubljenih je bilo 5 lastnih letal. V južni Italiji so včeraj močne angle&ko-ameriške sile napadale v odseku Volturna in severno-zapadno od Beneventa. Napadi so propadli v strnjenem obrambnem ognju ali v protisunku. Ponekod se hudi boji nadaljujejo. Nemška lahka bojna letala so v neapeljskem zalivu težko zadela veUko sovražno vojno ladjo. Manjše število sovražnih motilnih letal je odvrglo včeraj nad zapadnim nemškim ozemljem brezciljno nekaj bomb. Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. okt. DNB. Finsko vojno poročilo se glasi: Na aunuški zemeljski ožini so bili odbiti napadi manjših sovražnikovih oddelkov. Na vzhodu ožine so s topništvom podprti oddelki vdrli v sovražne postojanke in uničili neko strojniško- gnezdo in zaklonišče s posadkama vred. Maršal Graziani v Fiihrerjevem glavnem stanu Fiihrerjev glavni stan, 13. okt. DNB. Italijanski vojni minister maršal Graziani se je mudil v nemškem glavnem stanu, kjer je imel razgovore. Odlikovanje poveljnika Španskih prostovoljcev Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 13. ckt. DNB. Fiihrer je odlikoval z viteškim križcem železnega krža generalnega poročr.i. ka Emilija Estcban-Infantesa. poveljn'ka neke španske prostovoljske divizije. Angleški polagalec min potopljen Berlin, 13. okt. DNB. Angleška admi-raliteta priznava izgubo angleškega polagalca min »Abdiela« z 2630 tonami, ki se ni vrnil s svoje zadnje vožnje. »Abdiel« je bil izgctovljen šele ob pričetku vojne in so ga prištevali v razred »hitrih polagalcev mine. Razvijal je brzino približno 40 morskih milj, oborožen pa je bil s šestimi 10.2 cm topovi in štirimi strojnicami. Vojna napoved izdajalca Badoglija Kljub temu pogoji premirja niso spremenjeni bodo morali služiti svoj Proglasitev neodvisnosti filipinske republike Zaprisega predsednika filipinske republike na ustavo Manila, 14. okt. R. Danes je bila v okviru velike državne svečanosti slovesno proglašena neodvisnost filipinske republike, šef civilne uprave "Vargas je objavi konec japonske vojaške uprave in se zahvalil Japonski za njeno pomoč pri ureditvi filipinske republike. Dr. Laurell je nato prečital izjavo o proglasitvi filipinske neodvisnosti, nakar je po izobešen ju r;ilip;nške zastave prisegel kot predsednik filipinske republike n? filipinsko ustavo. Tokio, 14. ckt. R. Predsednik Mandžurije je čestital filipinskemu državnemu pred- sedniku k proglasitvi neodvisnosti Filipinov. Birmanski ministrski predsednik je poslal Laurellu brzojavne čestitke ter poudaril željo po čim tesnejšem sodelovanju med Birmo in Filipini. Vodja indijskega osvobodilnega pokreta Bose je v zvezi s proglasitvijo neodvisnosti Filipinov izjavil: Prebivalstvo Indije ne bo prej mirovalo, dokler ne bo tudi ono doseglo neodvisnosti. Tokio, 14. kt. R. Japonska vlada je imenovala dosedanjega posebnega poslanika Murato za prvega japonskega veleposlanika pri filipinski republiki. Anglija noče žrtvovati svojih ladij za USA Stoekholm. 13. okt. DNB. Na quebešiki konferenci je moral Church;ll na zahtevo predsednika Roosevelta obljubiti vso pomoč Anglije v bojih proti Japoncem na Pacifiku. To pomeni, da bo morala Anglija Američane,m stavit4 na razpolago svojo, do sedaj tako skrbno čuvano mornarico in jo uporabljati na obširnih področjih Pacifika Churchillova obljuba je bila v Angliji sprejeta s precej delje" n:mi občutki, ker so Angleži že cd nekdaj mnenja, da je glavna naloga pomorskih sH obramba njihovega otoka. V nekem komentarju londonske poročevalske službe skusaio opravičiti zadržanje velikega dela angleškega ladjevja v evropskih vodah z obstojem nemške vojne mornarice in poudarjajo, da je velika vojaška sposobnost nemških vojnih ladij knva, da je že sam ob- stoj nemške mornarice učinkm-ita pomoč Japonski, ker onemogoča Angliji, da bi premestila večino svojega visokomoTskega brodovja na Pacifik. Ta ugotovitev vsebuje važen političen moment: namreč trdno odločitev Anglije, da se s svojimi vojnimi ladjami ne bo žrtvovala za interese Združenih držav na Tihem morju. Tajna seja švedskega parlamenta Stoekholm, 13. okt. DNB. švedski parlament se bo zopet sestal v ponedeljek. Poročajo, da se bo vršila takoj po otvoritvi tajna seja, na kateri bo vlada podal« važno izjavo. Berlin, 14. okt DNB. Reuter objavlja, da je izdajalec Badoglio »po ukaza italijanskega kralja« napovedal Nemčiji vojno. Vlade Velike Britanije, USA in Sovjetske zveze so to odločitev »sprejele«. Istočasno pa izjavljajo vse tri vlade, da priznavajo Badoglijevo vlado še vedno samo zn začasno. Uradno izrecno podčrtujejo, da 9 »sobojevanjem« nastali novi odnGSi z izdajalsko Badoglijevo vlado ne bodo imeli nikakega vpliva na mirovne pogoje, kj so bili nedavno podpisani m po katerih naj Italija z vsemi silami podpre napore zaveznikov. Glede na to, da se sedanje razmere ne bodo prav nič izpremenile, priznavajo z angloameriake strani, da je vsa tako zvana »vojna napoved« !e propagandni manever, ki ponovno jasno kaže moralno podlost izdajalca Badoglija. Badoglio je s svojo »vojno napovedjo« znova dokazal, da je zgolj še orodje angloameri ških vojnih zločincev. Svoji izdaji pa postavlja 9 tem krono na glavo. Tudi med sovražniki se nihče več ne ozira na t& kreaturo, ki nikakor ni več upravičen govoriti v imenu italijanskega naroda, čigar odgovorni del je danes v taboru fašistične republikanske stranke. Samega sebe pa je s tem praktično nepomembnim korakom moralno in poflitično popolnoma onemogočil. Washington, 14. okt. R. Ameriško vojno ministrstvo je objavilo, da se postopanje z italijanskimi vojnimi ujetniki tudi po Bado glijevi vojni napovedi Nemčiji ne bo ▼ ničemer izpremenilo. Angleška sodba o vrednosti izdajalske klike Ženeva, 13. okt. DNB. Kaj se dogaja prav za prav med Badoglijem in F.isenhowrom, vprašuje angleški tednik »N«ws Statesman and Nation«? Anglaameričani bi očividno želeli, da bi badoglijevci aktivno posegli na njihovi strani ▼ vojno, vendar vse kale. da sta zahtevala Viktor Emanuel in Badoglio za takšno podporo kako nagrado. Kak!ha pa naj bi bila ta nagrada, se za sedaj še ne ve. Afi si hoče morda Viktor Emanuel pustiti od Angloameri čanov zagotoviti svoje kraljevanje? Neko poluradnc pojasnilo, izdano v WaAing-tonu, opravičuje v tem pogledu zaskrbljenost. Nenavadno pri vsej zadevi je to, da l-ku. Italijanski mornarji za Duceja Rim, 14. okt. R. Sloviti italijanski poveljnik podmornic kapitan Enrico Rossi. je Izjavil v nekem nagevoru: Vsi oficirji in moštvo italijanskih oporišč na Atlantiku so strnjeno na strani Duceja. Kljub sramotnemu izdajstvu Badoglija bo Italija to vojno dobila, če bomo zvesto na strani Nemčije ln pod vodstvom Duceja. Program nove hrvatske vlade Zagreb, 13. okt. DNB. Hrvatsko zunanjo politiko vodijo načela, ki določajo življenje hrvatskega naroda v evropski skupnosti narodov, je izjavil ravnatelj hrvatskega tiskov nega in propagandnega urada Kovačič zastopnikom tiska ob sestavi nove hrvatske vlade. Zunanje-politične smernice, ki jih je določil Poglavnik dr. Ante Pavelič. so se naslanjale predvsem na voljo naroda in na prevzete obveznosti hrvatske države. Z osvoboditvijo ja-oranskega ozemlja, ki smo jo izvedli ramo ob rami z Veliko Nemčijo, je bila ta neizpre-menjena politika Hrvatske še bolj ojačena. Japonski letalski nasad na Cejlon in Madras Tokio, 13. okt. DNB. Iz Penanga javljajo, da so napadle enote japonskega mornariškega letalstva 12. oktobra v poletu preko Indijskega oceana otoka Cev-lon in Madras. Kljub siloviti obrambi so letalci odvrgli na tamošnje vojaške naprave številne bombe težkega kalibra in povzročili veliko škodo. Neka velika prevozna ladja v madraškem pristanišču je bila zažgana s polnim zadetkom. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Enote japonskega mornariškega letalstva so napadle v ponedeljek pristanišče FinSch na Novi Gvineji in bombardirale tamošnje vojaške naprave. Veliki požari so izbruhnili na osmih mest'h. Vsa japonska letala so se vrnila. Toldo, 13. okt DNB. (Vzhodnoaz jska služba). Z nekega japonskega oporišča ni južnem Pacifiku javljajo: Dne 10. oktobra se je pojavilo nad otokom Bougainville 80 sovražnih letal, ki so jih japonski lovci takoj rapadli in pri tem brez lastnih ;zgub sestrel:li pet bombnikov in lovcev. Istega dne so odkrili lovci japonskega mornariškega letalstva zapadno od otoka Bougaiville 19 scvrfžnih bombnikov: in lovcev, izmed katerih so v ogorčenih bojih brez lastnih izgub sestrelil-' nadaljnjih pet letal. Nad ctokom Bougaiville pa je japonsko protiletalsko topn:štvo 11. oktobra sestrelilo 3 sovražna letala. Kaj so American? izgubili na Novi Georgiji Tokio, 13. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Poročilo lista »Tokio Ašah: Šimbun« c položaju na bojišču zgovorno potrjuje mnenje, ki ga je v ponedeljek izrekel zastepnik japonske vlade, da so najbrže neresnične številke, ki jih je nedavno o ameri:kih izgubah objavil vojni minister Stimson. Po poročilu so Angloameričani v treh mesecih od 30. junija, od dneva izkrcanja na otoku Rendoa. do konca septembra, izgubili samo na področju Nove Georgije 13.000 mož. Poročilo ceni sovražne izgube na Arunaelu na 700 mo/ in izgube na Velli Lavelli preko 10.000 mož Anglosaško izsiljevanje Portugalske Novo pregaženje pogodb in obljub Lizbona. 13. okt. DNB. Anglcškoportugal" ski dogovor, s katerim so bila Angležem pre puščena na Azorekih otokih nekatera »oporišča m olajšave«, je zbudil v portugalski javnosti splošno presenečenje. Brez dvom« je Angliji samo z najmočnejšim političnim pritiskom in samo njej lastnimi izsiljevalnimi metodami uspelo prisiliti portugalsko vlado, da jr je dala na razpolago ta oporišča. Angleški zunanji minister je v nek; poslanici portugalskemu državnemu predsedniku s pravim angleškim cinizmom zajamčil Portugalski iskreno angleško prijateljstvo in angleški tisk piše, kakor da je izkazovala Anglija doslej Portugalski vedno samo veliko prijateljstvo. »Times« n. pr. zagotavlja, da An glija ne postavlja nobene zahteve glede politične oblasti na Azorskih otokih in da bo ostala suverenost Portugalske nedotaknjena, vendar pa je iz neke Rooseveltove izjave razvidno. da so si tudi Zedinjene države izgovorile pravico soizkoriščanja azorskih oporišč. Ameriški predsednik je k temu dodal, da bodo lahko tudi drugi narodi, ki so v boju z osnimi državami, uporabljali ta oporišča, če bo potrebno. Ce se danes Churchill sklicuje na neko an-gleško-portugalsko zavezniško pogodbo iz leta 1373., pomeni to pravo roganje. Ta najstarejša med Anglijo in Portugalsko sklenjena pogodba je bila vedno znova obnovljena in Angleži so vsako obnovo pogodbe izrabili, da so sj prisvojili portugalska ozemlja ali kolonije. Angleži so Portugalsko skozi 660 let sistematsko m z najbolj brutalno kršitvijo zaupanja plenili. In sedaj hočeta Churchill in Roosevelt prepričati svet. da je prepustitev oporišč na Azorskih otokih samo v korist Portugalske in da predstavlja v gotovih okoliščinah samo varnostni ukrep. Točno, kakor je doslej Anglija prelomila vse pogodbe s Portugalske, tako je z izs;!it-vijo oporišč na Azorskih otokih prelomila svojo komaj 9. novembra lanskega leta dano besedo. Ko so tedaj angloameriškc čete napadle Francosko severno Afriko, ie anglc:ka vlada v neki noti izrecno zajamčila nedet k ljivost portugalske posesti in jo zagotovila, da »Njegovo angleško Veličanstvo nikakor noče zaplesti niti Portugalske niti kak« njeno pre-komersko posest v sovražnosti, katere bi lahko nastale zaradi teh operacij«. Nadalje ie trdila ta nota. da se »vlaoa Njegovega Veličanstva ne namerava spustit v nobeno akcijo. k; bi lahko zajela portugalska domača ali prekomorska področja«. Slično izjavo je poda! 11. novembra 1. 1942. Rooscvc't Španiji in Portugalski. Tudi on je izražal upanje, da bosta obe državi ostali zven vojne. S hladnokrvnim preziranjem teh obljub so bile Portugalski izsiljene koncesije na Azor skih otokih. S tem pa so Anglija in Zedinjene države znova dokazale, kako tlač t-j tradicije majhnih narodov Z zasmehom gresta preko interesov majhnih držav in pr tem nc upoštevata niti pogodb niti splošnih pojmov nevtralnosti. Važna vloga vseučilišč v Španiji Madrid, 13. okt. DNB. Pri posvetitvi madridske univerze je imel državni poglavar general Franco v slavnostni dvorani filozofske fakultete govor, v katerem je poudaril, kake žrtve je doprineslo špansko dijaštvo v državljanski vojni, in izjavil, da je dobila fpanska univerza z novim zakonom o njeni ureditvi svoje tradicionalne naloge. Vseučilišče bo za jamčilo domovini duhovno enotnost bodočih pokol jen j. Program Nemške akademije Novi tečaji za nemSkj jezfk v Ljubljani Lektorat nemške akademije v Ljubljeni je izdal svoj progTam za šolsko 1. 1943-44. Nemška akademija ima po zakonu, ki ga je izdal Fiihrer dne 15. novembra 1941 nalogo, da razširja nemški jezik in nemško kulturo. Nemška akademija je postala temeljna organizacija zi nemško kultur.-), izpolnjujoč na ta način svojo vzvišeno na'ogo, pospeševati na strogo znanstveni podlagi raziskovanje in študij nemškega jezika in omike. I^ektorat — izvršni organi Nemške akademije — razvijajo svoje delovanje, to je pospeševanje študija nemškega jeiika v inozemstvu, z vso znanstveno strogostjo in strogo metodo Med šolskim letom fl. nov. 1943 do 1. julija 1944) se vršijo tečaji nemškega jezika, predavanja, koncerti in druge prireditve. Tečaji nemškega jezika obsegajo: Kronika * Nov odlikovanec s hrastovim listom. Fiihrer je podelil hr stev list k vitežkemu križcu železnega kr ža S3 Hauptsturmiii-hrerju Ervinu Meierdreesu- poveljnku oklopnega oddelka v SS oklep-i grenadir. ski divizij' »Totenkopf«. Meierdrees je 310. vojak nemške vejske. ki je bil odlikovan s hrastovim listom. * Drugi najuspešnejši nemški lovec. je stotnik Kali, ki je 10. cktobra v borbi s sovjetskimi letalci sestrelil zapored 5 sovražnih letal m dosegel s tem 218. letalsko zmag;>. Najuspešnejši nemški letalec je stetnik Nowotny, ki je, kakor smo pred dnevi poročali, sestreli že 231 sovražnih letal. * Avstralske izgube v vojni. Pa uradnih podatkih je avstralska vojska od začetka vojne izpibila 61.564 mož. * Angleži prepuščajo Iran Sovjetom. Radio Teheran je poročal, da britanske za-seclbene čete zapuščajo Iran. To je posledica angleško.rusko-iranske p:gcdbe. Namesto odhajajočh angleških čet pa ne pride irn'3ska armada, pač pa sovjetski vojaki in delno Američani. Istočasno je bia ruščina uvedena kot obvezni jez k v šele. * 24 m dolga riba. Na obalo v pristan:-šiu Aleksa'dretti je voda naplav'la mrtvo ribo nenavadne velikosti.. Mer la je v dolžino nič mani kakcir 24 metrov, njena teža pa je znašali 13.000 kg. V ribjem želodcu so našli naplečnik nekega tu;'ega stotnika, kakor tudi kost človeške roke. * »Razdrto družinsko življenje«. V eni zadnj h števik je švedski Ist »Aftont d-ningen« priobčil naslednji nenavadni cgl:s: ^Medtem, ko sem včeraj zvečer brez nad-zerstva pustil sv:j avtomobil pred hišo Storkirkobrinken 12, je neznan storilec na prednji sedež vtihotap i damsko torbico. Proti plačiu oglasnih stroškov in natančnemu opisu torbice ja lahko lastnik dobi pri meni. Ce pa lastnik oziroma lastnica lahko mojo ženo prepriča, da n:mam z lastnikom torbice nikakega opravka, petem sem voljan nositi tudi streške oglasa. Dopise pošljite pod šifro »Razdrto družinsko življenje« na upravo lista-« * Lov na Iisice — z veronalom V zadnjih letih so se lisice na Danskem tako zelo razmnožile, da so bili perut^narji že močno obupani. Z vsemi sredstvi sc- iskan primeren način, kako bi število lisic zmanj. šali. Zdi se. da se j;m je to posrečilo z navodilom. ki so ga dobili z Norveškega. Pe-rutninarjem so priporočili, naj love lisice z omamnimi medikamenti, zlasti z veronalom. V ustreljeno ptico naj vtaknejo po dve tableti veronala in vabo polože v bliž ro lisičje steze. Kakor hitre- lisica pogoltna plen. v nekaj trenutkih omahne in trdno zaspi. Lov je torej opravljen brez hrupa in ne da bi bilo treba izstreliti eno samo kroglo. 1% Ljubljane u—- Dve smrtni žrtvi prometnih nesreč. Na Tržaški cesti, v bližini viškega bloka, je v sredo tovorni avtomobil povozil 44-letno ženo uradnika zavarovalnice Kari-tas go. Frančeško čečovo. — V sredo pa se je primerila še druga smrtna nesreča. Na Friškovcu je tramvaj do smrti povozil 72 letno upokojeno učiteljico go. Ivano Svetiičevo. Na Jegličevi cesti je hotela rešiti malega otroka, ki je tekel proti tramvaju, pri tem pa je njo samo dohitela smrt. Ga. Svetličeva je bila kljub svoji starosti še vedno marljiva in izredno delovna. V vrstah našega ženstva bo zapustila veliko vrzel, še posebno hudo pa bo njena smrt prizadela sinova Dušana in Darka in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo pokojnico spremili v petek ob pol 15. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. u— Topli dnevi so pri kraju. Skoraj ves prvi mesec letošnje jeseni smo imeli toplo sončno vreme, ki pa se je najbrž za letos poslovilo. V sredo je najvišja tem-neratura čez dan dosegla 11.2 stopinje Celzija, čeprav je skoraj ves dan sijalo sonce. Mraz pa smo še bolj občutili zaradi burje, ki je posebno popoldne močno brila. Ponoči se ie oblačilo in je včeraj zjutraj nekoliko rosilo, dopoldne pa se je sonce spet večkrat pokazalo skozi oblake, čeprav je bilo ozračje nekoliko toplejše kakor prejšnji dan, nas je kljub temu zeblo zlasti po pisarnah, kjer zaradi šted-nje s kurivom še ne ogrevajo prostorov. u— Otvoritev operne »ezOne. Opera bo začela letošnjo sezicno v soboto 16. t. m. z uprizoritvijo Smetanove »Prodane neveste« kot predstave izven abonmaja. V glavnih partijah: Vidalijeva, Čuden, Banovec. Lup-sa. Dirgent: M. žebre, režser: C. Debevec, koreograf: P. Golovin. u— Prodaja zelja na trgu urejena. Da se prepreči navijanje tržnih cen, je Prevod sporazumno z Mestnim tržnim odsekom in Prehranjevalnim uradom določil, da imajo v Ljubljani, oziroma v pokraj ni pravico do nakupa svežega zelja in repe le Gospodarska zveza. Sindikat trgovcev na debelo z zelenjavo in sadjem in Zveza zeljarjev. V bodoče bodo morali kmetje, ki bodo pripeljali zelje aii repo v Ljubljano, oddati bl3go pooblaščenem tvrdkam, lahko ga bodo pa prodajali tudi sami po maksimalnih cenah 1.50 lire za zelje in 0.75 1 re za repo. Da bosta zelje in repa zia goto vi jena po maksimirani ceni, so Prevod oziroma pooblaščene tvrdke že cirganiz^ali nakup na podeželju. V sredo so na trg prvič pripeljali ckoli 7000 kg svežega zelja; pro-cajali so ga vse dopoldne pa tudi popoldne. Pooblaščene tvrdke imajo na razpolago- dovolj svežega zelja in naj zato gospodinje ne kupujejo zelja po pretiranih cenah pri drugih ljudeh, ker bodo oblastva vsak tak primer strogo kaznovala. u— Zbirajte ptičjo hrano za zimo. Bližajoča se z:ma naj spet združi vse ljubitelje ptic in prirode pri zbiranju krme. Bolj kakor kdaj prej poskrbimo letos, da bodo ptice, ki prezimujejo pri nas, tudi v zimskih mesecih preskrbljene s pičo. Zlasti konoplja in seme sončnic so poslastice za zimo Dragocen pridatek k ptičji hrani pa so tudi posušene divje jagode, bezeg jerebi-kove jagode, šipek in glogovec. Pri mlačvi 1. nižji tečaj (za začetnike); 2. srednji tečaj (zia one, ki imajo že osnovno znanje jezika); 3. višji tečaj (splošni pregled zgodovine, književnosti in gospodarskega in kulturnega življenja v Nemčiji); 4. kon-verzacijski tečaj (obravnava praktičnih vprašanj in nemške literature); 5. tečaj za poklicno specializacijo (poglobljen študij gramatike, čitanje in konverzaclja z ozirom na razne veje specializacije). Vpisovanje za tečaje in prelavanja traja od 18. do 31 oktobra 1943. Ob tej priliki je prinesti seboj dve sliki za legitimacije. — Lekcije, trajajoče po eno uro, bodo trikrat na teden. V načrtu so popoldanski tečaji od 15. do 19. ure, ki bodo trajali 8 mesecev, Za informacije se je obrniti na tajništvo v Beethovnovi ulici 14-1. vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure žita vedno cdpade nekaj zrn, ki so dragocena piča. Tudi jabolčne in hruškove peč-ke pt ce rade jedo. Naj se gospodinje, pa tudi drugi člani družine potrudijo- da bodo zbrali čim več ptičje krme; marsikatera ptica pevka bo tako obvarovana pred lakoto. Vsak naj po svoj;h najboljših močeh pomaga pri zbiranju ptičje hrane. Cim več pt'c bomo prezimili, tem boljša bo prihodnja sadna letina. u— Nesreče. Desnico si je porezal na stroju 24 letni delavec Franc Tomšič iz Ljubljane. 45 letna gospodinjska pomočnica Jožefa Tisovnikova se je nevarno vre-zala v levico. Na stružnici se je ranil na levici 25 letni strugar Jože Križnar iz Ljubljane. S kostanja ie padel in si zlomil levico 12 letni dijak Srečko Bergant. Po obrazu se je potolkel 6 letni sin mesarja Jože Tink z Rudnika. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. LEPO POSESTVO v centru Ljubljane, deset minut oddaljeno od glavne pošte, sestoječe iz lepega zemljišča, enonadstropne stanovanjske hiše z več tanovanji, travnik, vrt, zidane šupe, z mnogimi delavnicami, naprodaj za lir 3,500.000. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Edinstvena prilika«. 1040 a-J HM»MMmM»«MHMM>«MMMMMMMMl U— Prijave za abonma. Abonenti zamudniki, ki bi se še želeli priglasiti za novo sezono, se sprejemajo v pisarni računskega oddelka v'Drami od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. u— Operna pevka profesor Jarmila Lily Gerbičeva prične s privatnim poukom dne 15. oktobra. Poučuje klavir, solo petje, teorijo in de-klamacijo od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Visovanje in zadevna pojasnila v torek 12. in v sredo 13. oktobra od pol 12. do pol 13. in od 16. do 17. v Čevljarski ulici l-II. 11— Na H- ženski realni gimnaz:ji v Ljubljani se bo začel pouk za razrede II. do VI. v ponedeljek 18. oktobra. Učenke teh razredov naj se zbero v ponedeljek 18. oktobra ob 13. popoldne v avli meščanske šole na Viču, kjer se jim od-kažejo učilnice. Preglejte in prepričajte se, ce je Vaše orodje in oprema za protiletalsko zaščito na svojem prostoru in tudi v uporabnem stanju! u— V počastitev spomina pokojnega prijatelja Aleksandra VVislaka daruje stalno omiz.,e 300 lir za Dom slepih. u— Zobozdravnik dr. Valter Krušič. spee;aUst za bolezni ust in zob, je odprl ordinacijo v Levstikovi ulici 22 (Vrtača). Ordinira od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. u— »Razposajenci« so zbirka nevsiljivih vzgojnih pesmic za otroke, ki jih je spesnil Cvetko Gol ar in učinkovito ilustriral Edo De rž a j. Knjiga je pravkar izšla kot 5. zvezek »Follce za male« pri Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. u— Učni zavod Korepetitorij otvarja 15. t. m. pouk za di.iake srednjih, meščanskih in ljudskih šol ter za privatiste. Prijavljanle dnevno dopoldne! Vodstvo: Mestni trg 17/1. Tel. 41-32. u— Pričetek pouka vseh tujih jezikov 15. t. m. Učni zavod Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Prijavljanje dnevno dopoldne. Tel. 41-32. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, modernih jezikov, strojepisja Itd. Novi dnevni' in večerni tečaji se prično 15. oktobra. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Informacije: Tr°ov ko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta 15. u— Vpisovanje v trgovsko učiliš*e »Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Viš.ii trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši redno vsak dan. Informacije, nove prospekte daje ravnateli-stvo. h— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevi in večerni teča.ii se prično 15 oktobra. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnlca. Pouk po želji dopoldne, popoldne aU zvečer. Vpisovanje vsak dan. Infor- Zbirka „DOBRA KNJIGA" izda vsak mesec en roman. Knjige iznajajo sredi meseca in so na razpolago v dveh izdajah, v broširani in vezani. Po znatno znižani ceni dobi romane DK, kdor se na zbirko naroči. — Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša na mesec, torej za eno knjigo: a) za naročnike »Jutra«. »Slovenskega Naroda« in »Domovine« 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo; b) za ostale naročnike 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo. Naročnike sprejema uprava »Jutra« m »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Puccinijeva 5 Opozorilo Pokrajinska uprava razglaša: Nabiralno akcijo za domobrance smejo fevrševati samo osebe, pooblaščene s posebnim pooblastilom, opremljenim s podpisom g. šefa pokrajinske uprave. Poziv Pozivam vse osebe, ki so se priglasile za sprejem v začasno policijsko službo, aa se zaradi zdravniškega pregleda javijo v poslopju Mladike v Ljubljani. Subtčeva ulica št. 9. soba št. 3, v pritličju, in sicer po naslednjem vrstnem redu, dopoldne od 8 ao 12 in popoldne od 14.30 do 17.30: dne 15. oktobra dopoldne osebe <Po-tona kuharica«. 17754-1 Službo dobi Gospodarsko Prenos carinskih poslov v pristojnost finančne direkcije Sef pokrajinske uprave je izoal naslednjo odredbo, ki je objavljena v Službenem listu 13. t. m. in je na dan objave stopila v veljavo. Naredba visokega kenrsariata o prenosu carinskih poslov iz pristojnosti finančnega ravnateljstva v pristojnost ravnateljstva pokrajinske carinske službe z dne 11. junija 1943 štev. 68 ae v celoti razveljavlja in se hkrati vzpostavlja prejšnje pravno stanje. Finančni direktCT se pooblašča, da poskrbi vse potrebno za izvršitev prednjega člena. Naredba o trgovini z zeljem in repo Smatrajoč za potrebno urediti trgovino z zeljem m repo. jc kf pokrajinske uprave v Ljubljani na podlagi člena 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941. izdal naslednjo naredbo: Nakup in prodaja zelja in repe (sveže ;n kisle) sta v Ljubljani dovoljena edino tvrdkam, kj imajo obrtno pooblastilo in dobe za to še odobrenje Prevoda. Vse v Ljubljano uvoženo zelje in vsa uvožena repa se morata oddajati samo tvrdkam ki jih določi Prevoo po tej naredbi. Pridelovalci pa smejo to blago tudi sami prodajati, toda edino na trgu. Trošarnski organi me.stne občine ljubljanske so dolžni nadzirati izvajanje tega predpisa. Cena za sveže zelje pri pridelovalcu je oo ločena na 1 bro za kg, za sveže rppo pa na 0 55 lire za kg. Prodajne cene na drobno sc ravnajo po maksimalnem ceniku, ki ga odo-bruje pokraj:nska uprava (1.50 lire za zelje n 0.75 lire za repo). Pokrajini prehranjevalni zavod se pooblašča. da izda nadaljnje izvršilne predpise k tej nareabi in po potrebi odredi zaporo teh predmetov. Prekrški te naredbe, kakor tudi izvršilnih predpisov, ki se 'zdajo na osnovi te naredbe. gosp. pomočnico k; zna kuhan ;n opravljati ostala gospodinjska dtla — ifcčem k nmli družini. Piva in op krha lep*. — Predstaviti se ie v Dumatinovi 5-1. 17539-1» DEKLE-POS TREŽNICO iščem za vsa gospodinjska dela, v Šiško. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17741-la 4 SLUŽKINJE za Dunaj. Kranj in južno Nemčijo, \iftm<> Pogoji: pid-noft in fnsžnos'. '/.glasiti v soboto 16. ? ni ob Vjfi. uri v hotelu Miklič, eoba. š;. 109. 17775-la KUHINJSKO STROKOVNJAKINJO z obrtno pravico in nekai kapitala, iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod >Po«l»iia prilika«. 17606-la POSTREZNICE ■UL car o! Vi'-- "te dalje, sprejmem takoj. Matek & M -kes. Krauf ^kar.-!* i. 17-0l-'.a briv. pomočnika «pr<' niptn. Ndilop uk jj ali po dciivoni. M. Podkra - k. Sr. Pttr.i r. 12. 17724-:» gospodično k S-Irtncmti fjntkn sprrmom v b!te rr spoJarski zven Bleim^ifov* :9. 17666-6 RJUHE predvojno lilngo in mef — l-rodam. Xa?li v r vf^h pcvl. Juira. 17515-6 moderno pohištvo -jamice, jedilni"? in kuhinjske oprave zopet n« zalogi. Ogled vsak dan od - do 3. ure pop. V zalngi pohištvo tt. Rok Kerlič in Kran» Senk v šiški. OJovr-ka c. 95. 17726-6 brezove metle držsje za l^t*. omrk :M. jobite pri Got-podar?ki zvezi. Blenvusova 29 Maivrova 10. 17G67-G lepe preproge prodam. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod >invetjc; a«. 17750-6 2 postelji. omaro za obleko in nek«; obleke, poceni prodam. Ogiel dnevno od 2 do 3. ure. lio-aposvetska c. 13, vra a 7S. 17745-6 zapestno uro. damsko ln o j trn o kukalo — prodam. Naslov v v^ch pn=!. Jutra. 17746-6 pianino, izvrsten, nrolam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17773-5 pisalni stroj Reming on portable. ugodno naprodaj. »Serris biro,. Šelenburgova 4. 17772-6 kinoprojektor snemalno kamero in večjo mtiož;iio filmov. 9 mm. v najboljšem stanju, naprodaj. Servis biro, Šelenburgova. 4. 7771 5 klav. harmoniko. 41 tipk. r. rtg'str---m. i m ha. sov. jTOdum. Alojzij Ki.triu. Nunska ul. 9 17708-6 GENERATORJI, novi. ^ pmiiklan=> kapo. njrd-no naprtila j. Naslov v vseh pol. Jirra. 177R7-6 radio aparat dober, prodam. Naslov v vseh posl. JuTa. 177-VS-6 tricikelj, -kuraj nov. šivalni stroj, r-n-.ki. pogrezi.iv, čevljar, s roj. i-lin-ier. moško črni suknjo v zelo dobrem stanju, ram-ki kos um. plav, ien.-ke čevlje st. 26 in moški površnik, rjav, u-n eu in citre. ugc>i-no prodajn. Kamniška 17779-6 suknjico z« 5-letneg« fanta, d liro ohr»-n:eno, \at>nno. Jopič. |ir hlačk, prodani za SV I'-. N'.i. slov v vsih posl. Jutra. 17777-6 Zaslužek POUK Pta-^! Pomri" pri učenju vaših otrok nu.o'iel - a. P -nunbe na rcl. odd. -In rn pod »Dobra matotratikorica'. 17764-8 KOVANCE uvlirnc ti jrng drag-cenostl. starnske vrednosti, kupimo. Rudolf Zore. Lubljani. file. dali-k.i uli"' 12. -.73::;-7 ŽIVO APNO fnegašenO). kupm re« 4>*> kg. Nn/iov v v«:>h po«!, .tu :ra 17506-7 SEJALNI STROJ, vfirržni. kupim. Naslov v veh pos!. Jutra. 17305-7 SLAMORHZNICO. debro ohranjeno ali novo. kupim. Nulov v vseb no.«', jutra 17504-7 ŠIVALNI STROl. nov aii d Hro ohranjen, k;. p'm. Naslov v vseh to«!. Jutra. 17503-7 KRMILNO PESO in korenja, kup m. Naslov v vseh posl Jutra. '7">'l2-7 ANATOMSKI ATLAS Korsch, cclcga a!i dele in Tolds: Anatomski atlas, kupim ali vzamem na posodo proti visoki nagradi. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Takojšnie plačilo«. 17:96-7 DELNICE TPD, Vevče in Ljubljan. kreditne banke kupimo. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka 12. 17514-7 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničk m in jrlo. bek otroški voziček, kupim. Poni.dlie n« ogi. od i. .Iirra pod »Šivalnic. 17753-7 STARE ZIMNICE tudi i. race. kupim. N.i«i»v v vsrh no-l Jutra. 177 "t-7 TRGOVSKO OPREMO za g.ii.-.iV-rijo ali wi šte. lato. vetrino. kupim. Ponudbe na AER, Nuvi trg 5-II. 17759-7 SLOVENSKE CASOPiSE od starejših de. novejših, celotne btnke zabavnih, političnih. verpk:h jt.i.. kupimo. Pont.dh* krocarn K!.:n-n.iyr & Bamberg." L uWji. Mih: ličeva e. ig ■ ^ 7"< -7 'I ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje, išč« drž. uradn;k, kmetijski strokovnjak. P - pr,trebi se udeležuje vseh kmo- -kih vora-ianj in dela .ako v sadjarstvu, vinogradništvu, vrnarstvu. če. belarrtvti in nr. Ponudbe r» ngi. o :d. J u Ta pod »Ekonom«. !774~--i» 1-SOBNO ST\N1V\\JE s!" sobico s štedilnikom — išče"a zakonca brez otrok. Imam tudi t"lefonsk pr~klju-ček. Ponudbe na ogl. ord. ■lutra pod »Telefon«. tjjri OPRFMUENO SOBO ed'a OPREMl.rENO SOBO lepo. v !.!i/'n: N-b'-ti."niVa. = iio-ebnim vhodom, t« možnosti « kopalnico, .-"oti » a.ko:. P ii-:1Ho na ' -. odd. Jutro ped »Ge~pod7r i«. !77">"-23» MAJHEN LOKAL bre7. inventarja in 1-sohno stanovanje s kuhinjo, oddam, prrdtost. kateri irr.i Ps za drvjrnico. pokr;a:-ka 35. 17756-: 7 tJUP REVEN DEi.EK. ki nima iccta je zjrnbtl sV-tovko. v ka'eri so htle treje : om'ke hla''-e. Najditelj tffus . naj .o odda pr«1 o4- ike-itiini. Mencigarjev«. 10 — Kcleria. 1774S-37 ČRNO BLAGO v zelenem zavitku sem izgubila o-i TVverze do akailetn"-e. Pošten na:d'"el? se ostr"«« nn: vrne v upravi Jutra. 17760-37 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da se je na naglo preselila na bežjo njivo naša nad vse ljubljena, skrbna, zlata mama, stara mama, sestra in teta, gospa IVANKA SVETLIŠ roj. KRALJ l'POK. UČITELJICA IN VDOVA PO MEST. RAC. NADREVIDENTU Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 15. oktobra 1943 ob uri popoldne z 2al — kapelice sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. oktobra 1943. Žalujoči: DUŠAN in DARO. sinova; MILKA in DRAGICA, sinahi; BREDA, vnukinja in ostalo sorodstvo HtSJ Oaphne du Vlaurier: \2 FRANCOZOV ZALIV Roman Mimo dvojice na steni lad;"e je b;la povsod globoka tišina, zaspani pokoj letnega popoldneva. Nihče ne ve, je menila Dara, nihče ne more povedati, če ni, kakor ena, prišel iz Navrcn Housa tu dol: da je v tej mlaki zasidrana ladja, k' io drevje varuje in skriva proti rečni š rjavi. Drug mož je prišel po palub', se naslonil čez rob in pogledal nizicl na tovariša, majhen, namejan možic, kakor opica, z lutnjo v rekah. Zavihtil se je na c grajo, obsedel na nji s prekrižanimi rogami in jel poplunkavati na strune. Moža sta s« ozrla po njem; zasmejala sta se, ko je bistro za-brenkal lahko pesmico Nato je zapel, >z-prva bolj tiho, petem nekc-liko glasneje. Dona, ki je skušala ujeti besede, je v nenadnem razsvetljenju z utripajočim srcem spoznala, da poje mož po franccsko. Zdaj je vedela- zdaj je razumela — roke so se ji ovlažile. usta so bila suha in vroča; prvikrat v življenju je spoznavala čudni, krčeviti občutek strahu. To je bilo Francozo-vo skrival šče — ta ladja je bila njegova. Zdaj je morala hitro misliti, napraviti načrt, porabiti, kar je vedela. Nekaj je bi. lo očitno: ta molčečni zaliv, to popolno skrivališče, tako v kraju, tako mirno, tako tiho — nihče ne bi nič zvedel o nji. Treba ie bilo storiti karkoli, morala je nekaj reci, govoriti z nekom. Toda — ali naj? Ali mere zdaj oditi, si dopovedati, da ladje ni videla, jo pozabiti ali natvezt' sama sebi, da jo je pozabila — samo, da se -re bi zapletla v tc reč. Zakaj vdor v nj?n mir oi bilo. in motnja, če b teptali po gozdih vejaki in bi prišli sem-kai ljudje in Harry iz Lcndona — zmešnjav nič koliko, in bi Navron House nehal biti svetišče. Ne, nič ne poreče, kar preč se splazi, nazaj v gozd in domov, in svojo greš-o vednost ohrani zase- nikcniur jc ne bo zaupala, pustila bo. naj se razbojn -štva nadaljujejo — kaj za t? — G^dolphin in nje.srovi pesoglav: prijatelj' nai trpe, naj trpi"vsa dežela, nji ni vse to nič mar. Tedajci pa — baš ko je hotela smukniti pod drevje — se e iz gozda za njenim hrbtem vzdignila postsva, ji vrgla suknjo čez glavo in ji privezala komolce cb stra", da se ni mogla gan'ti. Zgrud la se je možu k nogam, težko d haje, brez moči, vedoč, da je izgubljena. VI. Njen prvi občutek je bila slepa, brezumna jeza. Kako se more živ Človek upati, je pcmisHa. da z njo takole ravna je pomisl la, da z njo takole ravna Ln jc zvezano k3kor piščanca vleče po nabrežju. Nerah'o so io vrgli v zadnji konec čolna; mež, ki je to storil, je prijel za vesla in odrinil proti ladji. Kr knil je — kakor galeb — in v narečju, ki ga ni razumela, nekaj zaltTcal tovar;šem na ladji. Slišala jih je, kako so se zasmejali v odgovor, in tisti z lutnjo je kakor v posmeh zabrenkal veselo pesem. Dona se je Izmotala iz suknje, ki jo je dušila, to pogledala onega, ki io je bil vrgel na tla. Ogovarjal jo ie po francosko 'n se režal. Oči so mu veselo mežikale, kakor da je njene zajetje le igra, razposajena Sa- la letnega popoldneva. Ko pa je zdaj na-mrščila obrvi in £ra cšabno premerila, odločena. da se postavi za svoje dostojanstvo. se mu je obraz zres"il, naredil sc js presti ašenega, in v-deti je bilo, kakor da trepeče. Pomislila je. kaj bi se zgrd lo. če bi glasno zaklicala na p:moč — ali bi jo kdo si -šal. ali bi bilo zaman? Doka i zanesljivo je vedela, da tega ne bo storila, ženske, kakršna je bila ona. ne kriče. Čakajo in se pripravljajo za beg. Plavati je znala; morda se bo petem mogo. če reš ti z ladje, se spustiti p: njenem boku n zdol. nemara ko se stemni. Kako re-spametna je bila, je zdaj dejala sama pri sebi, da se je le še za trenutek pomtidila na bresru. ko je zapopadla. da je to Francoz. Kako lih je sama izzivala, naj jo primejo. in kako nezasl:šano je. da se zuaj vidi v tem polržaju — smešno, kar aoot-no — ko bi bil miren um k pod Jirevje.n v Navron House vendar tako lahak. z-riaj sta plula pod krmo ladje. t'k pod- visoko z-dnjo palubo i.i z rezbanjami czaljšan.mi okni. Tam je stalo, v zlatih črljah in obdano s krasilnimi zavoji, ime »La Mouet-te«. Pomislila je. kaj to pomeni. Vsa francoščina ii je bila mahoma izginila iz g a-ve Zda i -e mož prkazal na lestev ob steni'ladje oni na palubi so se zgnVli z vseh strani — vrae vzemi njihove poglede — da bi io videli ko bo plezala gor. Dobro S ie držala na lestvi, trdno odločera. da se iim ne da v zasmeh; pcmoč, ki so ji jo ponujali, je odb;ls, stresla glavo in skočila na palubo. Ogovorili so jo v tistem narečju, ki ga ni mogla razumeti — najbrže je bilo bre- tonsko — ali ni bil God:lphm nekaj omenil da uhaja ladja čez Rokav, k nasprotni obali? _ smehl ali so se in se smejali kar naprej Ta bedasta domačnost jo je dražila, kaiti slabo se je ujemala z junaško in do. stojo nst ven D- vlogo- ki se je b(la namenila da io bo igrala. Prekrižala je roke, odvrnila 'oči cd njih in molčala. Prvi možak se je vrnil — naznani jo ie bil gospodarju tako je domnevala, kapitanu te fantastične ladje — i.n ji mignil, naj gre z nj m. Vse je bilo drugače, nego je pričakovala. Ti moški so bili kakor otroci cčarani od njene pojave, smejali so se in žvižgali; ona pa si je morske razbojnike zmerom zamišljala kot cbupana frltja z uhani v uhljih in rioži med zebmi. Ladja je bila snažna — prej si jo je slikala umazano in zapackano i" snirdlj vo: nikjer ni bilo opaž ti nereda. Pleskarja je bila nova in vesela, paluba čisto pom.ta kakor na vojni ladji. S prednjega kenca, kjer so po njeni domnevi ti možje stanovali, se je širi prijeten, k jedi spodbujajoč duh po zelišč-.i juhi. Mož jo je peljal k lo. putn ei in tam nekaj stopnic navzdol; potrkal -e na druga vrata, miren glas Ji je velel, naj stop: noter. Dona je obstala na pragu, malce je utripala z cčmi. kajti skozi okno v ozadju je pohajalo sonce m se v drhtečih vzorcih razlivalo pc> svetlem po. du iz deska. Snet se je zazdela sama sebi neumna in zmedena, zakaj kajuta ni bila teman brlog, na kakršnega se je bila pripravila. poln nožev in steklenic, ampak prostor kakor soba v hiši, s stoli poUtora-no mizo in sličicami ptic po stenah. Neltaj mirnega a resnega je bilo v tem prostoru, bil je soba človeka ki si sam zadostuje.