Si. 41 V i), aprila. III. tečaj. 1870. SLOVENSKI Vtorek, četrtek in soboto izhaja in veljii v Mariboru brez pošiljanja na dom ca vse leto 8 g. — k, H pol leta 4 „ — „ četrt „ I „ 10 n l*o posti: r a vse leto 10 g. —k „ pol leta & „ — „ „ četrt „ -j„ 60 n Vredništvo in opravuiatvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. O/.riii tiila '. Za navadno tristopno vrsto «« plačuje : »! kr. če se tiska Ikrat, S ,, 2krat, 4 „ „ „ „ 3krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru. 7.ii vsak tisek je plačati kolek (štempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. 9t~etl strun k um i. „Prihodnost je še zmerom zelo mračna in mnogo trdih bojev bo še treba, predno bo bolje" — tako nam je te dni pisal slovensk državen poslanec , čegar misli si do zdaj niso prostora iskale v „Slov. Narodu." Bili amo često protivni mišljenju tega poslanca, zdaj mu moramo pritrditi. Ministerska mešnjava, ki se zdaj plete, ničesar nam ne obeta. Nemci so b svojo politiko prop*rlif vendar se jim ni bati za njih stanje ; cesar sam je sestavljavcu ministerstva naročil, da se n e m-§ k o čustvo ne sme žaliti — o slovanskem čustvu ni govoril. Da on sam želi vse svoje narode objemati z enako ljubeznijo, to je naravnost rekel v enem svojih prestolnih govorov. Ali bati se je, da bode mož, kte-remu so bile govorjene zadnjo besede, razumeval jih le po besedi in da bodo malo negoval slovansko čustvo. Ministerska imena, ki se zdaj imenujejo, popolnoma o-pravičujejo to našo bojazen. Ako odštejemo poštenega Slovana Belskega, ne nahajamo med ministerskimi kandidati niti enega Slovana —Slovana po čustvu in dubu Potočki je Poljak — in je bil minister pod Giskrom ; Miklošič je Slovan po krvi, v drugem jo nemšk učenjak, ki se peča 8 slovanskimi jeziki, v politiki je podpiral Schmerlinga in Beusta in Giskro. Druga imena so protislovanska. Na Dunnji torej položaja šo no poznajo, ali ga nočejo poznati in si obetajo, da si po moro jo s polovičarskimi pogodbami s Poljaki in s kakim priznan jem a la §. 19. drž. osnovnih postav. „Prihodnost, je torej še zmerom mračna in mnogo trdih bojov bo šo treba, predno bo bolje." Slovencem^je treba pripraviti se na boj, poiskati si orožja, določiti si črtež borovanja. Vsega tega iščemo našli še nismo ničesa. Naši čitatelji, protivni in prija teljski, nam morajo priznati, da smo zadnjo čase sami pisali za slogo in odpirali svoje predele izključljivo be sedam sloge. Došli do sloge še nismo. To vidimo vsak dan, ko nam pošta donaša tako različnih misli, vse pi sane v najboljem namenu, iz čistega rodoljubja — in vendar tako različne, in vendar tako resnične. „Poza bimo"! pravi eden, a drugi nevoljno dokazuje: „Tudi v prihodnje bodo ob enacih prilikah enako delali, lv si obetamo novo čro na Slovouskeni. Slabi časi >a nas avst. Slovane gotovo šo čakajo; še bode zlivala lunnjska vlada svojo neprijetne hudournike na nas. En tiskra jo dozorel, n našli se bodo še drugi (liskri, ki ins no bodo božali : paziti je tornj treba, da ne bomo ipali, ali — knr je še huje — imeli domače vojske, kader nas bode hotel naskočiti nasprotnik. .Mislimo — to je tudi -zelja množili rodoljubov , da bi ne bilo odveč, ko bi te zopet zdaj, kose bodo snovala kmalo nova drž. sistema, sešli veljavni možje raznih slov. pokrajin h konferenciji v Ljubljano ali kako drugo pripravno mesto, da se natanko posvetujemo in porazu-memo o slov. programu in potem ob času sovražnih nalivov branimo s zedinjenimi močmi majko domovino. Nisem mislil \eč spregovoriti o gasilnem društvu, vendar par besedi smo Tagblattovim patronom še na dolgu. Ker nam ta listič vedno očita , da smo prenapeti celo pri občekoristnih zavodih, ki morajo stati nad politiko, vprašamo: ali je bila mar res kudaj našim n omču rje in resna volja napraviti gasilno društvo kot isto društvo, ki ima namen lo gasiti in varovati bližnemu škodo ? Ako bi bila to istina, no bili bi pred nekoliko leti vrgli ad aeta tiste ponudbe, s kojo je bil „Južni Sokol" pri volji prevzeti vso vodstvo in odgovornost gasilnega društva na-se. Denes nas vlečejo v dmštvo, iz kojega nas so nekdaj podili. Tagblatt, hic Rhodus, hic salta ! Mi torej vemo, da gasilno društvo v scoanji obliki nima nikakor blažega namena, zato se tudi nikdar ne bomo stavili pod njegovo nemško komando in se nmskarili s prusko „pickclhnvbo", ktera nam jo že pred štirimi leti dosti presedala. — V nedeljo bode dalo dramatiško društvo, je letos posebno vrlo spolnovalo svojo nalogo, gledišči svojo zadnjo predstavo v letošnji sesiji, se bode veseloigra „Striček". Ljubljanski nemčurji so imeli letošnje leto posebno smolo z igralci in igralkami. Ne le da so bili vodni prepiri, je „consortium", ki je vso reč vodil, moral še precej hudo v žep seči. Eden za družim se igralci izgubljajo iz Ljubljane, tako da denes šo kake kaj vredne igre več na oder no morejo spraviti. Šepetalca celo jo vzela noč, da nihče ne ve kedaj in kam jo prišel. Slabejc bi so slov. gledišču gotovo ne godilo. Po veliki noči bodo napravilo še eno pevsko-gimnastično predstavo čitalnica združena s Sokolom. — Iz Ljutomera, 5, apr. [Izv. dop.] Naši ustavni kričači so si v članku „oin Wahlsicg der Clerikalen" (Tagespošta 8. t. m.) spet svedočbo siromaštva podpisali. Oni nimajo niti toliko političnega izobraženja, da bi različne politične stranko in njih skupke v Avstriji poznali. Tista stranka, pri k t eri je samo eden duhovnik, goji po mnenju naših zvoničnih politikarjev (kirch-thurmpolitiker) klerikalno težnje. Na toliko šo niso napredovali, da bi stvar od osebe razločiti mogli. Morem jih zagotoviti , da naši1 narodne težnje le na to ktero v dež. Igrala t a l n i c (oboje od dr. C o s t e) sta no samo jako ugodna in pripravna, nego tudi historiški važna do datka. Nekteri spisi, n. pr. prek m u r s k i k n j i ž-n i k i (od H. Et a i č a), O k m e č k i h p u n t i h (od .1. Parapata) in še kaka dva ali trije razširjajo Slovencem okrog narodovih in bistoričkih vednosti; nektari spisi pa n. pr. Pogled v Pohorje in Slovenci in sedemnajsti vek so lako v obziru na jezik (posebno prvi), kakor na znanje (posebno drugi) prav heraški in skoro čisto prazni. Poleg teh so nekt«>ri „zabavni" spisi popolnoma neslani, in škoda jo bilo dragoga tiska in papirja. Beletristika so v Matičinoj dvorani še nič ni udomačila; ako so ne bode za njo boljo skrbelo, rajo je nikar v Rletopisih" v spomin jemati. Toliko o knjigah za 1. 18G9. izdanih; o pozitivnih nasvetih zastran knjižnega delovanja in drugih Matičinih del o svojem času. Kajti to, da so je Matičina delavnost vsaj v nekterih ozirib /.boljšala, nam za zdaj dovoljuje ter nas v dobrih nadejali utrjuje. V Mariboru marca meseca 1870. Janku J''ijL. merijo, da bi se zavest Slovencev zbudila, njihov jezik izobrazil in didi slovensko narodnosti oživel. Da so se tem težnjam tudi nekteri duhovniki pridružili, so naše težnje zurad tega tem manj klerikalne, ker ti duhovniki svoje posebne klerikalno koristi pri tem ne iščejo. Naše težnje zahtevajo narodni napredek : kdor je zanj, je z nami, kdor proti njemu, naš protivnik, bodisi duhovnik, ali svetovnjak. To razumeti, je za naše ustavne kričače previsoko. Pa kaj bi se tudi moglo pričakovati od zaroda, kteri, ako ni na lovu, ali ako si v gostivniii starih kvant no pripoveduje , na Mibeličevi klopi sedi, v zrak zijn , zeva in Bogu dan krade. Za-volj tega zaroda tako imenovani ustavni stranki za res ne zavidamo. ker on samo škoduje. — Naš novi okrajni zastop je gotovo za svoboden razvitek Avstrije, hoče iz Avstrije pravno državo narediti, v kteri so vsi narodi enakopravni, /a tem je težil tudi naš prejšnji okrajni zastop. Res je, da v našem okrajnem zastopu tudi mnogo kmetov sedi , ali mora se tudi na to ozir jemati, da so naši kmetje razmerno bolje razviti in da jih s*,var brez tujega vpljiva mika. Želeti bi bilo, da bi povsod tako bilo, ker dokler so kmetovalec za javne zadeve no briga, tako dolgo tudi ni svoboden državljan. Brez tega pa no more nobena država obstati, in zarad tega voli kmeta v javne zastope, da so uči, da se svoje nalogo kot državljun zave in da si pridobi duh edin-stva, kar je podloga državi. „Duhovni agitator" ima tedaj prav, nko prosto ljudstvo za to stvar spodbuja, in ono mu bode s časom gotovo bolj hvaležno, kakor Vam nedelavnim kričačem. Pod Vašim vodstvom bi kmetje obudaliti morali, ker se ne bi nič učili, kar njih bitju odgovarja, ter bi so morali sukali, kakor bi jim Vi žvižgali. Pod Vami hi vsak trag samostalnosti zgu bili, ker Vi ste najegoističnejši zarod , kteri jo le kdaj na svetu bil. Vi duhovniku agitacijo očitate, no pozabite le na agitacijo, ktero ste Vi po A. 11. nnpravljali. Od drugih agitacij nočem govoriti. Ta mož se jo vozil spremljan od svojih dveh velikih psov po vasi h, ter prosto ljudstvo za Vašo namene obdelaval ter narodno stranko na različni način sumničil, pri čemur je njegova marcijalična podoba in pretnje njegovo zdravniške prakse mnogo pomagalo ; in vendar Vam jo ljudstvo prostovoljno brbot obrnilo, ker jo Vašo puhlost spoznalo. No bojto se, da bi novi okrajni zastop prosil, da bi se šolska postava zavrgla; res da so bo trsil , da se ta zelo težavna postava zboljša, in da bo zvesto nad tem budil, da poleg te postave naš narodni razvoj ne bo škode trpel. Ravno tako novemu okrajnemu zastopu ne bo treba za Slovenijo prosjačiti ; ker vsaka živahna ideja mora enkrat prodreti, in najviša stopnja narodnega razvitka je ravno narodna uprava. Njo bodo Slovenci tako gotovo dobili, kako gotovo so, in jaz samo želim, da bi šo Vi to doživeli, da se Vam v možganih o pojmu „narodni dub" (Nationalgeist) zvodri. Sicer ima novi okrajni zastop glede peticij gotovo na Ljutomerskem občinskem uradu svarljiv izgled, kjer vendar Vaša stranka sama stoluje. Skoro vsak teden jo ta odbor prosil za to in za ono ; kak dobiček je občina od tega imeln, jo „Slov. Nar." žo popisni. Polaganje računov se je, kakor znano, zatezalo. — Kar so cest tiše, so zdaj v obče povsod jako slabe, da sc no more po njih voziti; ali temu je jako neugodno jesensko in spotnladno vreme krivo, in ceste ljutomerskega okraja so v tej zadevi še ene izmed boljših. — Ormužka okrajna cesta jo mnogo slahejša, in vendar so pošta i/. Ormuža vsak dan do mesta, na kterem se menja, pelje; samo Bog-oče in poštar ljutomerski ob enem noče , ako ravno so po veliko boljši cesti ljuto merskega okraja vozi, zapreci. Ali on no stori tega zavolj slabe ceste, ampak da svoje stare poštarske kljuse in svoja rnzklopotana in srce trgajoče poštarska kola varuje. Za res je žo zadnji čas, da se ta pošta od ravnateljstva uravna; ker potniki so primorani si druge privatne vozove najeti, ker kola g. poštarja niso za no beno rabo. Zdi se toraj, da morajo ceste zarad tega slabe biti, da g. poštarja zakrivajo. Nazadnje, gospoda ustavni kričači, še eno reč. — Ako ne prestanete narodne stranke ščuvati in izazivati; ako nirante še na gostivničkih škandalih zadosti, ampak še ra/.un teh drugo imeli hočete, bode so Vam narodna stranku z drugim orožjem naproti postavila. — Ne kličite nas na mejdan! — Iz Laškega, 5. aprila. [Izv. dop.] Če človek bore vse, kar sklepa naš „fortschrittsverein", misli si to društvo vse drugače, zlasti če Čuje, da ima na papiru 134 udov. Kako revno pa je v resnici, razvidi se iz tega, da vseh 134 udov ni imelo toliko veselja do „fortsehritta", da bi bilo Wiesthaler-a naročilo si na Laško, ampak sklenilo se je, da jo boljši, da se vseh 134 udov pelje v Celje ga poslušat, — ker je — tako ceneje. Preljubi iortschritlarji, glejte, ko bi bili Vi šo bolj praktični, pronaredili bi Vaš zadnji sklep o cerkvenem premoženji tako, da naj se cerkveno premoženje konfiscira in da Vašemu društvu. Vi potem lehko poslušate zastonj Wiostbaler-a in gospod Povše si lehko kupi natoroznansko knjigo in premišlja v vsej pobožno^ti rojstvo in življenje — tico kukavice. — Sicer pa naj so Vam godi dobro in naj usmiljeni bog še dolgo obrani gospoda profesorja Mafeka v Celji, da Vas bo še dalje hodil dojit s svojim političnim mlekom. — Iz Idrije, 5. aprila. [Izv. dop.] Kmalu po vo-litvi našega deželnega poslanca g. Lipolda je posestnik krčme „na pristavi" g. J. L. vse volilen imenoval „gnoj" rekši : ko hi bil jaz Lipold , ne hotel bi, da bi mo volil tak gnoj ! Ko je družba , kteri je g. L ... . tako neokusno razlagal svojo politično modrost, tega „gospoda" opominjala, naj no žali vsega naroda, je on v svoji nomškutarski navdušenosti še enkrat ponovil svoj imenitni izrek. Te grde besede so volilec globoko žalile in bilo je že skleneno g. Le.....ca tožiti. Zakaj so to kasneje opustili, ne vem, zdaj jo stvar žo zastarela. Gospod razžaljivec je tako res odšel svoji kazni, vendar ga moramo vprašati , ali jo njemu dan-dene8 „postmnjster" že toliko kakor baron in ali on misli, da so „človek znčne šo le s postmnjstrora" in da je vso drugo le „mist." Saj so vsi volilci vrli poštenjaki raznih stanov: duhovniki, obrtniki in tudi nekoliko učiteljev? No mogel bi so tnlci surovosti načuditi, kdor jo bral g. Le . . covo ime v čitalničnem zapisniku (zdaj no več). Kdor pa ve, da jo omenjeni gospod ob enem tudi donarničar ljubljanskega konstitu-cijonalnega društva za tukajšne ude (ne vem koliko jih je), ta si ho navedene besede iz takih ust prav lahko razložil. To je zopet en kos onega spoštovanja, kterega dajo nemškutarji poštenim političnim dejanjem „svo-bodnih" državljanov, to je pa tudi dokaz, da naj „L. Tagbl." 8uroveže, zarobljence in neotesnnce iščo v svojem lastnem taboru. Iz Trsta, 5. aprila, * [Izv. dop.] Tukaj se pripoveduje, da bi tukajšna vseitalijanska stranka rada napravila 1. maja pri „lovcu", lepem sprehajališči zunaj mesta, veselico, pri kteri naj bi se italianisimi sprijaznili z okoličani. Kakor mi je pravil okoličan, ki je bil nekdaj pri godbi prejšnjega okoličnega batalijona, slišal je od eksmnjorja Mavronerja, da bodo godba razpuščenega batalijona zamenoma igrala z godbo „gimnastike", ki so bodete tak med seboj vrstili, da bo okolična godba igrala slovenske narodne, druga pa čisto italijanske, kakor popotnico lovčevo (bersaglieic), garibaldovo in enake-Mislim, da iz te moke ne bo nič, kajti kar je naših narodnjakov se no bo nobeden udeležil te veselice, razen nekterih odpadnikov, kterih so žalibog tukaj no manjka, ker so med njimi tudi taki, ki pobegnejo za maslic vina v nasprotni tabor. Takim mi po navadi zakličemo: Srečno pot! — saj veter lo smeti pobira, zrnje pa 03tano in rodi. V naših uradih jo glede ravnopravnosti v Trstu prav slabo. Ako vstopiš v pisarnico in ne znaš laški, prišel si toliko kakor v kitajsko knjižnico. C k. uradniki, napisi, pisma vse je italijansko. Ako nagovoriš uradnika slovenski, zadere so na-te s stereotipnim: cosa volete V in ako mu razložiš, da si Slovan, brani so te, kakor da bi imel nalezljivo bolezen in to porine k drugemu uradniku, drugi zopet k tretjemu in vselej ti na taki poti od Poncija do Pilata preteče lep čas, predno ga najdeš uradnika, kteromu znaš svoje željo razložiti in še ta te le nevoljno posluša. Ravno tako slabo je tudi z našo šolo. V okolici in v mestu nimamo ne ene slovenske glavne šolo in otroci se skoraj posili poitali-jančujejo, kajti da bi jih na Kranjsko pošiljali v šole, to ne gre. Kader pa se otroku enkrat italijančina ucepi v srce, ni je več spodriuiti in otroci potem pozabijo še to malo slovenskega jezika, kar so se ga doma naučili. Kdor bi nam mogel odpraviti to napake, pridobil bi si velike zasluge, pa mislim, da ne bode iz vsega nič, predno ne dobimo zedinjenc Slovenije. Še le potem bi vsaj v nekoliko utegnili zgubiti po naših ulicah roagistratni „Aviso" in „Edito" svoje izključljivo gospodarstvo. Bog daj, da bi se v kratkem začelo resno delati za zedinjeno Slovenijo, kajti vsak zgubljeni dan nam vzeme terena in ljudi, kterih nikdar več no pri dobimo nazaj. Iz Španije je slišati o novih uporih proti vladi. Razen v Barceloni , kabl se je mir tudi v Salauianki, Kartageni in Seviji. Vladni listi poročajo, da je bil hrum povsod v kratkem času zadušen. — V kor-tesih jo španjski minister poročil , da je tudi upor na amerikanskom otoku Kuba potlačen. Politični raZffled. Obe zbornici državnoga zbora ste zadnji ČaH svoje nemško mnenje o zdanjem položji izrekli Gosposka zbornica je sprejela na Š m e r 1 i n g o v nasvet neko resolucijo V prid in basen decemberske ustave. Zbornica nemških poslancev pak jo zmislu sprejela adreso i a cesarja. V tej vrača stara nemško-avstri jska modrost, Kazne stvari. v istem adresi se da federalizem polje Avstrijo in svobodo v pogubo. Zatorej ti nemški poslanci zagotovljajo, da no bodo nobeno vlade podpi rali, ki bo ustavna tla zapustila. — Ljubiš a je iz-stopil, ker je zvedel, da dalmatinska zadeva ne pride na vrsto. Grof Potočki ni še zbral novega ministerstva. Imenuje se čedalje več imen, kakor: Kellersperg, Miklošič, dr. Belskv in Brauner (Čeha), Koller, Hyo, Un-ger, Lasser, itd. Posebno Rcchbnuerja. iz graš-kega deželnega zbora znanega strastnega nasprotnika nas Slovencev, si prizadeva Potočki dobiti. Nemški časniki pravijo, da Rechbauer dozdaj ni šo ponudbe sprejel. Sploh je vi Joti, da Potočki išče prej mož predno ima načela, kar je razvidno iz imen, ki se skupaj imenujejo, pa so po svoji politični preteklosti čisto različni. Cela situvacija so bodo šo lo morala zjasniti. Ž. (Okrajni postopač). Narodnjak, znan po ivojoj jovijalnosti, sreča v nekem kraji, kjer je nem-•ikutnrstvo reprezentirano po nekoliko možiceljnih, kmeta in ga vpraša: No Matijec, kam pa? „V zicengo k pe-cirksfertrctengirt, se ta naglo odreže. Hm, hm, pravi narodnjak, ali bi pa ne bili mogli Vi to tudi slovenski povedati. — n^az Pac govorim, kakor čujem in znam ; no gospod, pa Vi povedite, Vi ki ste boljši Slovenec, kot jaz, kaj so pravi „pecirksfertret mga" — praša kmetic in misli, sedaj sem ga pa ujel. Narodnjak pa hladnokrven kakor vsigdar pravi: Nisem ravno tako učen slovenskem, pa to menda no bo tako težko, — Bezirk se pač pravi okraj — vertreteu — treten — hm hm so pa pravi stopati, no Vi ste pač okrajni postopač - pravi in odide. Kmetu se je pa ta izraz tako dopadal, — da se je celi pot v „zicongo" smejal in ko ga drugi postopači prašajo, čemu so smeji, jim vso pove in sedaj je pri vsaki „zicengiu smeh češ — denes smo pa zopet okrajni postopači vkup. Pa okrajni po stopač gosp. K.....so ni smejal, ko jo to zvedel marveč resno se je držal, kakor bi plat zvona bilo in zarenčal : Wann bat N. N. das gosagt? Pravijo mu, da je tega že toliko in toliko časa Gosp. K. je skoro solze točil, ko čuje, da jo reč žo zastarana, in da no moro več oprati okaljene časti okrajnih postopačev. (0. Bra n d s t e 11 er) in njegov pristavek - maja Ker je ustava ravnokar tiaško naredila z njenimi preroki in mi-nisterstvora vred, obhajala bosta ta dva hrabra junaka menda posmrtno sedmino za ustavo. Ustava bo torej Narodno #os|iodarstvo. V Trstu, 8. aprila. Les se zarad pomanjkanja robo še vedno prav dobro prodaja, inostranstvo zahteva dosto robo in cene bi se znale držati ta in še drugi mesec precej visoko. Moka posebno srednja roba za domačo rabo je našla te dni obilo kupcev, za druge dežele je bilo malo prodaje. Pšenica banaška so jo prodala to dni po gld. 6.60 liber liti, furlanska koruza gld. 4.25—30 liber llfi, ječmen srbski gld. 3.60 cent., fižola še vedno po-manjkuje, cene so trdne, posebno se poprašujepo rude-čem, rumenem in zelenem fižolu. Maslo ide slabo, z Aleksandiije ne pridejo toliko zaželjena veča naročila. Plačuje se danas lepa roba po gld. 49. do gld. 50 pret. Cenik, ra/lično robe. Kranko kolodvor Trst. 7. aprila 1970. Seidl bosta — kakor v „N. fr. Pr." beremo meseca šla „vctfassungstag" igrat v St. Lenart. Smrekov in jelov les: m—14" 8— 9" 10—14" 8— 9" 10—14" 8— 0" deske (žarnice) koroškp od f 11 1» 1» , ., štajerske .. » o \i n , „ kranjske „ 11 11 H skuretto, koroške S do 14" „ štajerske 8 „ 14" „ kranjske 8 ,, 14" slabejša roba od 7" naprej brez assort. 100 k. remolni (morali) koroški ■/," beneč. debeline 100 ,, „ polovičarji ,, l'/.,/,, „ ,, 100 „ „ (morali) kranjski % dunajsk. debel. 100,, „ polovičarji „ l'/'/3 „ ,, 100,, trami, razne mirn od 15' dolgine naprej in od J/5 za 1200" gld. „ 850" „ „ 1200" „ „ 850" ,, „ 1200" „ „ 850" „ „ 1200" „ „ 1200» „ 1200" „ 78 do «0 46 do 48 73 do 75 43 do 4G G8 do 70 4*2 do 45 54 do 56 50 do 58 45 do 48 58 do 85 50 do 54 20 do 28 35 do B6 17 do 1 rt do '/n debelino za francoski □' . sold.40 do 5q hordonali, razne mire od 18' dolgine naprej in od '•/,., debeline naprej za francoski (_)' . . . Bukov les: deske (žaganice) dolgo 10l'/ od rt do 10" 50 do 56 široke, široke, 2'" de- gld, 42 do 45 60 do 70 imela svojo-^klagevveiber", kakor so /.nlovavke —- na-Coski časopisi ne upajo mnogo od ministerstva 1 jete vsaj — bilo navadne pri starih poganskih narodih grofa Potockega. Vsi povdnrjajo, da bode ministerstvu, Prosit! /- n r-ne &" 8 do 9"' debele za 100 kosov . . . deske (žaganioe) dolge 12' od 8 do 12" 10 do 11'" debele, za 100 kcBOV . . tavolette, dolgo G1/,' od 9 do 10" široke, belo, zu 100 kosov..........„ 9% do 10 tavolette skart........... . . „ 5 do — dogo po 8 pedi dolge, 27" od 3 do 5" široke, 5 do G'" debele za 100 kosov ........ 2.80 do — doge po 4 pedi dolge 30" od 8 do 5" široke, 5 do 0"' debele /,a 100 kosov.......3.20 do — bordonali razne dolgine in debeline od '"/,.," naprej, za francoski □'.........sold. 00 do 80 drva, dolgo 30" .........klnftragld. 14 do — 30".........., „ 17 do - Hrast, obdelan, razne dolgine in deb. za Iran. [_]' ,, 1 do 1.20 ki ae zdaj sestavlja lo prehodno. Od Potockega, kteri' fJ' (Str o s m a y o r) jo s pismom odgovoril je pod sedanjo ustavo, ministroval z Giskroin glasoval tržaškim Slovencem in sploh tamošnjim Jugoslovanom, itd., ne pričakujejo ničesa ter poudarjajo odločno, ka kteri so mu bili poslali, zaupnico. V tem pismu pravi je njih program lo deklaracija. „Nar. Lisly" izrekajo,|Bog daj, da bi delovanje koncila koristilo kar največ da za to ni od Potockega nič upati, ker češke opozi-jcerkvi in pravemu napredku človeškega cije, nje tirjatev in moči niti no pravi, da jo že porfiduo vabiti v može, ki so so odlikovali lo v preganjanji češko opozicije (Koller, Kellersperg itd.) — Po dunajskih sporo- pozna. „Pokrok" d r u š t v n.M Ker so bili tržaški Slovani zaupnici pri mini8terstvo take deli prošnjo, naj se Str. poteguje za vpeljavo narod jnega slovanskega jezika v liturgijo, pravi Strosmajer: „Vaša priporočilo je žo od nekdaj živa in srčna moja čilih jo pa Potočki češkim voditeljem na znanje dal, želja." da hoče njih tirjatve poznati. Torej bodo češki zaupni * (Jezikoslovna smešni ca). Pri zadnji re možje te dni sešli se v konferenco. Češko plem- krutbi v Mariboru jo bil vprašan slovensk fant po svo stvo je bajo pri volji Potockega podpirati. — „Nar. L. se iz Dunaja telcgrafira, da je cesar izrekel Potockemu namero, dati se na Ceskom za kralja kronati; sicer pa je baje djal, da jo proti federalizmu. Voditelj magjaronov v Reki priobčuje pismo, v kterem Deaku očita, da svojo dane besedo, ka bodo takoj po rečkem protestu proti Hrvatom Beka k Oger skemu pripala, ni držal. Deak odgovarja, da enacega zagotovila ni dal. Zodinjonjc Nemčijo ima kakor znano na Ba denskem najgorkejše zagovornike. Veliki vojvoda ba denski je v prestolncm govoru, s kterim sklepa deželni zbor, rekel: Upam da bo mojo ljudstvo z menoj vred vztrajalo pri dosozanji najvišega namena, nemškega narodnega zedinjonja. Zveze s severnim bundom veselo značijo vedno napredovanje k trdni edinosti vseh nemških držav. jem rokodelstvu. Fant odgovori: „Po leti doma delam, po zimi r a j ž a m.B Ker komisija ni tega umeln, se hoče nnzoči plemenit in pesnišk ud okrajnega zastopa mariborskega skesati celega moža in narekuje v zapisnik: „Seifonsieder." „Po zimi rajžam" se jo glasilo v baronskih ušesih kot. „seifonsieder11 in kozel v protokolu je bil gotov. Po Mariboru so zdaj temu vse posmehuje nevede, da so s tem zasmehujn vsa neinšku tarija. * (Iz M o ti i ke) smo zvedeli, da jo bil 24. marca izvoljen g. Srečati II e s za župana, gg.: Franjo Gustin Anton Golijo in Jakob Drganec za svetovalce. V od boru je mod namestniki tudi vrli narodnjak Miroslav lloračok. Naš dopisnik nam obeta šo mnogo veselega iz teh krajev. * (Podkovana b o s c d a). Zadnjo dni so nemški časniki tako tnemogredo omenjali necega Herbsto mece8en, borovec, oreb, Moka, nar lineja (Kaiser) 1. „ fina (fein) II. ,, srednja (mittel) III. „ „ (Mund) IV. „ (V, Mund) V. Otrobi........ fežol, rtideci...... „ rumeni...... „ zelenkasti ..... „ beli.....• . „ kokos ...... slivo......... maslo........ slanina (špeh)..... loj dalmatinski..... krompir....... seno, konjsko, dobro . „ kravje „ . . . slama ržena v snopeh . . . drobna r& štelo . . 1 do 1.16 soid.70 do 'JO ,, gld. 2.50 do 2.80 za cent gld. 10V, 97, 87, 7 V. 7 10 do 9 do 8 do 7 do 6 V,do 2.80do3.— 4.80do3.— 4.G0do4.80 4.70do4.90 4.90do5.l0 6. —doG.20 7. —do8.— 49 do50 89 do34 28.50do29 — 2.—do 2.20 1.40do 1.G0 1.60do 1.80 l.40do 1.60 l.~do 1.20 1'oilano. Banko ,,8£« JO" zastopajo na Koroškem, razun žo prej imuenovanih tudi naslednji in sicer: Za spodnjo Rožno dolino gosp. Jože Krasu i k v Glinjah, za gornjo Rožno dolino gosp. Janez C e r n u t v Ločah. za bol jaški okraj gosp. Janez Eignor v Bernici in za Ziljsko dolino gosp. Ferdo Vi gole v Bistrici. V Trebiži 1. aprila 1870. Jan. Jereb, uradnik in organizator. Dunajska borsa 8. aprila. Poročilo iz F rane os ko ga, da hoče Napoleon ivega izreka, ki so mu je iz ust spesnil takoj po izstopu postavo o prenaredbi ustavo s splošnim glasovanjem francoskega naroda potrditi dati, kakor je dal 1. 1852 svoje cesarovanjo potrditi . — so potrjuje. Republikanska opozicija je proti tej nameri, rekši, da so bodo novih dcklaruntov. Mi smo tako srečni, da smo to besedo zvedeli; glasi se : „Opozicija je pozabila, da lahko vladamo s konvontom, če ne moremo več imeti parlamenta." Pa ne bo vladal g. Herbst uiti s kon- zdaj v drugoč škodo rabilo. glasovanje naroda napak in svobodi naivontom uiti s parlamentom. Knotni drž. dolg v bankovci!« . 60 fl. 70 kr 5e/, metaliko i obresti v maji in nov. — — ii'.< n 95 ■ 97 it 10 n n — n Kreditne akcije........ 250 n 70 n London ........... 188 ti 'JO Srebro ........... 120 25 n 5 n 84 rt Kolikor je izdalo število nam poslanih iztisov , priloženo je denašnji izdaji .,vabilo na naročbo' po g. Snmecu poslovenjenega ruskega romana ..Dim " f Cea. avstr. in kralj. oger. ^faTP^ iaklju Lji ivil< m jako čisto, ntdiitče in nepremočl jivo mazilo za usnje (Lederfett-Schmieree) Rablju.» /a vsako baze maja, ohutala i njimi namazana 116 potrebnjejopovrinih <'-rov. podplati Ifl enkrat tako dolgo trpe. Ces. kralj. pritileg. i06 (pasta /a roke in obraz) „Puto Imperatnee'- odpravi \se nečednosti m madeže uu roki, napravi kožo metiko kakor žamet in bolo kakor »neg, dnje nohtom nar:i\ im čvrstost in barvo ter popolnoma nadomestil je tajilo |žajfo.| Ces. kralj. izključi j. pri v proti bolen i i zob. Ces. kralj. f| ■# izkljurlj. priv. m i m n i c pioti podganam, hišnim in poljskim mišim, krtom. BENZIN, najbolji piipomoick /.a izpiranje mastni b madežev, nenadomestljiv. (lli< miisko mjilo in ^Hčerinska smetena, proti nečisti razpokani koži, proti lusknuti (schuppig) koži na glavi. Žganje iz vinskih droži (Franz-Hrnndvvein.) Najhitreje in najzanesljivejšo zdravilo proti večini bolezen, proti ranam vsake baze, ohstre-ljeninam, sekotinam, ubodninam, glavo in zoboboln, starim bolečinam in teklinam, raka, prisadu, perečim [vnetim| očem, hromatom in habotam vsake vrste itd. itd. Sok iz š t a j a r s k i h zelišč (Krautersaf t) proti boleznim na prsih. Cisto, pravo olje i k kitovih jett»r (Dorsch-Leberthranl proti jetiki in sušici. ■Bdi prsni sirop od (r. A. W. Afage rja v Vvatislavi. (leta 18(17 v Parizu I nagrado obdarovan.] Najboljše domače zdravilo proti zastaranomu kašlju, dolgoletni hri-pavosti, zasli/.onju, oslovskemu kašlju, katarjem in vnetjem jabolku in sapnika, proti akutnemu in kroničnemu prsnemu in plučnemn kataru, krvavemu kaš-Ijanju, bruhanju krvi in naduhi. Spričalo: Podpisani s tem naznanja trpečemu človeeanstvu, da j« Mnverjev prsni sirop v različnih boleznih na sopilih . kakor proti zastarelemu plučneniu kataru, hripavosti itd. z uaiboljim uspehom rabil. V K anion ic i na t'eskom. f>r. Novak, mestni fizik. Za konjske posestnike in gospodarje. %€lrttvilim frkoriim (Rekrealtons-Fluid) zii konje ml c. kr. živino/.droviiika C h rauHl a. Živinozdravilna štupa %ii Itonjc, govedi In ovce. R VI Z II OVA K.orneuburšk.a živinska * (Korncuburger Viehpulver) lionjc, m*\ «»di In ovco. •tupa .tako liiaonitoii in važen M. p. Mazilo iznajdena od dra. proti otročjim glistam. proti ozobljini in kurjim posebno izdatno. Orfemtalska v<&dla» Walkerja v Londonu, proti glavobolu itd. itd. očesom protinu, reumatizmu, Kolonjska votla (koliicr-Hasser), od najstnrejega dostilaterja: Jam/a »larin* I o i ina. dvornega zakladavoa Nj. Nj. V. V. Friderika, Viljelmu IV., kralja pruskega, Nikolaja I. cnra vneli Rusov, Viktorijo kraljico angležke itd. itd. Revalesciere du Barry zdravi brez vrni"il in stroškov vbo bolezni v želodtMi, na živcih, na jetrih, na žlezah (bezgavke,] mrenah, zdravi težko sapo, bolečine V mehurji in živcih, jetiko. navdubo, kaielj, in ■prebavljivost itd. itd. Didier-ovo belo goršično zrnje (Senlkiirncr), proti bolečinam v želodcu, krču v želodcu, slabemu probavljanju, krču, bolečinam na jotriali, uapihavanju, glistam, koliki, zapetki itd. Ura. Iiollis-a splošna jedilna stupa. (Uiiiv«t«;il-N|i**i)*c»|»iil vor). Kdor zavoljo žolodčove slabosti, .ili zato kor ni mogel jedil dobro prežvečiti, ali zato ker ju povžil ali preveč ali pa preslabih kakor,ikoli imenovanih jedil čuti med jedjo ali po jedi kakovšno neugodnost, izhajajočo i/ I rebus ja. kogar v takih okoliščinah napenja ali tišči v želodcu, komur so kislo ali ftaltovo rega, kogar vznemirja, po trebuhu kolje, mu alabo prihaja ali prihajati hoče : naj v/.euie |u>lno žličico |čo je žličica jako majhna, dvo žličici] te itupe na rano v usta [najbolje na jezik], naj jo z vodo ali |kar je prijetnejše] h pomešanim ali čistini vinom doli Bplahne, naj potem še popije polno kupico vinu ali vode in v kratkih trcuotkih bodo popolnoma zginile vso one težave iu na njih mesto ■topi tako prijetno Čutilo nniitenja. Romar bi okus stupe ne bil pogodu, naj i" jemlje v omotanih oblatili. Posebnega spomina jo vredno, da ta itupa vsem aBbeojejooim jedilom in itpijuiiijnčim pijačam bitjo odtegne njih sitno lastnosti. S e i d i i i a o v a slupa od Molla (Seidlit/.pulvor von Moli) proti boleznini v želodcu in trobušji. Vse to se dobi pri |<\ jKoll prava. NVilholmsdorfcrska Hladna šokolada je jako tečna, ni zaporčnn , priporoča se zlasti onim, kteritn so škodljivi razgrovajoči užitki, posebno pa za vso tiste, KI no nit prulh bolni. Cena: 'A, '/« '/« WHritek šestoro haž po HO kr., 70 k r., 1 f. 20 kr., 1 1". b't) kr., 2 f. in 3 f. za funt. l'ri/navajorc pismo „Iver ini Vaš sladni izloček izvnnredno dobro tekne, prosim Vas, jn.šljito mi 4 pakete šokolado iz Hladnega izlečka itd, Uerger, uiuetalni mlinar v Selnverthergu na gorenjem Avstrijskem." Zaloga za Maribor pri F. Ko II e t ni g u, T^Hihoirova rasla. Wilhelmadorferaka fabrika /a sladno (mala) produkte Avgusta Joa. Kufferlo-ta *k conip. (Dunnj.l 'Op minjaje na izreke e. kr. prof. OpnolzerjA in ItVIlor naj so naši sladni fabrikati nikar ne /men- ja na dunajski kliniki, prosimo, jujejo 7. Iloffovimi sleparijami. (8) I,ustniki - Dr. Jot« Vohu jak In dni«! Tiskar Kdnard Jantl«. 16 34