170. Itevilka. • Ljnbljaia, T soboto 25. jnlija 1903. XXXVI. leto. ishajs Ts&k dan zvtćsr, unmfii nedelj© in praznike, ,ter veija po poitl prejeman b» avttro-otrsk« Aotole am vsegleto iB K, n pol let* 13 K, za Cetrt leta 6 K U h, n eden meaec 8 K 80 h. Za LJublJano • potolianjon na dom sa vse leto 24 K, ea pol leta 12 K, za Cetrt leta 6 K, za eden meaec 8 K. Kdor bodi aam poq), volja {aa ćelo leto 82 K, sa pol leta 11 K; aa Cetrt leta 5 K 80 h, u eden meaec 1 K 80 h. — Za luje deiel« tolike »eC, kolikor roafea pofitcina. — Na naročbo bree istodobne vpoBiljatve naroćnine ae ne ozira. — Za oananila plaCnje ae od peteroatopne petit-vrste po 13 h, 6e m oananilo enkrat tiska, po 10 h, 6e se đTakrat, in po 8 h, & *a trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se tarolć Crankovati. ~ Bokopisi se ne vracajo. — Urednlatvo In vpravnlitvo je na Kongresnom trga št, 12. — Upravnifitvu naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oananilt t. j. administrativne stvari — Vhod v uredništvo )e !■ Vogove ulice it. 3, vhod v npravnifitvo pa a Kongresnoga trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posame&ne števllke po IO li. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. „Ne liberalen, ne kleri-kalen, samo naroden." Živimo v dobi obeega boja tako r.a političnem, kakor na socijaluem in kultnrelnem poljn. To je doba, ki nudi zlasti ugodnih prilik raznim ljudem, ker so sicer nesposobni ali preleni za vsako resno delo, pa bi v splošni zmedi ven-dar radi v kalnem ribarili. Tuđi mi Slovenci imamo nekaj takih ljudi! V zadnjem času se je izdala mej uami parola „ne liberalen, ne klerika- \en, samo naroden." Iz klerikalnih ust «e to seveda še nikdar ni čulo. To pa- olo oznanjajo samo ljudje, ki se na- slanjajo na narodno napredno stranko n zahtevajo, naj jih ta podpira in drži. Priznavamo, da zvene te besede prav epo, zlasti onim, ki nimajo samostoj- aega politicnega prepričanja, odnosno >nim, ki so nesposobni, da bi mogli samostojno misliti in soditi. A vendar ie ta parola samo fraza in da se mej nami še more in sme govoriti tako, je pac dokaz, da vlada mej nami še dosti politične nezrelosti. Komodno je pa tako staliŠČe gotovo, geslo kakor nalašč za vse lenuhe in frazerje. Kdor tako govori, zamore imeti pred ocrni samo popolno slogo med slo-venskimi strankami. Kje je pa taka mogoca? Samo tam, koder obstojajo se najprimitivnejše razmere, kjer se narodi še nahajajo na najnižji stopnji gospo-darskega in političnega razvoja. Čim narod le nekoliko napreduje, čim doseže višjo stopnjo omike in prosvete, povzroče socijalne in ekonomične razmere, nazori o kulturnih in drugih vprašanjih. diferenciranje na-ziranj. To je zakon narave, ki je kot tak ne same nepobiten, ampak tuđi nepre-magljiv; kdor deklamuje drugačey je ali tako praznoglav, da ne ve, kaj govori, ali pa spekulant, ki si od tega de-klamiranja kaj obeta. Sloga je lepa reč, samo škoda, da ni povsodi in vselej mogoča. Sloga je mogoca v narodnih vpra- šanjih, tako se kategorično zatrjuje zlasti v zadnjem času. Toda tuđi ta trditev niuia absolutue veljave, zakaj tuđi v narodnih vprašanjih se nazori dele, iz Sesar sledi, da je sloga mogoca le od slučaja do slnčaja. Gotovo je na primer, da imamo mi popolnoma drugačne pojme o po-stulatih nacijonalizma, kakor klerikalci. A ne samo pri nas vladajo razlieni nazori tuđi v političnih vprašanjih, anipak tudi drugod. Tako je en del nemških poiitikov za razdelitev češke, dočim so drugi, ki še vedno upajo, da se bodo Čehi dali ponemčiti, odločuo proti temu projektu, eni so za avtonomijo Trentina, drugi zopet ne; med Čehi so eni za dvojezičnost v ćeli Češki, drugi ne itd. Nas Slovence pa že ćelo loči baš v nacijonalnih vprašaujih širok prepad, kajti narodno napredna stranka stoji na stališeu slovenskega in slovan-skega nacijonalizma, in vsled tega zah-teva za slovenski narod na slovenskem ozemlju gospodstvo z vsemi iz tega izvirajočimi konsekvencami, med tem ko klerikalci obsojajo nacijonalizem. Pa tudi glede posamicnih narodnih vprašanj se dostikrat pokaže, da je sloga nemogoča, ker imajo eni drugačne nazore o tem, kaj je narodu koristno ali ne. Eni zahtevajo na pr. samosloven-ske ulične napise v Ljubljani in so sploh za enojezičnost v Ljubljani in na Kranjskem, dočim drugi temu na-sprotujejo. Znano je, da je napredna stranka hotela dati Ljubljani s samo-slovenskimi uličnimi napisi tudi na zu-naj slovensko lice, a da so to klerikalci v deželnem odboru preprečili. Klerikalci so pozneje večkrat rekli, da so sedaj tudi oni za samoslovenske napise, vodja klerikalne stranke, dr. Šusteršič, pa je nedavno tega izrekel dvojezičnost, kar se popolnoma vjerna s klerikalnimi nazori o pravicah narodov. Mi dajemo svojim napravam samosl<>-venski značaj, klerikalci pa so utisnili svoji gospodarski organizaciji pečat dvojezičnosti. Poznamo tudi može, ki prav sedaj razglašajo načelo „ne liberalen ne klerikalen samo naroden", ki pa to prakticirajo tako, da razobešajo dvojezične napise. Dalje stojimo mi na stališ Ču, da si priborimo samoslovenske sole od uajnižjih, pa do najvisjih, naši klerikalci pa se ogrevajo bolj za popolno utra-kvistienost eelo v ljudskih šolah. Jasen dokaz za to so Članki, ki jih je pred kratkim priobčil „Slovenec" in v ka-terih je zagovarjal utrakvizem na ljudskih Šolah v Ljubljani. Sicer namerava pa tudi Škoi osnovati Čisto nepotrebno svojo gimnazijo na utrakvistični podlagi, dočim se je svoje dni prav Anton Bo-naventura slavil kot mož, ki bo prvi Slovencem preskrbel popolen slovenski višji zavod. Tudi uršulinke, podpirane j od klerikalne stranke, imajo svoje sole urejene tako, da pospešujejo le germanizacijo.^: _ ts^s-nPš? • Razvidno~je torej, da j~tudi^v narodnih vprašanjih sloga mogoca le pri gotovih prašanjih, le od slučaja do slučaja, ker tudi glede narodnih po-stulatov vladajo mej nami različni nazori, ki so si v bistvu vcasih naravnost nasprotni. Tok javnega življenja se spreminja v enomer in rodeva vedno nova vpra-šanja in nove smeri na ekonomskem, na socijalnem, političnem in kulturnem poprišču. Te spremenjene razmere pa silijo ljudi raziičniii naziranj, da istim prilagode svoje nazore in prav često se dogaja, da je njihovo po spremenjenih razmerah jim takorekoe vsiljeno sta-lišče v živem nasprotju z vsem njihovim prejšnjim delovaujem in mišljenjem. To nam eklatantno kaže slučaj pri tržaški „Edinosti". Koliko časa je ubirala klerikalne strune trdec, da ni liberalna, ne klerikalna, ampak zgolj narodna! Dogodki v Ricmanjih pa so jo prisilili z elementarno silo, da je morala pokazati barvo; v očigled teh dogodkov, ki. so se morali že kot nov, med Slovenci nepričakovan cerkveno-političen pojav hote ali nehote vpošte-vati in uvaževati, morala je „Edinost" vsaj glede tega pojava svoje dosedanje stališče spremeniti, kar pa je provzro-Čilo, da ni prišla samo v navzkrižje s klerikalizmom, ampak tudi s ćelo svojo preteklostjo in z vsemi svojimi prejš-njimi nazori- In list, ki je svoje dni z vso vnemo zahteval, da se morajo cer-kveni predpisi brezpogojno izvrsevati, prigovarja sedaj, da se novorojenci v Ricmanjih ne dado krstiti po duhovniku, da se mrtveci pokopljejo brez svećenika, in priznava očito, da bi mu popolen prehod v pravoslavje ne bil baš neljub. „Edinost", ki je preje plavala na klerikalnih valovih, je šla torej dalje nego mi, ki smo se vsikdar priznavali odkrito kot svobodomiselne. S tem slučajem je ad oculos dokazano, da vsak narodnjak, ki hoče ! biti zares pravi narodnjak, mora biti svobodomiseln, ker narodnjaštvo in kle-rikalizem sta dva si nasprotujoča pojma, ki se medsebojno izključujeta, dočim se narodna ideja in svobodna misel tako-rekoč protistransko izpopolnjujeta. S tem pa je tudi jasno pokazano, da je parola „ne liberalen, ne klerikalen, samo naroden" zares le fraza in drugega nič in da se je poslužujejo le oni, ki ali nimajo niti pojma o političnih načelih, ali pa hočejo s pomočjo cenenih fraz podpirati svoje zasebne koristi. Menimo torej, da je pač že skrajni čas, da uvidimo, da se na ta način ne dela politika. Poraz barona Calla. Trgovinski minister baron Call je bil šel te dni s svojimi referenti v Budimpešto, da se z ogrsko vlado domeni gtede izvršilnih naredb za novi avtononini carinski tarif. Pri ti priliki je tudi sprožil, da se carinski tarif v smislu želja cislitvanskega carinskega odseka v nekaterih točkah p r e m e n i. Ogrski trgovinski minister je pa v imenu ogrske vlade kategorično izjavil, da se sploh in na noben način ne spušfia v kako posvetovanje o pre-membi tarifa, čoš, carinski tarif se mora, kakor je bil med obema vladama dogovorjen, ali v c e 1 o t i sprejeti ali v celoti odklo-niti Ker se ogrska vlada nikakor ni dala pregovoriti, di bi le količkaj odnehala, da, ker še poslušati ni hotela, v katerih točkah su želi pre-membo carinskega tarifa, je trgovinski minister s svojimi referenti odpotoval iz Budimpešte in se vrnil na D u n a j. Dr. Korber in Poljaki. Tudi med Poljaki, ki bo bili dolgo časa veliki prijatelji Korberjeve politike, so se jela pojavljati nasprot-stva proti ministrskemu predsedniku. Glavni povod temu je to, ker se Korber protivi sklicati deželni zbor gališki. Dr. Korber se po trditvi poljskih Časopisov boji, da bi deželni zbor razpravljal tudi o njegovem de-lovanju, koje v zadnjem času ni po godu Poljakom, zlasti ker jim ni vstregel glede podržavljenja severno-vzhodne železnice. Poljski poslanoi so nezadovoljni tudi z državno upravo, ki postaja vedno slabejša, in se pri-tožujejo takisto, da hoče Korber de-želno avtonomijo Gališke omejiti Ker nameravajo Poljaki vsa ta gra-vamina spraviti na razgovor v deiel-nem zboru, se ministrski predsednik z vso silo ustavlja sklicati deželni zbor. To pa razmerje med njim in Poljaki le še poostruje. Če bi pa prišlo zares do pravega razdora, bi morda to slovanski stvari le koristilo! Položaj v Srbiji. Ne da se tajiti, da je nastopila za Srbsko nova doba, ki obeta mnogo dobrega. Bodočnoet pa bode pokazala, da sta bila zares Aleksander in Draga jedina provzročitelja vsega zlega na Srbskem, odnosno ▼ koliko so na tem krivi tudi narodni prvaki. Odkrito pa priznavamo, da nas navdaja trdno zsupanjp, da se bode kralju Petru I posrećilo, Srbijo tako v politiškem in socijalnem, ka-kor v ekonomskem oziru korenito LISTEK. Prvi honorar. Humoreska. Spisal Juraj LubiC. Z zadovoljstvom človeka, ki je dosegel vs© oa svetu, vrgel se je Karol Parkelj v kupej južne želez-nice, proga Dunaj—Trst ter se je nazaj nasloni! s prekrižanima rokama in kolikor mogoče razpetima nogama, kakor da bi hotel cei kupej zaple-niti. Prepustil se j© svojim razkoš-nim sanjam o divni ugodnosti sa-mostojnega življenja, o slavi, dostojanstvu in bogastvu. Saj je imel v žepu mnogo obetajočo, s tolikim naporom pribojevano listino, po ka-teri je bil hrepenel s celim svojem srcem. V tistem trenutku ga ni bilo srečnejšega človeka na prostrani zemlji. Svet, ki ga je ogledoval od kupejnega okna, zdel se mu je tako rožnat, tako mlad, kakor novorojen in vse, kar je videl, mu je, kakor se mu je zdelo, čestitajoč migalo. Saj je bil sedaj gospod — gospod, ka-koršen ne more biti vsakdo. O, kako ga bodo doma spoštljivo pozdravljali, Oče, mati, sestre, vsi, vsi, on pa bo delil reBne, milo8tnf> poglede, kakor učenjak — saj morajo biti učenjaki resni — in vse bo gloriola njegovega znanja navdajala s spostovanjem! Vse te navadne ljudi, ki se niti do visine srednosti ne morejo povidig-niti; še njegov sosed, »poveljnik po sadke«, kakor ga šaljivo nazivljajo, ki je ze bil nekolikokrat v vojni ter se je odlikoval, ga bo občudoval, kakor deveto svetovno čudo. O, kak povzdigovalen čut, kako zadoščenje napram kruti usodi, ki ga je dosedaj pustila koprneti v trdih okovih od-visnosti od starišev, učiteljev}, od vseh, ki so njemu nasproti, bodisi po pravici ali po krivici igrali vlogo varuhov! Zavest smehljajoČe se mu slobode provzročila mu je rezek Čut — kaj pa še njegova dragioa, njegov angelj varuh, kateremu je v največjih nevarnoatih velikega mesta zvesto ohranil svojo ljubezen v srcu! Sedaj bo ž njo lahko kmaiu prija-dral v pristanišče, po katerem hre-peni; potem pa se priČnee življenje — da življenje, življenje! V takih sanjah se je gugal naš mladi junak, živo je mahal z rokama ter je tuintam glasno govoril sam s seboj. Nikogar ni videl okolu pebe, bil je šlep in gluh, kakor pojoč divji petelin, tako, da bo ga sopotniki strahom pogledovali. Ponosno kakor zmagovit vojsko-vodja vstopil je v svojo rojstno hišo v K., nedaleč od N. Njegov oČe je bil premožen in čislan mož in je s tištim vzdihJjajem zahvalil Boga, da je privel njegovega sina brez ne-sreče na cilj; kajti sin, kateri postane gospod, stane mnogo denarja, sedaj pa je konec takim izdatkom. Mlađemu gospodu Parklju ni bilo na tem, da bi takoj bruhnil v svet. Intenzivno učenje slabi, treba se je oddahniti, malo poleniti se; k večjemu pri očttovem gospodarstvu, ako sila, malo nadzorovati, brez vse skrbi, brez misli, to ni kar tako. On torej s prva ni nič storil, ali vsaj ne veliko, ker mu je bilo že davno jasno, kaj da bo ukrenil. Tako je preteklo par mesecev, v katerih se je Karol Parkelj od* počil. Ko je stara lipa za Parkljovo hišo zopet odela svojo ženitno ob-leko; ko je slavček, ki ni nikdar iz-ostal, tam za vodo prepeval svoje, v srce segajoče ljubavne pesmi; ko ao na senčnatem vrtu crrulile grlice, tam v gozdu pa je kukavica puhajoft preganjala svoje tekmece, ttdai se je mladi Parkelj zmislil na resnost življenja. Pomladi pričenja življenje, s pomladjo naj se stori prvi korak v resno življenje, korak v prakso. In kmalu potem se je lesketala na simetrično zidani Parkljevi hiši vsem zahtevam okusa zadostujoČa tvrdkina deska z napisom: Karol Parkelj diplomiran živinozdravnik. Oh! Zakaj nišo živinozdravniki graduirani! vzdihoval je Parkelj ob prvem pogledu na desko. Saj je bil častihlepen, marljiv mož, in bi se bil, ako bi le bilo šio, gotovo po-vspel do viška. Kako lepo bi se čital napis: Karol Parkelj doktor vsega živinozdravilstva. Pa kar je, to je. Prišel je bil ravno za nekaj desetletij prezgodaj na svet, za katero nepriliko naj odgo-varjajo merodajni faktorji. Sedaj pa je naš Parkelj priča-koval z vročo naf etostjo, kaj da priđe. V svojih možganih je videl že v trenutku, ko je tvrdkino desko iz-obesil, svojo ordinaoijsko sobo polno ljudi, iskajočih pomoći. Sedel je tam v elegantnem naslanjaču poln dostojanstva, je vlekel na uho, pomikal stol, je vstal, se zopet vsedel ter či-tal in ogledoval svoje orodje, \& operiral in seciral v duhu ter je zopet vstal in parkrat sobo hitro pre-koračil ter je čakal eno uro, eno večnost. Da, kaj pa to? vpradal seje na-posled. Li če biti to-le praksa? Ali se sedaj, ko znam jaz, jaz živali celega sveta zdraviti, ne naj1e niti jedne bolne živali na božji zemlji? Saj državni živinozdravnik nima časa in mi je tudi zagotovil, da se meni v korist rad odpove lečenju bolnih živali. Li se je zlagal? Mogoče! Vendar bi tega ne verjel; istina pa je, da čakam in čakam zaman in čakam, kakor da bi moralo to ve-komaj trpeti — ne — ne! Zakaj ni-sem postal črevljar ali krojač? Ti imajo zmerom dovolj opraviti — ali odvetnik — ne, odvetnik ne, učenje trpi predolgo. Pa saj mora tudi živinozdravnik živeti. Ako bi ne imel od svojega dobrega očeta pričakovati nekaj drobiža, bi moral cei evetovni red prokleti, kakor tudi ljudi, ki sa iznašli institucijo živinozdravnikov. Ne, ne — preneumno, preneumno! Dan gineva, živinozdravnik pa si lahko zažvižga pesmico, da ga dolgčas ne požre! — — Drugi dan pa je bilo ravno tako in tretji dan tuđi — ne — dan na dan je rastla togota Parklja, ki je že proklel svoje življenje, svoje učenje samega sebe. V svoji beanosii, drugi Orlando furioso, je prišel skoro tako daleč, da bi bil kmalu svojo tvrdkino desko, ki se mu je zdela nepotrebna, doli vrgel. Sedaj pa ni već sedel v ordina-cijski sobi in ni več čakai na ljudi. Izmislil si je kaj boljsega. Ako me kdo potrebuje7 me bo že našel, saj nisem v Parizu ali v Novem Yorku, kjer človek čestokrat samega sebe ne najde. Tako je godrnjal ter se je šel četat. Domov prišedši, vidi eleganten voz pred hišo. »Grofica T. se Vam priporoča« dejal mu je s spoštljivim glasom livriran sluga. »Poslala je to le priliko, gospoda doktorja lepo proseč, da bi se potrudili do nje v grad B.--------« Grofica — gospod doktor — grad ! B. — to j« Parklju izvanredno do-padlo. Tu ee bo nekaj zaslužilo, si je misli!, z groflcami pa ne priČenja vsaka praksa. »Zelo sem počašČen«, odgovarja vljudno. »Morda je tišti lepi jezdni konj obolel ali katera od Vašib krasnih krav — li bo treba operacije — —?« »Ne, ne, velečastiti gospod doktor«, mu šega sluga vljuđno v be sedo. »Prelepo angora-mačko milostive lomi krč in se je bati, da pogine«. Parkelj je komaj skrival svojo besnost. Kaj ga je res hotela nemila usoda za norca imeti! Z mačko naj bi priče)! Mačk ni nikdar maral. Mačka je goljufna. V pekel Ž njo in naj je tuđi grofovska angora mačka! Tako žaljenje! Čemu bo konjaci? Ne, akopram me imenuješ doktorja, ne dobiš me! »Sporočite Vaši milostivi grofici moje rokopoljube« de s hlinjeno prijaznostjo, »in naj oprosti, da se ne morem poslužiti njene ekvipaže. Saj veste — živinozdravnik! — Moj Bog! Toliko je opraviti! Gel dan eem pisal recepte, sem se moral na svezom zraku malo oddahniti in moram | seđaj zopet najsilnejše resiti. Kako se moram mučiti — moj Bog! Kako rad bi takoj ustregel — za eno, no recimo, za dve uri sem Va5i milostivi grofici radovoljno na razpola-ganje. Vi ne morete tako dolgo ča-kati. Uporabil bom la*tno ekvipažo. Moj poklon grofici!« Godrnjajoč in preklinjajoč meril je Parkelj svojo sobo. »Kaj takega! Z mačkami starih škatelj mi pridejo! Preneumno, rajše obesim svojega živinozdravnika na klin.« Za dve uri ustavi se grofovska ekvipaža v največjo nevoljo mlađega Parklja zopet pred hifio. »Gospa grofica sporoča gospodu doktorju, naznanja sluga, »da se je Angora-mačka že preselila v več nost. Prosi odpudčanja zaradi nadležnosti ter se za bodoče slućaje toplo priporoča.« »Prokleta mačka!« olajSal se je Parkelj. »Na! Prvi u rad ni posel je erečno rešen. Uffffff!« )e potom pu-hal togotnim obrazom ter je hitel vun brez vae sape. Ko je zanićujoč oel svet pohsj-koval po mestnih ulioati, je srečal gospoda TrgoTca. »Že davno sem Vas mialil ob iskati«, mu d& le ta. »Moj pes pre-peličar ima pokvarjeni želodec, ne je nič in je popolnoma ehujsal. Tuđi je dobil neke prisčeke, ki ga gotovo zeio nadlegujejo.« »Se nisem pričel, pa sem že prišel na psi,« Sali se Parkelj, ka teri je, ka kor je bilo videti, na mačko že pozabil, 8»ni s »eboj. »Pes, pevc pravi potem glasno. »To je zvesta živalica. Pse imam rad. Vam rad poetrezem, gospod Trgovec. Li je tale pes tukaj ? Prav lep, velik, imenitne pasine.« Z važnim obrazom nadaljujoč govori potem, kakor bi predaval. »Kar se tič* priščekov, borno zapisali Pix Iiqaida mazilo, glede želodca pa se brez na-tančne preiakave ne moremo izraziti, mogoče, da je katar, morda so gliste, turi. Pepsin je jako dober, grSko vino za krepČanje, morda bo treba ćelo operirati — o, koliko pasjih že-lodcev sem že izrezal, in vsi so zopet ozdraveli! O, lahko se zanesete, kar se tiče operacij, se nikogar ne bojim.« »Vso čast, vso čast! Brez dvojbe. Morda ne bo tako. Ako dovolite, poiljem Vam jutri psa na dom"« Drugi dan je imel mladi Par kelj pri gospodarstvu svojega očeta polno opravkov. Ta se ni prav dobro počutil in je dol svojih skrbi] zvalil na sina. V oddaljenih vinogradih je delavcev kar mrgolelo. Brez nadzor-stva delo ne napreduje. Bilo je se dela za kake štiri, pet dni. Mladi Parkelj se je ravno pripravlja! na odhod, ko mu je deček pripeljal bol-nega psa gospoda Trgovca. Tale pea mu je bil ravno sedaj prav na poti. V naglici mu je tište kraje, kjer so bili prišČeki, s Pix liquida mazilom dobro namazal in je potem psa zaprl v svinjak, kamor mu je postavil kiblo vode. Ko je doma de nekaj naročil, so je odpeljal. Ko se je četrti dan potem na povratku zvečer peljal ekozi me sto, bila je ravno godba. Voz je poslal domov ter se je zabaviti ob lep ih zvokih glasbe. Prideddemu na promenadi v blizino moatu, doneli so od onkraj grozni tuleči glasovi na uho. Ti glasovi se z giasbo kar nič nišo ujemali. Jezno se Parkelj obrne, da bi svoje šeUnje nadaljeval, ven-dar se ga je koj n« to polastila ne- reformovati in s pomočjo izbranih mož, kojim je dobrobit naroda prva zapoved, uglađiti pot k mirnemu razvoju in srečni bodočnosti srbske kraljevine. Največ se eeveda priČa-kuje od kralja samega. On sicer nima ob strani državnika z last-ncstmi Cavourja, zato mora biti on, dokler mu narod in slučaj ne odgo-jita takega mois, sam sebi in narodu Viktor Emanuel in C&vour obenem. Gotovo njegov poklič je težaven, njegova naloga ni lahka, a kjer je dovolj dobre volje, kjer je zadosti vztrajnosti, premagajo se zlahka vse težkoče. Doslej Be je kralj Peter pokazal že v večih slu-Čaj ih moža na svojem mestu in tako deloma že uresničil nade, ki so se stavile vanj. Dal bog, da bi to tuđi v bodoče bilo tako! Dasi se ne more trditi, da bi se bile strankarske raz mere v Srbiji v novi eri poBebno zholjšale, vendar se vidi, da se iste malo po malo ublažujejo, in da se bodo v doglednem času do ćela uravnale, zlasti ako bo kralj, kakor do sih dob, tuđi v prihodnje zares ustaven vladar, krepak zaščitnik svo-bodomiselnih institucij in odkrit prijatelj demokratskih načel. Te dni se je oglasil po dolgem molčanju zopet vodja radikalne stranke Nikola Pasić. Njegova izva-janja se tičejo dogodkov za časa Zajčarske vstaje 1. 1883. in procesa radi atentata na kralja Milana. Ko ja buknila 1. 1883. Zajčarska vstajs, je Pasić, kakor je znano, zapustil Srbsko ter odšel na Rumunsko. Vsled tega je bil pozneje ispostavljen hu-dim napadom, zlasti ker je bilo med tem časom mnogo njegovih prijateljev in pristašev kratko ustreljenih, ronogo pa obsojenih na več let v ječo. Zanimivo je, da sedaj Pasić priznava, da je bil centralni odbor radikalne stranke natanko poučen o liameravanem uporu, kar se je pa dosedaj redno še zakrivalo. Glavni odbor je sicer sklenil, da ne bode j vstaje sam povzročil, pač pa so bila mnenja vseh edina v tem, da se naj radikalci v slučaju, da nastane le vstaja, isti pridružijo in da se ima Milan vsekakor vreči s prestola, Pasić je takrat vsled izrečnega na-ročila glavnega strankinega odbora odšel preko Avstrijske v Rumunijo, da bi od tam skupno s takratnim srbskim poslanikom vdrl v ZajČak. Ta nacrt pa se ni mogel izvršiti, ker se je med tem Časom vstaja že zadužila. Glede njegove izjave v procesu radi atentata pravi Pasić: Neposredno pred razsodbo je prišel k njemu takratni trgovinski rninister I Genčić v ječo ter mu v imenu kralja Milana in vlade izjavil, da bode on in dvanajst drugih vplivnih radikal-cev obsojenih na smrt in da se bode eodba brez pardona izvršila, ako on (Pas;ć) ne podpiše od vlade mu predloženo izjavo. Ker je izjava ob-segala lesplošna sumniČenja, jo je Pasić sicer i težkim sreem podpisal, toda z zaveatjo, da je a tem reSil mnogim prijateljem živ* ljenje. Pasićeva izvajanja bo kolikor toliko zanimiva, ker do sih dob BO bili vsi ti dogodki Se zakriti ■ pla< Scem tajnosti. Ukrepi makedonskih odborov. Iz makedonskih krogov se po-roča, da so vod je makedonskoga gibanja v Đolgariji in v Makedoniji na Bkupni seji v Sjfiji sklenili, da začasno sedaj vataje ne bodo pod-pirali z oiirom na to, ker se sedaj noti a nj a, organizacija z vsemi silami pripravlja na zadnji obupni boj za slućaj, ako bi se do jeseni reforme še ne izvedle. Vsi vodje pa želć, da bi se Bolgarska, ker je tako malo nade na vspeh. ne spuščala v nobeno nevarnost, ker v nesrečnem slučaju bi ž njo izgubili Balgari zadnje svoje pribežalidče. Z ozirom na to bodo makedonski odbori v bodoče nabirali samo sredstva za vspedno organizacijo, ne bodo pa podpirali vataških band. Ti sklepi makedonskih vodij so napravili zlasti na Porto kar najboljši vtis in na-deja se splošno, da se bo v Make donijo zopet povrnil mir, čim se izvrše reforme. Politične vesti. — Dvoletna vojaška služba. V državnem vojnem rni-nistrstvu se je izdelal program, po-katerem se bo vpeljala dvoletna vo« jaška služba že v teku petih let. Tuđi se bodo pred piši glede izvež-banja mcštva pregledali in se bo vsa sncv razdelila na dve leti. K tem predpisora spada v prvi vrsti instrukcija v streljanju za pehoto. — Poslanec Ugron je imel pri Beji poslanske zbornice v četrtek j govor, v katerem je povdarjal, da bo opozicija nadaljevala boj in izkori-etila sedanji položaj vlade, <5e se zakoni iz 1. 1867. ne Lodo izvrševali v prid O^rske. Zatrjeval je tuđi, da se bo dala neodvisna stranka sedaj tem manj pomiriti, ko je Apponvi povedal, da se vladna stranka strinja z njenimi smotri. Mir se sklepa samo s sovražnikom, ki ima ugodno ata-lisče, čeear pa sedanja vlada nima. Da bi pa imela opozicija resne po-sledice, se ni bati. Madjari so mlad, močan narod, kateremu se ni bati dvcrne aristokracije, ki sestoja iz samih bolnih degeneriranih ljudi. — Bolgarski knez Fer- I d i n a n d ostane Še štiri tedne v I inozemstvu. Kam se bo podal knez iz Kobur^a, še ni znano. — Reforme na F r a r. c o • 8 k e m. Policijsko kazensko scđžšče je obsodilo marianiste radi preatopka društvenih zakonov na 10 do 25 fran-kov giobe in ukazalo zapreti njihove učne zavode. * — Več koreimkih mini-atror bo odpudčenih ozirora« areti-ranih, ker so da sumu, da atrežejo cesarici po življenju Dopisi. Iz K«oiflika. Tukajšoji orga-nist in obenem naduditelj je dobil pred 14 dnevi nenadoma pismo, a katerim ga naš dekan odstavlja od organistrove službe. Dotično pismo je dal g. Čenčič Jernej, odstavljeni organist, čitati v gostilnt Kendovi ▼ prisotnosti o priliki konferencije zbra-nim učiteljem. V tem pismu se se-veda naŠtevajo prevelike zasluge Jernejeve pri cerkvi, njegov napor iu trud. Dasi je bil nad Jernej za časa njegovega 26 letnega cerkve-nega službovanja jeden najvernejdih pristadev klerikalne stranke, ki je, kakor hitro je zaduhal kakega duhovnika v mestu, takoj pohitel ga 8 spodobno »andohtjo« počaetit, ni čudno, da se ga je polastilo pri spre-jemu tega pisma nehote lilno ogorče je, prvič zaradi nehvaležnosti crnih gardiatov, drugič pa Še največ zato, ker so ga odkodovali naj manj za letnih 600 K Že sedaj viak dan premišljuje, posebno pa bode z vsemi čutili užaljenoati premotrival koncem decembra 1. 1903. zroč z žalost-nimi očmi na eelilni voz pred orga nietovim stanovanjem, je li bilo prav, da je bil toliko let najstrastnejii kolporter »Domoljuba« in »Slovenca«, ki sta že nebrojno koiev blata navalila na učiteljstvo, je li delal po svoji vesti, da se je vsedal med člane odbora Slomškarjev f V to-lažbo pri selitvi iz dolgoletnega stanovanja reket mu bo gotovo kdo njegovih prijateljev: »Jernej, nehva-ležnost je plačilo tega sveta!« In to si Jernej napiši z velikimi črkami na poaeben list ter si ga pribij zraven umivalnika, da se bos tako vsak dan spominjal ljudi, katerim si bil vea čas učiteljevanja prepotrebno, slepo Orodje. »Mohr, du haat deine Schul-digkeit gethan, Mohr, du kannst gehen!a Iz Radeč. Dne 21. in 22. t. m. je priredila družb* slovenskih igral- cev iz Ljubljane pod vodstvom reži-serja g. Danita dve gledališki predstavi. Igrali so prvi dan dve šaljive igre: »Srečno novo leto«, »Kdor se posiednji smeje« in »Dobro došli! Kdaj pojdete domu?« Drugi dan ve-seloigro: »Ženski O^elo«. Z mirno vestjo trd:m, da takčh predstav v Ra-dečah še nismo doživeli. Videli smo, s kako čudovito istinitostjo nam pravi I umetniki kažejo visočine in brezna vsakovrstnih strasti in radosti in bolesti. Spoznali smo, da umejo pravi umetniki ustvarjati tuđi v skromnih iprrah in skromnih vl< gah ćele in točno risane značaje Cutili smo, kako čarovito da umejo pravi umetniki igrati z nasimi srči in nfašimi čuvstvi. Gied»*li smo ta dva večera ćele umet- nike in pravo umetnost in — uživali smo. Zavest pa, da so se dote umet nilke visine povspeli hčere in sinovi našega naroda, nas je navdajala z onim zdravim narodnim ponosom, katerega žal v Slovencih v obče, posebno pa še tu v RadeČah, tako bridko pogrešamo. V imenu vaeh Ra-dečanov, kojim bije v praih za plemenita čuvstva in za umetnost do-vzetno srce, se tu javno najtopleje zahvaljujem družbi slovenskih igral cev iz Ljubljane za izredni užitek onih dveh vetferov in jirn kliČem: »Na skorajšnje svidenje v Radečah!« Pripomnim naj nam samim v spod-budo, da zanimanje za ti predstavi v krogu tukajdnjih uradnikov in tr žanov ni bilo msjhno vendar ne tako, kakršno bi bilo želeti z ozirom na odlično igralđko osobje. Dovoijujem si končno izraziti svoje nazore o gle-dalidkih predstavah, kakršne prireja po deželi družba slovenskih igralcev iz Ljubljane. S takimi umetniško do vršenimi predstavami budi se teme ljito narodna zavest in narodni ponos, blaže se vztrajno čuvstva, krepe se vzori, širi se najizdatneje omi ka in duševno obzorje med našim narodom. In ker prispeva ćela dežela za gle-dališke namene, i majo pač tuđi vsi deželani nekako pravico do tako umetniško dovršenih predstav. Razume se, da ne moremo zahtevati, da bi naši igraloi Žrtvovali toliko Časa in napora za tište skromne do hodke takih predstav. Zato bi pa bila dolžnost dežele, da bi delila igralcem primerne denarne podpore za taka umetniška potovanja po deželi, ali da bi vsaj prevzela znatne potovalne stroške. Ta ideja gotovo ni nova, go tovo je pa vredna, da se onjej javno razpravlja. In če bi se taka javna razprava pričela, dosežen bi bil na-men teh vrstic. Iz Idrije. (Veselica na Raz pot ju) Krasen dan, nedeija 19. ju-lija t 1 Solnce pripeka in vročina je neznosna. Danes je vendar enkrat »Jupiter piuvius« milostijiv narodnim društvom in zategadelj vlada veselje med občinstvom za odhol k veselici pripravljenim. Ena ura popoldan je. Sokol stopi V četo ia z godbo na Čelu odkoraka iz Idrije, za njim de-laveko bralno društvo in več narod nega občinstva. Po 20 minut hoje se odcepi okrajna cesta na 2ire od državne in sedaj ere pot strmo na-vzgor, vzdigne se skoraj 300 m. Ude-lfžniki krenejo po bližmci, ki preseka dolge serpentine. Krasen je pogled a ceste na Sokole, stopajoče v zastopu po rebru navzgor. V eni dobri uri se dospe na vrh. Kako veselo se pozdravlja Razpotje! Kako tuđi ne! Po ćeli poti ni bilo senčice, a tuđi ne malo vetrca, da bi oiajšal neznosno vročino. Že je Sokol pred gostilno, kjer se ima vršiti veseiica. Vrla de-kleta iz okolice odičijo Sokole z le-pimi iopki. In ta disciplina! Nihče ne zapusti vrste. Počakajo št? druflfO ob činetvo, ki pul.sgoma dospeva na vrh, in potem ee podajo skupno na sUt. nostni prostor, kojega so prirediteljj okusno okraaili. Ni še etrt ure oddi^. lejaf jie kliče sokolaki ro^ Sokole ^ nastopu. Vrli Žirovci prihajajo! Soko] delavsko bralno društvo in mnogo občinstva z godbo hiti jim nasproti. V lepi četi (nad 30) prikoraka gasilno društvo, zatem pevsko in bralno dru-etvo iz Dobračeve ter mnogo naprrrl nega občinstva iz žirovske doline. 1jq prierčnem, bratskem vspr^jemu a* odkoraka skupno na biavnosten prostor, ki je, da ji obširen, zaseden do zadnjega kotička. Med tem je došlo že mnogo udeležencev iz Idrije in Spodnje Idrije. D ven, pester pogled. Vsi zastopniki naroda so zbrani, kmet, delavec, meščan, uradnik, ženstvo, med temi pa Sokoli v rudečih srajcah in ognjegasci v ličnih uniforman. Pod hišo v dolinci, v zavetju sadnega drevja, so postavljene miže, sredi ja oder za godbo, zraven plesni oder. Vse dnevu primerno. Že igra godb« »Mladi vojaki«, pevoi žirovski in idrij. eki zapojo »Jadransko morje«, zatem zopet godba in zopet se čuje skupen mogočen zbor »Slovenac i Hrvat«. Kako navdudenje, vse ploška! In se-daj se vrstijo z godbo moški zbori idrijskega delavskega bralnega društva in mesani zbori pevskcga društva iz Dobračeve. Zdajci je tiho, slavnostni govornik, načelnik idrij-skega Sokola br. J. Novak nastopi. V vznešenih besedah slika današen dan, narodno idejo in položaj sloven-skega naroda. Mod govorom čuje »e ogorčenih klicov proti našim narodnim nasprotnikcm Burno, navdušeno odobravanje sledi govoru. Zopet je godba in petje, a že zopet hiti ob-činstvo skupaj, zastopnik vrlo narodnih Žirovcev, g. Valentin Poljanšek ima govor. Priprost kmetski mladenič je, t jeseni mora k vojakom, a kako vam govori, s kako navduSenostjo! Da se spozna, kako narodno zavedne mladeniče imajo dični žirovci med sabo, navajamo doslovno govor, ki 86 glasi: »Slavno občin9tvo! Priredili smo danes skupen izlet na Razpotje iz Urije in Zirov, cziroma Dobračeve, izlet, ki je v vsakem oziru velikega pomena. Na današnji veselici 8i bratsko podajamo roke, tako da se bode naše prijateljstvo, ki obstoji že cd nekdaj med nam, z danalnjo veselico še podvojilo, ko tako rekoč gledamo drug- drugemu v dušo in srce, da tako spoznamo bratske vezi, ki nas skupaj spajajo, da spoznamo težnje in smotre drug druzega, ter pregledamo pota; po k&terih želimo te ciije doseći. Slavno občinsttro, jaz sem prepričan, da imamo mi vsi iste smotre in ciije, namreč doseči lepso, boljšo in svobodnejšo bodočnost, pripraviti v vsakem oziru ugodnejši položaj, boljše razmere; ob kratkem, pribo-ritt si ugodnejše, lepše in svobod- &&T Oalie w pfiloai- "*WB li. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 170, dne 25. julija 19O3. ftzrnrrna groza. — Njegov bolmk — P.-:ov prvi bolnik! Za Boga! Popol m a je bil pozabil doma potrebno ft& jčiti zastran hrane. Urno je ko-ia^al domov. Grozno tulenje pa ga le kar v srce zbadaio. Kako mora Ihoga žival izgledati! Kako so moji ■iu:ije vendar nerodni! Ali so zaprtje lp a v Bvinjak imeli za novo lečilno ferietodo? Da, tako je, rekel sem jim 1:1 nekcč, da se ne amejo ničesar ftotakniti, kar spada v moj živino-■dravniški poklič — pa ti neumni Josedje — neverjetno! Kaj si bo ■nišlii gospod Trgovec o meni! Za-ftozii sem; globoko sem obtičal v ftlatu — lep začetek! Moj H )g, moj Pog! Na, ta pozabljivost! I Mahoma je odprl svinjak, pa je pdietel nazaj na tla, da se je zemlja »tresla in so njegovi udje zahreiĆali. fasje okostje — grozovito pasje fckoatje je bilo z besnoatjo tigra s pako silo pianilo iz svoje ječe, da je pvojega zdravnika na tla podrlo; Ipotem pa je dirjalo kakor Z3 stavo ■proti domu Ko je pomilovanja vre-pen Parkelj pobral svoje boleče ude, [je videl psa že daleč, daleč tam gori, jko je pretekel most v pjir Bkokih. »Ta bo tepa!« zdihuje Parkelj V63 pob.t. »Maj dober glas je proč. Da bi bil vsaj mogol psa zagrabiti! Gospoda Trgovca bo zadela kap, ko bo videl psaf katerega je komaj spoznati.« Ko je Parkelj pogledal v svinjak, je živo spominj^joč se Jeruzalem skih razvalin, naŠel od kible le še nekaj oglodanih oatankov, dru^o je bilo šio v pasji želodao. Tildi vrata se bila oglodana in so brezštevilne praske na njih pouSile gledalca o brez mejnem hrepenenju psa po svobodi. Da se gospodu Trgovca ni smsl već pokazati pred oči. to sa je zdelo našemu junaku jasno Skušal se je pred njim kolikor mogoČe skrivati, in ako je videl Trgovca proti njegovi hiši iti, je zagledal v njem po-osobljeno osveto in se je zalezel kakor tepen pes. Vendar — tako stanje ne more dolgo trajati. Da more Trgovaa en-krat, kadarkoli in kjerkoli srečUi, to je neiz^gibno. Kaj mu naj reče, kako se naj opraviČi? Ali boce sa-mega sebe obtožiti ali ćelo na druge krivdo zvračati kakor poreden otrok? Ali mu naj ponudi odškodnine? Bog! Kako je to poniževalno! Ni se rmgel sam s seboj zjediniti, proklel pa je usodo v podobi svojega prvega bol nika, kateri ga je še v spanju strašil s svojim posastnim okostjem — — Nekaj dni po gorenjem dogodku korakal je Parkelj preko mostu proti mestu. Ali mu ni prišel gospod Trgovec, kakor da bi ga bil kdo klical, naaproti? Parkelj sa je pre straši. Sedaj se prične komedija. Trgovec ga je bil videl, vrniti se, v stran šiniti, to ni bilo mogoče. »Dobro jutro, gospoi Parkelj!« pczdravlja Trgovec že od dale^, od-krivši se. »Iakal sam Vas že nekaj potov — — « »O, prosim, prosim!« jeclja na-gc,vor,eni s jalom ČIoveka, ki priča-kuje svojo smrtno obsodbo. »Vaš dulžnik sem,« nadaljuje Trgovec, toplo se zahvaljujoč. Parkeij je čufcil v sebi novo življenje. PriČakoval je bil nevihto, mesto nje pa so ga ogrevali vroči solnČni žarki. »O, prorm, prosim, gospod Trgovao!« pravi ojačen z odktanja-jočim smehljajem. »Nima niČ v sebi, — me je veselilo — —« Trgovec sili v nj*£a. »Đjste vendar tako prijazni, da mi naznanite Vaš canjeni račun« »Bog obvari!« odvrne Parkelj, dižeč roko proti njemu. »B la je malenkost, ni vredno, da se o tem govori — nisem ničesar zaslužil.a In ne brez bojazni vpraša potem: »Kako se sicer p^s počuti?« »Hvala, hvala!« odgovori Trgovce uslužno. »Par č.sto novih atiflj-tov mi je požrl, ko je prišel od Vaa domov — vendar pripisujem to teku, ki se je z zdravim želoicem zopet povrnil. Pos jo sedaj popolaoma zdrav. Zahvaljujem Vas še enkrat in bodite uverjeni, da Vas bom povsod najtopleje priporoČil. Parkelj ni verjel svojim ušaBom, te besede zdele so se mu kot naj-večja ironija; ko pa je drŽal v roki dva petkronska toUrja, katera mu je bil Trgo/ec usilil, je bil uverjen o resnosti laskajočega se priznanja in se je iz p)L;vjjj\ srca smejal z\ odhdjajočim gospodom: »Ta dva srebrna tolarja moram dati v zlat okvir, saj sem ju vendar brez dvojbe težko zaslužil!« Dnevne vesti. V Ljubljani. 25 julija. — Ljubljanski obč. svet je imel sinoči pod predaedstvom dr. viteza Bleiweisa-Trsteniškega izredno sejo. Podžupan je naznanil, da je sklical sejo, da zamore obSin-ski svet izreci sožtlje na smrti papeža Leona XIII. Izprva je mislil podžupan, z oztrom na odsotnost mnogih občinskih svetnikov, naj bi ▼ imenu občine izrazil mestni magistrat sožalje, ker tuđi na Dunaju ni imel občinski svet seje, nego je izrazil sožalje mestni svet, ki je na Dunaju to, kar je v Ljubljani magistrat. Ker je pa več občinskih svetnikov želelo, da se izrazi sožalje na slovesnejši način, se je sklical občinski svet na izredno sejo. Podžupan se je potem s toplimi besedami spominjal umr-lega papeža. Občinski svet jo podžupana poob!a3til, da sporoči rimski kuriji brzojavnim potom sožaljo ob činskega sveta na smrti papeža Leona XIII — „Slovence" je priobčil tole izjavo: »V dopisu iz Koatanjevice z dne 12. novembra 1902, štev. 2G0 je |e življenje! Knjti vsak inteligen-Iflovek se bori v prvi vrati za ■^ zji srečo svojo, svojih sobratov, I ST a naroda! Zato se bori vsak Irvižt:n in pošten človek, bodiai [re£» koli stanu, naroda ali po-|nM; le peta, po katerih žele Ijjni ljudje to doseči, jo različna. |m:jem prepričanju, in jaz mislim po prepričanju večine izmed nas, irvi pogoj boljše bodočnosti, ugod h razmer, prava nepristranska 5!sa izobrazba! Z^to je tuđi sveta V^ vsakega pravega rodoljuba, ■kršia narodnjaka, boriti se v prvi I in delovati na to, d* se siri Ivi svobodna ljudska izobrazbi, Le zatira v nas, v naštm narodu 1 lionservativnost, oni nazadnjaški 1 ki obdaja naš narod slovenski lor temna noč ter nam zabranjuje, I ge ne moremo pro9*o razvijati lor bi se razvijati zamogli po na-Inem potu razvoja. Kajti še je 1 nr,rod zdrav, še je v nas dosti Irfira jedra, treba r.as je le zbu-B iz onega tiaoČletnega spanja, v ■ega SO nas potlačiii naši eovragi, Iliini narodni in veraki ftnatiki, Iv^tali bodemo jaki in Čili. da ■jer. 3 lahko tekmovali Z dru^imi ■j-^ci- Treba je lorej v prvi \rati, I s: ibudimo! I Da se otresemo onega suienj- ■e-i duh", one bojazljivosti, da lozn.imo duh časa, da se naučimo ■idemo misliti, ter da pesne mamo ■uje naprednjake v ugodnejših raz Ira živeČe narode, da posnemamo Ih cibanje in kretanje, da se od Ih učimo delovati. Priznati se nam lr da smo v tem oziru mnogo liov.ili in še delujemo, li tega ■roka in namena smo ustanovili in I u -^navijamo različna društva, iz fca namena prirejamo veselice in i -e, in ravno iz tega namena pri Idili smo tuđi današnjo veselico, in Ivno današnja veselica je velikega Imena, ker sa na nji združujemo li z dežele, krnstje in obrtniki z lešćani, z delavci, trgovci, uradniki W. ela tako spoznamo, da smo vai •atje med seboj, da živimo le v h iičaih -azmerab, boriti pa se nam i za skuptn cilj: Krepiti se torej du m do in teleano! D?igati se iz blat- mti in meglenih nižav v jasne ilnčne višave življenja! To je naš imen in za doaego tega namena tr?ba đeiovatl z združenimi močmi sicialnem, kuiturnem in narodnem nis ul Zato ni treba druzega, kakor a S-? v prvi vr3ti zavedamo te svoje lalo=:e, in di tuđi vai z zdruieainai Iiocnrii delujemo, da pomagamo moč- ■e;ši slabejšemu, da pomagate Vi fctščani, ki ste po duhu bol) razviti, laprednejsi, nam, ki srno v neugoi- |r_:;h razmerah, da nas spodbujate I v-trajnejšemu delovanju in poma late dramiti one, ki so se v »temi«. Jrčeti je treba z resnim delom. ne loliti samo lepih idei in upov, treba le ludi delovati! V prvi vrsti je Ireba podpirati naša druatva, ki se fcr.p.jo beriti z neugodnimi razme- rami, da bodo mogla ek9istirati, ter se po mogočnosti tuđi razvijati in napredovati, da bodo tako BluŽile n imenu, zaradi katerega 80 bile ustanovljene ob kratkem. Krepimo se! delujmo z združenimi moČmi za b't)5o bodočnosl! Končno bi jaz le želei, da bi se še prav mnogokrat tako prijateljsko aešli in skupij za bavali ter navdušavali za VS3 lepo in dobro. Pozdravim vsa pos^tnike današnje veselice z najzadostnejšim srcem! Ž\veli današnji udeležniki! Živela narodna vzajem'ioat, napredek in izobrazba! To so b.sele, govorjene iz srca priprostega kmetskega mladeniča in zategadelj zlata vroine. Mlađemu gj-vorniku se Čestita od vseh strani, navdusenih »živic«-klicev in odobra vanja ni konca ne kraja. Godba igra sokolsko koračnico in nastopijo idnj-ski Sokoli v un.formi brez surk k izvajanju prostih skupin. Kaka točnost«! Nastop! ena!; dve!, tri! in imamo pred seboj najlepšo sliko in zopet povelje, pa že stojijo Sokoli v redu. Vse se čudi tej dovrsenoati in gibč-nosti. Zidnja skupina v teh vrstah so drugr na dragern Sjkoli, med ob* činstvom klici preseneienja, kako je možno priti brez priprav na vrh in držati tako mirno! Dolgotrajno plo- skanje spremlja odhajajoCe Sokola. Skazali so se vredne! Prišal je čaa za mladino — ples. Kako hiti vse na plesišče, kako življenje! Vse se raduje veselja. Improvizirani pevski zberi se čujejo tu ter tam. Vsak se zabava po svoje. Uslužbenci šaljive pošte opravljalo marljivo svoj posel Narodna idrij3ka dekleta napravila so mnogo Šopkov in sedaj j'h prodajajo v korist veselice. Sopkov zmanjka, ni se računalo na toliko posetnikbv. Čas hiti! Niti ne zapazimo, da je na-etopil mrak in ž njim čas odhoda. Oihod! Kaj, odtrgali nsj bi se od za-bave, katere nim3mo t^ko kmalu Ne! Na splošno željo obdrži se godce do 10. ure zvečer. Gjdba svira plesne komade skoraj brez prenehljaja! Na plesišču je vrvenje, vsak hoČe poza-biti kratek čas. Ddseta ura zveČer je že, a še se ne misli na odhod. A Sjkoli so v disciplini neizproani, sokolski rog vabi k odhodu. Pred še težko slovo od sosedov Žirovcev, medaebojno vabilo na zopetni obisk in odkoraka se na obe strani. Živio! Na zdar! klici donijo v temno noč. HrijČanom je pot navzdol lahka in neutrudna godba jim svira vesele koračnice. O polnoči smo doma. Ta veselica je d ločno pokazala, da sta Idrija in Ž ri narodno napredna kraja ia taka tuđi estaneta. Veselica se je izvršila v najlepšem redu. Na-sprotniki idrijski so pač poslali nekaj »špijonovff, ki pa so bili le kislih obrazov, vedoč, da je grozdje pre kislo. Prirediteljem te tako krasno vspele veselice srčno hvalo. * * .....______________ Katoliški uzori. (Dalje.) Z* časa vpUaneg* kulturnoga boja v Nemčiji sa je bila vsled vpliva romantike razvila obsežna »katoti ška< znanost, ki je skušala dokazati, da je rimska cerkev najatarejša, edino legitimna duševna velesila na svetu, da je v bistvu ostala sama sebi zvesta v vseh časih, pri vseh narodih in v vseh razmerah. Sredi šče tega znanatvaga dela za poli tično papeštvo je bilo v Rimu in voditelja tega gibanja sta bila Dol-linger, ki je bil profesor oerkvene zgodovine, in Ivan Adam Mohler, znan kot patristik in sistematik. L. 1832. je izdal Mohler simboliko, ki je obudila tuđi med protestanti mnogo zanimanja. U5il je — in Do linger istotako, da je le cerkev kot taka nezmotljiva, ne posamični papež. Te nezmotljivoiti pa ni tako umeti, da bi bila cerkev formalno nezmotljiva, nego tako, da je božji duh vodil cerkev pri določbi posamičmh delov njenih naukov, tako da ti deli, dasi sad več stoletnega razvoja nišo sami med seboj v navskrilju. Moč eer* kev pa ne izvira ne iz hirarhije, ne iz dogmov, neg© iz tega, da je cer-kve vsebina vseh dašnih moči, kar jih je Bog dal ćloveškemu rodu. Cerkev je duševna mOČ in za tp mora na polju duševnega dela vži vati popolao evobodo. Dollinger, MohUr n njiju tovariši 80 bili prepričani, da so t« ideje primerne ures ničitt potrebe tište dobe in zagoto-viti narodom pod nadzorstvom od Bjga ustanovljene avtoritete nekoliko svobode. Novo kati.liško gibanje je dobilo seveda tuđi feVOja publicislična glasila, ki so v kratkem času mobi lizirala vso južno Nemčijo za poli tični boj. L 1844 je bila v Trierju raz stavljena »svtta suknjs«. Dahovščina je nagnala čez milijon romarjev v Trier in je razglasila, da se je tgc-dilo 18 čudtžev na raznih bolnikth. Proftsorja v Oonnu Sybel in Gilde meiater sta taferat neovržno dokazala, dx ta relikvija ni pristna. To razkrinkanje je bilo smrtni udarec za Dollinger-Mohlerjev liberalni nem-ški katoheizem; ta se je moral pj polnoma umakniti oziroma ukloniti klerikalizmu. Vthkega pomena za ojačenje politiškega papeštva je bilo oksfort-sko gibanje na Angleškem. Leta 1829. je prine*lo engleskim katoli-Čanom takozvano emancipacijo. Prej nišo bili deležni tistih državljanskih pravic, kakor protestantje, ker nišo mogli 8 prisego pripoznati, da je kia'j tuđi vrhovni poglavar vseh vero'Zpovedanj na Anajleškem. Sča-soma pa so bili katoltški Irci, kakor tuđi katoliški Angleži zadobili pre-cejšnje zastopatvo v parlamentu in so začeli siliti na to, da se katoli-Čanom pripozna politična ravnopravnost s protestanti. Iz prva se je narod temu strastno upiral. Narod je še vedoo smatral vsakega »papista« za sina hudičevega in ga zaničeval iz vse duše, najmočaejsa stranka v angleaki cerkvi pa je s puritanskim sovraštvom preganjala papeštvo. Angleško katohsko gibanje je to korenito premenilo. To g.banje so provzročili različni profesorji. duhov« niki in dijaki v oksfordu. Ti so iz-taknili, da protestanska vera ne more biti dobra, ker je v katoliški cerkvi uvedeni zakrament nadome stila s propovedjo, a vernike spaja s Kristusom evharestija. Jamstvo, da ima zakrament vspeh pa tlfil ▼ tem, da je blagoslovljenje duhovnikov priatno, kar le more biti, Če stoji cerkvi na Čelu posebna avtoriteta. Okefortski romantiki 83 vsled tega z&htevali tuđi obnovitev menidtva kot zmote katoliške cerkve pa so proglasili Marijino češčenje, trans subatancijauijo, celibat, češčenje po dob in politično papeštvo. Iz Oksforta se je začela velikan-ska agitacijo in koneo je bil, da je preBtopila 1. 1845. kar 150 duhovnikov in aristokratov h katoliški cer kvi, katerim je sledilo sčasoma Se mnogo drugih. Sicer je to gibanje kmalu usahnilo ali utrdilo je vendar stališče katoličanov nt Angleškem in po vriem svetu podprlo morahčni ugled papeštva. (Dalie prih.) Gasilski shod v Pragi. Vsem slovenskim društvom je bila razposlana naslednja okrožnica: Bratkim društvom prostovolj nih ognjegascev! Avgusta meseca tega leta p'.teČe 501etnica gasilnega društva kraljev-ekega glavnega meata Praga, zibelke češke požarne brambi sploh. Da bi ta posebni in v organizaciji slovansliih gaw.lnih brambovcev edini po^av žel zasluženo pozornost in oceno, eklenilo je mladoatno zdru-Ženje \ roatovoljne siovanak© požarne brambe na ehodu v Bohniji v G<*li-čiji, da naj s© vrši v^led poatbaega pomena *^g"a aiučaja, v spomin na njeno ustanovitev in k osveženju vza-jemnosti slovanske v dneh 14, 15. in 16. vel. srpana letošnjega leta prvi občni zbor, spojen s proslavo oOtetnice gasilnega društva kraljevskt ga mesta Prage. Ta znameniti in obetajoči čin, sledovani posebno cd češke prosto-voljne požarne brambe, ki je dala povod k uslanovitvi zdruienja, do-eegel je polno priznanje in oceno v bUgohotnem sprpjemu pokroviteljstva od strani slavnega občinskej?a sveta kralj^vskega glavnega mesta Pfage, in zato vzbuja v najširsih krogih naj-živahnejše zanimanje, katero spremlja opravičeno upanje, da se bode končal prvi občni zbor a popoinim vspehem. Pripravljamo se na veliko delo. M očnim činom hoČemo dokazati vpričo naroda, kaj zamore Ijubezen in vnetost za skupno stvar nas vseh, kaj premore trajno prizadevanje, strogi red in samozatajevanje, kaj premore nepretrgano delo v službah naroda, ki ne hlepi po dobičkariji in po slavi. Hočemo pokazati, da ideja gaail-stva raste in da se mogoči, da se število društvenikov vedno množi in da se ta ideja človekoljubl|a in Iju-bezni do bližnjega spaja v harmo nično celoto z idejo domoljubja, na rodna zavesti in slovanstva sploh. Čutimo to vsi, da narodi slovan-ski v le tej. državi nimajo postlano z rožicami. Neprodirne tmine in teiki oblaki se vlegajo često ca naše narodno ustrojstvo. In lepše ne bode, dokler naredi slovanski ne bodo poznali sami sebe, dokler se ne upro aovražniku enako krutemu, kakor brezobzirnemu. V tej važni dobi hočemo pokazati, da je ravno ta ideja vzajemnosti slovanske pognala ne samo v Sokol-stvu globoke korenine, ampak tUv-li v srcih vsth udov prostoveljnih požarnih bramo slovanakih, da smo na-vdušeni njeni pristaši in da hočemo Bmisel za njo širiti v vseh naredih slovanskih in v vseh slojih teh na rodov. A k prvemu javnemu in alavnemu dokazu teh svojih trudov, v dokaz vapehov in napredovanja našega dela, Vaa kličemo, bratje, na shed v zlato slovansko matko Prago, za utrditev prijateljske vezi, katera mora nadalje tesno združevati vsa prostovoljna ga-silna društva slovanskih dežela av-Btrijske monarhije. O, ne motite se, bratje, to ni običajno, plitvo, slavnoatno podjetje, h kateremu se pripravljamo, marveč to je delo važno in resnično, delo, s katerim hočemo pokazati, koliko od-krit.h, vnetih in požrtvovalnih sinov ima ideja slovanske vzajemnoBti v prostovoljnem slovanskem gasiUtvu. O pridite, dragi bratje, prijatelji o\ gorečega Juga slovanskega, s kra-jev snežnega Triglava, od bregov sinjega J^dranskega morja in iz po-krajtn ladne Save in Drave. Pridite vsi in mi Vas privijemo v svoje razgreto naroČje, kakor rodne brate, kakor sinove ene velike naše Siavije, blagoslavljajoče krasni prepo« rod Movanskega pobratimstva. O, pridite! K svojini pridite in kakor od svojih bodete pozdravljeni. Matka Praga Vaa sprejmo v oi-prto naročje, ta zlata, slovanska Praga, katera je bila in je ognjišče našega narodnoga življenja. Združenje prostovoljna požarne brambe slovanske : M. U. dr. Lud. ćwik!icer, starosta. Rudolf Gudrich, tajnik. Deželna osrednja gasilna jednota kraljevine češke v Horaždovicih: M. Mayer, starosta. A. L. Seidi, tajnik. Spored prvega. gasilnega zbora prostavoljnih slovanskih orastlnih društev, spojenega a proslavo 50ietn:C£ gasilnega društva kraljevskega stolnega mestu Prage je nas'ednji: Dne 14 vel. srpana 1903. Pozdrav priaedsih gostov na Žofinu in prijateljski večer. Dne 15 vel. srpana 1903. Ob 9. zjutrai: Oikritje gasilne raz-stave na razatavišču v Kraljevski Obori. Ob 10 dopoludne: Goste po-zJravi starosta kraljevskega glavnega mesta Pfage g. J. U. dr. Vlad. Srb; proslava 50letnice mestnega gasilnega društva v zaaedni dvorani staromeatne radnice. Od 11 dopoludne: Reprezen-tačni občni zbor združenih prosto-voljnih slovanskih društev istotako tam Ob 2. popoludne: Skupni obed na Žofinu. Potem ogled Prage. Ob -i popoludne: Oi)čni zbor »Deželne O3rednje gasilne jednote kraljevine Ćeške« istotako tam. Ob 7. zvečer: Slavnostna predstava v Narodneni gledališču in koncert na Ž finu. Dne 16 vel. srpana 1903. Ob 8 zjutraj: Rizvrstitev uieležencev sprevoda na Jungmanovi cesti na Kraljevskih Vinohradih. Sprevod na Staromestni trg, poklonitev kraljevski Pragi, potem javne vaje društev: Praškega, Karlin^kega, Snnihovakega, Vinohradskega, Bubenakega, L\benj-skega in NuseUkega. Po javnih vajah odhod na H^vbčkov trg, odtod raz-hod. Popoluine: Skupni obisk gasilne razstav« v Kraljevski Ooori. Dne 17. vel. srpana 190 3. Zjutraj: Itiet ^jstov na »Karlov Tyn«. Popoludne: Obisk okrajne razstave v Pardubicah. Dobrodošle priglasitve pošljejo naj se do 1. velike^a srpana 1903 na naslov: Zemska ustredni hasič-ska jednota kraljevine Čt>ske II oražd'ovice. Kraljevina Češka. »Slovenec« đolžil dr. Irana Tav^arja zaničljivih lastnosti in misli, ttr g* izročil javnemu zaničevanju. Podpi-sano uredništvo obialaje ta dopis ter prekliče vse v njem proti dr. Tavčarju obsežene trditve. — V Ljubljani, 23. julija 1903. — Uredništvo »S'ovenca«. — Biskup Strossmayer se mudi tuđi letos v Rogaški Slatini. Njegovi čestilci se mu kakor običajno vsako leto poklonijo dne 29 t. m. točno cpoludne pred Leitnerjevim hotelom. — Glas iz občinstva. Piše I se nam: Ko so svoj čas imeli Nemci I obeinsko upravo v rokab, so kaj dobro skrbeli — zase. Cim so na pr. videli, da utegiie plinarna nesti lepe dobicke, so isto koj organizirali kot zasebno podjetje in vlekli ćela desetletja ogromne dobieke. Tud* kazino so podprli. Dovo-lili so kazinu, da je na hodniku na-pravil verando in s to verando pot zaprl, obicajnega rcverza, da je to do-voljcno samo do preklica, pa nišo zahtcvali. In obcinstvo se mora Še danes umikati v blato, da nekaj gospo-dov na verandi lahko zijala prodaja Istotako nišo glede dovoljenja, postavljati stole pod koštanje v „Zveztli" zahtovali nikakega reverza. Sedaj pa deklamujcjo, da so priposestvovali pravico, imeti verando in postavljati miže in stole pod koštanje. Sedaj so začeli to domnevano servituto kar svojevoljno razširjati. Svoj čas, ko je bil v Zvezdi godbeni pavilijon, je stala pod ko-stanji samo ena vrsta miz in stolov, med temi mizami in stoli pa je bila prosta pot. Odkar je bil paviljon odstranjen, se pa množe miže in stoli in letos si je ta čudna gospoda dovo-lila razpostaviti miže in stole do o gr a je, staro pot med nekdanjim paviljonom in med stoli pa so p o p o 1-noma zaprl i. Vse to, ne da bi bili koga vprašali, kar na svojo roko. Ker je dovolj prie na razpolaganje, da je bila med nekdanjim paviljonom in med mizami prosta pot, naj se poskrbi kar treba, da ne nastane zopet kaka servi-tuta. Saj je že dosti nadležno7 za ob-činstvo, da ne more v miru pasirati med verando in med mizami pod ko- s tanji. — „Manijirt dom" v Trsiu. Piše se nam: Po Trstu se širi g-ovo-rica, katero omenjamo sicer z vso rezervo, ki pa je taka, da se je ne sine prezreti. Po Trstu torej se govori, da misli naša vrla in vsem res narodnim ljndem ljuba družba sv. Cirila in Metoda odstopiti del svojega zemljišča pri sv. Jakobu v Trstu za Marijin dom. Kakor rečeno, ne vemo, ee je to resnica, samo to vemo, da 72 (!) po-verjenikov pr dno nabira — kronce za Marijin dom. Ako družba sv. Cirila in Metoda svoje zemljišče proda za Marijin dom — kar bi pa tuđi ne kazalo, ker se bo morda šc potreboval — bi se že ne dalo ugovarjati, seveda mora dobiti popolnoma pri-merno ceno, toda, ker se v Trstu govori, da se to zemljišče z a s t o n j, oziroma za prav nizko ceno prepusti za popolnoma nepotrebni Marijin dom, bi prosili, da slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda to zadevo n a-t a n č n o pojasni. Naše stališče je namrec naslednje: Če hocejo tržaške tercijalke imeti svoj „Marijin dom", naj si ga same plačajo ; imetje družbe sv. Cirila in Metoda se sme porabiti edinole za š o 1 s k e n a m e n e, ne za kake deviške samostane, ne direktno, ne indirektno. Dovolj je že, da smo v Velikovcu „notri padli" in ni treba, da bi se kaj tacega zgodilo še v Trstu. — „Slomftkar" nazdravlja naprednemu poslancu. To je najnovejši slučaj, ki se je zgodil 16. t. m. na banketu po okr. učit. konfe-renci v Kranju. Znani g. Miklavž Sta-nonik, naducitelj iz Sele, sicer zvest pristaš „Slomškove zveze", je nazdravil naprednemu deželnemu poslancu gosp. Cirilu Pireu. Radovedni smo, ali bode dal „Slovenec" (dosedaj ni že vedel) tuđi temu „katoličanu" tako lekcijo kakor jo je dal dež. poslancu g. Mejaču. Slučaja sta si namreč podobna. Kleri-kalec je pozdravil neklerikalca in to je vendar po vseh šenklavskih pravilih prepovedano. — I drijske drobtinice. Piše se nam iz Idrije: G. Kristana jezi, da se je jela naša narodnonapredna stranka I krepke je gibati. Ker je pa temeljit clo-vek io vsako stvar natanko preišče, je hitro našel one vzvode, ki so provzro-eili to gibanje. Studenti! Morda imate nekoliko prav, g. Eristan, da so studenti pospešili ta prevrat, a samo pospešili ; kajti ta prevrat bi bil prišel prej ali slej sam od sebe. Vsaka akcija vzbudi reakcijo, lok preveč napet pozi. I Iu vi ste uganjali že take reci, ki za-htevajo odpora. Mladina pa je uporna in poČilo je malo prej . . . Zato nikar ježiti se nad dijaki, ker oni so idealisti, oni so vsi „navdušeni za svobodo, za svobodomiselnost". Narodnonapredna stranka jim to obeta, k njej so se ino-rali prikloniti, za ujo inorajo delovati. Pa vsaj ne boste zahtevali od njih, da prej poskusijo pri vseh treh straukah in se po vašem vzgledu sele na „stara leta" odločijo za to ali ono. G. Kristan, kaj ne, da je laž grda, da je obrekc-vanje nesramno, pa najsi priđe tuđi iz vaših ust?! Tuđi mi črtimo grdo laž, tuđi nam se gnjusi nesramno obreko-vanje. V dokaz tega smo mi svoj shod natančno popisali, da se bo lahko vsakdo oglasil, komur smo morebiti ne-hote s tori li krivico. Vzemite torej v roko dotične številke „Slov. Narodau in odgovorite nam v svojem listu točko za točko. Na vašo pismeno besedo se namreč bolj zanesemo kot na nstmeno. In rade volje borno popravili vse „grde laži-, vsa ^uesramna obrekovanja*4 . . . Tuđi našim klerikalcem uhaja žolč, tuđi oni grizejo in brcajo krog sebe; samo da v nesramnosti naše mokraće daleko nadkriljnjejo. „Slov. List" iu „Slovenec" pa prinasata na trg njihove neslanosti. Brez lažij seveda kle-rikalec ne more živeti. „Slov. List" piše: „Sešla se je z vso silo in pritiskom vsa liberalna družba. V ospredju so sedeli krojači, Čevljarji, trgovci (eni pravijo, da gerušarji), ozadje so tvorili kot županova Štafaža „Sokoli". Za lažjo se vrsti nesramnost! Koga se je sililo, na koga se je pritiskalo, naj se vdeleži našega shoda ? ! Kako zaničljivo se izraza klerikalna cunja o Čevljarjih, kro-jaeib, trgovcih, Sokolih kakor bi ti ne bili državljani, kakor bi sploh ljudje ne bili! Ko bi bili z vami, bi jih kovali v deveta nebesa. „Gerušarjev" pa ni treba iskati v naših vrstah, ste že lahko s svojimi zadovoljni, jih imate dovolj. Sploh pa kaj bi se prepirali s temi jezuiti. Naš shod je bil lep in to jih boli in peče. Naši Jjudje so nas slišali in nam zaupajo. To nam zu-došča. „Slovenec" nam pa sele obljublja obširneje poročilo. Če bo količkanj pošten, bo dobil tuđi pošten odgovor. Naša stranka se je sedaj lotila važnega dela. Premeriti in pregledati hoće vsa I stanovanja v Idriji. Na ta način borno napravili statistiko, ki ga nima para na svetu. Pokazali bomo javnosti, kake neznosne stanovanjske razmere viadajo pri nas. Gg. visokošolci so nam obljubili svojo pomoč, zato prosimo vse pre-bivalstvo brez razlike stranke, da jim gre pri tem delu na roko, saj se ne bodo trudili za svojo korist, ampak za prospeh naše ljubljene Idrije. Kdor bo delal kake zapreke, priđe z imenom v časopise, da bode prebivalstvo potem samo sodilo ! Zatorej na delo! G. — Dogodki lr Ricmanjih pred sodišćem. Včeraj se je vršila pred deželnim sodiščem v Trstu kaz. razprava proti županu v Ricmanjih gospodu Ivanu Berdonu Obtožnica se-stavljena v italijanskem jeziku je dolžila župana Berdona, da je v dnevih 25. januvarja, 26. marca in 0. aprila opra vi jal opravila, kat era ima pravico opravljati le du-hoven. Toženec je pojasnil, kako so vsi Ricmanjci pristopili k unijatstvu. Vsi vaščani so podpisali dotično izjavo ter jo dostavili škofiji in namestništvu. Več nego eno leto so mirno živeli v unijatskem obredu s kapelanom dr. Požarjem. A nekega dne je dalo okr. glavarstvo v Kopru zapreti cerkev v Ricmanjih. Kapelan dr. Požar je morali oditi in na njega mesto je prišel kapelan KranjČič, kateri je zopet uvel latinski obred. Kranjčič je ostal v Ric-manjik kaka dva meseca, a ker je vedno maševal v prazni cerkvi, je od-šcl iz Ricmanj, tako, da so sedaj Ric-manje brez duhovnika. Ako je kdo umri, ga morajo vendar pokopati, Če tuđi brez duhovnika. Tu je državni pravd-nik vpraŠal za besedo, da bi sodišču > bolje razjasni], kako se je vsa stvar vršila glede preatopa iz latinskega v unijatski obred. — Branitelj dr. Abram mu je prestrigel besedo, zahtevaje, naj govori slovenski, kajti toženec je Slovenec! Državni pravdnik je dejal, da toženec umeje I tuđi italijanski in je nadalje v italijanskem jeziku pripovedoval o vsej aferi, trde, da Ricmanjcem ni bil nikdar do-voljen prestop v unijo, da je bil dr. Požar še vedno rimsko-katoliški duhovnik ter da ni imel pravice, opravljati službe božje v grško-unijatskem obredu. Ko je drŽ. pravdnik dovršil, je toženec izjavil, da bi rad vedel, k a j j e d e-j a I d r ž.pr av dn i k? ! Predsednik mu je prevedei na slovenski ono, kar je po-vedal drž. pravnik. Na to je branitelj dr. Abram pobijal dokazovanje držav-nega pravdnika ter je dokazal na-sprotno: da sta namreč toliko c. kr. namestn i štv o , kolikor š k o ti j a v Trstu prej e 1 a na znanje prestop Ricmunj ccv iz rimsko -katoliškega v grško-unijatski obred. Branitelj je pre-čital dotični odlok okr. glavarstva v Kopru ter ga priložil spisom. Zatem je predsednik nadaljeval zaslišanje tozenca. Toženec je priznal, da je prisostvoval pogrebom, a le kakor zasebnik. Imel je svečo v roki, kakor so je imeli drugi in bil je kakor drugi oblecen v civilni obleki. Moli] je iz navadne molitvene knjige. Vse to pa da je vrši I iz zgolj krščanskega eutstvo vanja. Na to je bil zaslišau kakor priča vodja orožniške postaje v Boljuueu, Anton Ivansič, ki je izjavil, da je toženec res prisostvoval pogrebom v civilni obleki, a da je nanj uapravil utis duhovna, ki spremlja miiiča, ker je šel pred mrličem, držal v eni roki s v e č o, a v drugi odprto molitveno knjigo, iz katere je molil na glas, a drugi pogrebi za njim. Sicer pa, da so se pogrebei vršili dostojuo. Priča je trdil tuđi, da je ob jami na poko-pališču toženec blagoslovil krsto z be-sedami : „Blagoslavljam te z blagoslovljeno vodo v imenu Boga Očcta in Sina amen ! Da je torej izpuščal besedo „Sv. Duha", a obtoženec je trdil, da je tuđi ono besedo izgovarjal, da je pa priča mogoce ni slišal, ker je bil pre-daleč. Obdolženec g. Ivan Berdon je bii od obtožbe oproščen. — Leon XIII. kot lovec. V mlajŠih letih je bil raj ni papež tuđi strasten lovec, zlasti za časa, ko je še bil škcf v Perugiji. Ko je nastala na Italijanskem revolucija, je izdala avstrijska vlada splošno prepoved, nositi in imeti orožje. Takrat je za* povedoval garnizji v Perugiji pred kratkem v Trstu umrli nadravnatelj Mahorič, kojemu je od vojaške oblasti bilo tuđi ukazano, v njegovem pod-ročju zapjeniti vse orožje. Tuđi škofu Peucju, ki je bil dober prijatelj M» horičev, so se korifUkovale vst> puške in drugo oroije. Nekoliko dni po zneje je skof povabil MahoriČa na obed; med drug-mi jedili je bil tuđi pečen zajec Mahorič se je ču iil, od kod je škof đobil zajca, ko je vendar lov na divjačino z orožjem bil pre povedan. Vprašal je torej skofa in mu izrazil svoje zafiudenje. Smehtja-joč mu je odgovoril škof: »S3J po« znate mojo slabost, Čeprav ste mi ođvzeli orožje, vendar ne morem opustiti lova, zato se posluznjem sedaj la lov divjacine — zank in pasti«. Ko pa je Mahorič pečenega zajc« raz-rezal, palo je več svinčenih krogel iz pečenke na krožnik. Skof Pecci je aeveda bil v veliki zadregi, dučim se je stotnik prav iz src* smejal. Čez nekaj dni pa je dobil grof Pecci do-voljenje, da je emel nositi lovsko puško. Ko je takratni škcf v Perugiji postal papež, je postal g. Mahoriču v spomin na ta dogodek — Pijev red — Sola »Glasbene Matice' ir Ljubljani po svojih vspehih vedno bolj raste in se razvija v vedno popolnejši, prai i izobraževalni zavod za glasbeno umetnoat Sloven-o©t. Kako je Sola velike potrebe za Slovence, kaže njen velik faktičen Solski obiak. V soJskem letu 1902/3 je obiskovalo fiolo »Glaabene Ma t ce« v Ljubljani 356 u č e n c e v. Poučevalo se je v 8 glasbeoih pred metih klavir, gosli, eolopetje, harmo. ni}oy kontrapunkt^ glaabeno zgodo-vino, glasbeno teorijo, deklidko petje ■ in incŠko petje io sicer natančneje: ' klavir v 8 razređih 131 ufienoev, gosli v 6 razređih 44 učencev, solo petje v 5 razređih 22 učencev. nauk o harmoniji v enem razredu 9 učencev, nauk o kontrapunktu v enem razredu 3 učenci, glasbeno zgodo-vino 2 učenca, giasbeno teorijo v 2 razređih 79 učencev in pttje v 3 razred ih 174 učencev. Po razredib razdrljeno so Bteli: A. klavir: I. razred 44 učencev, II razred 16 učencev, III razred 20 učencev, IV. raz red 19 učencev, V. razred 9 učen cev, VI razred 8 učencev, VII raz red 7 učencev, VIII. razred 8 učen cev. B. Pri Doiiku v g o s 1 i h je obi stiovaio v I razredu 21 učencev, v II razredu G učencev, v III. razredu 11 učencev in v IV. razredu G učen cev. C. Pouk v soiopetji je obi skovalo v I razredu 9 učencev, v II razredu 6 učencev, v 111 razredu 7 učencev. D. Glaabeno teorijo je obiakovale 79 učencev in sicer v I razredu 57 učencev, v II razredu 22 učencev. E šjisko zborovo petje (>zven pevskega zbora »Glasbene Matice«) obiskovalo skupno 174 učencev in sicer v I razredu 37 ućenk, v II. a razredu 47 uČenk in v II b razreda 90 učencov. — P o u č e v a 1 t pa so: koncertni vodja, profesor M 11 u b a d skupaj 278 učenc-sv in sicer 11 učencev soiopetje, 9 ućcncev harmonijo, 3 učence kontrapunkt, 2 uoenca glasbeno zgodo»ino, 79 uć«n-cev glasbeno teorijo, 37 učenk de klisko petje I razred, 47 učenk petjf II. razred in 90 učencev moško petje; — solski vodja F r a n G e r b i 6 je poučeval skupaj 38 učencev in sicer 11 učencav solopetje in 27 učencev klavir; — učitelj Josip Vedral je poučeval skupaj 59 učencev in sicer 44 učencev gosti in 15 učencev klavir; učiteij Josip Prochazka 53 učencev klavir in uĆiteljiea K Io tilda Praprotnik 36 učencev I kiavir. — Šjla je priredila letos 3 I krasno vspele, veli&e javne produkcije gojencevv veliki dvorani „Narodnega doma« v dneh: 27 junija, 1. in 4. julija. Sjlski izpiti su se vršili v dvorani »Giasbene M*-tice« skozi 6 dni in sicer v dneh: 30. )unija, 1., 2., 3., 4 in 8. julija ob navzoćnosti učiteljskega zbora zv stopnikov društvenega odbora in sta-nsev gojencev zavoda. — Sulo »Glas bene Maticeo v Rudolfovemje letos obiskovalo 39 učencev in sicer klavir 28 učenetv, gosli 8 učencev, tl*vto 2 učenca in rog 1 učenec ter nad 40 učencev petje in teorijo. Po- I učevah so na soli v Radolfovem učitelj Ignacij Hladnik klavir, gosli in petje; učiteljica G i z e 1 a G o 1 i a klavir in učiteij S p a 6 e k gosli. Šolski izpiti gojencev v Ra doifovem so ee vršili dne 9. julija — (Tajniško poročilo podano na obenem zboru dne 11 t. m je po predstojećih podatkih popraviti.) — Slovenske akademike pozivlja izvrševalni odbor, naj se snidejo v ponedeijek, 27. t. m., ob polu 9. uri zvečer zopet polno-stevilno v salonu Auerjeve pivo-varne. — Pevsko društvo yy5la-wec" priredi v nedeljo 2 G. t. m. popoltlanski izlet v G o r i č a n e (pri Medvođah). Udeleženci se zbirajo na državnem kolodvoru, od kodcr od-ide vlak ob 1. uri 40 minut. Gostje dobro došli. V slučaju neugodnega vremena se izlet na pozneje preloži — Slov« planinsko društvo V Ljubljani opozarja Bvoje čiane, da se udeleže važne planinske veselice na Jesenicah, katero priredi podružnica Sicv. planinskega društva za kranjskogorski ekraj v korist Kadilnikove keče na Gjlici. Odhod iz Ljubljane ob 11 uri 51 minut. Povratek v Ljubtjano ob 10 uri 43 minut. Odbor. — Slovensko irgovsko druStvo „MePkuPf( naznanja, da je odbor sfcienki vsltd slavlja spod nješišenske čitilnice, ki praznuje dne I 2 avguata svojo 25letnico, namera I vani izltt na 9. avgusta preložif. Odbor upa, d* bodo ta sklep vsi druHveniki odobravali, ker nas že dolžnost veže, da ob priliki tiko po membnega slavlja ne poletimo iz Ljubljane*. — Tako ne gre. Dne 22. t m. je bil pogreb nefeega otroka iz Siške. Mati otroka je naročila šišen-skemu mežnariu, naj poskrbi za do stojen pogreb. Toda pogreb je bil tak, da so se vsi pogrebei ježili. Tako se pač ne sme delati. V pokopališki cerkvi sta bili dve otroški krsti. Na-mesto da bi sa bilo vsako posebej blagoslovilo in pokopalo, je dotični dukovnik oba mrhča nakr&t blagoslovil in začel se je skupen pogreb. Mežnar je eno krsto zadel na ramo, drugo pa vzel pod pazduho in mrtva otrocička kakor dva mačka odnesel h groboma. In ker je bil moz malo pijan, je na potu Se klobuk izgubil. Prav kakor bi bili kurenta pokopali. Naj se le poskrbi, da se kaj takega več ne primeri. — IjSokol" v Idr'i' priredi v nedtljo, dne 2. avgusta t- l-i veliko ' veselico na posestvu g. Iv OrJ na JeliČnem vrhu. Pri telovudbl boio iavajale pole^ drugih tuđi J vaje s kopji, kakrSne so izvajali J na svojem ehodu poljski Sokoli 1 to telovadbo se idrijski »SokolJ dalj časa in najskrbneje pripr&l da bo dokaz njegove moči m 1 voja. NatanČneji spored se še obi — Trideaetletnico svojj učiteljevanja obhajajo let h 1 telj Mati|a, naducitelj — Semi^ ][ Jožef, meščanaki učitelj — Dg Hcibar Ludovik, meščanaki uč t^i Dun&j. Kragl jožef, naducitelj ^ ž č Kutnar Ivan, nadučttel) -žemberk. Lah Andrej, učitelj N^ Kamnik. Petkovšek Ivan, me.\'^ učitelj — Dunaj. R*zinger \n| učitelj — Ljubljana. K jzman Vi r.l učitelj — Krško Travnar Jožef, .ifM — Ljubljana. Žirovnik Jdinko J učitelj — S-. Vid pri Ljubljani I namen se snidejo 4. avgusta t. 1 Žt. Vidu pri Ljubljani k sku;nj •beiu in prosti zabavi. Pt>tje ^J Žirovmkov mešan zbor. K te« u| •jtarku se vabijo tuđi drugi t vj :n prijatelji. Biaj^ovole naj se t>\\ glasiti vsaj do 3 avgu*ta g. 7 sji teiju Žirovniku v Št. Vidu. 1 — Okrajna učiteljska kd ferenca w Kranju dne 1 J v telovadmoi ces. br. gimnaz > 1 kranjski šolski okraj še nima bvojl okrajnega šoJskega nadzornika vj je ietošnjo konferenco gosp. riežJ soiski nadzornik F Hubad. ZićJ konft?rence je bil ob pol des -ti 1 Udelfcžilo ee je je G7 učn:h cd-bl kot gostje c. kr okrajni glavar b:l rno vodstvo konference. Po tefll ofic. đelu smo sli na skupni obed I gostilno Mdjer. Tam se je spregovol rilo precej napitnic, Nad učitelj Krt] gel je napil gosp. nadzorniku Hoj badu, za kar se je le ta zahvalil A napil prtdsedniku okr. dol. sveta £ okr. glavarju A Pireu. T* pa se nađ je v svojem govoru pokazal odknto srčnega prijatelja, kar je učiteljetn z radostjo pritrdilo njegovim beae dam. Učitelj g. V. Rus je napil po slancu g. Cirilu Pireu, kateri se J odzval z zatrdilom, da bode on ston ^ GT D«U« v prilogi. HK9 f 9. Priloga „Slovensnerru Narodu" št. 17O. dn6 25 julija 19O3. :% učiteljstvo vse, kar bode v njegovi moć), posebno pa za gmctno lizboljSanje uciteljstva. Potem so za-Ipeli učitelji se ne kaj zborov ter se hsčeli razhajati. — III. izlet „Planinskega Sokolića" na Triglavu in Man- gai*t ima sledeči program : Dne 4. avg. I ;l< 9. zjutraj zb rališče izletuikov — j :> vsakem vremenu — v restavraciji J.Narodnega doma" v Ljubljani. Odtod j-;aj do 1. avgusta. Planinski pozdrav! — Prostovoljno gasilno društvo w Smartnu-Tacnju . d Šmarno goro priredi v nedeho, :.ne 2 avujusta t. 1. na vrtu g. Fr. K?. Sajevičt-ve goatilne (pri K'širju) .1 v Tacnju vrtno veselico po sledečtm I vsporedu: 1 Koncert domžals*ke :odbe. 2. P«rtje. 3. Srečkanje. 4 Prosta zabava. Začetek ob polu 4. uri po-poiudae. Vstopnina prosia. Cisti do b Ček se porabi ** poplaćilo dolg"* za, i^s'lno orodje. Biagovoljne dobitke za srečkanje hvaiežno sprejema na celnistvo. — Veselica na Rovifi, ki ;e vrsi jutrj, v nedeljo, dne 26. ju- ja t. 1, ob pri ii ki blagoslovljenja nove šolske zastave pod pokrovitelj stvom velerodne gospe Julije pl. I Andrejka, obeta že po svojem boga- I em vsporedu udeležnikom najlepšo I zabavo. Nekaj poaebneaa je šaljivi I srečolov, pri kojem so preuzele graj- I s*e erospice z Brda in Kolovca iz I rrjjaznosti prodajo srečk. Pri vese- I , ci svirala bode si. domžaUka godba, I j.Tijti večern pa se pnžge umetni :2enj. Veselica se le v slučaju naj- r.rugod rejšeg?« vremena preloži na tr hodnjo nedeljo. — Tržaški župan. Cesar je p trdil zopetno iztoiitev dr. Scipi-; .ia viteza Sandrinellija žu paiiom v Trstu. Slovesno umtščenje župana bo v četrtek. — V cerkvi zaprta* Včeraj I z^čer je pnčla v stolno cerkev rie* I vetietna deklica Ana Klićek, hčerfca I K-strežnice A. Khčekove iz Spodnje I ^i»ke in je v cerkvi na klopi zaspala. I Jcrkovnik je pri zapiranju vrat ni I opazil in zaprl v cerkev. Ofcoli 11 I ure ponoći se je deklicn vzbudila in I ^ćeia v cerkvi na vso nv ć upiti ir> I uk*U na etrkvena vrtta. M^d njenim I uptTjem pa se je eiieato ludi mijav I kanje mačk«. Končno so l»u upitte deklic© in poklicaJi Crrkovmkn, da j« etrkev odprl in deklico iz^udtii iz nje. Deklica je inu I* pri sebi v n&roćju mlađega mačka. — Bogat berač. Vćeraj popoludne berači! je po Zaloški cesti od hise do hiše b?rač Ivan Ažman iz Zgornjih Gorij. Ko ao f^a prijeli, našii so pri njem 65 K denarja in hranilniĆno knjižico z vlego 270 K. Za berača je to mnogo. — V Ameriko se je odpeljalo 3anes ponoći z južnega kolodvora 51 oseb. — Najdeno. Danes se je našel I velik ključ, kl je zvezan z malim I ključem. KHior ga je izgubil naj se I oglasi v trgovini Mihaela Kastnerja. I — Delovanje mestne po-I sredovalnice za delo in I službe. Mestni Ug štev. 27. Te-I iefon štev. 99. Od 18. do 23. julija I je deia iskalo 11 moških in 35 I ženskih delavcev. Delo je bilo po-I nuđeno 11 moškim in 32 ženskim I delavkam, v 28 sluČajih je bilo I delo sprejeto. Od 1. januvarja do I 23. julija je došlo 1606 prošenj za I deio in 1509 deloponudeb. V 949 I slučajih se je delo sprejelo. Deio dobe takoj moški: 6 tesarjev, 1 kovač, 12 delavcev k vodovodu, 3 trgoveki sluge, 7 konjskih hlap-Cbv; ženske: 4 natakarioe, 6 go-Btilniških deklic, 1 orožniŠka kuha- rica, 2 sobarici, 3 kuharice, 8 deklic za vsako delo, 5 deklio k otrokom, 1 poBtreškinja. Službe idčejo, moški: 2 trgovaka pomoćnika, 1 stroj nik, 1 vrtnar, 1 kletar, 1 majar, 1 gražčmski sluga; ženske: 2 knjigovodkinji, već blagajničark in prodajalk, 1 trafikantinja, 2 gospu-dinji. Stanovanja: Od dati je 2 stanovanji z 2 in 3 sobami, već mesečnih sob, 1 delavnioa, 1 pisar niski prostori, 1 klet. Posredovanje d i j a š k i h stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Izkaz posredovalneg« odseka slovenskega trgov-•kega druitva „Wlerkur" w Ljubljani* Službe iščejo: 6 konto-ri«tov oziroma kontoristin), 5 pomoč-nikov manufakturne Btroke, 9 po-močnikov specerijske stroke, 11 po-močnikov meSane Btroke, 1 pošlo-vodja, 4 btagajničarke, 1 prodajalka, 2 učenca. Iščejo »e: 1 kontoriat za deželo, 1 kontonst stenograf &a Celje, 1 p;slnvodja za mešeno prodajalno na deželi, 1 pomoćnik manufakturne btroke za L}i.b»jnno, 2 pomoćnika specerijske stroke za Ljubljano, 2 p( moćnika mešane široke za dežeio, 3 ponrti.čniki specenjske in žt-lezne stroke z^ deželo, 1 prodajalka za dsielo, 3 učinci za Ljubljano in dtželo. * NajnoveJMe novice. Radi vohunsiva »o aretiraii v Bru-dyjU nfkeg?* mlađega moža, ki trdi, dtt sa zove Štefan Dizkovskv, a noča imenovati 8voj^c:a rostnega Kraja — Pri manevrih v Hercegovini je umrlo valod nude vročine 19 mož, 4b* jih jtj v smrtni nev&rnosti in već se jih pogrešrt. — Pred vojnim 3odiščem v Chaloud sur M«rue r.a Francf>skern se je imel zagovarjati major Pierrot, kateri je v anonimnem pismu grozil gentraiu Percinu, da ga bo umorii, ker je ta baje pre prečil, da ni bil imenovan podpol-kovnikom. Major je doJgo tajil, a slednjiG priznal z dostavkom, da je to stoni v hipni biaznosti, na kar ga je aodišče obaodilo na en frank globe. — Dvojni samomor. Gj jenec četrtega letnika ktdrtne sole v Kamenicah, Teodor Tanazevič, s© je zadnji <5as zeJo radolžil in prosti svojega bogatega stre*, naj bi po plača! njegove dolgove. Ker siednji te^a ni hotel stonti, se je kadet Ustrelil, a tri dni pozneje se je usmrtil tuđi stric, ker mu je vest očitala, da !€» on kriv smrti avojeo:* nećaka. — V disciplinarno preiskavo je prišei cei magistrat v Lubh na Ogr-skem radi iaz.nih nezakonitosti], — Na smrt obsojen je moh.imeda ntc Om'ć, ki je umonl dva crjinika. * Samostanske tajnosti. Xeka mlada nuna vizitandin v Dreut'-u na Francoskem je hotela pred kratkim preko satnostanskeg'a zidovja ubežati, toda bila je zasačena in s silo odvedena nazaj. Ker je ta stvar prišla v javnost, polastila se je prebivalstva velika razburjenost, da je končno moral posredovati državni pravdnik. Sodnijska komisija, ki je preiskala samostan/ da se prepriča, če so vesti o nečuvenetn postopanju nun, ki so krožile po mestu, resnične, je našla med pritličjem in prvim nadstropjem dve mali čelici brez o k e n j, ki ste služili kot zapor za nepokorne klošterske prebivalke. Xuna prednica to sicer z vso trdovrat nostjo taji, toda stvari bo se že prišlo do dna, ker se je uvedla strofa sod nijska preiskava, ki bo posvetila tuđi v najskrivnejše in najtemnejše samostanske kote. * Tobačni konzum se Iahko smatra za nekako merilo Ijudske^a blagostanja \ iz naraščanja in padanja konzuma se da sklepati, da-li so se gmotne razmere ljudstva zboljšale ali poslabšale. Ravnokar objavljen izkaz avstrijske tobačne uprave za 1. 1901 je v tem oziru zelo poucljiv. Skupni do-hodki tobačnega monopola so znašali 216 milijonov kron, torej 3 milijone več, kakor v prejSnjem letu. Zanimivo je; da se je konzuni smodk znatno znižal, dočim se je cigaret in navadnega to-baka povpreeno veliko več prodalo, kakor prejšnja leta. Izka/ani plus 3 milijonov odpada torej na večji konzum svalčic in tobaka. Cigaret se je prodalo 206.383.000 več, kakor 1. 1900, kar reprezentuje znatno svoto 3-8 milijona kron, dočim se je razpečalo tobaka več 243 meterskih centov v vrednosti 446-254 kron. Poraba smodk pa se je vobče kakor tuđi glede gotovih vrst občutno znižala. Cigar se je skadilo 19 milijonov v vre(Jnosti 1*6 milijona kron inanj nego v predidočem letu. Najbolj nazadovale so „kube" in „kratke" Takisto se je znižala tuđi poraba finej-ših cigar na pr. že samih pristnih havan za 21 odstotkov. NajveČ se je pa skadilo portorik in viržink. Med ci-garetami je največ konzumentov imela „sport", katere poraba se je zvišala za 20 procentov proti letu 1900. Iz teh podatkov se vidi, da splošno blagostanje gineva. Fine cigare se opusčajo-mesto kub kade se raje cenejše porto- rike, smodke pa se umičejo cigaretam to je jasna slika tinancijelne krize v našem času. * Kaien in *•!*• P" aeđanjih kazenskih postopanjih je dala akoro popolnoma izključena. bicer imamo še doksj Šaljivih eodnikov, državnih pr^vdnikov in advokatov, a današnji zakoni ne poznajo nobene sale več. Naši predniki bo pa v tem oziru vse drugače postopali. V raznih nemfikih pokrajinah eo morala vse one žene, ki bo pretapale svoje soproge, jahati za kazen leeenega osla, v drugih krajih pa so pohvali Ksantipe javno z mrzlo vodo, da se jim je ohladila jeza. Na Anglešktm so obrekovalce poradili na sramotni stol, na kate-rem so morali dalje časa sedeti — in molčati. Na Španskem in Portu-^alskem so razne zločince zapirali v železne kletke in jih izpostavili na kbktm javntm kraju, da jih je ljudstvo Iahko zasmehovalo. Za tište pa, ki nišo hoteli poplaćati do'gnv, je bil v italijanskih mestih pripravljen na javnenrt trgu kamen, na katerem so morali toliko čaaa eedeti, dokUr n»so izpolnili svoje dolžnosti. Na vBak način bi imeli tuđi dandant*s niaijj bankreterjev, če bi posadili tak« gospode, ki vsltd Ustne krivde zabredejo v prevelike dclgove, na promotri k&m^n. D» bi dotičnik se dei bol) udobno in da bi sevtda tuđi nudi Ubtre^l)7 bi morali tak kamen previeČi z nieliko blazmo. :r; Dober psiholog. Kardinal Mazarin, vsemogocui franeoski državnik, se je nekoČ sprl pri igri s svojim na-sprotnikom. Ker so vsi navzoei svečano molčali, obrnil se je kardinal, do ta-krat na dvoru zelo priljubljenega pes-nika Benserada, ki je ravno vstopil v sobo, naj on razsodi ta prepir. „Erai-nenca vi nimate prav," je razsodil ne-ustraseno pesnik. „Kako morate kaj ta-kega trditi, ko pravzaprav niti ne veste, kaj se je pripetilo? Saj ste komaj sedaj prišli v dvorano" je vskliknil kardinal začuđeno. „Nič ne de," je odgovoril pesnik „ko bi imeli vi le količkaj prav, bi navzoei ne molčali tako trdovatno, ampak bi vsi enoglasno nastopili za vašo tozadevno pra\ico.u * Politićen umor. Bivši plem-ski maršal knez Gagarin je postal žr-tev političnega atentata. Knez je imel svoj giad v vaši Korovna, okrožja Mi-bajlovskoje. Te dni se je peljal na sprehod. Kmetje so ga napadli in nanj streljali. Zadet od več krogel, je knez na lici napp.da umri. Povod temu umoru je silna strogost umrlega kneza. * Brez sovrainika. Spanski državnik Narvaez je bil od leta 1844 do leta 18C8 večkrat ministrski pred-sednik in seveda vedno le tačas, dokler ni bil prisiljen jo iz dežele popihati. Ko se mu je bližala poslednja ura njegovega življenja, poklical je k sebi nekega pobožnega duhovnika, da bi ga pripravil za smrt. Ko sta že vse opravila, zabteva duhovnik, naj odpusti vsera sovražnikom. Narvaez pa je zaeel se nejevoljno obraćati in mnnrati. Ko ga še nato enkrat opozori duhovnik, da se mora vdati božjim zapovedim je re kel jeeljaje, da nima uobenegu sovraž-nika. „Saj ni—mani no—be—ne—ga so—vraž—ni—ka, saj sem ven—dar ])U—stil vse svo—je sovraž—ni—ke po—stre—li—ti" je nadaljeval že napol nezavesten. * Zrno ta sv. Antona. Neki gospod je prišei k domaćemu župniku, da ga vpraša za svet v jako važni stvari. Imel je namree krasno hcerko, ki je bila že dve leti omožena, ne da bi se ji v tem dolgem času štorklja le enkrat pokazala. Vsa ljubezen mlade žeue je bila zastouj, mladi njen soprog se je hotel na vsak načia lociti od nje. Omenjeni gospod je pripovedoval t'.alje, da je iskal že v lekarui, pri vražaricah in na sto drugih krajih pomoći, a pov-sod brez vspeha. Modri župnik je takoj poiskal sv. pismo, ga nekaj Časa pre-inral in vzkliknil: „Ze vem ! Darujte sv. Antonu v tukajšnji kapelici venec in prosite ga, naj vam pomaga, on vas bo gotovo uslišal." Takoj drugi dan je bil okrašen kip tega svetnika s krasnim veiicem, kakoršnega sv. Anton še nikdar ni imel. Dolgočasa potem je srečal žnpnik omenjenega gospoda in vprašal, ga je li vslišal sv. Anton. „Vslišal me je že,a je odgovoril gospod v zadregi, a razumel me ni prav; mesto starejše hčerke, za katero sem prosil, je moja mlajša neporočena hči v blagoslovi jenem stanu." * Ljubavna žaloicjra. Po- sestnik Josip Horvat v Torob Balintu na Ograkem je imel troje jako lepih hćerk. Pred dv^ma mesecema se je ena izmed njih zarobila in je bilo sklenjeno, da se v kratkem vrši poroka. Pred nekaj dn^vi pa je ženin vrnil nevfsti »Brojni prstan in \\ z n»jialjive;šimi besedami oćital. ker se mu je ndaia pred poroko. Poštj njak je dekle najprej zapeljal, potem pa jo pustil na ceditu in jo se sra motil. Zapusčena nevesta je to z* upala svojima sestrama. Vse tri so btle mnenia, da to kar s» je zgodilo in kar ima zapeljano dekle prićako-vati, je tako sramotno, da tega ni prenesti. Vsled tega so file vse tri a čolnom na Dunav, se z vrvjo zvezale in se potopile. * Latinska abeceda nm Japonakem« Japonoi se vedno bolj približujejo zapadni kulturi. Sedaj ao sklenili aplošno upeljati pri pisavi in tisku latinsko abecedo, ki je na ja-ponekih vseučiliŠfcih že ve6 ko deset let v rabi. Naučna komisija je nam-reč predlagala, naj se upelje tm abe oeda tuđi v ljudskih lolah in vlada je pripravljena ta predlog sprejeti. Tako se bo ta reforma najbri že s prihodnjim šolskim letom uresničila. Ker se bodo tujci eedaj laŽje priučili japonskemu jeziku, bo tuđi ves promet zelo olajšan. * Napaden arhimandrit. V Tetovu na Bolgarskem so te dni neznani ljudje napadli arhimandrita Miso Misaila ter ga smrtno nevarno ranili. Kakor se sedaj poroča, je Misa Misail najbrže postal žrtev maščevanja s strani laitnega škofa. Ko je namreč težko ranjeni duhovnik poslal po zdravnika, je škof svojemu telesnemu zdravniku izrečno prepovedal, smrtno bolnemu arhimandrita pomagati 8 svojo zdrav-niško vednostjo. Zato se škof šumi, da je najel morilce, to tem bolj ker sta moža že dlje Časa živela v najhujšem sovraštvu. ' Oficir — ubijalec. V to-plicah licriiuUs pri Oršovi m je po-rečnik Adalbert z bnealko OBn&žil čevlje. Kopališki slu^a ga |e jako vljudno opozoril. da to ni dovoljeno, tt>&, v briaalko si brišf»jo gostje ro^^. Mtečnozobes?A lajtnantka je pa t » UUo slino razjarilo, da je »lugo na mestu ub^l Preklal mu je s tabijo glavo in s cer do vrtvtu. * Kitajski umetniki na potovanju po Evropi. Lovorike, katere so si stekli japonski umetniki pod vodjein Sad. Jacco v Evropi, navdušile so tuđi zastopnike kitajske umetnosti tako, da so se od-locili napraviti tuđi svoj umetniški turne po Evropi ter pokazati čudecemu svetu, kaj vse premore kitajska umetuost. To misel so sprožili najugledneji tragedi „nebeškega cesarstva" in so za to idejo pridobili že 45 igralcev, ki so vsi na glasu, da so vrli interpreti kitajska Talije. Najprvo bodo posetili s svojim obiskom Petrograd, kjer se nadejajo, da bodo želi najveeje triumfe. * V dobi prosvete. V Sege-dinu na Ogrskem je bila v sredo obravnava proti štinm ženskam. ob totenim zaradi eroljufiie. Značaj te goijufije je rea zanimiv. V Se>t?edinu živi premoina vdova Dancer. Te] so omenjene štiri ženske natveziie, da je* v kleti njene hiše zakopan velikanski zaklad. Ali dv'gaiti te?a zaklada ni mocroče, ker ga Čuva ve hkanski »lintvern«. Udova Dancer je to verjela in je onim ženskam dala tisoč Kron, da dobe čarofnika, ki »lintverna« prežene Čarovnik je prišli in s 8vojinr\ hokuspoaku^om »lintverna« pregnal Zdaj je vrtova Dincer začela iskati zaklad. Kopala jo ceie- tedne. Motil je ni »iintvern«, a nasla seveda tuđi ni nićes^r. Končno je spoznala, da je bila pre-varana in je stvar naznanila so^nij J * Bodoče mesto s 60 mi-lijoni prebivalcev. N^|nove:š^ službena izvestja v Združenih drža vah v Ameriki poročajo, da je nastalo med mesto ina Lyan v državi Massachuset in Mount Vernou v Virafiniji, ki sta oddaljena drujr ori drUiregra 450 mi!j, veliko rnept in mei*tec, ki se z veliko bitrostjo širtio ui že takorekc ć prehajajo dru^o v drugo, da )e na ta nućm ritvo/jcua skoro neprttrgana neposredna zreza obeh mest. Prip^rrtniti je. da leži med Lyunom in Mouht Vernnui^m poleg manjših. neznatnih roestec dvaiset velemest. Izračunato sa je, da bjdo tvorila vsa na gori nave deni progi ležeČa mesta, ako se bodo tuđi v bodoče tako rapdno širila, v doglednem času, vsekakor v četrt-stoletju. jedna sama nepretrgana skupina mest. Sredisče teera velikan skega mosta bodo tvorili Ne\v-York, Providentia, Boston, Filadelfij.-t, Bal-timore in Wa8hin^ton. mesta, ki Že sedaj štejfjo p^ 1000000 in več pre-bivalcev. Ta ogromna mestna skupina, ali bolje mesto, v katerem bc-do New-York, Fiiadollija, Btston itd. rnestni deliT šteli bodo »kupaj 60,000 000 prebivalcev in se bode raztezalo preko dvoje sedanjih držav, namreč Connecticut in Khode Island. * Crno in belokoici- V južnih deželah Združenih držav v Ameriki so se nasprotja med belimi in črnimi prebivalci htido pooštrila, da ne preteče skoro dan, da bi ne prišlo med njimi do krvavih spopadov. V mestu Evans-ville v državi ludiana je nastala pred kratkem prava revolucija. Povod temu je bil nek zamorec Lew i$rowu, ki je vstrelil redarja Ma8sey-a v hipu, ko pi je ta hotel radi umora aretovati. Čim se je to po mesto izvedelo, zbrala se je pred ječo velikanska množica, ki je burno zahtevala, da se ji izroči zamorec Browu, da ga linča. Le s težavo se je redarstvu posrečilo, razburjeuo mnoŽico razgnati. Toda koj drugi dan se je zopet pred ječaini zbralo na ti-soče ljudi, ki je pretilo zapore nasko-2iti, ako se jim zamorec ne izrodi. Ker je pa sodišČe zamorca po noči dalo odpeljati v drago ječo, se tej zahtevi ni moglo vstreči, ako bi se tuđi hotelo. Razjarjena množica je vsled tega na-skocila zapore s tako silo, da se ji ćelo 25 oboroženih redarjev ni moglo ustavljati. Ker pa zamorca seveda nišo našli, jih je to še bolj razgrelo in skli-cem „Smrt zamorcem" so drli v za-mor8ki del mesta, kjer je nastalo krvavo klanje, ki je trajalo ćelo noč. Ker so bili zamorci v manjŠini, so podlegli in množica jim je razdjala vee hiše in uničila vse nasade. Razgrajalei so se že tako vživili v svoj krvavi posel, da se ćelo državni milici nišo hoteli pokoriti in odložiti orožja, da je prišlo koneČno še z milico do boja. Dobro oboroženemu vojažtvu sa seveda upor-niki nišo mogli dolgo vstavljati, morali so odložiti orožje in se vdati. V Evans-villu je sedaj mir, toda pod pepelom Še tli iskra, in kdo ve, ako se nemiri ne ponove znova že v kratkem. * Mestna hranilnica v Tarnopolu ne sprejerna neinški adresiranih pišem, nego jih zavrača vse do kraja ne da bi jih odprla. Zaradi te^a se nemški listi silno jeze, dasi v nem*kih krajih sploh noben zavod ne sprejema nenemških dopisov. Naj napravi n. pr. v Gradcu pri kakem nemškem zavodu vlogo v slovenskem jeziku — prckiicano bi lepo naletel. * Tuđi v starem Rimu so poznali — umetna zobtvja. Doslej se je sploišno mislilo, da je zdravljenje zob popolnoma moderna izuajdba, kakor tuđi nadouieščanje zob, a ta nazor je bil napačen. Te dni so v Kimu tura, kjer je za časa starorimske republike stala sloveča vila Rosella, blizu vile papeža Julija II. razkrili podzemsko jamo, kjer so poleg mnogo dragocenih stvari našli ženski skelet z izborno od zlata narejenim umetnim zobovjem. A?i so bnizgalnice na« prave katoličke cerkve? To ni morda Šala. Nasprotuo, na to vpra-šanje je moralo predvčerajuim odgo-varjati c. kr. okrožno sodišče v Olo-mucu. Tožen je bil namreč dijak Fran Martinec iz Prosnic, ker se je dne 1. rožnika t. 1. ob priliki blagoslov-ljenja ognjegasnih brizgalnic dobesedno izrazil: „Ako se že brizgalnice blago-slovljajOj naj bi se potem še blagoslov-ljali tuđi biki, da bi vsaj Ijudje dobili dobrih telet in krav-. To je bila gotovo prav umestna opomba. A vendar je državno pravdništvo v Olomucu, ki je? kakor se vidi, bolj khonsko kakor Khon sam, dvignilo proti omeujenemu dijaku obtožbo po i? 303 k. z., češ, da je z gori navedenimi be^edami hotel blatiti naprave katoliške eerkve. Deželno sodišče pa je obtoženca popolnoma oprostilo z motivacijo, da je z inkriminovanim stavkom dal samu izraza s v oj e m u osebnerau p r e-pričanju, da druge stvari morda bolj sodijo za blagoslovljenje nego brizgalnice, da torej s to subjektivno sodbo ni bila nikakor poni/ana kato-liška cerkev. — Ta razsodba je tuđi za naše razmere važna in treba bode, da si jo tuđi mi zapomnimo. Saj se tuđi pri nas eerkveui blagoslov zlorahlja v vse moguće svrhe in &e proiamira na vse načine. Kaka nepre-vidua kritika teh odnosu je v s strani posameznika in takoj bo dotienik imel na vratu >> ,303 k. z., to tem bolj, ker so naši „gospodjeu postali v zadnjem času zelo boje vi ti. Dogod^i v Vatikanu. Pred konklavom. Se se ni sešel konklave, da voli novega papeža, a vendar se vodi med posameznimi strankami jako ljut boj. To je konkurenčni boj v prave in po-inenu besede. Vsak kardinal bi rad postal papež, ali pa vsaj pomagal do tijare svojemu prijatelju, ki se potom že hvale/nega izkaže. Kardinali so obljubili o vseh za-devah, tieočih se volitve uovega papeža molčati. Xe dvomimo, da kardinali ludi res molče, toda — izve se venđer dosti. Tuđi v Vatikanu vedo prav dobro, kakega pomeua zamorejo biti Časniki. Klerikalni listi se ne morejo zavzemati ne za tega, ne za koga druzega kandidata. Klerikalni listi morajo ostati na stališču, da izbore novega papeža sam sveti Duh, kardinali pa so le njegovo sredstvo. Tuđi je uvaževati, da bodo klerikalni listi novega papeža morali slaviti kot uzor vseh u zorov, kot uteleseuo modrost in pobožuost, plemenitost in značajnost, kot pravega izvo-Ijenca božjega, četudi dobro vedo, da so gospod je „porporati- pod kožo ravno tako krvavi kakor drugi ljudje. Ker torej klerikalnih listov za agitacijo bo-disi za tega ali miega kardinala ne morejo porabljati, dobivajo sedaj nekle-rikalni listi toliko raznovrstnih iuforma-cij, kolikor ima posamični kandidat prijateljev oziroma nasprotnikov. Volilni namevri so na dnevnem redu. Papeška krona je pač vredna, da se človek zanjo potrudi. In tako vidimo, da priđe vsak dan kak novi kandidat | na povrsje, da skuša eden s teini, drugi zopet z drugimi sredstvi pospeševati svojo kandidaturo, protikandidatc pa potlaeiti. Že kar se dela v casopisih pred vsem v rimskib, pa tuđi v dnnajskih in pariških — presega vse moje. Vze-mimo samo reklamo, ki se dela na pr. za kardinala Serafina Vanutellija v uemskih listih in reklama, ki se dela za kardinala Kampollo v francuskih listih ! Zadnje dni se nakrat posebno podpira kandidatura Soletnega kardinala Oreglie. Slavi se njega eueržija, njegova spretnost, njegova diplomatička previdnost. Nekaj Oreglievih izjav se je tolinacilo, da je mož se dosti libe-ralnega mišljenja, da, reklo se je, da se želi približati italijanski vladi. Na-sprotno pa se euje, da je vse to mane* ver. Oreglia da je eden najhujših faua-tikov, a ker bi si rad pridobil glasove onih kardinalov, si so v zvezi s frama-sonsko italijansko vlado in pa glasove avstrijskih in nemških kardinalov se dela nekoliko liberalnega in prijaznega oficijalni Italiji. Zadnjič je Oreglia omedlel. Njegovi nasprotniki pravijo, da je to storil nalašc, da bi tako po-kazal svojo telesno slabost, češ, kardinali bodo potem raje zanj glasovali, ker irnajo upanje, da kroalu umrje in naredi prostor kakemu drugemu. Spo-minjajo se ćelo papeža Siksta V. ki je hodil na bergljah, da bi pokazal svojo bolebnost, ki je pa berglje hi-poma proČ vrgel, ko je bil iz voljen papežem. I A kaj se godi sele za kulisami. I Tako poročajo listi, da so dobili razni kardinali rekomandirana pisma, v ka-terih so bili natančni podatki o ljubi-cah ki jih imajo neki „papabilia in še o druzih njihovih grehih. Posebno Se-rarino Vanutelli in Rampolla se nimata pritoževati, da bi se jima prizanašalo. yyLutto mondiale". Po vseh listih se je čitalo, koliko prodajaien v Rimu j» bilo na dan papeževe smrti zaprtih. V istini je bilo čudovito mnouro prodajalen zaprtih, a malokdo ve, kako se je to dost glo. »La vera Roma« je imela že več easa pripravljene listke z napisom »Chinso per iutto mondit.]e« (zaprto zaradi svetovnega ž&Iovanja). Čim je papež izdihnil, so pripravljeni Ijudje raznesli te listke po proflajal-nah in lastnike vljudno pozvali, naj zapro prodajalne, ker priobči »La Tera Rrma« imena \seh katoliških firm , bi so prodajalne zaprli, in jmena \seh fr^mazonsk^h firm, ki nišo prodttjaln zaprli. Torej nekak bojkotni manever, ki t-e je djbro obneae). Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 25. julija. Danes so se med cisiitvanskim finančnim ministrom dr. B 6 h m - B a w e r k o m in med ogrskim finančnim ministrom Lukacsem začele konfe-rence zastran razveljavljenja zakona o kontingentiranju sladkorja in zastran določitve sladkorne carine v smislu bruseljske konvencije. Dunaj 25 julija Grozna vest o dogodkih na vaji pešpoika št. 12 med Trebinjem in Bilekom se uradno potrjuje kot resDična Ta vojaška vaja je bila dne 21. t. m. V strašni vrcč'ni, bilo jo 40° re-aumurj?, so podili vojake po golem skalovju En&jst vojakov je vsled vročine na mestu umrlo To se uradno priznava. Od druge strani pa sa tuđi čuje, da je kakih 400 vojakov obo-lelo in je med njimi kakih 6 0 težko in nevarno bolnih, precej vojakov pa se tudipo-greša in se ne ve, kje da so, ali so živi ali so mrtvi. Zapovednik tega polka se imenuje Torok Budimpešta 25. julija. Poro čilo o strašni „vojaški vaji" med Trebinjem in Bilekom, katera vaja je zahtevala toliko žrtev in pro-vzročila tolikim rodbinam žalost, je obudilo med prebivalstvom ne-popisno razburjenost. Mnogo ofi cirjev je bilo na cesti insultiranih. Stvar priđe v prihodnji seji po-slanske zbornice na razpravo. So- I cialisti nameravajo uprizoriti veliko akcijo. Sofija 25. julija. Uradno se razglaša, da je knez Ferdinand odpotoval iz Bolgarske samo zato, da more biti na dan obletnice smrti njegovega oceta v Koburgu. Otroci nišo sli ž njim, nego so odpravljeni na knezovo grajščino Murany na Ogrskeni. Položaj v | B oltarski je pa tako resen, đa se ni čuditi, Čo je nastala govorica — bodi že utemeljena ali neutemeljena — da je knez pobegnil. Ministrski predsednik general Petrov je sicer knezu udan in vojni minister vzdržuje discipline v ar-msidi z veliko strogostjo, toda ne-zadovoljnost je splošna, zlasti od-kar je vlada svojevoljno premenila ustavo, da bi mogla odpustiri urad-nike, ki simpatizirajo z opozicijo. Ker je knez to kršenje ustave dovolil in odobril in se ni oziral na njegove opozicije, se obraČa nevolja v prvi vrsti proti njemu. Rim 25. julija. V včerajšnji seji kongregacije kardinalov je kardinal Satolli vprašal, kdaj ss začne konklave. Kardinal ka-merlengo Oreglia je odgovoril, da v petek dne 3 1. t. m. po-p o 1 d n e. Rim 25. julija Vsebina testamenta papeža Leona XIII. še Di natanČno znana. Poroča se, da je zapustil revežem v Rimu 50 000 lir, onim v Perugiji 30.000 in re vežem v Carpinetu 10000 lir. Vse svoje drugo imetje je zapustil svojemu nasledniku. Kar je na-menil svojemu netjaku, je za istega že pred smrtjo na stran dal. Zatrjuje se, da je papežev netjak grof Kamilo Pecci dobil 18 milijonov lir, vrh tega pa javlja „Agenzia italiana* da je grof Pecci prav te dni po svoji tašci podedoval 11 milijonov lir, tako da je danes naj boga tejši italijanski aristokrat. Rim 25. julija. V papeževo krsto polože na eno stran tri svilene mošnjičke, v katerih bo 78 svetinj in sicer 26 zlatih, vsaka v vrednosti 190 lir, 26 srebrnih, vsaka v vrednosti 10 lir, in 26 bronast'h, vsaka v vrednosti 2 lir. I Na drugo stran trupla se položi pergament, na katerem je spisan papežev životopis in so popisani najvažnejši dogodki njegovega vladanja. Ta krsta se položi v svin čeno krsto, ki tehta štiri kvintale in na kateri se nahaja napis: „Corpus Leonis XIII. vixit annos XCIIL menses IV, Dies XXIII Ecc lesioe universae prefuit annos XXV menses V. Obiit die XX lulii anno MCMIII Ta krsta se zapečati s pečati kardinala-kamerlenga, pred stojnika bazilike in majordoma ter se položi v tretjo krsto z istim napisom. Rim 25. julija. Ker se je včeraj izkazalo, da se je balzamovanje umrlega papeža ponesrečilo, je bii poklican profesor patologije Big-nami, ki je odredil, da se mora truplo še danes dopoldne spraviti, ker že trohni. Rim 25 julija. Lapponi je danes zopet preiskal papeževo truplo in odredil, da srne ostati še danes izpc stavljeno. R m 25. julija Grofica Gal-lenga je vložila tožbo proti so c'jalnodemokratičnem listu ,Avanti' ki je priobčil članek, v katerem je dolžil urnrlega papeža, da je 1. 1864. ko je bil nadškof v Perugiji, imel z groflco Gallenga ljubavno razmerje in da je grof Gallenga zvečer vdrl v nadško fijsko palačo in tam dobil svojo ženo. Grofica Gallenga pravi, da je to popolnoma izmišljeno. Poslano. *> Dne 16. trn. so tukajšnji listi priobčili senzacijonelno veet, da se ja istega dne pripeljalo v Ljubljana 80, reci osemdeset hrvatskih in slovenskih izseljencev, ki so se na potu v Ameriko v Bremenu ustavili ter zavrnili domov. I Neznani Častivredni provzroČi telj te notice naj nv ne zamnri, da sem se kot glavni zastopnik »Severo nemflkega Llcyda« čutil zavezanega, takoj obrniti se na pristojno mesto po informacije, in tako sem prišel v prijetni položaj, da morem omenjeno vest danes javno označiti kot — laž. Resnica pa je siedeČe: Na crti preko Bremena, kakor tuđi na vseh drugih crtah, se izseljenoi, predno se smejo vkrcati zdravniško preiščejo *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. | I ter se gotovi bolniki zavrnajo, to pm edsno le iz te gr a vzroka, da se jih obvaruje Se veliko obćutnejše škod«*, ki bi )iii zadela, ako bi se zavrnili sele v Ameriki S^mo po sebi umevno s« zavrntencem — in to zopet v j Bremenu enako, kakor na vaeh drugih Crtah — vrneio ž« vplaAani tro ški prekomorske vožnje. In tako je prišlo, da se je dne 16 trn. v res-nici v Bremenu zavmilo in v Ljub li^nn vrnilo — pa ne 80, reci osemdeset, temveč 3, reci: troje na tra-ehomu obolelih Hrvatov. Tohko res-nioi na ljubo in v pojasnilo slavnemu rbčmstvu. Seflaj pa &e nekoliko be-Srd na adreao neznaneera mi resni-coljubnega provzročitelja večkrat ome-njene notioe, katerega pa — to pov-(iarjam — ne išče»m med svoj i mi konkurenti, katerih oaebno podtenje preveĆ oenuii, negfo da bi komu iz med njih podtikal zadevno notico. Zii se mi marve&, da se je piseo le vrstičnemu honorarju na ljubo in da po svoje kaj pripomore za zabavo ^itajočega občinatva, nekoliko poša-lil z družbo, katero zastopati si šte-jem v £aSt. če se mu je rea šio samo za to, bi bilo pa bolje, da v prihodnje morda kakemu drugemu predmetu posveti svojo šaljivost, sicer bi kdo se lahko mislil, da se za tisto dalji* vostjo skriva tuđi nekaj ikodoielj* not»ti in kdo bo potem troske potr nil? ia flkodoželjnostjo p» morda ie kaka reklama za gotovo tretjo osebo. Toliko za danes, č& pa treba se bo prihodnjič v obrambo drufttva, katero zastopam, in pa moje malenkosti same, našlo ie še kaj druzega. Eduard Tavčar Zastopnik „Sćvero-nemšk«ga (1828) Lloyda" v Brtmonu. Poslano*' Gospodu Ivanu Biichel w Buchtu. Smatram pod svojo častjo, da bi se še nadalje spusčal v kako po-lemiko; skliaujem se pa v polnem obsegu na moje poslano z dne 4 julija t. I. z zatrdiiom, da ne bom v bodoče na nobeno notico več odgo-govarjal. ________ Ed. Šmarda. •) Za vsebino tega spisa je aredniStvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Vabilo k M redni velili stupšeini družbe sv. Cirila in Metoda u Litiji v četrtek, dne 6. avgusta 1903. ■ *—mm Vspoređ: I. Sv. masa ob ValO. uri jv litijski cerkvi II. Zborovanje ob 7*11. uri v salonu gosp. Oblaka. 1) Prvomestnikov nagovor. 2.) Tajmkovo poroČilo. 3.) Blagajnikovo poroČilo. 4,) Nadzornistva poroČilo. 5) Volitev jedne tretjine družbi-nega vodstva. Po pravilih izstopijo k-toa naelednji udje družbinega vodstva: 1. I^an Murnik. 2. Marini Petelin. 3. Dr. Ivan Svetina. 4 Andrej Zamejic. 6 ) Volitev nadzorništva (5 ftlanov). 7.) Volitev razsodništva (5žlanov). Ljubljana, dne 15 julija 1903. Prvomestnifc: Podpredsednik: Tomo Župan. Luka Svete c. 3Prista.-velc : 1.) Dne 6: avgusta ođhod iz Ljubljane z meBancem ob 6 uri 14 min. Dohod v Li-tijo ob 7. uri 22 min. Na izvoljo je takoj po prihodu zajutrek na ,Po5ti tik kolodvora. 2.) Po zborovanju skupni obed v go-stilničnih prostorih gosp. Oblaka ob 1. uri. Radi obeda se je udeležennem zglasiti do 4. avgusta z naslovom: Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji. Kuvert brez vina stane 3 K. Po obedu ob 4. nri izprehod v Šmartno. 3.) Odhod iz Litlje proti Ljubljani z meSancem ob 8. uri 12. min. Gorečica, napenjanje, riganje, ItldVObol 80 P° naJve£ znaki ne- * pravilnega delovanja že- lodca in čreves, kar na moSnO bitlfi noben naCin ne smemo m«w«»ww w«»j*» prezreti. Za preprečenje SrC39 ali zdravljenje takih slabosti se priporoča ro-St. X gaški Jempel-vre-pOm3tt]IC3tlJG ]ec", katerega tuđi na-SHailifl. kazujejo zdravniki proti •rMM|M| takim boleznim. Roga-&ki „Stvria-vrelec** VaČICratllfl J° moCnejSi in se srne "VJJ"™T- samo periodično upo-DljttVailje rabljati. Razšlrjeno domaća zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovein francu-skeui z^aaju i u 8oJi" dokazuje jo uspeSni vpliv tega zdravila ztasti koriatnega kot bolesti utešujoće, dobro znano antirevma-tično mazilo V steklenicah po K 19O. Po ; poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar-nar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchiauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLI^-<»v preparat, za- | znamovan z varaostno znaruku in podpi-soin. 4 (io_i(j) 4- Zahlevajie 4fl i bogato ilustr. centk pari§kega blaga iz gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko! Zavod za izdelovanje blaga iz gumija 20 S. Schwar3mautel (734. DuiittJ 1., KotlienlhurniitlriiMM« IO. „Le Delice^ cigaretni papir, cigaretne stročnice. 1 Dobiva se povsod. (705-2r>) Glavna zaloga: Ounaj, L, Predigergasse 5. Amater-f otografi! Blue Star-papir np n i svitel in temen I *\ ■ f 24 Ustow »'I* III I f i MSB „ 13HK IU !| I Dobi se povsod! Izredna novost! I (KAROL HACKL, 2aloga na debelo 2a Avstre • Ogrsko \ \ delniike družbe L. Gevaert & Co., Qude-God, Dunaj IV 1, \ \ Grosse Keugasse 35.) fl"O4—3) \ Proti zobobolu in gntlobi zob Izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera nlrdl dleino in odstranjuje n«-prljetno Mapo Iz ost, 1 Hteklenlea z navodom 1 14. Razpošilja se vsak dan z obratno posto ne znanj kot 2 steklenici. ===== Edlna zaloga. == Zaloga vseh. preizkušenih. zdra-vll, međic. milt medlcinalnib. vin, specijalitet, najfinejših par-fumov, kirur^ićnili obvez, sve-žili miueralnilL vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leustska v Ljubljani, Resljeva casta št. 1 Doleg novozgrajenega Pran Jožefovega iubil. moatu. (205—27; „SlovensKi Narod' se prodaja v posameznih izvoditi po 1O h v sledečih trafikah v Ljubljani: L. Biaznik, Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodoja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. A. Koch, CesarjaJožefa trg(Mahr-ova hiša). I. Kos (J. Schweiger), Kolodvorske ulice št. 26. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št 25. F. Šešark, šelenburgove ulice št. 1. Bled: Filijala O. Fischer, knjigama. Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. Trst: Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1. Reka: A Potošnjak, Via dtl Molo. Borzna poročila Ljubljanska „Kreditaa banka" v Ljubljani ;Tra3ni karzi đanai. borza 25. iuliia i(¥, 12'/ maieva ranta . . . 100 40 1Om«> 4 2°U arebrna renta . . . 100 35 Kifi?: 4";o avatr. kronska renta . ;t 100'70 K/jtj i '0 „ zlata „ . j 12 19 > 121 \ 1% ojjrafea krou^ka „ . j 99 35 Vto% VU „ zlata „ . imm 12fJH *°/0n!?O8OJUo <1ože!e Kranjske !j 9(i 75 UA\i 4J/t°/o posojilo mddta Spueta \\ 100 — j --, 4Vi7o n » ' Zadra , 100-J:.V/kboa.-herc. 2el. p-j8..19O2 10110, lf >2 v 4°'o CeSka deS. bai^a k. 0. 'i 99 01 99. V'o , „ „ 2. 0. 99 60 KOfj 4\'f°/0 zast. pis. pal. d.hip. b. 1 101— 1017 ** «"/o PeBt- koi-i. k. 0. z | 10° 0 pr......i 106 45 107 J 4V*°/o zast. pia. Tnner.=?t. hr. 101*~ 102 J *l;»°/« •. .. ogr. centr. I 1 dežeire hranilnice . j 10050 101*J il/„0/0 zast. pis. ogr. hip. b. | 100" - 100 8i *!'t°/o oM. ogr. iokslne Žo- | ieznice d. dr. . . . j ioo-— 101-*l «°'o u CeSke ind. banko ' 100— 101 -4 Vo prior. Trat-ForeC lok. žei. 98 50 i°it „ dolenJBkih Zeleznic 90 fK) 99 73 3°/o n juž. 2eL kup. »/i V, 304— 304 5f 4l/,°/o »v. pos. za zel. p. 0. 100 60 101 # Sreek«, SrttCke ođ leta 1854 ... 166— 170-„ „ 18601/, . . 184— 186 6Q ...... 1864 ... 247 — 251 ~ tizske......156 — 157 7(j zemlj.kređ.l.emi8ijo ! 286— 890--„ U. „ ) 276 - 281 •-ogrske hip. banke . 1 258— 261 fj ,, Brbsk© i firs. 100 — 87 — 89 J „ turfiko.....121— 122 J Basilika srečke . . 18 86 19 81 Kreditne , ... 430— 436-1 inomoBke 9 . . . 83— 87-1 Ej-akovake „ ... 80 — 83 51 Ljubljansko . ... 72— 7551 Avatr. rad. kriia , ... B4— 565 Ogr. „ ,.....2B-60 27 ft. Radolfove 9 ... 66 — 70-Salcburfike • . • . 80'— 80 25 Dunajake kom. a . . 450— 456-Južne železnice . . . 80 75 8175 Državne železnice .... 669 bO 670 b. Avstro-ogrske banCne .dol. 1589 — 1698 -AvBtr kreditne banke . . 662*— 66H-Dgrske . , . 731— 732 -Zivnostenske „ . . 261— 252'-Premogokop v Mostu (Brux) ! 625 - &\0-Aipinske montan .... I B64— 365-Prafike Želoz. ind. dr. . . |^.6W— 164 1-aima-Muranji.....| 460 — 461 -Trboveljske prem. družbe . 375 — 376-Avstr orožne tovr. družbe 349*— 351 -OeSke sladkorne družbe . 149 — 15u -Valute, C. ter. cekin...... 11'33 20 franki....... 19 05 30 marke....... 2348' 23-&4 Sovereigns...... 23 92 24-Marke........117ii5| 117 6.1 La&ki bankovci..... 95 20 95 4 slabiji........252— 253 75 Žitne cene v Budimpešti. dne 25. julija 1903. f 6 jDica za oktober . . za 50 kg K 7 24 „ maj 1904 . „ U) „ „7 4-a?. lt oktober . . (l 60 „ . «X Poraza ., iulij . . lt 50 „ m K'H „ „ avgust . . „ 50 „ „ y--„ maj 1904 . ., 50 „ „ 5 . Ovoe „ oktober . . „ &0 . . 5 34 Cffktlv. 2f/t vinarjev viSje. Umrli so v ^ubijan.. V deželni bolnici: Dne 20. julija: Fran Sever, mesarjev sin, 3 leta, davica — Terezija Oblak, g -stija, 65 let. Meningitis — Marija PoljSak, posestnikova hči, 9 let, Hydropa univera. -- Avgust Beier, sprevodnik, 28 let, Pleu riti8 tubercul — Fran Gregorič, gostač, si let Fractura faem. intest. Meteorologično poroČilo. Viima nad moneta SOti-a. Srednji vračni tUk 7S60 mm i Cas Stanje |p i | 24 9. zv. 7313 106 sr szahod oblaCno 25 7. aj. 733 3 15 3 jsl. jzahodisk. oblač. m 2. pop. 734 0 20 2 si. jjzah.jdeL jasno Srednja včerajSnja temperatura 17 4U, normale: 19 9°. Mokrina v 2i urah: 2 0 mm Priporoča se, paziti na to znamenje, nž^ano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prođajajo ponaredbe IMttoni-jeveGiessliijtiler sltine. | V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, veCjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah Svila iz Zitricha! ima svetovnu ime. Velemoderni desain bel, črn, barvan vsake vrste Nepreki»sn:i 1 izbera po najmžjih engros-cenah. na metre ali kolikor treba za obleko za zaseb-nike poStnine in carine prosto. Na tisoCe zahvalnih pišem. Vzorci franko. PoStnina za pisma 25 v. Tovarui«ln» /re/a za M%lleito blaaro j Adolf Grieder & Comp, Zurich N. 10. I kraljevski dvorni zalagatelji. (Svira.) 1 (14—3) | - - - ..... ______________----------"----^^^---------.—_ ^^^^^m^m 1 Jernej Bahovec | | trgovina s papirjem, pisal- \ § nim in risalnirn orodjem \ | v CJitbljani } }'■ Sv. Petra cesta štev. 2 | f* Filijalka: | 3 Resljeva cesta dtev. 7 I š; priporoCa: 5 § Najboljše urejeno %,nl<»jero ■•««- ^ § llvtte^a |ia|ilrja, irf«1'" ^ ^ altlli in i»o«l«»*»li» U11JI5, $ S hoIhUIIi z%«>zl4«»%, tolljez- | e* «■«"• rrnil» Ittl. f P Hateklzni«* in AolNkf knjl- § 3§ *«* x» IJucInIi«* iole. | S ifiolltieiitlte v raznih vezeh. I i?" TlMkoilne za gospode odvet- | S nike ia c. kr. notarje. * =§ Cotojgrallrne apamtf ter k | s temu potrebne predmete. i % 141 |»e Nlo%eiiMliihllleralov. | 3^: Kazno jgftlfinter. bi a gro itd. I H Nizke cene, točna in solidna postrežba. \ Lepoto polti napravi cvetliČno milo za umivanje obraza ,Aida' «• sb 60 vin. ««♦ Dobiva se samo: v lekarni „pri orlu" mag. pharm. Mardetschlager nasled. Svobode v Ljubljani. I8totam se dobivajo tuđi ceniki (knjižice) s kratkim na-vodilom 0 negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. NujnovcJKie lit iiiiJIioIJmo TrSalca vrate za gospodo in. dečlce Izdelke prvih avstrijskifi, nemžkih, (talijanskih in angleSkiti tovarn C. J. HAMANN c. kr. prlvllegovanih *\§r* dvornih klob. tovarn W, Pless, Dunaj, in J, Picliler, Gradec, Nflirl lilol»nlo|»ruv«> Jv. Seuitig trgovec z usnjem na drobno in debelo 81 v Ljubljani, Stari trg št. 7 I ■ ■ priporoča I oljezoper prali dosedaj Dajboljše, [irosto ben-cina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po «*»i**i*;Jil* cenah; i k«;. *>O h, *o |4K. a ?U li, pri nakupu vefije množine Se ceneje. I JCovo! Patentirano Jtfovo! nepremočljivo mazilo za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. 1900 GRAND PRIX. Singer-jevi šivalni stroji za domaco uporabo in vsako stroko fabrikacije. Biezplačni ;po-CLls: v vseh tehnikah modernega vezenja. Singer Co. šivalni stroji del. dr. £jubljana9 Sv. Petra cesta št. 6. (1380_6) TZ'a.'tallo k vrtni veselici katera se bode vršila dne 26. julija I9O3 v pstilni 9Prešernov hram6 Rožne ulice št. 29. Začetek ob 4- uri. Vstop prost. K obilni vdele&bi vljadno vabi (1929) A. Ravnlkar. Hiša i nm Klancu pri Kranju, obsto-j^ć» iz hleva, dupe, podat polja za 20 mernikov poaetve in tri parte go-zda Desnice, se proda iz proste roke. Vtč se izve pri posestnici Ani Zattrn na Klancu pri Kranju. Šupa a ekalcami krita, 42 m đolga in 10 m Široka se takoj po ceni proda. Vpraša n»j se pri L« Stl*icelju9 sv. Petra cesta št. 35. (1936) Proda se ^ hiša ^ na Hrvaskem, z letnimi dohodki 1600 K. V hiši je trgovina in grostilna in tuđi privatna stano^nja. (1932- 1) K-lor jo želi kupiti, naj se obrne na upravništvo ,S1. Nar.1 pod št. 1OO. • V hotslu Kramar v Dol. Logatcu vrSi se dne 26. julija 1903 pri V8akem vremenu koncert ljubljanske društvene pdbe. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilnemu obiaku vabi z odliCnim spoStovanjem (1923) Josipina Mazi gostilničarka v hotelu Kramar. G.Tonnies I Ljubljana "«*»-« tovarna za stroje ^^ priporoča kot ^yfy^ls^sh^ posebnoulj rrn \ I j ] Žage in ^pd |J w«e stroje J -%hr=; §i—^j — za obdfclovanje \\ /iT n iesa- i KlI J/^ Turbine JuMpJt-^ Bencm« IA Ibbi locomobile "Tm^.jLB" posebno priprav- ^^K^H ne za goniti po- _*^^^ ijedeJjske stroje. Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo ia uro. Kđor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva bro-fiuro o tem. Dobiva se brezplačno in po&tnine prosto v SehManen-Ap«-thck«, FraiiUftirt ». W. (213&-47 ) l/plačujoče se postransko opravilo brez posebnoga truda in izgube časa najdej spoStovane osebe vsakega stanu in poveo s prevzetjem zastopa avstrljsk« dražbe prve vrste, ki sprejema (1463 9) zavarivanja proti požaru, štikla, prsti škodi pri pnvaianju. proti tatvini po Nionv ii življonja". Ponudbe pod „1708" Gndtc, poste rest, 200 do 400 kron na mesec I lahko saaložijo osobe vsacegm stana v vs«h krajlh gotovo in pošteno brez ka pitala in riaike s prodajo zakonito dovođenih državnih papirjov in srečk. — Ponadbe na: Postfach 18O# Hauptpost, Budap— i. q66l—7) j Kot voditeljica fi lij alke mekanoga blaga ali kot prodajalka v boljko trgovino želi veto piti spretna prodajalka.1 Ponudb* prosi pod naslovom: ,št. 106', Ljubljana, poste rastante. Trgovski pomoćnik železninar in specerist. 19l/3 let star, 6 let na istem m«;*tu službajoč, vešč ludi nemščine, vstopi tuđi v samo že-Jeznino, želi 8 1. oktobrom t. 1. svojo službo s katero v Ljubljani ali v drucfem mestu Kranjske ozir. Dol. Štajerske premeniti. Naslov pove upravništvo »Slov. Narcdaa. ,1930-1) Reform-klozete i" ' - " ' 1 popolne s prevlako in trdnim ! KŠSH' sedežem, brez duha, z vodno i ¥^Si napravo ali brez nje, nikake H ^^« poprave, nikaki stroški za §ii$& postavljanje, izdeluje 3 CJnuh. J Kupuje in prodaja staro vinsko posado. 3 Sucnenih ostankov veliko v zaiogi. Za pomlađuo in t poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGO IHL I X X X x f U"fc]«Hl x x x *Y ^ Spltalsklh ullcah ili. I Vzorcl na zahtevanje poitnlne prosto. Pariški moderci! Pariški moderci! SpredaiJ ravna oblika, ne tis^»i na želodec, pnporo4a v najvefji izberi /Uojzij Perschć v Ljubljani Pred *kofijo *t. 21. I Tovarna in prodaja oljnatih i I barv, firneža in lakov. | I —>-S Električni obrat. |-«— j l ^ Brata Eberl a | IProdajalna in komptoar: t Miklošičeva cesta št. 6. I Delavnica: I I Igriške ulice št. 8. ! i Pleskarska nojstra c. kr. dri Ia c. kr. prlv. juž. želez. | I Slikarja napisov. i j Stavbinska in pohištvena pleskarja. j I Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih j I barv v tubah za akad. slikarje. I I Zaloca čopičev za pleskarja, sli- | I karje in zidarje, štedilnega mazila za j IH hrastove pode, karbollneja Itd. j Posebno priporočava slav. obCinstvu I I najnovejSe, najboljše in neprecenljivo ] i sredstvo za li kan Je so'bnih tal pod i I imenom „R«.pldo]lt. I I PriporoCava se tuđi si. obCinstvu za S I V8e v naj ino stroko spada joče delo v i J mestu in Da deželi kot priznano reelno j I in fino po najnižjih cenah. i | Frid. Uoffinano 1 v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zaJogo I ■?&Jr^ ^ //\HL stensklh ur, I-fcvf ^" p^ \am b u d''k *n sa" I i^^ * ^^v Iss§ V8e sam° 'H^bki? V ^Syy najfinejše ■^■™ nizkih cenah. 28 IVoTOSti I v žepnih in stenskih urah so vedno | v zaiogi. i | Popravila se izvršujejo najtočneje. &j cd p 7A ICP. =Kofflfc^t i LJ ubij ana ifipEP^n stari trg štev* 28 M^«l^fc®^ni^5il n*no ^11 ^rebrnino in z JBBp&vmrTSsfiS* Nikelnasta remontoar *4^#^^iPfgiyg^ Srebrna cilinder rem. nra od gld **•—• 94T** Ceniki zastonj in franko. ~^^ft MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsakl faconl Skladišče za modno blago, pozamen-trije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in na drobno. prlporoea HENHBK KENDA v Ljubljani, Glavni trg 17. 7 ^-^----^^---•»*- -^»J-. -«^i ■ •— "f-i --*>1 .-t»l .«»■: ■«>- i«t>i .«f»T Važno! «;« Važno! I gcspcdisje, trgovce in nrejce. ! Najboljša in najcenejša postrežba i za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, j korenine itd. tud po Kneippu, ustne I vode in zobni prašek, ribje olje, re- I dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh^ vse toaletne I predmete, fofografiene aparate in poirebseine. kirurgična obve- zila vsake vrste, sredstva za desin- fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih ml* iieralnlh vod in solij za kopel. Oblastv. konces. odđaja strupov. Za as 4^rn^i «»o m- «*J a «> posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvrSujejo točno in solidno. -*3 Drogerija *<- Anton Kane I Ljubljana, Šelenburgove ulice 3, Klobuke najnovejše fazone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko Ij ubij ana, Stari trg 11 Anton Presker! krojač in dobavite!] uniform avstrlj-skega društva železniških uradnikov | Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporoča. svojo veliko zalogo Obleke po merl se po najnovejSih ozorcih in najnižjih cenah izvr&ujejo. i Zabtavajto pri nakupu Cchicht-ovo štedilno milo ~9^q -------- x znamko „jelen". Ono je MF" aBiaf»Mam*^«M» Msto *W in brez vsake Škodljive primesi. Pere izvrstno. k Kđor hoče dobiti zares fam^«ito j»«-€«**»m«»-, perilu neškodljivo milo, na] pazi dobro, da bo imel • ^^^^ • vpak komad ime „SCHICHT* in varstveno znamko „JELEN". (931—lOj ^____________________ _ __ —mkmm^mm VARSTVENA ZNAMKA. Dobiva se povsod! Lepo stanovanje v vrtni biši, popolnoroa zaee, a 3 so-bami, kuhinjo in pritiklinami i velikim sad mm vrtom orida se za dalj« ča»a v najem. — Jako pripravno za zasebnike ali penzijoniatr. Oida b^i tuđi malo stanovanje z 1 sobo in kuhinjo. 1917 i) Natančnei* at* izve v prodajalni IVI« Kune v Gosposkih uticah št. 7. 12 stanovanj po 1 sobo in kuhinjo v Sp. Šiški na Kamniški cesti se odđa s 1. avgustom. Več se izve v gostilni ,,pri Kan-kertu" v Spod. iiški. Oddaja Franc Marenčfč, zidarski, mojster v Logu pri Vrhniki. ii8tf4-3) Varuite noge /S^SS^^^Ti noga, Ce se nosijo na-m5P^% ^r jftS^^ vadni notranji podplati 4^" _'[ \**^\ '■■ ^*£jX noga, ^e se nosijo as-fc^jjjg^^, #\ bestovi pod plati pred kurjimi očesi, turi, mokroto in mrazom. Vee te neprilike, posebno nadležen pot in spečenne izginejo, Će *e nosijo dr. H6gyes-ovl patentirani asbastovi podplati. Par stane 8O h, K 1 2O in K 2 4O. Po-šilja se po i-ovzetju. Prcspekti in priznalna pisma cd vcjaških oblasti in najvisjih kro-gov brezplačno. Eogata izbera vseh asbe-stovih izdelkov. Centr.: UiiiimJ 1.. Do-niinll4»ii«»rbtiiitei 1». i 1563-7; Triumph-štedilna ognjišča J^k,— /^-^ /jr za gospodinj-^^^^^^-^^^'^, stva, ekono-s^^^ _ ^ ^š^jS mije i. t. dr. v "f| rp=^=F^\-.____iF veakoršni iz- I ■ i15Jii£Zj!i! Prljavi. Že W ! /^^liHfl] :.:. J. 2et so najbolje f i r~y—1 j i ->r-J ] .: JS pnznana Pn- jj'----lld . tr zyi2ly\3. tudi kot \ 1 —-jf najboljši in naj- trpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedtina ognjišča za hotel©, gostllne, restavracije, kavarno i dr. Cemki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852 —35 Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph11 ^s». Ciolcisotti»ii le v Avstro-Ogeraki, ne«o tudi v Nemćiji, Hu-siji, bitlkanakili državah, švici itd. proti poltnim bolez- i ni trt, ztadti proti vsake vrste izpu&čajem uporablja a najboljaiiu ospehom. Ućiuek Bergerjevega ko-trauovbK« mila kut hitfijeuićuega sredstva za od^rranjt;-uje tuukiiiic u\ (jlavi iu v brudi, za čišceuje iu dubiiifekcijo pol ti je (jpliiiitio priznuu. lierf/rrjrtf* kot riittuco tn.it** ima v bebi 4O Oiifitotktre U'»»t-yu kotraiu* iu se razlikuje bistveuo uvlui Fri n**oz 36 udat glicerma in ki je tuiu parfujnuvano. Znamenito je uadilje Bergerjevo Panama-kotranovo milo zu po pol no odbtranitev poltnib nečistoati. Gena komadu vsake vrste z navodilom o uporati 35 kr. Od drugih firrf/rrjttrih. trifdiritutko-koiotietir-tiih mii zaaluzijo, da ua uje puaebuu opuz^rjaiuo : Hen-Zite-tnilo isa tiuo i>oU; bomkstivtt tnilu za prisče ; ku.r-balsko milu za uglajenje pulti pri pikah valed kuz iu kot razkuzujoce milo; lirrfjtrrjf^^i ntiiffkutue noge ia proti izpa- Bergerjeva zobna pasta v tubah aajboljBu sredtjtvo za čibcenjo 20b, št. i za normalne sobe, ot. 2 za kadtlce. Cena SU kr. Ij-lede vseb drugih. £ter{/rr- rvih tnil se najde vae potrebno v oavodilu o uporabi. Udlikuvano z zlatu svetinjo v Parizn 1900. Jj JL ff*'*'Jfr*t tnU*t z jnttff/ iftajt'rv i?ur.stwn€* ^^ <^r^S>. ^R emitštktt in kt-r Jr mnut/o brrspsjtfjt- £&y% T3>^B tt'yo/«*<# intf v fmif'i (utrci. V l>juhljnnl se dobiva v lekarnah: Mila*** LfUMtek, jVI. If ■«■*«!«» tw<* li Ili-ir^r, J. Ilnvr, Ci. Ple<»oll, I . |il. Trnkiirxy in v vseh drugib lekarnah ra Kranjskem (741—7) Tovarna peči} I in raznih prstenih izdelkov I Alojzij. Veeaj vIoubijani,Trnovo, Opekar- I ska cesta, Veliki Strađon 9 I f priporoča vsem zidar- I skinunojstrotain8tav- I benikom svujo veliko I zalogo I najmodernejših pre- I šanih ter barvanih I . ^§gp pecij I "^2![!0?S&? in najtrpeinejših I l|?5i štednih opjisč I ^g*4^^Hr laRtnega izdelka, in I ^^^^!Li^|i sicer rujavih, zelenih, I ifrr^^H m°drih' 8ivin' beiih' i IL ^ iSil rumenih itd.,|>»nuj- I '^^---—^ nlžjlli «eiittli. I Onllit lire/,|»lReno In |m»m<- I nlnr |iruttu». (16—30) I Ljudevit Borovnik pudlifir v llor«vlj«li (Ferlneli) ■■a Horotikrni se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po riainovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre- deluje stare samokreanice, vsprejema vaaku-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puSke eo na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušerie. — llustro-C22> vani ceniki zastonj. (30) & č& & \& ■& z& i\. m m &z m *m t7radr^ g> ~ vol1en& najs-ftai«ejSa ljubljanska posreauvamica stanovanj in siužeb G. FLUX Goepcske ulice št. 6 (1922) prlpororu In namelira le boljčr služba iskajoce vsake vrste za LJul#IJAtn«> 1» tlruifoil. ff"atnliia tuUaJ. — ^tiluiinific % plM»nil. — VeMtiiu in kollltor ■ti«»xn«» hitra p<»wfr^žl»i» Ku^Mtovlji'nA. Hotel liolk'd „k Limle" I DUNAi., Laxenburgerstrasse 19 | tik južiie^n in držuvne^H kolodvori*, i ■'oNtnjulis«"!" *>leklric*iie ceHtiie želez- i iiiee »i:* \ *ie strani. | Fina meščanska. novo opremljena hiša. Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 1674-5 | Fran Kolbeck, hotehr. ]Ya splošno zahtevanje! Zadnji tedeti! V Latermanovem drevoredu! St7etovnoxiiatil franeoski cirkus s poniji, psi in opicami. .: Zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave in sicer prva ob pol 5., druga ob 6. in tretja ob pol S- uri. Nov program. i Samo izvanredne !n originalne predstava!! ! Polovične cene ! K obilnemu obisku vabi najvljudneje I j (1900—4) ravnateljstvo- | ITeliko zalogo | -»- perila -<- : za gospode in dame | glace m trico rokavice |J zadnje novosti v ji blu«a 1^ jj moderce t franeoshega fazona |l veliko izbiro i svilenih ovratnic ! od 15 kr. do gld 2— T priporoča tvrdka (1671—9. • Y. pl. Gerhauser I ,,pri čebeli" j Stari trg št. 13. + Suhi -i- alatotni dob^ čudno lepe, polne telesr.s oblike po kratki rabi moje lirntilln^ moke ,,14*i«t»«-** (po^tavno zajamCeri Dame dob^ bujne prsi Zanesljiv učinek, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pišem Cena kartonu gld. 125 po poStni nakaznici ali proti poStnemu povzetju, r navodilom o uporabi. (790_1^, HoHin.-hlKljrii. znvoU naUm. 14.«. •»rili« Jfl^n/el, UuiihJ, XVIII., NcliullicaMM^ 3. lildlilili,UluMlill. Prodam za polovico tvorničke Cf^rif- pet popolnoma novih gramo fonov „monarch", ki sn pn znan j najbut|8i. Ant. Jerkic, fotograt (1918-i) Gorica. Trgovsko izobražena gospica veBCa tudi knjigovodstva, želi. vstopiti >■ 1. septembrom kot blagajničarka ali pruda-daj alka v Ljubljani ali tudi na d želi Ponudbe ter želj« ratančn^jega po ^ ni'a blagovolijo naj se pod „Dežela 67' poste restante Žalec doposlati. J9^» Mlad, izvežban trgovski pomoćnik dobfr nakladalpe (Packer), ki se n-strasi pred nobtnim d*-lom, je ze! zanesljiv in m (re |**inčjti z* izrnfr-n mu blaorn, se sprejme takoj pri n*k tržaški razpošiljalnici. Pnnudbe pf d flVertrauenswur dig 20" proti inseratm )zk>»2nic: po^'-restante trlavna p< šta Trst. (1895- Tri sprejme iakoj z dobrimi pogoj stavbcna dela (18ht Jakob Homovec stavbeni in pobistveni mizar v Cirknici pri Rakeku "^v7" tovami vozov v Šiški pri lij ubijani i se sprejme i več kolarskih in kovaških pomočnikov kakor tudi (1885- za kolarsko, kovaško in sedlarsko i»l»r' I Franc Wrilheliifio\ odvajajoci čaj FRANCA VVILHELMA lekarnarja, c. kr. zalagatelja Neunkirchen, Snod. Avstrijsko se dobiva v vseh lekarnah v zavitki: 1 po 2 K avatr. velj. ci2721-1H| Kjer se ne dobi, se posije na-1 ravnost. Poštni colli = 15 zavit-l kov K 24, franko na vsako avstr.-l ogrsko poštno postajo. I Kot znamenje prUtuosti je n& savitkih vtitfiijeu *r' B treke obeiue Neunkirchi'ii uit*vet i'ilu|;r N|»r«-Jt*iti» ^=2^> v tekoCein raCunu ah na v.o2ue knjižico proti ugodnim obrestim. Vložeoi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. ^2975-98) Promet s čeki in nakaznicami. _, Pliiss-Stautor-jev klej > tobolelli ln steklenlrah večkrat odlikovan e zlatimi in srebrnimi svetinjami, a katerim ee lahko zlepijo zlomliene stvari, ima na prodaj Fmn KoMlHimiti *• Ljubljani. (74-15) s kožo 1 gld., brez kože 95 kr, brez kosti s kožo 1 gld. 11» kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr.t slanina 82 kr, prešičevi jeziki 1 gld , goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave bol.j&e 1 fild., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske salame za mesec junij 1 gld. 80 kr.r vaak mesec kilo 15 kr. dražji. Velise klobase po 20 kr — Pošiljam le dobro Mago od 5 kilo naprej proti povzetju. (159S —4) Janko Ev. Sire v Kranju. Nove suhe gobe in vse deželne pridelke hnpnie (1807-7) Anton Kolenc v Celju. Priporoča tuđi slav. občinstvu sv jo bogato zalogo vsakovrstnega špeesrijskega blaga na debelo in drobno. krepak deček iz počtene hiše, kateri ima veselje do trgovine, kot trgovski vajeoec v trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov. (19C6 -3) Ponudbd na M. Sbil9 Mokronog. Najboljše crnilo sveta Kdor hode obatafo ^T^f *& trpežno, aaj kupaje \l JS---------->«* ^---------1 _J<^ -«---------TU------ Vesci zidani z dnevno plačo 3 — 4 krone sa sprejmejo pri arhitektih Honigsberg & Deutseh c. in kr. dvornih stavbenikih xr Zagrebu. (i89i-3) Frana Zemana mlatilnice gepetjni I motori za petroleum I šivalni stroji | sfroji za prati I so u a j li © I j š iB I Zaloga: 1761-4 I # Ljubliaha # I Poljanska cesta št. 24. se takoj sprejme v žp Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavćić v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske ^* državne železnicc* C. kr. ravnateijbtvo drž. žaleznice v Beijaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. O&bod Iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trtoiž. Ob 12. uri 21 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, MonafeO7O, Ljubno, čez Selzthal v An:»5ies, Soinograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Linč na Dunaj via Amstatten. — Ob 5* uri zj oaebni vlak y Trbiž od 1. jaliji do 15 septembra ob nedeijah in pra^nikih. — Ob 7. un 6 m sjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec. Franzenstesto, Ljubno, Dunaj, Čzz Selztbal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reitling v Šieyr, Linč, Badje7ice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psfco, čez Anistetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 IH dopoJdce osobni viak v Trbiž, PontabeJ, Beljak CeJovec, Ljubno, SeLzthal, Dunaj. — Od 1. uri 4U min. populdne osobni vlak v Lesce-,Bled, eamo ob nedeijah in praznikih od 31. maja. — Ob č. uri &6 m popoldne osobm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensleate, Monakovo. Ljubno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, 2SeiJ ob jezeru, Inomu3t, BrO" gene, Curib, Genevo, Pariš, čez Klein-Heilling v Steyr, Linč, Badejevice, Plzen, Marijine vaie, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.,«, Lipako, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Fran^en^fosto, Inomctt, Monakovo. tDirektni vozovi 1. in LL. razreda.) — Proga v Novo mcsio in v Koc9T)e. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novornestc, Straža, Toplica, KoCsvj©, ou 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri a m zvečer v ^Jovo meeio, Kočevje. I'.nhoa *r Ljubijina juž. kol. Prcga is Trbiza. Ob 3. uri 25 ni zjutraj osobni vlak z Danaja ćez Amstetten, Mo-nakovo, InomOBt (direktni vozovi 1. in II. razreda;, Franseoaiesoe, Solnograd, Lino, Stiiyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. an 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago {direktni vozovi I. in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, Gecevo, Curin, Bregenc, Inomost, Želi ob jezera. Lend-Gastein, Ljuunu, CeJuvec, $>z. Mohor, Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Daaaja, Ljiibna, Šelzthala, Seljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Fraozendtesta, Pontabla. — Ub 8. uri 51 m zvećer onoDm vlak z L'unaja, Ljuuna, Beljaka. Ceiovca, Pontabla črez Selzihai iz Inoinosta, čez Kieiu-Reitiing iz Steyr, Linča, Budjovic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Fraucovih varov, Prage, Lipsfecga — Oo a. un 5b m zvečer osobni vlafc iz Leace-Bled samo ob nedeijah in praz-nitin od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči oaebm viak iz TrOiža od 1 juiija do 15. septembra, ob nede;jah in prazmkih. — Pii^a *z jjJovega mosta in Kocevja. Oaobni viaivi: Ob b. uri 44 m zj. «z Kovega nitsbia in Kočevja, ob 2. uri 32 nx po^oidne iz Stražo, Tophc, Novega mesta, Kocevja in oti d. uri 3b m zvečer istotakc. — Cllhod iz Ijuoijine drž. koL v Rftmn^if Adešaiii vl&ki: Ob 7. uri 2d ra zjutraj, ob 2. uri 5 m populudae, ob 7 uri 10 ni ia ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeijah in praznikih, — Pnliod v IJucljAao drž. koi. iz Kamniita- Mešani vlaki : Ob b. uri 4t» ia zjutraj, ob 11. uri 6 m dupoluane, ob 45. ari 10 ra in ob t>. uri 55 m zvečer samo ob nedeijah in praznikin. (i719; 8t. 901G. »Ka^as, . (1914—1) Zaradi odstranitve jezu na Krki pri Brodu in odkopa otokov na 4OOO kron proračunjena dela se bodo oddala potom javne dražbe v izveditev. l*ismene poniulbe z napovedbo enotnih cen za posauiezna dela uaj se predlože podpisanemu deželnemu odbora do 3. jxvg-ii!!aita t. 1. ob 12. iir*i o^>o!u 0 stavbuib stroskov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjib po kurzni ceni. Dežeini odbor si izrecuo pridrži pravico izbrati ponuduika ne glede na visino ponudne cene, oziroina če se inu vidi potrebnim razpisati novo pouiui-beno obravnavo. Nacrt, proracuu in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih urah v deželnem stavbnein uradu. v L j u b 1 j a n i, dne 22. juli ja 1903. | Založena t847. | [Založena 1847. \ , Tovarna poliiStva jJifch« ' J. J.NAGLAS 1ki{; :■ }l Zaloga in pisama: Tovarna s stroji; ^^p^^i^^ : :f Turjaški trg št. 7 Trnoiski pristan it. 8-10 |^^^^S.;:>r :; \t priporoća po najnižji Oeni : j||pBBBa|Wi^^\ ?.. r'[ \ oprave za Spalile SObe, oprave za > KSS^^I^^^ jedilne sobe, oprave za salone, ■|S^nw|^^H žimnate modroce, modroce na ■' Bi^^if^^M peresih, otroške vozičke, za-^i^ffSP™^"^!^^ store, preproge itd. Ugodna prodaja gostilne. Dostilna „pri solncu" v trgu Rogatec na Štajerskem najugodneja lcga, na glavni cesti nasproti nov em u kolodvoru, ki se otvori v jeseni, se tak oj proda, kcr iste posestuik ni krčmar. Cena zmerna. Pla-cilni pogoji jako ugodni. Vpraša se pri lastniku Hugo Schlehan-u, sedaj v Rogatcu ali pa pri Josipu Perhauz, Dunajska cesta št. 6, 1. nadstr. (1846—3) [ ZFr^ra, l^jrvatslca (426-12) < I največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna 5 \ zastoro v (rolet) i.« zatvornic(žaluzij) \ I lesenih in železnih valjčastih zatvoruic (Rol- < > l&den) za prodajalae f \ \ Zagreb f^i OT^OTUTr^ Zagreb < \ Ilica st. 4O VJ. OrV JTV ID1\^^ Ilica *t. -4O < i priporoča svoje •*»licima^ in €5«3»m«3 izdelke* J r — Xaroi'Hn lzvrwiij«\j«» »e torno In najgolltlneje. ===== > Št. 25.233. (1904-2) Dobava "bukovih drva. Podpisani mestni magistrat kupi 350 sežnjev suhih, zdravih bukovih drva katera bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišSa. Ustne ali pismene ponuibe sprejema do 3O- t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. Mestni magistrat ljubljanski. Prva iranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano iriiBBigg"''""'*"^ se priporoča si. obcinstvu v naroeitev ^BS^—^ffiiJ raznovrstne tcmne in likane sobne Jj^ay.-w^g oprave iz suhega lesa solidno izgo-|(|||!'r:"?r k tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Ili!1 ' j i Veli Ka. zaloga raznovrstne izdelane i^| j oprave za salone, spalne ] r ifi^h In Jeđllnc sobe je na izbero ce-______zr-A.^'MlS njenim naročnikom v lastnem skladišeu ^tf^-----1- "^.IJižržr tik kolodvora v Vižmarjik. j3 E^jflJ jjs^^.IJp? V prav obilno narocitev se priporoča , jHBf. Jos. ilrhar itŠ«' "--"iSr -^gJS^ načelnik. (81—29) i Razpis. Za zgradbo vodovoda za trg Vrhniko na 88.OOO kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismena, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplatila v odstotkih na enotne cene proračuna naj ee predlože do dne IO. avgusta t. 1., do IO. ure dopoludne podpiaanemu obeinskemu uradu Ponudbe, katere morajo biti kolekovane 8 kolekom za eno kr no, dopoalati je zspežatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradb© vodo voda za Vrhniko«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stav-bene Dogoje po vsej vsebini in da se jim brezpoefojno ukloni. Razven tpga je dodati kot vadij še 5°/0 stavbenih btroakov ▼ gotovini ali pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Nacrti, proračun in stavbeni pogoji so na cgled pri občinskem uradu na Vrhniki. Županstvo na Vrhnilii dne 10. julija 1903. Cabrijel Viktor Jelovšek m. p. (1796—3) ž^Ljpa.x±. Veliki požari J l zamore se lahko in naglo pogasiti samo s ( A ^^m^ O I I " " f 7 ^^*«^-■---,-■ -^Tf^^^im^--^^^^^^^^f^^^ ','^^ Eepotrebno! ) \ R. A. SMEKAL : ) -WA. Zagreb -W*- (?2-i6) I \ skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, > | pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. > mMehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38. Šlvalnt »troji po nojnt^jt mhI. Bicikle in v to stroko 1^-TT epadajoča po|»r»%ll» ^Sgki^^ izvr&ujo priiT dobro plw^(j»||^H Pnenmatlk ^E«ft* -*-2&€>. A. KUHST - :■- Ljubljana ~#-Židovske vlIIo© ^. Velika zaloga obuval lastnega izdatka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakeršna narofiila izvr^ajejo se to-Cno id po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in Kaznamenujejo. -- Pri zunanjih naroCilih blagovoli naj se vzorec vpoelati. : Ign. Fasching-a vdove \ ključavničarstvo * Poljanski nasip št. 3 (Reiclnva hiša) 5 priporoča svojo bogato zalogo 31 6todilniii ognji&d * : najprlprostojših kakor tudinajfinejšlh, j • z žolto medjo ali mesingom montira * ■ nihza obklade ?. pečnicami ali kahlami. % I Popravljanja h'tro in pa ceni. Vnarija J [ naručila se hitro izvršć. % \ * Alojzij Kraczmer prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev Ljnliljana Sv. Petra cesta 6- Zastopnik c. kr. dvornega in komor-nega tovarnarja glasovirjev: Ubiralec glasovir- \_%fw3^i 1 jev v glasbeniti fetfgSiaMil zavoditi „Glasbena ^KJBMHU Matica" in ^|^BHHR9 „Filharmonično ^^^HHn9 društvo"v Mubltani f^^E^^^^ /za polovico cene\ Sntneno lp za moške obleke po najugodnejši ceni I priporoča R. Miklauc I Ljubljana ;- Špitalske ulice štev. 5. Najnizje cene. Najvecji izbor. Preobleke^^^^Po pravila. i Kmetska posojilnica ljubljanske okolice \ • rearlatrovana zadruga z neomejeno zavezo \ ; v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 X \ obrestuje hranilne vloge po 4*|,o|o \ \ brez odbitka rentnrga davka^ katerega poMoJll- \ | iiica »ama za vložniRe plaeiije* <| \ Uradne ure : raznu nedelj in praznlkov vsak dan od < \ 8.—12. tiro dopoludne. (304—49) ^ ) Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. \ 9Ottftftft0 Ustanovljeno leta 1832. tktktktkt^tk1^ Priznano najboljso oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omoi^očajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Električni «»ft»K-2ft*« (413—25) ft49O490 Ilustrovani ceniki so dobć brezplačno. tktktktktktk4X \ Prodaja na debelo! { I Prodaja na drobno! « 5125091 Razglas. V smislu sklepa obSinskeg* sveta deželaega stolnega mesta Ljublja I z dne 10. junija 1903 razpisuje podpiaani mestni magistrat natečaj za dobavo načrtov, ozir. mođelo za spomenik cesarja Pranca Jožefa I. ki se ima v Ljubljani postaviti v hvaležen spomin tolalilnecra priho 1 I Njega Veličanstva po potresu dne 9. maja 1895. leta v Ljubljano, p 1 I aledečimi pogoji: I 1) Spomenik se ima postaviti na novem trgu pred justičnim pO3lopje \ I 2.) Glede kompozicije spomenika imajo umetniki popolno svobor^ \ f vendar pa je bil občinski svet mnenja, da je z oiirom na prostor in 4 dana sredstva v prvi vrsti priporočati osnutek, ki bode v glavni sm : arhitektonske ga značaja. Dovoljeno je tuđi uporabljati vodne umetno-Nacrte, oziroma modele izvršiti je v merilu 1:100 in imao skice obsez; 11 poleg tlorisov in glavnegi pogleda tuđi druga poglede, kakor je za sploš ~) L zanesijivo presodbo treba, dalje generalni proračun troškov in pojasnjeval 11 popis. I 3) Za napravo spomenika se določa svota 35 000 kron, ki se ne sit ep prekoračiti. I 4) II konkurenci se povabljajo le slovenski in brvaški umetni I in se določa troje nsgrad in sicer: 800, 600 in 400 kron za najboljše ti nacrte. L Obdarovani nacrti oziroma modeli ostanejo last mestne obftine Ijub- I ljarskp, katera po nasvetu izvoljene porote končno določi, kateri nacrt 1: ij I priđe v izvršitev. I 5) Nacrte izrečiti je do I. dne meseca oktobra letos do 12. irel dopoludne pri mestnem magistratu ljubljanskom. I Vsak projekt označiti je 8 primernim geslom in pridejati mu je zap ti I zavitek, v katerem bodi poleg geeU tuđi natančen naslov projektanta. I, 6) V razsojevalni odbor za oceno načrtov in pripoznanje dani el izvolil občinski svet deželnf ga stolnega mesta Ljubljane naalednje goapo I Občmske svetnike Ivana Subica, c. kr. ravnatelja c. kr. umetno-obrtne š -e, I dr. Ivana Tdvčarjat odvetnika, dežeinega odbornika1 državnega, poslar »I Ud., Frana Žužka, c. kr. visjecra inženerja v p, potem mestnega stavbnt ral svetnika, arhitekta Jana Duffota, mestnega inženerja JarosUva Foerste- * I deželnega Btavbnega svetnita Antona Klinar/a; c kr. višjega inžene-aj Frana Pavlina in c. kr. profesorja umetno obrtne etrokovne sole Colesti * < Misa — vse v Ljubljani. 7.) V slučaju nesporazumljenja tli ugovorov, kateri bi od strani ra tečateljev utegnili nastati, je merodajno mnenje in razsodba »spolku in ^ l nyiu a arhitektu kralovstvi českeho« v Pragi. Program in vse podloge za natečaj, kakor tuli vsakeršna druga t trebna pojasnila daje magistrat deželneg-a stolnega mesta Ljubljane. f Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane I dne 13 julija 1903. I \ Xj- SotLT^7"O3ntnue3r i J knjigo tržec j • V Ljubljani, Dvorni trg štev, 1. { L Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne* v Ljabljani ; f v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem lotnike [ In posamezue številke „IOnbljanskeg^a Zvonar in vse one < ■ knjige, katere so lzdle v aložbl „Narodne Tiskarne". — • a Te knjige so: : t Joiipa Jar61 da sbranl ipiii, zvezek I. ^ do XI, broSiran ž. 60 kr., elegantno ve- P zan a 1 gld. ■ Posamezne ćtevilke „lajubljanskeg^a r Zvona" po 40 kr. r Zbirka zakonov. I. Kazeuski zako- ■ nib, vezan a 3 gld. £ Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, P vezao a 2 gid. 80 kr. ■ Zamlkovl mbranl spisi. I. zvezek, [ broSirnn a 50 kr. f Dr. Nevesekdo: ,.4000'. Povest, * broS. a 50 kr. f A. Askerc: Izlet v Carigrad, bro&. ? a 20 kr. i Targenjev: Otol In sinovi. Roman, £ broSirau a 50 kr. — Stlri novele, brofi. a 2() kr. m Beue&-Tfebizsky: Blodne dnie. £ Romaa, bro&iraa a ^0 kr. Lefebvre: Pariš v Amerikl, broširan ; a 50 kr. Stat nominis ambra: Časnikar ' «tvo in nail 6asniklt brofiirano : a 40 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinsko dame. Povest, ' bro&irana a lf> kr. S Halevy: Dnevnik, broSiran a l.'S kr. . — Rasne pripovedko, briftiraae » ' 40 kr. J — Dv© povesti, bro5. a 2f> kr. J Theuriet: Undina. Povest, broS. a ' 20 kr. ! A. Trstenjak: Slovensko gleda , lišće, broširan izvod a 1 gld. Jurt'iC, lastkl, brod. a ir» kr. J — Oreg-oroloevim kritikom, broft. a . Hu kr. ' Avstnjski patrijot: lrPartelwesen l der Slaven", bro&irano a 5v> kr. , ■ , Po znlžanl ceni priporoCam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In rekl. Prej 1 50 kr., se daj Mamu :i<> Ur. (OST Sprejemam tuđi naročila na vse modne žurnale, na 1 vse domaće In tuje časnike ter knjige. T£JJ I ..... .*«&*;?•■■ Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo ---- =| pisama: | =---- * Kongrssnem trgu štev. 14, Seuvanova hiša v Ljubljani Nprejeiua in Jzi»l*ičiije liranllue vlogc teinje jo 4 Vio cd ine vložave do dne rzdioe brc/ otlbiffeft in lire« odpoveill. Uradne ure od S.—19. tlopoliliic ia od 3, G. popoltliir. anilne knjižice se sprejemajO kot gotovina, ne da bi se obrestovan e pretrgalo. .3-2) D.r, IME. HudLnlk^ predserlnik. ^SteSjfe^. Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek ipa O- astricin I^^KO^^r zdravniško preizkušen in potrjen. I Tisoci iu tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni orani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. jaiibovega želodčnega praska G-astricin je taka dieta že po kratkem času jpolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti modi, odo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih ne-eduostih, kakor pri zgagi (gorecici), pehanju, napihovanju, želodcnih boleznih, ijnvanju, krcib, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja ikoj in pri daljni uporabi odpravi tuđi zastarele želodčne in črevesne bolezni, : ^o se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — G-astricin ni odvajalno reistvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. ;a gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116—14) r Ljubljani se dobiva pri M. Mardetschlagerju, v lekarni pri orlu, kakor tuđi v većini lekarn. G-lavna zaloga Salvator lekarn a v Požunu (Pressburg'). Na debelo v medicinalnih drogerijah >H1*» skallja 3 14, mala «l*u«IJ*% š 14, franklrano ?O, rfkomun- dirano -43 lm v«*£. I^S »w-York in London ništa prizanašala niti evropski celini ter je bila velika to-^* vama srebrnine prisiljena, ođdati vso svojo zaiogo zgolj proti majtinemti pia-.-. > čilu delavnih moči. Poobiaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomar -^ siedečo predmete le proti tenia, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: P 6 kcmađov najfinejših namiznih nczev s pristno angle§ko klinjo ; i-i 6 kom ado v amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; II 6 kom adov „ „ Jeiiinih žhc; JI 12 kcmadov „ „ „ kavnih žlic; si 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za Juho; H 1 komad amerikanska patent rana srebraa za^eiralnica za mieko; l/jk 6 komadov angleških Viktcria čašic /a podklaio; kS 2 komada efektnih namiznih srečnikov; (165—28) F'3 1 komad cedilnik za čaj; m "i 1 komad tajfinejSa sicalnici za sLiikor. | -4125 komađov skupaj samo gld. 4»*GO« r§± Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 4U ter jih je moči sedaj do- I S titi po tej minimalni ceni g.d. 6 60. Amenčansko patent srebro je skozi in skozi I « bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši do- «j? kaz, da leta inserat ne ten elji ua M»ll-t^l*ŠMml. sl^^^a«.M*J.|l. zave- ^ zujem se s tem javno, vsakemu, kaveremu ne bi bilo biago všeč, povrniti brez ' zadržka znesek in naj nikdo ne ^ainudi ugodne prilike, da si omisli to us.«"«*««« i- jRttjripituro. ki je posebno prikladna kot prekraiino ^ svatbeno in priložnostno darilo kakor tuđi x« vHako boljž*' fo^podarutvo. — Dobiva se edln« te v .%. IBIh!^ IIIUlM.-a wA eksportni hiši amerićanskega patentiranega srebrnega blaga I1 na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M. Telefon 14597. I .? Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošlje. ^%J& m% ClMtllnl pjra^ek. za njo Mtanif IO Itr. ^T ^d ^ ^^ Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko fzdrava kovina). \ * w j£ m^ Iztleeek iz pohvalnih plneni. ~&Wr |3ii sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. !*.:_ Bartusch, c. inkr stotnik v27.pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Maribora. Ker ie Vaša garnitura v gospođinjstvu jako konstna, prosim, da mi poSljete še — St. Pavel pri Preboldu. Er. Eamilo Ečhm, okrožni in tovarniSki zdravnik. VAN SGHINDLER, Ounaj III „ Erdbergstrasse 12 & ^*s&&> pošilja že veliko let dobro rJ&Ae^B&đSLm znane stroje vsake vrste za ^^ v poljedelstvo ltd. *ć&Ss*gf*$*jgž^fJf+,^.*- kakor: mline za sadje in grozdje, stiskatnice ^jć$r*^ za sadje in grozdje, Škropilnice, poljsko orodje, ^-.-^TVs^v^' ll^^^^^^^ stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, isi^^ V£x ^3^^^^§r" čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo- "*~^^ reznice, stroje za rezanje repe, mline za go- j^^--:XT7>j» lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za , ~ Vr-*^^y "^^^^ifci >w — vodnjakein gnojnice, vodovode, železne cevi itd. 'j-s^l -*hgg=šč:^ od sedaj vsakomur po zopet %-^e ^j;^ ^^^ izdatno znižanih cenah, ">■--"^'ž*' _L^^S*i^"J ^mjiSsLMvizŠ^ ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene J~^ \? l^S3iZl j?L ^^^^^H. P'P©, sesalke za vino, gumijeve in konopljene *^ 'SA--*7 i^" cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, /•">s. J^^\ f^ škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za £"V^V ^ffijij ]mj ^^^X" »zdelovanje sodavode in penečih se vin, mlini ^^! J *illkj JSf' ^^^ za ^'šave, kavo itd , stroji za izdelovanje klo- ~Y\J r*jiixii t^fe'i O^O^ bas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, t-^i Jsilti J0\ 'ipA steberske tehtnice, namizne tehtnice, deci- i KSlsS 42&r * malne tehtnice, železno pohištvo, zelezne l*ye& blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje QV»^ ^^^^...^fcžtr^ ^ rJLMt__ ^n stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, \*^~H**-~ flSDKBniBm ^M^ kleparje, sedlarje, pleskarje itd. ^ "šš^ (^^B, vse ^0^ dolgoletnim jamstvom po r ^1 "^^^i &&~X najugodnejših plaćilnih pogojih I ^iffli ^ ^- tudi na obroke! -^n Ifeg^ igjt ^$M Ceniki z ve6 kot 40° slikami brezplacno Kl|!| ^"[g^—^ mm in P°štnine prosto. (H86-7; K|3m IM lillll Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Ka^ ^^ fp^y Prekupcem in agentom posebne prednosti!! fAN SCHINDLER, DunajIII i, Erdbergstrasse 12. NijiKja zatoga undnlk U oijllnijilh otroških vozićkov in navadne do najfinejše ^■™^P^y^x' ^ Ljubljani. ^Qy^Py Neznanim naročnikom se I Zahtevajte I pravo Ciril-Metodo vo kavino primes katero priporoca domaća I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! 3(rasno izbero ^onfc^cijc za dame m dektice XXX kakor tudi XXX M manufakturno blago ^ ^ vsakovrstne preproge || ^OO prlporoea x^$ I Anton Schuster I ^^ Ljubljana >g>x ^< Špitalske ulice srev. 7. x>o< XXX -_____________________________XXX XXX XXXXXXX^OQ Naravne mineralne vode < I in vrelčni produkti vedno svezi pri tvrdki i [________PETER LASSMIK. ,,4h.-<,. €. kr. priv. tovarna za cement j Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijah. 1 priporoča svoj pripoznano izvrstan JV*oi*tlaii- I I^riporoellH 1» t*pricev*tlt* I raznih aradov i n uajsiovitej&ih tvrdk so na razpuia^o. i Centralni urad: :ii«2-i3 I ĐuiiCLJ^ I., IVIaximilianstrassii 3. j Kazpis. Podpitiani deželni odbor razpisuje a tem službi okrožnih zdravnikov: 1.) v Ćrnomlju z letno plaćo 1600 K, aktivitetno dokiado 200 K io z dokiado 400 K iz okr< žne blagajnice; 2) v Žužemperku z letno plaćo 1400 K, aktivitetno doklaio 200 K ter a prostim stanovanjem. Proeilct za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnernu đ.O ±O. SLTTg-CLSta 19O3 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniSke prakae, avstrijako državljanstvo, fl^ićno sp^snbnost, neomadeževane življenje, dosedanie službovanje ter znanje plovenakega in nemšltega jezika. Oziralo sp bod*d le na take prosilce, ki so naj ma nj dve leti že tjlužbo* vali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, rfne 16. julija 1903 ^a^^mmi^^^^m^m^ MiMMiaiMB^^ HaB^BaBa^HB ^^^^m*m~*~~-mtm aH^B^HKaHM_aKdK^ hw»BMHM« ^H^a^i^BMNa ^tm^^^-^—^t^^^^ ^^^^^Maaa laaM^—^Maa*« ^^^^m^^tm^^m^ kaa^H~~*^aM ^^MB^M^^Ma^^^^ ^^ Naročajte izborno '"-'" [ ljubljansko delniško pivo lx pivovaren [ v Žalcu in Laškem trgu. [ — I Naročila sprejenia | — Centralna pisama ? LjabJjani, Gradišće ste?. 7. r Manufakturna 2aloga tvrdke Goričnik Se Ledenik w Ljubljani^ Mestni trg št. 25 se prodaja ocl SO. j tali ja. 19O3 ^»jp^e^j po znižanih cenah. I I Pnporočam svojo bogato zaiogo |iu«k ■i»Jn»%*jMlh MUtemov in iiujno-I vejae vrsle, revolierj^v i. t. d.r vaeh pripadajočih rekvlzltov in I itiunlelje, posebno pa opozarjam na 03Ttrocevne puške ts» I katere izđelujem v svoji delavnici in katere se zaradi s?oje lahkote in priročnoati I vsakemu najbolje priporočajo. I Ker se pecam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu I za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo it\) i -Taiak»če narofb« I in poprav« točno, solidno in najceneje. I Z velespoS tova njem (543_30) I Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. I |f Ilugtrovan oetilU se poellja um za*hte«o z»«lonj. ~mm I Lepa, suha stanovanja « 3, 4 ali 5 soba mi na dobrem traku, z veeroi pritiklinsmi in prosio por»bo Trta se za august poceni oddajo. Stanovanja so na Blelvveeovl cesti v hiši št. I (pri Korsiki), poizve se pa tuđi Uhko v trgovini 8 cvetlicaml in semeni v Šelenburgovih ullcah St. 5. * 1746—7) i^^^^^^ v Amsriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana, — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. U626—6) : Pojasnila đaiejo: - Red Star Li ne, 2O, Wiedener Gtlrtel. na Dimaj i, ali ? Karol Rebekf konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32. pi «^^ ^^ m^. m^ ^^ ^pa f^m «^f> ^m <^r* ^^» ^^ «^F» ^^ -^^ «^» -^- «^r" "^- »^- "^" ^^ "^^ ^^ "^^ ^^ ^^ ■ ; Restavracija. ] W S 1. septembrom i. I. odda se v Gorici dobro vpeljana i )r restavracija pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ista se nahaja i % v eni glavnih in najprometnejšik ulic, ter obstoji iz velikega senčnatega f * vrta, prostorne dvorane ter sploh snažnih in pripravnih prostorov. ■ P Xajemnik dobi na željo lahko tuđi 10 sob za tujce v I. nadstropju ^ J iste hiše. Z ozirom na gradbo nove bohinjske železniee, ima lokal go- ■ W tovo lepo prihodnjost. — Ponudbe sprejema in podrobne informacije * % daie iz prijaznosti _. . __ i Z { ' Josip Rovan | * (1615-6) zalagatelj vrhniškega piva v Gorici. j te A i^ ^ ^te ^te ^te ^ ^ta ^te ^ki ^ki i^ i*i ^ta ^ta ^te ^ta ^fet ^ki ^te ^ ^ta ^ a^ ^ «^ ^ . Na Brezovico! i> Udano podpisani naznnnja p. n. občinstvu, da je «tvoril ^ I gostilno na Brezovici št. 16 I J| PriporoCa se vijudno p. n. izletnikom v poset. Na razpolago ^ y, ima velike in zračne lokalitete, senčnat vrt, izborna, obče 4 ► znana Zajčeva vina in pa Koslerje\o marčno pivo. < ► Gorka in mrzla jedila, osobito domaće svinjsko meso, « t vedno na razpolago. (1678—9) 4 k ifcST Letovišcarjem so na razpolago tuđi stanovanja. Ttil j t Za obilni obisk se priporoča Fran Kof^ gostilničar. J r 1 [ -►>£•• V novi stavbi -if^ f se oddajo za avgust-termin elegantna, svetla in suha > S-tSt3S.OT7"SL3a-3SL ■ J s 3 in 4 sobami, kopalnimi in poseiskimi aobami z vso priti- ^ f klino (prostorne podstrešne stanice) balkon in hodnik za č.tV «nje, ^ upeljana električna razsvetljava in por^ba dvorišćnpga ^ rka. > f Več se izvf* vsak dan od 11 urf* dopo-dne do 4 ur« po ^ I poldne pri Frideniku Stanlc, B'eiweisova cesta štev 2O, r III. nadstropje, levo, ali pa v pisarni goe>p. F. Supančič-af \ I Rimska cesta štev. 2O. (86n —ia> s V gostilni „Pri roži" ^ v Ljubljani toči se po posredovanju slavne uprave deželnega vinskega ppeskuftevaliića kupljeni bargandec. Tuđi se toči istotam po ravnoistem posredovanju kupljena vipavska „sipa" in za Ljubljano nova vrsta dolenjskega vina, v dobro znani I gost'lni yypri Stembupjucs v Kandži jako priljubljena g |e „Portugalka" m 'SS&^^^fe (i* modrega portugalskega grozd ja) — Na ^^^^SSSS /^^M^^^ zahtevo naravnost iz soda. r 1899-2 ^^flSV^^J Istrsko vino lastnega prldelka teran in muškatelj se dobiva pri (1783 - 6) Antonu Ferlan di Giorgio v Rovinju (Istra). Vzorci in cene na zahtevanje, Jr* Kdor ima *^O" f\nadušljive konje^ naj se obrne na Hermana Ende, Podmokli (BodeiDbucli, (Viko). L Zdravitenje brez motenja v porahi. k ^W Brez pošiljatve zdravu. M ^W^ Strt Ski za zdravijenje ^T RV^fc^ 15 do 25 kron.^^^^g GRAND PRIX Pariška svetovna razstava 1900. £AU DENTIFBICE UL'DOCTEUR PlEBRi:- Svetovnošlavna ustna voda. Dobiva so povsod. (231—o2) r 1 ja Jt/av/> J/oj// Ui^tcr Parma , (150) , Suehardl ♦ MILKA 1 čokolada iz čiste sme-i tane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna čokolada. Naj novej §e iz sve tovne slavne tovarne za čokolado. FH SIICHAi. ])renikov vrh. f Slavnemu obČinstra vljadno naznanjam (1864 -3)' otvoritev pstilne na Drenikovem vrhu. l i Skrbelo se bode za najboljšo pijaco kakor tuđi za I gorka in mrzla jedila, kavo, čokolado i. dr. ter za I točno postrežbo. Z odliCnim spoStovanjem RUSi Kpr se bnde trgov'na podpisane^a v najem d«la in da se v to svj v njej iiahajajoča se zalog«, obstoječa iz I manufakturnep, galanterijskega, železninskegj papimega in druzega blaga kolikor mf goče zmanjša, se bode ista od I. julija naprej po lasi kupni CCni in deloma, kar ie starejšega, todi pod to ceno oddajal (MMo-io) ?. K^aighcr, postojinaL Pritlične lokalitete na Sunajski cesti št. 11 je oddati s I. avgustom, „,, | Vpraša se v I. nadstropju na levo. ^1 (112^14» | ^&^ Jako važno za vsacega kolesarjal W^^~ ! ^A_ iPredno se kateri odloči, kupiti | \^^^f \ si kolo, naj ne pozabi ogledati si | %S3f ,\--/[ ali vsaj naročiti cenik pravih ^«;.."^^^^ J. ?uch-kolcs li Franc Guden ir t»iul>liani, B^ Isti priporoca posebno kolo s prostim tekoni in z za- iVB voro v zadajem kolesu (Freilauf mit Hinterradbrcmse). l^Aw 9^F~ ^a vj*«l4o l*iirli - I4.0I0 janiei dve leti. "^PC ^MT V zalogi nahajajo se tuđi različni modeli raznih tovarn oi X 75 gld. dalje. — Ceniki žastonj in poštnine prosto. Resnično! • ^-^-T^. ^M€%4i'M4d/t P veiikansk° ^ f/jti S£ 9 kot nedosežen ; fm fs t „uničevalec Kupuj pa „le v steklenicah"! V IJnI»IJai>i pri jKroMpoillh: C. Cisaf. ; lv Fabiana nasl i Anton Korbar ! F Groschl. Karl C. Holzor. Ivan JebaCin. j Ant. JeCminek. Ant Kane, drog Mihael Kastaer Edmund KayCi(5 Josip Kordin Anton Kri8per. Peter Las^nik. Aloizii Lilleff. J. Mehle. ; P. Mencinger. Josip Murnik. lv.Perdananaal Vaso PetriCiC. '■■ Karl Planinšek. I A. Šarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Peter Sterk. Fran Stupica. M. E. Supan. A. Rii&nik Ferd. Terdioa Uradniftko ^ šumno društfi Bled. Pavel Horaann, Oton w\Voltling. I CrnomelJ: Andrej Lackner, Karl Muller, B. Schweiger,, Anton Zure. Draga P. S. Turk Hrib : A. Bučar, FranKovaC Idrija: A Jelenec, Josip Še- j petavec. Kamnik: Josip Klemenčič,} Anton Pintar, Fr. Šubelj. Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, i Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer i Kostanjevica. Alojzij Gač. Kriko: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger. ] Kranj: Fran Dolenc, Ivan j Majdič, Karl Šavnik, le-; karnar .pri sv. Trojici'', i i Josef Krenner. Litlja: Lebinger & Berg-mann. Lož: F. Kovač j Mirna: Josip Schuller Mokronog: Josip Errath, ! B. Sbil, „pri škofu4*. i i Novo mesto: Kiissel & Končan, Adolf Pauser. Polhov gradec : J. A Leben. Postojina: Anton Ditrich, G Pikel. Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-i Sko konsumno društvo. FUdovljIca : L. Fiirsagt r Homann. Oton Hiunni1 Sodražlca: Ivan Lev^' Siska: J C JuvanCiC Skofja loka: E. ButV M.Žigoti i9y.i Travnik: G. Bartol. Trebnjo; Jakob Petrov Ivan Zernatto. Tržič: Frid Raitharek Velike Lašče: Fer\in I M Doganuc. I Vlpava, — Vrhpolje: F4 Kobal. Vrhnika: Davorin Šetincl Zagorje: R. F. Mihei i Iv. Muller sen. I Žužemberk: Jak. Dere»| ffdajUeli in odgovorni vr^Dik : Dr. Ivtn Tiflir. Lastmua in tisk .Narodne Uflkarc«'