Urejanje kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljUča v Sloveniji — torej tudi v na&i občini — so zelo razdrob-Ijena. Kmečka posestva s speciattziranim vrtnarstvom, poljedelstvom aii živi-norejo se ses«ro)e iz manjših parcel, ki so običajno oddaljene od domačih dvo-ritt. Kljub mehanizadji je izguba časa pri obdelovanju zemlpič za vrtnine in pol|ičiBe kar precejinja, posebno še ob dejstvu, da vreme zadnje čase nič ne priaaia.
Zelo verjetno marsikdo razmišlja, kako bi si uredil svoje kmetijske po-vršine ter povečal njive in travnike, a se ustavi pred vprašanjem kako se dogovoriti s sosedom. Da bodo ra-zmišljanja nekaterih jasnejša, naj razjasnimo nekatere pojme, ki sodi jo k urejanju zemljišč.
Zemijiške parcele vsakega kmetij-skega gospodarstva so za kmetovalca toliko koristnejše, kolikor so večje in bližje ena drugi, kolikor je njihova geometrična oblika ugodnejSa za ob-delavo, kolikor krajša je njihova oddaljenost od hiše in kolikor lažji je dostop do prometnih cest. Razdrob-ljene parcele so ravno nesprotne idealnemu stanju.
Veliko število parcel, razdroblje-nih po občini, prinaša razne nevšeč-nosti; te so: delana izguba pridob-Ijene zemlje, meje med parcelami, ozare, izguba pri številnih poljskih poteh, obdelava ene parcele je odvi-sna od obdelave sosednjih parcel, izvedba večjih meliorativnih ukre-pov je opravičljiva le na večjih povr-šinah.
Sodobne agrotehnične ukrepe in nove tehnološke postopke v kmetij-stvu je smotrno in ekonomsko upra-vičljivo uvajati le na večjih in strnje-nih kompleksih. Teh pa v naši občini ni, vendar so v ravninskih območjih dane možnosti za te vrste ureditev.
Združitev raztresenih parcel enega posestva — gospodarstva v enega ali več večjih kompleksov pa dosežemo z arondaci jo ali s komasacijo zemljiš-ča.
Arondacija je zamenjava posa-meznih parcel ali delo parcel tako, da k zemljiščem enega lastnika pripo-jimo eno ali več parcel drugega last-nika z namenom, da parcele pove-čamo. Parcele damo predhodno oce-niti. Na osnovi cenitve izvedemo do-končno ureditev zemljišč. Aronda-cija ni vezana na melioracijo zem-Ijišč.
Komasadja (zložba) zemljišč je zamenjava raztresenih parcel enega gospodarstva v enega ali več geome-trično pravilnih kompleksov. Vsi po-sestniki, ki so zainteresirani in zajeti
v komasacijskem območju, dajo svojo zemljo v skupno (komasacij-sko) maso. Meje med parcelami se brišejo. Iz mnogih parcel zložena zemljišča se podelijo na nove, večje parcele. Za vsa zemljišča, ki jih je lastnik vložil v komasacijsko maso, prejme drugo enakovredno zem-ljišče v približno enakem razmerju kultur in enaki srednji oddaljenosti, seveda po odbitku tistega dela, ki je polreben za javne namene (hidrome-Iioracije, pota, ceste, javne zgradbe).
Vse večje hidrotehnične ureditve zemljišč — melioracije so že v izvedbi povezane s komasacijo.
Komisije ne izvajamo brez sodelo-vanja onih, ki jim ta zemlja pripada. Izvajamo jo le na zahtevo zairiteresi-ranih. Vprašljivo je, če morajo ko masacijo zahtevati vsi ali samo del zainteresiranih. Po zakonu o kmetij-skih zemljiščih (74. čl.) lahko predla-gajo komasacijo kmetijstka semlji-ška skupnost, kmetijske organizacije združenega dela ali kmetje, če znaša površina njihovih kmetijskih zem-ljišč več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju.
Težko si je zamisliti, da bi bil vsi lastniki in uporabniki zemljišč, zaje-tih v komasacijski sklad, prepričani o koristnosti komasacije. Načelno se manjšina podredi večini. Zato pri-haja do zložbe zemljišč v vseh prime-
rih, kjer in kadar to zahtevajo last-niki nad polovične površine zemljišč.
Pri komasaciji ne menjata zemlje dva posestnika drug z drugim, tera-več zložijo vsi posestniki zemljo sku-paj. Od te skupne površine prispeva vsak posestnik za javne namene pro-porcionalno svoj delež.
Vsak udeleženec komasacije dobi praviloma iz tega sklada enako skupno vrednost, kot jo ima zemljiš-če, ki ga je vložil v komasacijski sklad. Ce pa ne more dobiti popolne odškodnine z zemljo, se tnu razlika izplača v denarju.
Udeleženci komasacije imajo med komasacijskim postopkom pravico uvida v spise, načrte, vrednosti in po-vršine njihovih zemljišč. V tem času imajo tudi možnost pritožbe, če se čutijo prikrajšani v svojih pravicah, oziroma interesih.
Možnost za ureditev posestev so ugodne predvsem v ravninskih pre-delih naše občine. Zelo ugodno pa je dejstvo, da bodo stroški v zvezi z izvedbo komasacije še nekaj časa pokriti.
Kerželimo smotmo gospodariti na urejenih kmetijskih gospodarstvih, bi kazalo bolj razmišljati o ureditvi kmetijskih zemljišč z zlaganjem Leteh v večje urejene komplekse.
BLAŽENA PUGELJ